2001 P. i AiiPnll« ŠTEVILKA h V MESEČNI BILTEN Sil I'in II 'VH Ktt^, fkCNUTRSTVIi ZA O CL Q O Q O o < cl CL > O CL Q O Q O 4 2 0 -2 -4 -6 10 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 NOVO MESTO H ■ J i iilliliiiill .i III lili Mlllllllllll Iii t o < CL CL > O CL Q O Q O -4 10 LJUBLJANA D lili lili mil lli II i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 MURSKA SOBOTA 6 - m 4 > 2 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka avgusta 2001 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, August 2001 Avgusta sta nas dosegla dva pomembnejša prodora hladnega zraka, prvi je bil 11. avgusta, drugi pa zadnji avgustovski dan. Najnižje se je avgusta spustilo živo srebro 11. avgusta v visokogorju, na Kredarici so izmerili -1.0 °C, po nižinah pa 12. in 13. avgusta, le v Prekmuiju so najnižjo temperaturo zraka izmerili 30. avgusta. Temperatura zraka je avgusta povsod po nižinah presegla 30 °C, celo v Ratečah, na nadmorski višini 864 m, so 27. avgusta izmerili 30.3 °C. V Ljubljani se je živo srebro dvignilo na 35.2 °C, v Črnomlju na 36.7 °C, v Murski Soboti na 35.6 °C, v Biljah na 35.6 °C, v Portorožu so dosegli 34.5 °C. Na Kredarici je bilo s 16.9 °C najtopleje 3. avgusta. Pri nas je navadno najtoplejši mesec julij, včasih pa se zgodi, da je avgust toplejši. Tudi letos je bilo tako, sicer pa je bil v Ljubljani absolutno najtoplejši mesec doslej rekordno vroč avgust leta 1992. Povprečna avgustovska temperatura zraka v Ljubljani je z 22.9 °C za 3.8 °C presegla dolgoletno povprečje. Na sliki 1.1.2a. je prikazan potek povprečnih najvišjih in najnižjih dnevnih avgustovskih temperatur zraka v Ljubljani od leta 1951 dalje ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 29.7 °C, kar je za 4.3 °C nad dolgoletnim povprečjem; od leta 1951 dalje so bili avgustovski popoldnevi najtoplejši leta 1992 z 31.5 °C, najhladnejši pa leta 1976 z 21.9 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 16.2 °C, kar je za 2.4 °C nad dolgoletnim povprečjem; avgustovska 8 6 4 2 0 8 0 3 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE jutra so bila najtoplejša leta 1992 s 16.5 °C, najhladnejša pa leta 1965 z 11.6 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad sicer od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar se je v zadnjih desetletjih močno spremenila okolica, kar vpliva tudi na lokalne temperaturne razmere. 20 18 16 LJUBLJANA BE@IGRAD o 34 32 30 28 26 24 22 20 18 16 14 12 10 'l I I I I I I I I I I I I I I I 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 I I I I I I I I I I 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 Sliki 1.1.2a. in b. Povprečna avgustovska najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici Figure 1.1.2a. and b. Mean daily maximum and minimum air temperature in August and the corresponding means of the period 1961-1990 Tako kot po nižinah je bil letošnji avgust tudi v visokogorju nadpovprečno topel. Na Kredarici je bil avgust s povprečno temperaturo 8.6 °C za 2.8 °C toplejši od povprečja obdobja 1961-1990. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bil najhladnejši avgust 1976 s povprečno mesečno temperaturo 2.5 °C, izredno topel pa je bil avgust leta 1992 z 10.3 °C. Na sliki 1.1.2b. sta povprečna avgustovska najnižja dnevna in povprečna avgustovska najvišja dnevna temperatura zraka. 25 20 Z 15 □ O S 10 LJUBLJANA BE@IGRAD ■ ' - % ijllll 1.1..................1..........................1.....L..........1....... | 25 20 Ž Q O 15 > LU H 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3a. Avgustovsko število vročih dni in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3a. Number of days with maximum daily temperature more than 30 °C in August and the mean of the period 1961-1990 5 0 -1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3b. Avgustovsko število toplih dni ter povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3b. Number of days with maximum daily temperature more than 25 °C in August and the mean of the period 1961-1990 Vroč je dan z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 30 °C, v Ljubljani je bilo letos avgusta 18 vročih dni (slika 1.1.3a.); od leta 1951 je bilo devet avgustov brez vročih dni, avgusta 1992 pa jih je bilo kar 22. V Ljubljani je bilo 27 toplih dni (slika 1.1.3b.), to je dni z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C, dolgoletno povprečje je bilo preseženo za 10 dni. Avgusta 1992 je bilo v Ljubljani 29 toplih dni. Ob obali so bili avgusta 2001 topli prav vsi dnevi, v Murski Soboti, Marboru, Celju, Kočevju in Postojni so zabeležili po 26 toplih dni. Izvedeni mesečni podatki o temperaturi zraka, padavinah, osončenosti in zanimivejših meteoroloških pojavih so zbrani v preglednici 1.1.1.; podatki desetdnevnih obdobij, ki so predvsem zanimivi za kmetovalce, so v preglednicah 1.1.2. in 1.1.3; v preglednici 1.1.4. smo temperaturo, padavine in osončenost po tretjinah meseca primerjali z dolgoletnim povprečjem. Na sliki 1.1.4. je prikazan potek najvišje, povprečne in najnižje dnevne temperature zraka na Kredarici, letališču v Portorožu, v Biljah, Ljubljani, Novem mestu, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Za vse nižinske postaje, razen za Maribor, je podan tudi potek najnižje dnevne temperature zraka na višini 5 cm. 5 0 4 30 25 20 15 10 5 0 -5 -10 40 35 30 25 20 15 10 5 0 40 35 30 25 20 15 10 5 0 40 35 30 25 20 15 10 5 0 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 40 35 30 25 20 15 10 5 0 O O < m 3 I- < tU LU CL I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN 29 31 MURSKA SOBOTA 1 w V 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O O < m 3 I- < tU LU CL O O < m 3 I- < tU LU CL S LU O o < m 3 I- < tU LU CL S LU 40 35 30 25 20 15 10 5 0 40 35 30 25 20 15 10 5 0 40 35 30 25 20 15 10 5 0 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 1.1.4. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena) avgusta 2001 Figure 1.1.4. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), August 2001 Povprečna avgustovska temperatura zraka je bila povsod po državi občutno nad dolgoletnim povprečjem, odklon je povsod presegel 2 °C in je statistično pomemben. Največji je bil odklon v Beli krajini, Novem mestu, na Krasu in v Ljubljani. Pri vrednotenju temperaturnega odklona na posamezni postaji moramo upoštevati morebitne spremembe merilnega mesta in spremembe v okolici merilnega mesta, saj te spremembe lahko vplivajo na primerljivost izmerjenih vrednosti s podatki iz preteklosti. Na sliki 1.1.5. je odklon avgustovske temperature zraka od dolgoletnega povprečja prikazan shematsko. 5 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 2.5 °C 2.0 °C Slika 1.1.5. Odklon povprečne temperature zraka avgusta 2001 od povprečja 1961 - 1990 Figure 1.1.5. Mean air temperature anomaly, August 2001 20 % 0 % Slika 1.1.7. Višina padavin avgusta 2001 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961 - 1990 Figure 1.1.7. Precipitation amount in August 2001 compared with 1961 - 1990 normals Slika 1.1.6. Prikaz porazdelitve padavin avgusta 2001 Figure 1.1.6. Precipitation amount, August 2001 96 mm 84 mm 72 mm 60 mm 48 mm 36 mm 24 mm 12 mm 0 mm 120 % 110 % Slika 1.1.8. Trajanje sončnega obsevanja avgusta 2001 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961 - 1990 Figure 1.1.8. Bright sunshine duration in August 2001 compared with 1961-1990 normals 6 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Na sliki 1.1.6. je prikazana avgustovska višina padavin, največ dežja je padlo v gorah na severozahodu države, razmeroma veliko je bilo padavin tudi na Pohorju. Najmanj padavin je padlo ob morju, na letališču v Portorožu so namerili le 5 mm, podobno je bilo tudi v Kočevju. Na sliki 1.1.7. je shematsko prikazan odklon avgustovskih padavin od dolgoletnega povprečja. Na severovzhodu države, spodnjem Štajerskem, Dolenjskem, Notranjskem, v Vipavski dolini in ob morju ter na Krasu je padla manj kot petina običajnih avgustovskih padavin. Dolgoletnemu povprečju so se najbolj približali v Mariboru, kjer 84 mm predstavlja 65 % dolgoletnega avgustovskega povprečja. Če upoštevamo le dneve z vsaj 1 mm padavin (preglednica 1.1.1.), je bilo padavinskih dni največ na Kredarici, v 9 padavinskih dneh je padlo 100 mm padavin. V Lescah in Ratečah je bilo padavinskih dni po 8, v Mariboru so jih zabeležili 7, drugod pa so imeli od 2 do 4 padavinske dni. Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Arnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Ko~evje Postojna Letali{~e Portoro' Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rate~e-Planica Kredarica Lesce 0 50 ^^B povpre~je 1961-90 100 150 200 250 avgust 2001 Slika 1.1.9. Mesečne višine padavin v mm avgusta 2001 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.9. Monthly precipitation amount in August 2001 and the 1961-1990 normals 25 20 Z 15 Q O > io 4- LJUBLJANA BE@IGRAD 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 350 Slika 1.1.10. Avgustovsko število padavinskih dni. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.10. Number of days in August with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) LJUBLJANA BE@IGRAD Slika 1.1.11. Avgustovska višina padavin in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.11. Precipitation in August and the mean value of the period 1961-1990 ic Q < CL < 300 250 200 150 -- 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Tako kot lani je tudi letos avgusta v Ljubljani padavin močno primanjkovalo (slika 1.1.11.), padlo je 33 mm, kar je komaj 23 % od dolgoletnega povprečja padavin. Največ padavin je padlo avgusta 1969, namerili so 303 mm, dobro je bil namočen tudi avgust 1963 s 302 mm, najbolj sušen je bil avgust 1962 s 16 mm padavin. 5 7 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Na sliki 1.1.12. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 50 40 30----- LU Z > < Q < CL 20 - 10 - KREDARICA 0 50 15 12 ..................-0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN LU Z > < Q < CL LJUBLJANA ---------- ---------------- ........... 1 3 5 7 9 11 _rrrrrJrrrrrnrr_ 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN CELJE ■S 30 LU Z < 20 Q < CL 10 0 .1, 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 50 40 ■S 30 -LU Z < 20 -D A CL 10 -9 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN (D 13 O N < N ----3 o 15 12 12 15 12 o 3 O 15 A D A CL o N < N I II 3 O A D A CL o N < N ^ 3 O A D A CL 50 40----- BILJE 9 > J= 30 ■ LU w W m z O > 20 10 15 12 „ (D 9 > LU m • g — 3 O 0 -...............................-0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 50 NOVO MESTO * £ £ UJ m z O > 40----- 30 20 10 ......I 0 -...................... 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 12 9 > LU m • S 3 O ■0 DAN (D 3 E > £ £ w m O > 50 40 J 30 MARIBOR 20 10 0 -, . I. 15 12 „ (D 13 9 > LU m • S -----3 O 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN (D 3 E > £ £ uj m O > 50 40---- PORTORO@ 30 20 10 0 , 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 15 12 „ (D 13 9 > LU m • S --3 O Slika 1.1.12. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) avgusta 2001 (Opomba: 24-umo višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.12. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, August 2001 9 0 9 0 0 0 0 8 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo avgusta povsod vsaj za 10 % več kot v dolgoletnem povprečju, najmanjši relativni presežek so imeli ob morju in v Ratečah. V Ljubljanski, Celjski kotlini in v Vipavski dolini je bilo dolgoletno povprečje preseženo za več kot 30 %. Avgusta se ozračje počasi že umirja in razlike med gorami in nižinami niso več tako izrazite, kot so bile v pozni pomladi ali na začetku poletja, kljub temu pa je bilo tudi avgusta najmanj sončnega vremena v visokogorju; na Kredarici so zabeležili le 203 ur sončnega vremena, kar je bilo 18 % več kot v dolgoletnem povprečju. Največ časa je sonce sijalo ob morju, na letališču v Portorožu 346 ur. tr 3 O _J > 250 200 150 100 50 0 Slika 1.1.13. Avgustovsko število ur sončnega obsevanja in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.13. Bright sunshine duration in hours in August and the mean value of the period 19611990 V Ljubljani je sonce sijalo 314 ur, kar je 37 % nad dolgoletnim povprečjem. Trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je podano na sliki 1.1.13., rekordno sončen je bil izjemno vroč avgust 1992 s 323 urami sončnega obsevanja, v letih 1976 in 1977 je avgusta sonce sijalo le 162 oziroma 164 ur. 350 300 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 14 12 10 g 8 O 5 6 m H 4 2 0 PPPPPP 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 14 12 10 g 8 O 5 6 m t 4 2 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.14. Avgustovsko število jasnih dni in povprečje Slika 1.1.15. Avgustovsko število oblačnih dni in povprečje obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Number of clear days in August and the mean Figure 1.1.15. Number of cloudy days in August and the mean value of the period 1961-1990 value of the period 1961-1990 Največ jasnih dni, to je dni s povprečno oblačnostjo manjšo od dveh desetin, je bilo avgusta ob morju, našteli so jih 19, v Vipavski dolini je bilo 14 jasnih dni. Na Kredarici sta bila jasna le dva dneva. V Ljubljani je bilo jasnih 9 dni, kar je dvakrat toliko kot v dolgoletnem povprečju (slika 1.1.14.), od leta 1951 dalje so trije avgusti minili brez enega samega jasnega dneva, v avgustih 1990, 1992 in 2000 je bilo po 13 jasnih dni. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad osem desetin. Največ, in sicer 4, so zabeležili v Ratečah, ob obali pa ni bilo niti enega oblačnega dneva. Avgustovsko število oblačnih dni v Ljubljani je podano na sliki 1.1.15., dolgoletno povprečje je 6 dni. Od leta 1951 dalje je bilo avgusta v Ljubljani največ oblačnih dni v letih 1976 in 1995, ko so jih našteli po 11, le po en oblačen dan je bil avgusta v letih 1961 in 1971. Kriterija za jasen in oblačen dan sta zelo stroga, zato si poglejmo še podatke o povprečni oblačnosti. Največjo povprečno oblačnost so zabeležili na Kredarici, oblaki so v povprečju prekrivali 5.4 desetin neba, največ jasnega neba je bilo ob obali, kjer so oblaki v povprečju prekrivali komaj dobro petino neba. V Ljubljani je bila povprečna avgustovska oblačnost 3.7 desetin; od leta 1951 je bil najbolj oblačen avgust 1976, takrat so oblaki v povprečju prekrivali 7.1 desetin neba, najmanjša povprečna oblačnost je bila v zelo sončnem avgustu 1992 z 2.9 desetin oblačnega neba. 9 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki parametri - avgust 2001 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - August 2001 Postaja Temperatura Sonce Obla č nost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT VE P PP Lesce 515 19.5 2.2 26.9 13.7 32.0 27 7.4 12 0 25 0 295 3.6 2 13 51 35 8 8 0 0 0 0 15.4 Kredarica 2514 8.6 2.8 11.6 6.3 16.9 3 -1.0 11 2 0 347 203 118 5.4 3 2 100 44 9 8 16 0 0 15 757.0 8.5 Rateče-Planica 864 17.6 2.8 25.2 11.1 30.3 27 3.6 12 0 21 8 263 117 4.4 4 8 51 32 8 7 1 0 0 2 919.5 14.2 Bilje pri N. Gorici 55 23.8 3.3 31.4 17.1 35.6 26 9.6 12 0 29 0 329 132 2.8 1 14 9 7 2 6 0 0 0 11 1008.5 17.7 Slap pri Vipavi 137 23.8 3.4 31.7 17.0 36.0 26 9.5 12 0 30 0 3.1 1 14 20 16 3 2 0 0 0 7 17.2 Letališče Portorož 2 24.4 3.3 31.2 17.9 34.5 3 11.4 13 0 31 0 346 119 2.1 0 19 5 4 2 7 0 0 0 5 1014.5 18.3 Ilirska Bistrica ♦ Postojna 533 20.0 3.1 27.4 12.7 31.9 26 8.0 13 0 26 0 302 126 2.9 1 15 15 12 3 2 0 0 0 2 14.0 Kočevje 468 19.9 2.9 29.2 12.3 35.0 10 5.7 13 0 26 0 3.5 1 12 5 4 2 1 3 0 0 0 13.4 Ljubljana 299 22.9 3.8 29.7 16.2 35.2 3 10.2 12 0 27 0 314 137 3.7 1 9 33 23 3 6 1 0 0 2 982.3 16.0 Bizeljsko 170 21.8 3.1 30.3 15.4 36.0 4 8.6 13 0 28 0 3.0 3 16 15 14 4 1 1 0 0 0 16.0 Novo mesto 220 22.1 3.7 29.2 15.3 35.5 3 9.2 13 0 28 0 300 127 3.2 1 12 10 8 4 6 1 0 0 2 990.0 17.4 Črnomelj 196 23.1 4.2 30.6 14.8 36.7 10 8.0 12 0 29 0 3.0 3 15 31 26 4 4 0 0 0 0 16.6 Celje 240 21.0 2.9 28.9 13.7 34.6 4 7.5 13 0 26 0 294 138 3.7 3 13 17 13 3 5 4 0 0 1 988.7 16.4 Maribor 275 22.0 3.3 28.7 16.3 34.9 3 10.8 12 0 26 0 285 127 3.7 1 9 84 65 7 5 0 0 0 6 984.0 16.1 Slovenj Gradec 452 19.2 2.4 27.0 12.1 31.6 3 5.5 13 0 24 0 284 130 3.9 3 10 64 50 4 2 8 0 0 0 15.3 Murska Sobota 184 21.5 3.2 29.3 14.3 35.6 4 6.6 30 0 26 0 293 124 3.2 1 12 17 16 3 3 0 0 0 3 995.0 17.4 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo >25 oC SD - število dni s padavinami >1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (oC) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (oC) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (oC) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (oC) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (oC) SO - število oblačnih dni VE - število dni z vetrom >6Bf DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (oC) RR - višina padavin (mm) PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) SM - število dni z minimalno temperaturo <0 oC RP - višina padavin v % od povprečja Op.: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 oC in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 oC (TSi <12 oC). TD = £(20 - TSt) če je TSi < 12 oC 6Bfje 6. stopnja jakosti vetra po Beaufourtovi skali (ustrezna hitrost je od 10.8 do 13.8 m/s ali 39 do 49 km/h). ♦ začasna prekinitev meritev in opazovanj 10 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - avgust 2001 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - August 2001 POSTAJA I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 25.8 32.4 34.5 18.7 16.0 17.8 14.5 23.1 30.1 33.7 16.3 11.4 15.0 8.6 24.3 31.1 33.2 18.5 16.4 17.4 15.3 Bilje 24.7 32.2 34.6 17.9 14.4 17.4 13.4 22.8 31.0 34.5 15.5 9.6 14.4 7.9 23.9 31.0 35.6 17.7 16.4 16.6 15.0 Slap pri Vipavi 24.2 32.6 35.5 17.1 15.0 15.8 13.5 22.8 32.0 35.0 15.9 9.5 14.4 8.5 24.3 30.6 36.0 17.9 16.0 16.6 15.0 Ilirska Bistrica ♦ Postojna 21.2 28.5 31.2 12.8 10.0 10.3 8.0 19.3 27.5 30.0 11.6 8.0 8.7 5.0 19.7 26.3 31.9 13.6 10.4 11.0 9.0 Kočevje 21.8 31.6 35.0 13.2 9.9 12.0 8.9 19.1 29.3 33.8 10.9 5.7 9.8 4.7 19.0 27.0 33.7 12.6 9.5 12.3 9.0 Rateče 18.4 26.0 30.0 12.2 8.1 8.9 4.1 17.2 25.1 28.0 10.2 3.6 6.0 -1.5 17.3 24.5 30.3 10.8 9.5 6.3 3.8 Lesce 20.4 28.3 31.5 14.3 11.6 13.8 10.6 19.2 26.9 30.0 13.1 7.4 12.1 6.4 19.0 25.7 32.0 13.7 11.0 12.7 10.4 Slovenj Gradec 21.0 28.6 31.6 13.4 8.6 10.1 4.6 18.5 26.7 29.7 10.5 5.5 8.1 2.6 18.3 25.7 31.6 12.6 9.3 9.5 5.7 Brnik 21.5 29.6 32.5 14.2 10.3 19.6 27.5 30.5 11.9 5.9 19.5 26.4 33.2 13.4 11.7 Ljubljana 24.6 31.8 35.2 17.3 14.1 13.9 8.7 22.0 29.4 32.4 15.1 10.2 12.5 7.8 22.0 28.2 34.3 16.4 13.9 12.9 9.4 Sevno 22.5 28.9 32.5 17.7 15.2 15.0 12.3 20.8 26.5 30.3 16.0 9.9 12.7 6.1 19.6 25.4 32.1 15.6 11.5 13.4 9.5 Novo mesto 24.5 31.9 35.5 16.7 13.4 14.7 11.3 21.3 28.8 32.1 14.0 9.2 12.3 6.9 20.7 27.1 34.4 15.2 11.5 13.3 8.7 Črnomelj 25.2 33.6 36.7 15.6 12.0 13.6 10.0 22.6 30.5 34.5 13.2 8.0 11.6 6.0 21.7 28.0 34.4 15.4 12.0 13.7 10.0 Bizeljsko 23.5 32.6 36.0 17.0 13.0 10.7 7.2 20.8 30.2 34.0 13.7 8.6 7.8 3.0 21.0 28.2 34.4 15.6 11.2 9.6 5.4 Celje 22.5 31.0 34.6 15.2 11.1 13.9 9.5 20.4 28.7 32.5 12.1 7.5 11.1 6.0 20.3 27.3 34.0 13.8 10.5 12.1 8.3 Starše 23.6 31.1 35.0 16.2 11.8 14.7 10.3 21.2 28.6 33.4 13.1 8.3 11.9 7.1 19.9 26.1 32.8 14.9 11.5 13.2 9.5 Maribor 24.0 31.2 34.9 17.4 14.2 22.1 29.0 33.0 15.5 10.8 20.0 26.1 32.6 16.0 13.0 Jeruzalem 22.4 29.1 34.0 16.4 10.0 14.9 9.5 20.4 26.8 33.0 15.8 11.5 15.2 10.0 Murska Sobota 23.7 31.6 35.6 15.9 12.1 13.6 9.4 20.9 29.2 33.5 13.0 9.0 10.8 5.9 20.1 27.4 33.5 13.9 6.6 11.8 4.2 Veliki Dolenci 23.3 29.5 33.4 16.7 13.8 13.6 10.2 22.3 28.2 32.3 15.8 11.5 12.3 8.0 20.4 26.2 32.5 15.4 10.4 12.0 6.0 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost LEGEND: ♦ začasna prekinitev meritev in opazovanj T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - avgust 2001 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - August 2001 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1.1.2001 Portorož 0.0 0 2.4 2 2.7 2 5.1 4 556 Bilje 0.0 0 3.7 2 5.4 2 9.1 4 799 Slap pri Vipavi 16.0 1 3.2 1 1.0 1 20.2 3 876 Ilirska Bistrica ♦ Postojna 0.7 1 12.2 2 2.0 2 14.9 5 1001 Kočevje 0.0 0 3.0 3 1.8 2 4.8 5 741 Rateče 12.4 3 34.0 4 4.5 3 50.9 10 1029 Lesce 16.3 4 22.9 2 11.5 3 50.7 9 959 Slovenj Gradec 3.8 1 49.2 2 10.9 3 63.9 6 776 Brnik 8.4 3 5.5 2 2.0 2 15.9 7 782 Ljubljana 0.6 1 28.9 2 3.1 2 32.6 5 825 Sevno 2.4 1 7.3 2 0.7 2 10.4 5 682 Novo mesto 1.1 1 6.9 2 1.8 2 9.8 5 609 Črnomelj 0.0 0 7.1 3 24.2 3 31.3 6 704 Bizeljsko 0.0 0 7.5 2 7.0 4 14.5 6 631 Celje 0.5 1 15.0 2 1.7 2 17.2 5 707 Starše 1.9 1 7.9 2 32.8 3 42.6 6 544 Maribor 1.3 1 29.7 3 52.5 3 83.5 7 556 Jeruzalem 0.0 0 7.6 2 9.6 2 17.2 4 467 Murska Sobota 0.1 1 11.0 2 5.6 3 16.7 6 379 Veliki Dolenci 0.0 0 13.8 1 0.0 0 13.8 1 300 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2000 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2000 - total precipitation from the beginning of this year (mm) ♦ začasna prekinitev meritev in opazovanj 12 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 5.4 % NNW 1.0 %/s Ljubljana 8.5 % N 0.8 m/s NNE 12.0 % NNE 0.9 m/s 3.2 % NNW 1.6 %/s Maribor 3.8 % N 1.8 m/s 3.7 % NNE 1.9 %/s Kredarica 2.9 % N 2.5 m/s NNW 4.8 m/s NNE 2.1 m/s 3.2 % NW 1.2 %/s MC 136 % NE 1.1 m/s WNW ?.ž %/s 34 % W 2.3 m/s 2.3 % WSW 2.1 m/s CMC 101 % ENE 1.4 m/s 5.9 % „12.3 % W 1.6 m/s E 1.5 m/s „c 100 % ESE 1.4 m/s 1.4 % WSW 0.8 m/s 4.0 % E 1.5 m/s 4.0 % ESE 1.7 m/s 19.5 % WNW4.1 m/s 33 % W 6.1 m/s WSW 4.1 m/s ME 2 5 % NE 2.6 m/s EME 34 % ENE 2.5 m/s 5.2 % E 2.6 m/s ESE 144 % ESE 3.3 m/s 15.3 % NW 1.7 m/s miz 36 % NE 1.5 m/s 3.8 % ENE 1.5 m/s 30 % SW 2.3 m/s 6.5 % SE 1.5 m/s 2.4 % SSW 1.5 m/s 2.2 % S 1.1 m/s ___ 2.8 % SSE 1.2 m/s 0.8 % SW 1.2 m/s 8.9 % SE 2.2 m/s 1.7 % SSW 1.8 m/s 4.8 % S 2.2 m/s 10.9 % SSE 2.7 m/s _.„ 0.3 % SW 2.4 m/s 16.2 % SE 4.6 m/s __.„ 0.2 % SSW 1.8 m/s S 1.5 m/s Novo mesto 1.1 % NNW 0.9 m/s M 14 % N 1.0 m/s NNE 1.3 %/s Portorož - letališče 0.8 % N 3.5 m/s NNW 1.2 m/s Bilje M 16 % N 1.3 m/s NNE 1.2 m/s 2.5 % NW 0.8 m/s MC 97 % NE 1.9 m/s 4.2 % NW 3.4 m/s MC 51 % NE 3.7 m/s 3.0 % NW 1.6 m/s MC 27 % NE 1.4 m/s 2.8 % WNW 0.8 m/s 57 % W 1.0 m/s 7.5 % WSW 1.2 m/s 77 % SW 1.1 m/s 9.2 % WNW 4.1 %s 6.1 % _ 7.8 % W 4.1 m/s E 1.9 m/s 3.4 % WSW 3.0 m/s ESE 41 % ESE 1.2 m/s 39 % SE 1.4 m/s 4.4 % SW 3.3 m/s CMC 17 % ENE 3.7 m/s 36.8 % ESE 2.5 m/s SE 54 % SE 2.2 m/s 3.4 % WNW 2.3 m/s E 7 0 m 4.0 % E 2 6 m/s W 2.1 m/s 4.1 % WSW 1.8 m/s C., 6.7 % SW 2.0 m/s CMC 82 % ENE 2.3 m/s 34.7 % E 2.4 m/s ESE 176 % ESE 2.1 m/s 2.2 % SE 1.1 m/s __„, 10.4 % SSW 1.0 m/s 12.4 % S 1.1 m/s ___ 5.5 % SSE 1.3 m/s 3.3 m/s 1 1 % SSE 2.1 m/s S 2.3 m/s Slika 1.1.16. Vetrovne rože, avgust 2001 4.7 % SSW 2.0 m/s Figure 1.1.16. Wind roses, August 2001 2.3 % S 1.7 m/s 1.2 % SSE 0.8 m/s 13 SSE 6.0 % NNW 41 m/s 1.8 % NNE 2.8 m/s AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Veter jakosti vsaj 6 Beaufortov je na Kredarici pihal 15 dni, najmočnejši sunek vetra je dosegel 31.1 m/s. Poleti se močni sunki vetra lahko ob nevihti pojavijo kjerkoli po Sloveniji. Na letališču v Portorožu je močan veter pihal 5 dni (najmočnejši sunek vetra je bil 19.4 m/s), v Biljah 7 dni (sunek vetra je dosegel 18.7 m/s), v Postojni dva dni (sunek vetra 14.0 m/s), v Ljubljani 2 dni (sunek vetra 15.5 m/s). Za šest krajev so vetrovne rože, to je pogostost vetra po smereh, prikazane na sliki 1.1.16.; narejene so na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, izmerjenih na avtomatskih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno je prevladoval vzhodnijugovzhodni veter, saj je pihal v slabih 37 % vseh terminov. V Biljah je bil najpogostejši veter po dolini navzdol, torej vzhodnik. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, na Kredarici pa zahodseverozahodnik. Preglednica 1.1.4. Odstopanja dekadnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, avgust 2001 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, August 2001 Postaj a Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 3.7 1.8 4.4 3.3 0 9 6 5 117 116 126 119 Bilje 3.0 1.9 4.7 3.2 0 10 10 7 126 130 142 132 Slap pri Vipavi 2.8 2.0 5.3 3.4 47 9 2 16 Ilirska Bistrica ♦ Postojna 3.3 1.9 4.3 3.1 2 34 4 12 128 121 130 126 Kočevje 3.6 1.6 3.5 2.9 0 9 3 3 Rateče 2.5 1.9 3.9 2.7 27 81 6 32 106 111 135 117 Lesce 2.5 2.0 3.8 2.7 35 92 18 37 Slovenj Gradec 3.0 1.3 3.0 2.4 10 135 21 50 117 123 145 128 Brnik 2.7 1.4 3.4 2.5 22 18 3 12 Ljubljana 4.3 2.4 4.6 3.8 1 79 5 23 140 135 135 137 Sevno 3.6 2.3 3.3 3.0 6 19 1 8 Novo mesto 4.9 2.4 4.0 3.7 2 21 4 8 141 125 112 127 Črnomelj 5.3 3.1 4.3 4.2 0 22 40 24 Bizeljsko 3.7 1.6 3.8 3.1 0 26 16 14 Celje 3.1 1.8 3.7 2.8 1 36 3 13 136 134 141 137 Starše 3.8 2.1 2.9 2.9 5 24 71 37 Maribor 4.0 2.9 2.9 3.2 3 74 106 65 Jeruzalem 2.8 3.0 0 26 22 16 Murska Sobota 4.2 2.2 3.3 3.2 0 36 15 16 122 128 121 124 Veliki Dolenci 3.8 3.4 3.6 3.5 0 47 0 14 LEGENDA: ♦ začasna prekinitev meritev in opazovanj Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec Vse tri tretjine avgusta so bile nadpovprečno tople, v pretežnem delu države je bil temperaturni odklon največji v zadnji tretjini, le na severovzhodu države je od povprečnih razmer najbolj odstopala prva tretjina avgusta. Padavin je povsod primanjkovalo, razporejene so bile zelo neenakomerno, kot je značilno za padavine ob nevihtah. Najhuje je bilo v prvi in zadnji tretjini, predvsem v prvi tretjini je bilo malo krajev, ki bi presegli 10 % običajnih padavin. V vseh treh tretjinah avgusta je bilo nadpovprečno veliko sončnega vremena. Sliki 1.1.17. Največja višina snežne odeje v avgustu Figure 1.1.17. Maximum snow cover depth in August 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 14 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Na sliki 1.1.17. je največja avgustovska debelina snežne odeje na Kredarici. Letos avgusta na Kredarici ni bilo snežne odeje. V preteklosti je bila avgusta najdebelejša snežna odeja na Kredarici leta 1969 s 30 cm, 22 cm so namerili avgusta 1966. Na sliki 1.1.18. je predstavljeno število dni z nevihto v Postojni, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. Avgusta začne v dolgoletnem povprečju pogostost neviht počasi upadati. le na Kredarici je bilo dni z nevihto ali grmenjem več kot v dolgoletnem povprečju. Po letu 1951 so v Ljubljani zabeležili največ avgustovskih dni z nevihto ali grmenjem v letih 1977 in 1969, bilo jih je po 14, le trije avgusti pa so minili le s po dvema dnevoma z nevihto ali grmenjem. Q o 16 -14 -12 ■ 10 ■ 8 - LJUBLJANA BE@IGRAD S 6 PPP PPP 0 -I 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 16 ■ 14 12 10 Q O 8 S 6 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slike 1.1.18. Avgustovsko število dni z nevihto in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.18. Number of days with thunderstorm in August and the mean value of the period 1961-1990 Kredarico so oblaki ovijali v 16 dneh. Število dni z meglo po letu 1951 v Ljubljani je prikazano na sliki 1.1.19, letos so zabeležili 1 dan s pojavom megle; dvaindvajsetič zapored je bilo megle manj kot v dolgoletnem povprečju obdobja 1961-1990; k zmanjšanju pogostosti megle sta prispevala tudi urbanizacija okolice merilnega in opazovalnega mesta ter skrajšan opazovalni čas na observatoriju Ljubljana Bežigrad, bistveno pa na pojavljanje megle vpliva pogostost posameznih vremenskih tipov. Od leta 1951 so dvakrat avgusta našteli kar po 21 dni z meglo. Slika 1.1.19. Avgustovsko število dni z meglo in povprečje obdobja 19611990 Figure 1.1.19. Number of foggy days in August and the mean value of the period 1961-1990 Q O > LU 25 20 15 10 LJUBLJANA BE@IGRAD 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 0 0 5 15 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Slika 1.1.20. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare avgusta 2001 Figure 1.1.20. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in August 2001 Na sliki 1.1.20 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na nivo morske gladine, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v vremenskih poročilih. Najvišji je bil 11. avgusta, dnevno povprečje je bilo 988.4 mb, nizek zračni pritisk so namerili tudi 19. in 20. avgusta, bilo je 978.3 mb, oziroma 978.4 mb. Po nekajdnevnem dvigu zračnega pritiska je ob koncu meseca zračni pritiska padal in zadnji dan avgusta je bilo dnevno povprečje komaj 976.3 mb. Na sliki 1.1.20. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Koliko vodne pare lahko sprejme zrak, je odvisno od temperature zraka, zato je potek povprečnega dnevnega pritiska vodne pare v grobem podoben poteku povprečne dnevne temperature. Najmanj vlage je vseboval zrak 12. avgusta, v naslednjih dneh je vsebnost vlage naraščala in že 17. avgusta dosegla 17.5 mb. Predzadnji dan v avgustu se je vlažnost zraka znižala na 11.0 mb, ob padavinah zadnji dan v mesecu pa se je ponovno dvignila na 15.5 mb. SUMMARY August was warmer than July. Mean air temperature in August was well above the 1961-1990 normals, the anomaly was mostly between 2 and 4 °C, what is a statistical significant anomaly. Although the mean air temperature was high, no absolute maximum was recorded. Sunshine duration exceeded the 1961-1990 normals everywhere in the country for at least 10 %, in some parts the normals were exceeded for more than 30 %. Mostly hot and sunny weather was prevailing, precipitation was rare, and August turned out to very dry. On the south and north-east of Slovenia less than one fifth of the 1961-1990 normals fell, they were experiencing severe draught. On the coast only 5 mm fell, what is 4 % of the 1961-1990 normals, the same was in Kočevje. Abbreviations in the Table 1.1.1.: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount ofprecipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days VE - number of days with wind >6Bf OBS - bright sunshine duration in hours P - average pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration PP - average vapor pressure (hPa) 16 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 1.2. Poletje 2001 1.2. Climate in summer 2001 Tanja Cegnar Že konec maja, pred začetkom meteorološkega poletja, se je po nižinah ogrelo nad 30 °C, v Črnomlju so izmerili celo 31.5 °C. Tudi močna nurja s točo so pustošila že pred začetkom meteorološkega poletja. Junij, prvi mesec meteorološkega poletja, ni prinesel daljšega obdobja ustaljenega vremena, saj so bili prehodi vremenskih front dokaj enakomerno porazdeljeni prek meseca. 3. in 17. junija je bilo kar nekaj močnih neviht, tudi takih s točo, ki je lokalno povzročila veliko škode. Junijska temperatura zraka je bila blizu dolgoletnega povprečja, zares vroče nam je bilo šele ob koncu meseca. Ob obali, na Kočevskem, večjem delu Gorenjske, Štajerske in Koroške je bilo dolgoletno povprečje junijskih padavin preseženo. Največji relativni primanjkljaj padavin je bil v Vipavski dolini in Goriških Brdih, na Postojnskem, ponekod v Beli krajini in na Goričkem, vendar so povsod dosegli vsaj tri petine dolgoletnega povprečja. V Ljubljani je padlo 147 mm, kar je 95 % dolgoletnega povprečja. Povprečna julijska temperatura zraka je bila povsod po državi občutno nad dolgoletnim povprečjem, v pretežnem delu države je bil odklon statistično pomemben, izjema so le deli Primorske in Gorenjske, kjer je bil odklon z okoli 1 °C še v mejah običajne spremenljivosti. Najbolj je bilo dolgoletno povprečje preseženo v Beli krajini. Tudi v Mariboru in na Novomeškem območju je bil julij 2001 za več kot 2 °C toplejši od povprečja 1961-1990. V Črnomlju je temperatura dosegla 34.6, na Bizeljskem 34.8, v Ljubljani 33.7 °C, v Murski Soboti 33.6 °C. Julija je bilo najbolj namočeno zgornje Posočje, najmanj padavin je padlo ob obali, na letališču v Portorožu so namerili le 30 mm padavin. Tudi v Prekmuiju, večjem delu Štajerske, na Kočevskem in v Beli krajini je padavin močno primanjkovalo, saj je padlo manj kot 50 mm padavin. V Murski Soboti je 50 mm zadostovalo za 48 % dolgoletnega povprečja, v Mariboru je 41 mm komaj 35 % dolgoletnega povprečja, v Novem mestu 59 mm predstavlja 49 % običajnih julijskih padavin, v Postojni je padlo 160 mm, kar je 140 % dolgoletnega povprečja, v Ratečah je bilo z 216 mm dolgoletno povprečja preseženo za 45 %. Po treh nadpovprečno namočenih julijih je bil julij 2001 v Ljubljani sušen, padlo je 48 mm, kar je komaj 39 % dolgoletnega povprečja padavin. V Ljubljani je sonce sijalo 285 ur, kar je 10 % nad dolgoletnim povprečjem, v Julijcih in Posočju je bilo od 10 do 20 % več sončnega vremena kot običajno. Avgusta je bila temperatura zraka povsod vsaj za 2 °C nad dolgoletnim povprečjem, v Ljubljani, Beli krajini in Novem mestu ter na Krasu je bilo za več kot 3.5 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju. Največ padavin je padlo v Julijcih. Na jugu države, izjema je le Bela krajina, je padlo manj kot petina dolgoletnih avgustovskih padavin. Sončnega vremena je bilo povsod po državi več kot v dolgoletnem povprečju, največji je bil relativni presežek v Ljubljanski in Celjski kotlini. Obilne padavine z ohladitvijo so nas zajele zadnji dan avgusta in jih prištevamo že k septembru. V treh poletnih mesecih skupaj je bila povprečna temperatura zraka nad dolgoletnim povprečjem, bolj kakor topla jutra so k visoki temperaturi prispevali zelo topli popoldnevi. Na slikah 1.2.1. in 1.2.2. so prikazani odkloni povprečne najnižje in najvišje temperature zraka. Osončenost je bila povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem, ki je bilo preseženo za 10 do 25 % (slika 1.2.3.). Največji presežki so bili v Julijcih, Vipavski dolini, Ljubljanski in Celjski kotlini. Padavin je bilo povsod manj od dolgoletnega povprečja (slika 1.2.4.). Na Koroškem in severu Gorenjske so padavine presegle 80 % dolgoletnega povprečja. Najbolj sušno pa je bilo v Beli krajini, kjer ni padla niti polovica običajnih poletnih padavin. Kočevsko in Dolenjska sta dobila približno polovico običajnih padavin. Ob morju in v Vipavski dolini niso dosegli treh petin običajnih poletnih padavin. V Julijcih je bila v zadnjih tridesetih letih povprečna poletna temperatura že petkrat višja kot letos, drugič zapored je bilo poletje nadpovprečno sončno in podpovprečno namočeno. V Ljubljani so bila v zadnjih petnajstih letih tri poletja toplejša kot letos, sončnega vremena je bilo nadpovprečno veliko, vendar za spoznanje manj kot lani, dežja pa v zadnjih petdesetih letih še nobeno poletje v osrednji Sloveniji ni tako primanjkovalo kot letos. 17 AGENCIJA REPUBLIKE SLO Letali{~e Portoro' Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Arnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Ko~evje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rate~e Kredarica 0.5 1.5 Slika 1.2.1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature zraka v °C poleti 2001 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.2.1. Mean daily minimum air temperature anomaly in °C in summer 2001 Letali{~e Portoro' Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Postojna Bilje Rate~e Kredarica 0 20 40 60 80 100 120 140 Slika 1.2.3. Sončno obsevanje poleti 2001 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 v % Figure 1.2.3. Bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals, summer 2001 in % 18 VENIJE ZA OKOLJE Letali{~e Portoro' Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Arnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Ko~evje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rate~e Kredarica 0.5 1.5 2.5 Slika 1.2.2. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature zraka v °C poleti 2001 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.2.2. Mean daily maximum air temperature anomaly in °C in summer 2001 Letali{~e Portoro' Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Arnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Ko~evje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rate~e Kredarica 20 40 60 80 100 Slika 1.2.4. Padavine poleti 2001 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 v % Figure 1.2.4. Precipitation amoimt in summer 2001 compared to the 1961-1990 normals in % AGENCIJA R E P U B L j O O < a: Z) i- < a: LU CL s LU 22 21 20 19 LJUBLJANA BE@IGRAD k - I (\ j n a AA AA_fl A V ywWV 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.2.5. Povprečna poletna temperatura zraka od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.2.5. Mean air temperature in summer from the year 1951 on and the 1961-1990 normals Dd Z) O _! > UJ 1000 900 — 800 — 700 - -< 600 -500 - -400 - -300 -200 -100 - 0 1951 LJUBLJANA BE@IGRAD i i i i i 1957 1963 1969 I I I I I I I I I I 1975 1981 I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1987 1993 1999 Slika 1.2.7. Trajanje sončnega obsevanja poleti od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.2.7. Bright sunshine duration in summer from 1951 on and the 1961-1990 normals K E SLOVENIJE ZA OKOLJE E E 80 60 — Q O 40 > LU 20 LJUBLJANA BE@IGRAD 0 -I I II 1 I I I II I I I II II II M I II II II II I I I I II II I II I I I I II I M I 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.2.6. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 25 (stoplec v celoti) in 30 °C (rumeni del stolpca) od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.2.6. Number of days with maximum air temperature above 25 (whole bar) and 30° C (yellow bar only) and the 1961-1990 normals 600 500 400 + 300 < z ^ 200 100 0 LJUBLJANA BE@IGRAD 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.2.8. Višina padavin poleti od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.2.8. Precipitation in summer from 1951 on and the 1961-1990 normals 19 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Na sliki 1.2.5. je prikazan potek povprečne poletne temperature zraka v Ljubljani od leta 1951 dalje, na sliki 1.2.6. je podano število toplih in vročih dni v Ljubljani, na sliki 1.2.7. je podano poletno trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, na sliki 1.2.8. pa je višina padavin za Ljubljano. Sledijo štiri slike, ki prikazujejo razmere na meteorološki postaji na Kredarici, ki je naša najvišja merilna postaja. Vidimo, da je bilo tudi v visokogorju poletje nadpovprečno toplo, nadpovprečno veliko je bilo sončnega vremena, padavin pa je bilo manj kot v povprečju, tudi pogostost padavin je bila podpovprečna. 7.5 7 6.5 6 5.5 5 4.5 3.5 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 Slika 1.2.9. Povprečna poletna temperatura od leta 1955 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.2.9. Mean air temperature in summer from the year 1955 on and the 1961-1990 normals 1100 1000 Q Ž < > 900 800 700 j-600 £ 500 400 300 200 100 0 KREDARICA t 700 600 500 400 - w 300 -z O g 200 - 100 - KREDARICA Slika 1.2.10. Trajanje sončnega obsevanja poleti v letih od 1956 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.2.10. Bright sunshine duration in summer from 1956 on and the 1961-1990 normals 70 60 50 a 40 O 5 30 LU i— 20 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 Slika 1.2.11. Višina padavin poleti v letih od 1955 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.2.11. Precipitation in summer from the year 1955 on and the 1961-1990 normals 10 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 Slika 1.2.12. Število dni s padavinami vsaj 1 mm poleti v letih od 1955 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.2.12. Number of days with precipitation at least 1 mm in summer from the year 1955 on and the 1961-1990 normals 4 0 1962 968 1992 V Novem mestu je bilo poletje 2000 s 166 mm dežja bolj sušno od letošnjega, ko je padlo 193 mm (slika 1.2.13.). V Murski Soboti je letošnje poletje padlo 167 mm, manj dežja je bilo lani poleti, samo 146 mm, v sušnem poletju 1992 je bilo dežja le za 137 mm, še bolj skromno s padavinami pa je bilo v Prekmurju poletje 1952, padlo je komaj 128 mm (slika 1.2.14.). 600 Slika 1.2.13. Višina padavin poleti v letih od 1951 dalje Figure 1.2.13. Precipitation in summer from the year 1951 on 20 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE > < 600 500 400 300 200 100 1951 1956 1961 1966 1971 Slika 1.2.14. Višina padavin poleti v letih od 1951 dalje Figure 1.2.14. Precipitation in summer from the year 1951 on 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Na naslednjih dveh slikah (sliki 1.2.15. in 1.2.16.) smo prikazali kumulativne dnevne padavine poleti 2001 v Ljubljani, Portorožu, Novem mestu in Murski Soboti. Vidimo, da je največ padavin padlo v prvem poletnem mesecu, najmanj pa avgusta. < H O 250 200 150 100 50 0 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1 6 11 16 21 26 1 6 11 16 21 26 31 5 10 15 20 25 30 Slika 1.2.15. Vsota dnevih padavin od začetka do konca poletja 2001 Figure 1.2.15. Sum of daily precipitation from beginning to the end of summer 2001 200 150 100 50 Murska Sobota 0 'i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1 1 6 11 16 21 26 1 6 11 16 21 26 31 5 10 15 20 25 30 Slika 1.2.16. Vsota dnevih padavin od začetka do konca poletja 2001 Figure 1.2.16. Sum of daily precipitation from beginning to the end of summer 2001 SUMMARY The mean air temperature in summer 2001 was above the 1961-1990 normals. Bright sunshine duration was everywhere above the 1961-1990 normals. Precipitation was bellow the normals, and many regions experienced severe draught. 0 21 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 1.3. Toplotna obremenitev in UV indeks 1.3. Heat load and UV index Tanja Cegnar Toplotna obremenitev - Heat load Tudi avgusta smo ob pričakovani veliki toplotni obremenitvi v biovremenskih napovedih redno opozarjali na toplotno obremenitev in dodajali osnovne napotke za lažje prenašanje vročine. Avgust je bil še bolj vroč od julija, k sreči pa smo v zadnjem poletnem mesecu vročine že vajeni in jo lažje prenašamo kot na začetku poletja. Tudi tokrat smo upoštevali dve možni meri za oceno toplotne obremenitve. Prva je občutena temperatura, ki jo za naše potrebe dnevno računa Nemška meteorološka služba in upošteva vse meteorološke spremenljivke, ki vplivajo na toplotno ugodje ljudi. Vendar so ti podatki izračunani z modelom, ki ne upošteva vseh lokalnih značilnosti (ob obali na primer preceni vpliv morja, kar se kaže v podcenjeni toplotni obremenitvi že nekaj deset metrov stran od morja). Druga mera je ekvivalentna temperatura, ki je v slovenskem prostoru že dolgo v uporabi. o H ¡3 W w H I H £ >o m o 40 35 30 25 20 15 10 Ljubljana -Murska Sobota -obala Slika 1 Figure 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 3.1. Najvišja dnevna občutena temperatura zraka po modelu Nemške meteorološke službe, avgust 2001 1.3.1. Maximum daily perceived temperature calculated by German meteorological Service, August 2001 Preglednica 1.3.1. Občutena temperatura in toplotna obremenitev Table 1.3.1. Perceived temperature and thermal comfort občutena temperatura (°C) toplotno občutje % ljudi v neugodju fiziološka obremenitev < -39 zelo mrzlo > 99.5 ekstremen hladen stres -39 do -26 mrzlo 95 močan hladen stres -26 do -13 hladno 70 zmeren hladen stres -13 do 0 nekoliko hladno 30 rahel hladen stres 0 do 20 prijetno 5 ugodje 20 do 26 rahlo toplo 30 rahla toplotna obremenitev 26 do 32 toplo 70 zmerna toplotna obremenitev 32 do 38 vroče 95 močna toplotna obremenitev > 38 zelo vroče > 99.5 extremna toplotna obremenitev 70 65 60 55 50 45 40 35 Ljubljana - Murska Sobota - Portorož 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1.3.2. Ekvivalentna temperatura zraka ob 15. uri po lokalnem času, avgust 2001 Figure 1.3.2. Equivalent temperature at 13. UTC, August 2001 22 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Pri ekvivalentni temperaturi vsaj 49 °C čutijo toplotno obremenitev občutljivi ljudje, ko ekvivalentna temperatura preseže 56 °C pa so razmere obremenilne za vse ljudi. Na sliki 1.3.2. je prikazana ekvivalentna temperatura ob 15. uri v Ljubljani, Murski Soboti in Portorožu. UV indeks - UV index Na sliki 1.3.3. je podan najvišji dnevni UV indeks, kot ga je izračunala Nemška meteorološka služba (DWD - Deutscher Wetterdienst) za naš gorski svet (nadmorska višina okoli 2280 m) in Ljubljano ter Mursko Soboto; slednji sta predstavnici nižinskega sveta. Te podatke smo uporabljali pri dnevnem sestavljanju biovremenskih napovedi. Slika 1.3.3. Najvišji dnevni UV indeks ob jasnem nebu v avgustu v gorskem svetu (višina okoli 2300 m), Ljubljani in Murski Soboti Figure 1.3.3. Daily maximum UV index (clear sky) in mountains (around 2300 m a.s.l.), Ljubljana and Murska Sobota, August 2001 Poleg vrednosti UV indeksa smo v % podali tudi odstopanje debeline zaščitne ozonske plasti v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Ker so razlike na območju Slovenije večinoma zelo majhne, smo podali le vrednosti nad osrednjo Slovenijo. Kot smo pričakovali je vrednost UV indeksa avgusta postopoma upadala. K zelo nizki vrednosti zadnji dan avgusta je poleg upadanja moči sončnih žarkov prispevala tudi odebelitev ozonskega plašča na povprečno debelino (slika 1.3.4.). Konec avgusta se je moč ultravijoličnega sončnega sevanja že precej zmanjšala v primerjavi z močjo, ki jo je imelo sonce junija ali v začetku julija. Sredi septembra se sezona objavljanja UV indeksa izteče. O -10 £ ^ -12 -I-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1.3.4. Odstopanje debeline zaščitnega ozonskega plašča nad osrednjo Slovenijo od dolgoletnega povprečja v %, avgustu 2001 Figure 1.3.4. Ozon layer depth anomaly above central part of Slovenia in %, August 2001 Na osnovi napovedanih vrednosti UV indeksa se lahko zaščitimo pred prekomernim izpostavljanjem sončnim žarkom. Pri vrednostih indeksa med 7 in 9 je izpostavljenost velika, zaščita je potrebna za vse tipe kože. Zaščitimo se s pokrivalom, sončnimi očali, kakovostno kremo z zaščitnim faktorjem 15 ali več, izogibamo se izpostavljanju soncu, najbolje je, da se med 11. in 15. uro zadržujemo v zaprtih prostorih. 23 A G E N C I J A R E P U B L I K E S L O V E N I J E Z A O K O L J E 1.4. Požarna ogroženost 1.4. Danger of fire Andrej Pečenko Največja požarna ogroženost naravnega okolja je navadno spomladi, takrat je tudi največ požarov v naravi. Drugi maksimum je ponavadi poleti, največkrat avgusta, vendar je takrat požarov bistveno manj. Vse pa je odvisno od vremena, zato je bilo letos drugače. Spomladi smo imeli nestanovitno vreme s pogostimi padavinami. Požarna ogroženost je bila majhna in požarov je bilo malo. Še največ požarov je bilo februarja, ko je bilo po dosedaj zbranih podatkih 161 požarov v naravi, gorelo pa je na površini 123 ha (Slika 1.4.1, 1.4.2). Za primerjavo povejmo, da je bilo februarja leta 1998 rekordnih 969 požarov, gorelo pa je kar na površini 1512 ha. Po drugi strani je lahko le toliko požarov tudi v malo bolj mokrem letu. Tako je bilo leta 1999 skupaj le 990 požarov na površini 988 ha. Poleti se je vreme počasi umirilo. V juniju je bilo še kar veliko padavin, nato pa so bila poslabšanja manj pogosta in tudi šibkejša. Več padavin je bilo predvsem v severni Sloveniji. Sredi julija je požarna ogroženost na obali in ponekod v notranjosti Slovenije za krajši čas že dosegla najvišjo, 5. stopnjo. Avgusta je bilo še manj dežja, temperature pa zelo visoke. Najmanj padavin je bilo v južni in vzhodni Sloveniji. Vroče, poletno vreme je trajalo vso do konca avgusta. Največja požarna ogroženost je bila na Primorskem in v južni Sloveniji, povečana pa je bila tudi drugod po državi. Uprava RS za zaščito in reševanje je zato najprej 6. avgusta razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na obali, 8. avgusta pa tudi drugod na Primorskem in Notranjskem. Občutna ohladitev in obilnejše padavine po vsej državi so bile na začetku septembra, na Primorskem in Notranjskem je bila zato 2. septembra preklicana velika požarna ogroženost naravnega okolja. Zaradi izjemnih vremenskih razmer je bilo število požarov za ta čas rekordno, po prvih podatkih jih je bilo v juliju skupaj 141, v avgustu pa rekordnih 361. V juliju je zagorelo na površini 69 ha, v avgustu pa 484 ha, kar je tudi največ dosedaj. Največ požarov dosedaj je bilo v avgustu lani, ko je bilo 275 požarov, zagorelo pa je na 228 ha. Na srečo so letos prevladovali manjši požari. Največji požar je bil 29. avgusta v občini Komen. Takrat je gorelo na površini okoli 200 ha. V letošnjem letu je bilo tako do konca avgusta skupaj 952 požarov na 765 ha. Od tega je bilo več kot polovica požarov v juliju in avgustu, po zajeti površini pa celo več kot dve tretjini. Te številke še niso dokončne, ponavadi so še nekoliko višje. Vir podatkov o požarih: URSZR, CORS 1750 1500 1250 1000 750 500 250 0 1512 940 484 y ■ J rn JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG H 1998□ 1999Q 2000^ 2001 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG H 1998 □ 1999 Q 2000 H 2001 Slika 1.4.1. Število požarov po mesecih v zadnjih 4 letih. Slika 1.4.2. Površina požarov po mesecih v zadnjih 4 letih. Figure 1.4.1. The monthly number of fires in the last 4 years. Figure 1.4.2. The monthly area of fires in the last 4 years. 1200 1000 800 600 400 200 0 24 A G E N C I J A R E P U B L I K E S L O V E N I J E Z A O K O L J E Portorož n a lJ M/ J/ A/--------, , II | indeks 2.st. -3.st. -4.st. 5.st. ^(padavine Postojna I indeks -----2.st. —3.st. -4.st. 5.st. 1 300 Novo mesto IIW T I indeks •••—••• 2.st. — 3.st. • 5.st. padavine 300 - ' A 50 Ü ^ ' || i J „lili "HaAAA Ljubljana I padavine 14 7 12 18 JUN 30 JUL 11 17 2 1 25 3 0 6 1 2 AVG 25 31 SEP 1 4 7 12 15 18 JUN 1 JUL 11 17 21 25 30 6 12 AVG21 25 31 SEP ¡indeks -----2.st. -3.st. -4.st. 5.st. padavine •S 300 - P ITTJ tzJ M' V" 1 4 7 12 18 23 JUN 1 JUL 11 18 2 1 25 3 1 6 11 AVG22 31 SEP I indeks -*— 2.st. —3.st. -5.st. ^(padavine I indeks -—2.st. -3.st. -4.st. -5.st. padavine 500 100 600 100 500 75 75 400 50 300 50 200 25 25 100 500 100 500 100 400 400 75 75 300 50 200 25 100 0 600 100 600 100 500 75 75 400 50 50 200 25 25 100 0 0 0 1 300 -- Murska Sobota i ti Slika 1.4.3. Indeks požarne ogroženosti in višina padavin v juniju, juliju in avgustu letošnjega leta. Figure 1.4.3.The index of fire and precipitation in June, July and August 2001. I indeks — 2.st. padavine 600 100 500 75 400 50 200 25 100 -- 0 ——————^»-0 1 4 7 12 18 23 JUN 1 JUL 11 18 21 25 31 6 11 AVG 24 31 SEP 25 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 1.5. Meteorološka postaja Lesce - Hlebce 1.5. Meteorological station Lesce - Hlebce Mateja Nadbath Na Gorenjskem, v Deželi je meteorološka postaja Lesce-Hlebce, na nadmorski višini 521 m. V sredstvih javnega obveščanja jo imenujejo Lesce. Podatki s te postaje podajajo vremenske razmere v Deželi in Blejskem kotu. V tem delu Gorenjske so še tri meteorološke postaje: Bled, Bled-Jermenka in Breg, ki pa podajajo le padavinske razmere. Slika 1.5.1. Geografska lega Hlebc (vir: Atlas Slovenije) Figure 1.5.1. Geographical position of Hlebce (from: Atlas Slovenije) Slika 1.5.2. Meteorološka postaja v Hlebcah, pogled proti Slika 1.5.3. Opazovalka Tončka Justin na opazovalnem severovzhodu, 1. september 1995 (foto: Alojz Žvokelj) Figure 1.5.2. Meteorological station in Hlebce, a view to north-east, on 1st of September 1995 (photo: Alojz Žvokelj) prostoru na svojem vrtu, pogled proti jugovzhodu, 2. julija 2001 (foto: Peter Stele) Figure 1.5.3. Observer Tončka Justin on observing place in her garden, a view to south-east, on 2n Stele) of July 2001 (photo: Peter Meteorološko in fenološko postajo so v Hlebcah postavili 11. decembra 1978. Pred tem, od leta 1954 do 1978, je bila klimatološka meteorološka postaja v Radovljici. Od ustanovitve do danes je postaja v Hlebcah ves čas na istem mestu. Tončka Justin je na postaji opazovalka od vsega začetka; meteorološke meritve in meteorološka ter fenološka opazovanja opravlja že 23 let. Na postaji merijo temperaturo zraka 2 m in 5 cm nad tlemi, temperaturo tal na različnih globinah, vlago zraka, smer in hitrost vetra, vidnost, višino padavin in snežne odeje ter opazujejo oblačnost in meteorološke pojave ter fenološke faze (razvojne stopnje rastlin) na zeliščih, gozdnem drevju, poljščinah in posevkih ter sadnem drevju. Trajanje sončnega obsevanja merijo od 7. novembra 1990 na letališču v Lescah. Slika 1.5.4. Opazovalka Tončka Justin, 2. julija 2001 (foto: Peter Stele) Figure 1.5.4. Observer Tončka Justin, on 2nd of July 2001 (photo: Peter Stele) 26 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Preglednica 1.5.1. Najvišje in najnižje vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk merjenih na meteorološki postaji Lesce-Hlebce v obdobju 1979-2000 Table 1.5.1. Maximum and minimum values of some meteorological parameters measured on meteorological station in Lesce-Hlebce in period 1979-2000 največ maximum leto/datum year/date najmanj minimum leto/datum year/date povprečna temperatura zraka / average air temperature (°C) 9.8 1994, 2000 7.2 1980 ekstremna dnevna temperatura zraka / extreme daily temperature (°C) 34.9 27.7.1983 -23.7 13.1.1987 število dni z najvišjo dnevno temperaturo zraka nad 25 °C na mesec number of days with max. air temperature above 25 °C per month 28 avgust 1992 0 / število dni z najvišjo dnevno temperaturo zraka nad 25 °C na leto number of days with max. air temperature above 25 °C per year 64 1994 26 1989 število dni z najvišjo dnevno temperaturo zraka nad 30 °C na mesec number of days with max. air temperature above 30 °C per month 18 avgust 1992 0 / število dni z najvišjo dnevno temperaturo zraka nad 30 °C na leto number of days with max. air temperature above 30 °C per year 21 1992 0 1979, 1989, 1997 letna višina padavin / yearly precipitation (mm) 1870 2000 1043 1983 mesečna višina padavin / monthly precipitation (mm) 614 november 2000 0.1 januar 1989 dnevna višina padavin / daily precipitation (mm) 132.3 21.8.1988 0 / število dni s snegom na zimo number of days with snow cover per winter 107 1980/81 1985/86 5 1989/90 1992/93 letna višina snežne odeje / yearly snow cover (cm) 82 15.1.1987 6 26.2.1989 O 20 19 18 -- I 17 <'-/A'f y Slika 1.6.3a. Topografija 500 mb ploskve 16. avgusta 2001 ob Slika 1.6.3b. Polje pritiska na nivoju morske gladine 14. uri 16. avgusta 2001 ob 14. uri Figure 1.6.3a. 500 mb topography on August, 16 2001 at Figure 1.6.3b. Mean sea level pressure on August, 16 2001 12 GMT at 12 GMT Polja pritiska in geopotenciala so prirejena po izdelkih modela Evropskega centra za srednjeročno prognozo vremena 31 A G E N C I J A R E P U B L I K E S L O V E N I J E Z A O K O L J E jP^ Slika 1.6.4a. Topografija 500 mb ploskve 20. avgusta 2001 ob 14. uri Figure 1.6.4a. 500 mb topography on August, 20th 2001 at 12 GMT £5 Slika 1.6.4b. Polje pritiska na nivoju morske gladine 20. avgusta 2001 ob 14. uri Figure 1.6.4b. Mean sea level pressure on August, 20th 2001 at 12 GMT r-N. mMWJ} f A B Slika 1.6.5a. Topografija 500 mb ploskve 27. avgusta 2001 ob 14. uri Figure 1.6.5a. 500 mb topography on August, 27th 2001 at 12 GMT J t J_"1. Slika 1.6.5b. Polje pritiska na nivoju morske gladine 27. avgusta 2001 ob 14. uri Figure 1.6.5b. Mean sea level pressure on August, 27th 2001 at 12 GMT ' . \ »i,. j p a Slika 1.6.6a. Topografija 500 mb ploskve 31. avgusta 2001 ob Slika 1.6.6b. Polje pritiska na nivoju morske gladine 14. uri 31. avgusta 2001 ob 14. uri Figure 1.6.6a. 500 mb topography on August, 31s 2001 at Figure 1.6.6b. Mean sea level pressure on August, 31s 2001 12 GMT at 12 GMT Polja pritiska in geopotenciala so prirejena po izdelkih modela Evropskega centra za srednjeročno prognozo vremena 32 A G E N C I J A R E P U B L I K E S L O V E N I J E Z A O K O L J E Slika 1.6.7. Satelitska slika 4. avgusta 2001 ob 16 uri Figure 1.6.7. Satelite image on August, 4th 2001 at 14 GMT Slika 1.6.9. Satelitska slika 16. avgusta 2001 ob 16. uri Figure 1.6.9. Satelite image on August, 16th 2001 at 14 GMT Slika 1.6.8. Satelitska slika 10. avgusta 2001 ob 16 uri Figure 1.6.8. Satelite image on August, 10th 2001 at 14 GMT Slika 1.6.10. Satelitska slika 20. avgusta 2001 ob 16. uri Figure 1.6.10. Satelite image on August, 20th 2001 at 14 GMT Slika 1.6.11. Satelitska slika 27. avgusta 2001 ob 16. uri Slika 1.6.12. Satelitska slika 31. avgusta 2001 ob 16. uri Figure 1.6.11. Satelite image on August, 27th 2001 at 14 Figure 1.6.12. Satelite image on August, 31th 2001 at 14 GMT GMT 33 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 2. AGROMETEOROLOGIJA 2. AGROMETEOROLOGY Andreja Sušnik Letošnje poletje je slovensko kmetijstvo ponovno prizadela kmetijska suša. V Sloveniji se kmetijske suše najpogosteje pojavljajo v vegetacijskem obdobju od aprila do septembra. V zadnjih štiridesetih letih se je največkrat pojavila v priobalnem pasu, kar enaintridesetkrat, ter v Prekmurju, kjer je prizadela kmetijske rastline sedemindvaj setkrat. Manj pogoste, ne pa manj intenzivne, so bile suše z manjšimi primanjkljaji vode na Dravsko-Ptuj skem polju in na Bizeljsko-Brežiškem predelu, kjer smo jih beležili trinajstkrat. Po pet do šestkrat pa tudi na Dolenjskem, v osrednji in zgornji Savinjski dolini ter pretežnem delu Vipavske doline. Na Gorenjskem in v Posočju se kmetijske suše ne pojavljajo v večjem obsegu. Pogostokrat pa beležimo tudi obdobja krajšega pomanjkanja, ki pa lahko prizadenejo določene kmetijske rastline v občutljivih fenoloških fazah razvoja. V zadnjem štiridesetletnem obdobju se je suša v obdobju od junija do avgusta pojavila v pretežnem delu Slovenije sedemkrat (1967, 1971, 1983, 1992, 1993, 2000, 2001) (slika 2.1.). -250 61 63 65 67 69 71 73 75 77 79 81 83 85 87 89 91 93 95 97 99 01 izrazite suše / severe droughts | | lokalne suše / local droughts | | deficiti in presežki / deficits and surpluses Slika 2.1. Kmetijske suše od 1961 do 2001 kategorizirane na osnovi vodnega deficita v obdobju od junija do avgusta Figure 2.1. Agricultural droughts from 1961 to 2001 classified according to the water deficit in the period from June to August Podobna vrsta suše je nastopila tudi letos. Vse od januarja do maja smo beležili nadpovprečno tople mesece, razen aprilskih temperatur zraka, ki so bile v mejah povprečnih vrednostih. Vegetacijsko obdobje se je začelo s povprečnimi temperaturami zraka junija in julija in prešlo v ekstremno vroč avgust, z visoko stopnjo potencialne evapotranspiracije, ki je pogostokrat dosegla vrednosti do 6.0 mm izhlapele vode na dan. V obdobju poletnih mesecev, ko je poraba vode pri kmetijskih rastlinah največja, povprečno pade najmanj padavin v Primorju, manj kot 100 mm na mesec, največ v zahodni Sloveniji okrog 140 mm na mesec; v večjem delu Slovenije pa približno 120 mm dežja na mesec. Letošnja junijska višina padavin je bila blizu dolgoletnih povprečij, padavine pa so bile razporejene zelo neenakomerno. Ob obali, na Kočevskem, večjem delu Gorenjske, Štajerske in Koroške je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Največji relativni primanjkljaj je bil beležen v Vipavski dolini in Goriških Brdih, na Postojnskem, ponekod v Beli Krajini in na Goričkem. 34 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Slika 2.2. Suša je letošnje leto nastopila v kasnejšem obdobju kot lani in najbolj prizadela koruzna polja, pšenica pa je bila v tem obdobju že pospravljena, Prekmurje, avgust 2001 (foto: Iztok Matajc) Photo 2.2. Drought in 2001 appeared later than last year and mostly caused damage to the maize-fields, wheat yield was in this period already gathered in, Prekmurje, August 2001 (photo: Iztok Matajc) Slika 2.3. Sladkorna pesa se ni mogla upirati mesec in pol dolgi kmetijski suši letos poleti, Podravje, avgust 2001(foto:Iztok Matajc) Photo 2.3. Sugar beet couldn't resist the 45 days lasting agricultural drought during last summer, Podravje region, August 2001 (photo: Iztok Matajc) Julijska količina padavin pa je v večjem delu Slovenije predstavljala le 30 do 50 % dolgoletnih povprečnih vrednosti. Primanjkljaj padavin je trajal vse do konca avgusta, saj razen lokalnih neviht ni bilo obilnejših padavin. Zadnje padavine smo v Sloveniji beležili 10. in 11. avgusta (podatki za nekaj meteoroloških postaj v Sloveniji: Murska Sobota: 12 mm, Maribor 14 mm, Ljubljana 27 mm, Portorož 3 mm, Bovec 40 mm). V dneh po 20. avgustu je bilo kar nekaj lokalnih neurij, ki so jih na manjšem omejenem območju spremljale tudi močnejše padavine (19. avgusta kratkotrajen naliv z močnim vetrom v Mariboru; 20. avgusta močan vihar z vetrom na območju Ljubljane in Tolmina; 21. avgusta je neurje z močnim dežjem zajelo Štajersko (Maribor, Selnica ob Dravi, Lenart, Starše in Ptuj z okolico). Letošnja kmetijska suša je torej nastopila v drugi polovici julija in je najhuje prizadela severovzhodno Slovenijo, obalni del Slovenije, Slovensko Istro in Vipavsko dolino, Dolenjsko in Posavje, Belo Krajino ter del osrednje Slovenije. V ostalih območjih Slovenije so bila prizadeta območja s plitvimi in peščenimi tlemi. Kmetijske rastline v vseh naštetih območjih so ponekod na lažjih tleh utrpele vodni stres že v prvih dneh julija, po 15. juliju pa lahko na vseh območjih govorimo o kmetijski suši, ki je prizadela vse nenamakane površine poljščin, vinsko trto, sadno drevje in travinje. Za oceno jakosti kmetijske suše smo opredelili porabo vode iz tal in rastlin - evapotranspiracijo. Ovrednotenje potencialnih primanjkljajev vode smo določili z izračunom razlike med padavinami 35 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE in dejansko evapotranspiracijo. Pozitivne razlike kažejo zadovoljivo preskrbo, pri negativnih pa rastlinam vode primanjkuje. Za izračun evapotranspiracije (ET) smo uporabili izboljšano Penmanovo enačbo, ki vključuje kombinacijo štirih meteoroloških spremenljivk: temperaturo zraka, relativno zračno vlago, sončno sevanje in hitrost vetra. Na osnovi velikosti teh primanjkljajev smo določili cone, ki so prikazane na karti (slika 2.5.). Prostorsko analizo ocene jakosti kmetijske suše v poletju 2001 smo izvedli na osnovi meteoroloških podatkov vseh meteoroloških postaj po Sloveniji. Izračunali smo vodno bilanco za obdobje od 15. julija do 31. avgusta 2001 za privzeto travnato površino s koreninsko globino 15 cm na srednje težkih tleh. Računi za ostale talne tipe in rastline dajejo relativno podobne razlike med razredi, le vrednosti so pri lažjih tleh premaknjene k višjemu primanjkljaju in k nižjemu pri težjih tleh. Na osnovi dobljenih točkovnih vrednosti smo izdelali karto prostorske porazdelitve z geostatističnim programskim paketom GSTAT z metodo splošnega kriginga z upoštevanjem nadmorske višine. Glede na dobljene rezultate smo Slovenijo razdelili na 5 razredov po intenzivnosti kmetijske suše: > cona 5 predstavlja območje priobalnega dela Slovenije ter Primorsko, kjer je bil padavinski primanjkljaj v tem obdobju največji (nad 135 mm), > cona 4 označuje območje z nekoliko manjšim padavinskim primanjkljajem (od 115 do 135 mm) in zajema: del severovzhodne Slovenije, Posavje, Belo Krajino in del Dolenjske, Goriško, Kras, Vipavsko dolino ter del Slovenske Istre, > cona 3 predstavlja ožji zunanji pas cone 4 ter osrednjo Slovenijo in del Notranjske, kjer je bil primanjkljaj od 105 do 115 mm, > cona 2 in 1 imata primanjkljaj pod 100 mm, > zadnja cona predstavlja območje nad 1000 m nadmorske višine. Preglednica 2.1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracij a - ETP. Izračunana je po Penmanovi enačbi, avgust 2001 Table 2.1. Ten days and monthly average, maximal and total potential evapotranspiration - ETP according to Penman's equation, August 2001 Postaja I. dekada II.dekada III.dekada mesec (M) povpr. max Z povpr. max Z povpr. max Z povpr. max Z Portorož-letališče 5.4 6.0 54 4.8 5.3 48 4.4 5.0 48 4.8 6.0 149 Bilje 5.0 5.7 49 4.5 5.2 46 4.2 4.9 46 4.5 5.7 141 Slap pri Vipavi 4.8 5.5 48 4.5 5.2 46 4.1 5.0 46 4.5 5.5 139 Postojna 4.5 5.3 46 4.2 4.9 42 3.7 4.4 41 4.1 5.3 129 Kočevje 4.7 5.4 46 4.1 4.6 41 3.2 4.0 35 3.9 5.4 122 Rateče 3.6 4.6 36 3.5 4.7 35 3.3 4.1 37 3.5 4.7 108 Lesce 4.3 5.3 43 4.0 4.8 40 3.4 4.3 37 3.9 5.3 120 Slovenj Gradec 4.3 5.7 43 3.9 4.8 39 3.2 4.1 35 3.8 5.7 117 Brnik 4.5 5.4 44 4.0 5.0 40 3.3 4.4 36 3.9 5.4 120 Ljubljana 4.9 5.8 49 4.2 5.2 43 3.7 4.7 40 4.2 5.8 132 Sevno 4.6 5.6 46 4.3 5.0 44 3.4 4.5 37 4.1 5.6 127 Novo mesto 5.1 6.0 50 4.3 5.1 44 3.4 4.6 39 4.2 6.0 133 Črnomelj 5.4 6.0 54 4.4 5.2 44 3.3 4.3 37 4.3 6.0 135 Bizeljsko 5.1 5.8 51 4.4 5.0 44 3.5 4.5 38 4.3 5.8 133 Celje 4.6 5.6 45 4.2 5.0 42 3.4 4.3 37 4.0 5.6 124 Starše 4.9 6.1 48 4.5 5.0 45 3.5 4.6 39 4.3 6.1 132 Maribor 4.6 5.7 46 4.4 5.1 44 3.4 4.6 37 4.1 5.7 127 Maribor-letališče 4.7 5.8 47 4.4 5.0 43 3.5 4.5 38 4.2 5.8 128 Jeruzalem * * * 4.4 5.2 45 3.4 4.4 37 * * * Murska Sobota 4.7 6.0 46 4.4 5.0 44 3.5 4.5 38 4.2 6.0 129 Veliki Dolenci 4.7 5.9 46 4.5 5.0 45 3.6 4.6 40 4.3 5.9 131 36 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Preglednica 2.2. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, avgust 2001 Table 2.2. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, August 2001 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Portorož-letališče 29.9 29.3 38.2 34.4 22.5 23.3 27.4 26.9 37.3 33.2 18.0 19.0 27.4 27.0 35.2 32.1 21.0 21.8 28.2 27.7 Bilje 29.6 30.2 37.4 37.0 23.2 23.4 27.2 27.7 37.8 35.4 16.6 17.0 27.8 27.9 39.2 35.5 18.8 20.5 28.2 28.6 Lesce 24.5 24.5 38.5 34.0 15.2 16.8 21.9 22.4 33.0 31.0 11.2 13.0 22.3 22.8 33.0 31.9 15.5 16.8 22.9 23.2 Slovenj Gradec 24.1 23.5 33.2 29.0 15.7 17.5 21.7 21.2 29.0 24.8 13.0 14.7 21.5 21.3 31.0 24.6 16.5 17.0 22.4 22.0 Ljubljana 28.1 27.7 40.2 37.1 18.0 18.7 23.8 24.3 35.8 34.0 13.8 14.0 24.3 24.5 34.9 33.1 15.9 16.9 25.3 25.5 Novo mesto 25.7 25.5 35.3 32.7 18.1 18.9 22.3 22.6 31.2 30.2 13.2 14.4 22.7 23.0 32.2 29.4 13.7 17.2 23.5 23.7 Celje 24.4 24.2 31.4 28.6 18.4 19.3 21.7 21.8 29.5 26.9 14.4 15.6 22.1 21.9 30.8 26.0 14.8 17.4 22.7 22.6 Maribor-letališče 28.0 27.3 38.2 34.4 20.2 20.2 24.7 24.4 34.8 31.8 14.8 15.0 23.0 23.2 33.3 31.2 17.1 17.8 25.2 24.9 Murska Sobota 26.7 26.5 34.4 31.4 20.0 20.6 23.5 23.6 32.0 29.5 14.4 15.3 23.1 23.0 30.8 28.6 16.4 17.6 24.3 24.3 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) PORTOROŽ LJUBLJANA MURSKA SOBOTA 40 ^ 35 O 30 SI 25 S- 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 258 231 267 756 66 208 181 212 601 66 158 131 157 446 66 3198 2168 1301 Bilje 247 228 263 737 100 197 178 208 582 100 147 128 153 427 100 2999 1993 1177 Slap pri Vipavi 242 228 267 737 106 192 178 212 582 106 142 128 157 427 106 2914 1920 1109 Postojna 212 193 217 621 98 162 143 162 466 98 112 93 107 311 98 2334 1438 784 Kočevje 218 191 209 618 91 168 141 154 463 91 118 91 99 308 91 2381 1503 817 Rateče 184 172 191 546 87 134 122 136 391 87 84 72 81 236 85 1876 1124 605 Lesce 204 192 209 605 73 154 142 154 450 73 104 92 99 295 73 2260 1398 772 Slovenj Gradec 210 185 201 596 76 160 135 146 441 76 110 85 91 286 76 2239 1406 782 Brnik 215 196 214 625 77 165 146 159 470 77 115 96 104 315 77 2338 1468 829 Ljubljana 246 220 242 709 118 196 170 187 554 118 146 120 132 399 118 2763 1828 1090 Sevno 225 208 216 648 95 175 158 161 493 95 125 108 106 338 95 2419 1533 866 Novo mesto 245 213 228 687 118 195 163 173 532 118 145 113 118 377 118 2715 1803 1071 Črnomelj 252 226 239 716 126 202 176 184 561 126 152 126 129 406 126 2851 1937 1186 Bizeljsko 235 208 231 674 95 185 158 176 519 95 135 108 121 364 95 2657 1740 1016 Celje 225 204 223 652 91 175 154 168 497 91 125 104 113 342 91 2604 1695 987 Starše 236 212 219 667 91 186 162 164 512 91 136 112 109 357 91 2625 1727 1030 Maribor 240 221 220 682 101 190 171 165 527 101 140 121 110 372 101 2649 1743 1044 Maribor-letališče 233 208 214 655 74 183 158 159 500 74 133 108 104 345 74 2562 1668 977 Jeruzalem * 224 224 * * * 174 169 * * * 124 114 * * * * * Murska Sobota 237 209 221 667 100 187 159 166 512 100 137 109 111 357 100 2577 1692 997 Veliki Dolenci 233 223 225 680 111 183 173 170 525 111 133 123 115 370 111 2536 1657 979 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 38 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Karta za celotno obravnavano obdobje prikazuje sezonski primanjkljaj vode pri kmetijskih rastlinah. Pri tem ni upoštevan vpliv različnih pedoklimatskih tipov, tehnologije pridelave, posledic vodnega stresa na presnovo rastlin, pogostnosti in intenzivnosti padavin, površinskega odtoka vode ob kratkotrajnih poletnih nevihtah in številnih drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na preskrbljenost rastlin z vodo. Za natančnejšo karto jakosti kmetijske suše bo potrebno vključiti v analizo tudi podatek o tleh, rabi tal (pridelovalne tehnologije, sortne razlike) ter fenološkem razvoju prizadetih kmetijskih rastlin na konkretnih območjih. Natančnejšo analizo pa nam bi zaradi geografsko reliefne in klimatske razgibanosti Slovenije omogočala tudi gostejša mreža meteoroloških postaj, predvsem v kmetijskih regijah. Kljub periodičnemu značaju suše je v zadnjem času opazna pogostnost intenzivnih kmetijskih suš večja. Očitne spremembe v količini skupnih sezonskih padavin, njihova neenakomerna razporeditev v vegetacijskem obdobju ter napovedane klimatske spremembe bodo posledično povzročile povečano evaporacijo iz tal ter transpiracijo iz rastlin in s tem potencialno ogrozile še več kmetijskih regij. Izrazita sušna obdobja v zadnjih letih so najbolj občutile kmetijske rastline na lahkih propustnih tleh. Iz tega sledijo alternativne možnosti prilagajanja novim razmeram. Eden od teh je namakanje, ki nam pomaga optimizirati porabo vode pri rastlinah in nam s tem omogoči nemoteno kmetijsko pridelavo. Na območjih, kjer pa to zaradi naravnih danosti ni mogoče, se bo potrebno novim razmeram prilagoditi z uvajanjem novih kultur ali sort ter poskušati z novimi tehnologijami kmetijske pridelave. Slika 2.5. Kmetijska suša v Sloveniji v poletju 2001 razdeljena na 5 razredov po intenzivnosti suše (cona 5 - območje z največjim vodnim primanjkljajem) (avtor: Mojca Dolinar) Figure 2.5. Agricultural drought in the summer 2001 in Slovenia classified into the 5 drought intensity zones (zone 5 - area with the higher water deficit) (author: Mojca Dolinar) 39 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C K(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2. Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min od 1.1. Tef>0 oC Tef>5 oC Tef>10 oC Vm I.,II.,III. M ! ETP -soil temperature at 2 cm depth C) -soil temperature at 5 cm depth (°C) -maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) - maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) -minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) -minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) -sum in the period - 1st January to the end of the current month -sums of effective air temperatures above 0 oC ("C) -sums of effective air temperatures above 5 oC fC) -sums of effective air temperatures above 10 oC fC) -declines of monthly values from the averages f C) -decade -month -missing value -extreme decline -potential evapotranspiration (mm) * SUMMARY Drought risk in Slovenia is one of the major concern across many regions in Slovenia because precipitation variability in the vegetation period from April till September. In the last forty years the most frequently affected Slovenian Istria and the Littoral (thirty-one times) and Prekmurje region (twenty-seven times). More rare, but not less intensive, were droughts in the area of north-eastern Slovenia, Dolenjska region, Vipava valley, Savinja valley. In Gorenjska region and in Soča valley agricultural droughts generally don't cause damage to agricultural plants. Very often also shorter periods (from June to August) with agricultural droughts appear. In the period from 1961-2001 seven very severe droughts were recorded in this period in the territory of Slovenia (1967, 1971, 1983, 1992, 1993, 2000, 2001). The similar drought appeared this year. A lot of agricultural plants were damaged due to the lack of water in the most important phenological phases. The agricultural drought began in the first part of July and affected agricultural areas in the northeastern part of Slovenia, Littoral, Slovenian Istria, Vipava valley, Dolenjska and Posavje region, Bela Krajina and part of central Slovenia. In the other part of Slovenia field crops were damaged due to drought only on shallow light soils. For purposes of understanding vulnerability of specific agricultural areas and estimation of damage due to drought a classification for drought intensity was made. It is based on a designation of drought classes according to the water balance calculated as difference between precipitation and actual evapotranspiration. It represents deficit or surplus of plant available water. On the basis of spatial interpolation a map showing parts of Slovenia suffering from various degree of drought was made out. 40 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 3.HIDROLOGIJA 3.HYDROLOGY 3.1.Izredne hidrološke razmere v avgustu 3.1. Hydrological extreme events of August Janez Polajnar, Mira Kobold Podobno kot lansko leto smo tudi letos avgusta beležili nizkovodne razmere na površinskih vodotokih in znižane gladine podzemnih voda. Za razliko od lanskoletne suše, ko se je padavinski primanjkljaj povečeval od pomladnih mesecev in smo beležili nizkovodne razmere že v juniju, so bile letošnje nizkovodne razmere zgoščene v avgustu. Nizkovodne razmere so bile posledica predvsem strnjenega obdobja z visokimi temperaturami zraka in majhno količino padavin. Povprečna maksimalna mesečna temperatura v letošnjem juliju in avgustu je bila znatno višja od temperature v istem obdobju lani. Prvi letošnji pojavi nizkovodnih razmer segajo že v drugo polovico julija. Vodnatost rek se je zaradi občasnih neviht v juliju prostorsko in časovno neenakomerno zmanjševala. Ob koncu julija pa so se vremenske razmere ustalile in že smo beležili izrazito zmanjševanje pretokov rek. Z izjemo rek Mure in Drave, ki imata nivalno pluvialni pretočni režim in sta najbolj vodnati v poletnih mesecih, ter Soče v zgornjem toku, so imele reke po državi v začetku avgusta povprečni do podpovprečni mali pretok. Pretoki rek so bili v splošnem enaki ali manjši od srednjih vrednosti malih avgustovskih pretokov v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Relativno najmanjši pretoki so bili zabeleženi na manjših rekah v osrednji Sloveniji, na Primorskem in v Prekmuiju. Vodnatost rek je bila v začetku avgusta podobna lanskoletni vodnatosti v tem času, na nekaterih rekah v osrednji in južni Sloveniji je bila celo nekoliko manjša. Večja vodnatost rek ob tem času je bila letos zaradi bogatenja s snežnico le na povirnih delih alpskih rek, predvsem na Soči. Pretoki na večini opazovanih rek v začetku avgusta niso presegali vrednosti dvoletne povratne dobe malih pretokov, razen na Rižani, Gradaščici in Poljanski Sori, kjer so bili izmerjeni mali pretoki z dve do petletno povratno dobo. Infiltracija iz vodotokov, ki običajno izdatno napajajo vodonosnike, se je v prvi polovici avgusta še naprej zmanjševala. Začele so presihati nekatere manjše reke na območjih kraške in medzrnske poroznosti, predvsem na Primorskem, Notranjskem in v Prekmuiju. Zaradi malih pretokov oziroma. nizkih gladin rek in potokov so bili vodni in obvodni ekosistemi izredno izpostavljeni. Pričeli smo z opozarjanjem o škodljivosti dodatnega poseganja v vodni prostor in pretočni režim, ki je v tem obdobju predstavljal močno povečano tveganje za vodno okolje. Nizkovodne razmere na večini slovenskih rek so se nadaljevale tudi v drugi polovici avgusta. Reke so dosegle bazni pretok in so še naprej počasi upadale. Najmanjši pretoki so bili na manjših rekah v osrednji in južni Sloveniji, Notranjsko kraškem območju, na Primorskem, širšem območju Dravskega polja, Slovenskih Goricah in v Prekmurju (Slika 3.1.1.). Najmanjše zabeležene vrednosti pretokov v opazovalnem obdobju niso bile dosežene, so se jim pa ponekod močno približale. V osrednji, južni in vzhodni Sloveniji in na Primorskem so presahnile nekatere manjše reke in potoki, med njimi tudi Reka. Na večjem delu toka reke Reke je bila vodnatost zagotovljena z bogatenjem z vodo iz zadrževalnikov, v območju spodnjega toka pri naselju Gornje Vreme pa je presahnila. Pretoki rek na omenjenih območjih so imeli vrednosti dvoletne in dve do petletne povratne dobe malih pretokov, razen na Rižani, Ljubljanici, Gradaščici, Krki, Kolpi, Savinji, Dravinji, Pesnici, Oplotnici in Ledavi, kjer so bili izmerjeni mali pretoki z več kot pet letno povratno dobo (Slika 3.1.2.). Čeprav v hidrološkem smislu letos niso bili doseženi najnižji pretoki, se je suša z svojimi posledicami pokazala kot izredno huda, kar se je odražalo predvsem v kmetijstvu in vodooskrbi. Vzrok je v dolžini neprekinjenega obdobja z malimi pretoki, ki je bilo v letošnjem letu daljše kot v letu 2000, zaradi česar so bile večje tudi vrednosti maksimalnega deficita odtoka v tem obdobju. 41 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Slika 3.1.1. Shematični prikaz razmerij med minimalnimi pretoki rek, zabeleženimi v avgustu 2001, in srednjimi obdobnimi avgustovskimi malimi pretoki. Slika 3.1.2. Primerjava najmanjših avgustovskih pretokov (Qnp) z najmanjšimi malimi (nQnp) in srednjimi malimi (sQnp) obdobnimi avgustovskimi pretoki. Figure 3.1.2. Ratio of minimal discharges of August 2001 to minimal discharges and mean low discharges of August. SUMMARY Due to a long dry period with high air temperatures and constant low discharges on most of Slovenian rivers in August, there were serious problems in agriculture and water supplies of the most part of the country. Minimal discharges on some rivers reached more then 10 years return period. 42 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 3.2. Pretoki rek 3.2. Discharges of Slovenian rivers Igor Strojan Avgusta je bila hidrološka suša še izrazitejša kot v predhodnem mesecu. V povprečju so pretoki rek dosegli manj kot 40 odstotkov običajnih pretokov in so bili tako še petnajst odstotkov manjši kot v juliju. Hidrološko suho stanje na slovenskih rekah se stopnjuje vse od aprila, ko se je končalo obdobje hidrološko mokrih mesecev in so bili takrat pretoki le nekoliko manjši od 30-letnega primerjalnega obdobja (slika 3.1.2.) V primerjavi z dolgoletnim avgustovskim obdobjem so bili pretoki v avgustu podobni in v več primerih celo manjši od najmanjših primerjalnih vrednosti. Podrobneje so sušne razmere opisane v poglavju 3.1. z naslovom Izredne hidrološke razmere v avgustu. mar apr maj jun jul avg Slika 3.2.1. Razmerja med povprečji srednjih mesečnih pretokov slovenskih rek v letošnjem letu in povprečji pripadajočih srednjih mesečnih pretokov v obdobju 1961 - 1990. Figure 3.2.1. Ratios of the monthly mean discharges this year and monthly mean discharges of the 1961 -1990 period. Časovno spreminjanje pretokov Pretoki rek so se v avgustu večinoma zmanjševali. Vzroki za manjša nihanja pretokov so bili krajevne padavine večinoma v obliki ploh in neviht, ki so zadrževala zmanjševanje pretokov ali jih v manjši meri povečevala. Na nekaterih rekah je bil zaznaven tudi vpliv umetnih posegov, kot so trenutni izpusti vode iz različnih akumulacij ali črpanja z namenom namakanj (slika 3.2.3.). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961 - 1990 Pretoki so bili v avgustu največji v prvi polovici meseca, ko so posamezne krajevne padavine nekoliko povečevale sicer izrazito majhne pretoke. Taka obdobja so bila prvega, šestega in devetega avgusta ter v nakaj primerih 12. in 13. avgusta (preglednica 3.2.1.). Največji pretoki so bili glede na dolgoletno obdobje večinoma podobni najmanjšim primerjalnim vrednostim (slika 3.2.4. in preglednica 3.2.1.). Srednji mesečni pretoki so bili v povprečju enaki najmanjšim vrednostim srednjih mesečnih pretokov v primerjalnem obdobju (slika 3.2.4. in preglednica 3.2.1.). Tudi najmanjši mesečni pretoki so bili večinoma podobni najmanjšim primerjalnim vrednostim Pretoki so bili večinoma najmanjši v zadnjih avgustovskih dneh (slika 3.2.4. in preglednica 3.2.1.). SUMMARY August was hydrologically dry month, exceeding dry conditions of previous month July. The mean discharges were 60 percent smaller than usual. Drought is dealt with in more detail in chapter 3.1. 43 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Slika 3.2.2. Razmerja med srednjimi pretoki avgusta 2001 in povprečnimi srednjimi avgustovskimi pretoki v obdobju 1961 -1990 na slovenskih rekah. Figure 3.2.2. Ratio of the August 2001 mean discharges of Slovenian rivers compared to August mean discharges of the 1961 1990 period. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BORL+ FORMIN GORNJA RADGONA RAKOVEC VELIKO SIRJE 0 13 5 7 i—h-t 9 1 i 1 i 1 i 1 11 13 15 17 i 1 i 1 i 1 i 1 i 1 i 1 i 1 19 21 23 25 27 29 31 RADOVLJICA MEDNO -HRASTNIK -ČATEŽ 'Ji 40 O 1 1 j 1 j i i i T i j i j if 11 11 l1 11 j t L / \ S/1 i i i i i i / 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA 1 1357 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 SUHA —PODBOČJE g 6 3 o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -- CERKVENIKOV MLIN Slika 3.2.3. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek v avgustu 2001. Figure 3.2.3. The August 2001 daily mean discharges of Slovenian rivers. 20 15 15 10 5 80 10 8 60 20 0 44 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 6,0 > 5,0 O P 4,0 H H i i T i i r r i i i r 1,0 0,0 cy i? £ 4? i i # ■:■■' .-5 J J? ¿Š> ^ ^ J" ^ " ^ - 90 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Vv dP Vs Slika 3.4.3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v avgustu 2001. Fig. 3.4.3. Wind velocity Vv and direction Vs, air pressure deviations dP in August 2001. 30 6 7 10 11 12 13 14 15 16 17 Vv Vs Hmer "Ha "Hres Slika 3.4.4. Največja razlika med astronomsko in izmerjeno višino morja je bila -31 cm 11. avgusta. Meteorološki vplivi za takšno znižanje gladine morja sta bila hitro naraščajoč zračni pritisk in močna burja, ki je vodo odrivala od obale. Fig. 3.4.4. The largest residual of month was recorded on 11th of August, -31cm. It was caused by strong bora wind and quick increase of air pressure. 0 1 50 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Predvidene višine morja v oktobru 2001 10:19 21:58 10:39 22:24 10:55 22:54 11:12 23:25 11:25 0:01 11:40 0:40 11:57 —t A If * t —V \1 f A IS fx f-\ 6 A Ki V y 3:45 16:10 4:04 16:39 4:21 17:06 4:39 17:33 4:58 17:58 5:22 18:30 5:49 19:04 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 1:34 12:13 3:28 12:37 6:04 13:25 7:04 18:34 7:46 19:34 8:22 20:19 8:55 21:00 II Tl A- r n -1 ■v. f- V -N -- h- — -ï- rt — i 4 i \ 8 -v --> — 9 i 1 l rV 1 — A i i 1 2 ÏÏ 1 3 A m- / - p M ^ - 6:22 19:57 7:09 21:54 10:22 0:10 13:13 1:13 13:49 1:55 14:27 2:33 15:04 9:30 21:40 10:01 22:19 10:31 22:58 10:58 23:34 11:19 0:10 11:37 0:49 11:55 3:04 15:43 3:36 16:19 4:06 16:55 4:34 17:28 5:01 18:01 5:28 18:28 5:58 18:58 1:42 12:12 5:1312:27 6:39 7:18 18:33 7:49 19:30 8:21 20:06 7:48 19:37 6:31 19:37 7:46 20:48 23:48 13:34 1:03 14:00 1:43 14:28 2:13 13:58 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 :12 20:09 8:31 20:39 8:49 21:12 ft a a 3 2 3 4 d S 1:37 14:25 1:57 14:52 2:18 15:16 Slika 3.4.5. Predvideno astronomsko plimovanje morja v oktobru 2001 glede na srednje obdobne višine morja. Figure 3.4.5. Prognostic sea levels in October 2001. 1 51 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Temperatura morja v avgustu Časovni potek sprememb temperature morja. Tempertura morja se je skozi mesec živahno spreminjala. V prvih dneh avgusta je bilo morje izjemno toplo, z najvišjo srednjo dnevno temperaturo 28.5 oC petega v mesecu. To je bila najvišja mesečna vrednost, ki je za dobro stopinjo višja od najvišje obdobne temperature. V avgustu so bila štiri obdobja hitrega ohlajanja morja. Najmočnejša je bila ohladitev med 10. in 12. avgustom, ko se je morje v dveh dneh ob močni burji ohladilo za skoraj 6 oC. Le slabo stopinjo večja je mesečna amplituda, ki je znašala 6.7 oC. Po vsaki ohladitvi je sledilo obdobje zviševanja temperature, vendar 28 oC morje ni več doseglo (slika 3.4.6.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Minimalna temperatura je bila podobna srednji obdobni, masimalna in srednja mesečna temperatura pa sta vsaj za stopinjo višji od najvišjih obdobnih vrednosti (preglednica 3.4.2.). Najvišja avgustovska (5. avgusta) in julijska (29. julija) temperatura sta enaki in najvišji v tem poletju. Temperatura morja Temperatura zraka Globalno sevanje Slika 3.4.6. Srednja dnevna temperatura zraka, temperatura morja ter sončno obsevanje v avgustu 2001 Figure 3.4.6. Mean daily air temperature, sea temperature and sun insolation in August 2001 TEMPERATURA MORJA/ SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper avgust avgust 2001 1980-89 min sr max oC oC oC oC Tmin 21.8 21.2 22.3 23 Tsr 26.1 23.2 24.2 24.9 Tmax 28.5 25 26.2 27.2 Preglednica 3.4.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v avgustu 2001 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v desetletnem obdobju 1980 - 1989 (TMIN, TSR, TMAX) Table 3.4.2. Temperatures in August 2001 (Tmin, Tsr, Tmax ), and characteristical sea temperatures for 10 - years period 1980 - 1989 ^MIN TSR TMAX) SUMMARY The sea levels in August were similar to those of long term period. The mean sea level was 217,2 cm. The sea temperature was high. It oscillated more than the month before. Mean monthly temperature was 26,1 oC, the highest daily temperature 28.5 oC. 52 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 3.5. Podzemne vode v aluvijalnih vodonosnikih v avgustu 2001 3.5. Groundwater reserves in alluvial aquifers in August 2001 Zlatko Mikulič V avgustu so se zaloge podzemne vode zmanjšale v vseh aluvijalnih vodonosnikih Slovenije. V severovzhodni Sloveniji, v Krško-Brežiški kotlini in v Vipavsko-Soški dolini se je nadaljevala širitev območij zajetih s hidrološko sušo. Za hidrološko sušo pri podzemnih vodah štejemo stanje ko so zaloge na strnenjem območju za daljši čas pod ravnijo dolgoletnega povprečja Hnp letnih nižkov. Podobno kot v juliju so v avgustu območja s sušnimi razmerami obsegala vse Prekmursko polje, razen skrajnega zahodnega dela ob avstrijski meji, pretežni del Dravskega polja, ter celotno Mursko polje, Apaško polje, Ptujsko polje, in Šentjernej sko polje. Manjša območja zajeta s sušo so bila še v vodonosnikih doline Kamniške Bistrice in Mirensko-Vrtojbenskega polja. Na novo se je suša v avgustu razširila na veliki del Krškega polja, na celotno zgornjo teraso vodonosnika Brežiškega polja in v zgornje Vipavsko dolino. Nizke zaloge podzemne na Sorškem polju in delu Kranjskega polja ne štejemo za hidrološko sušo, saj se primerjava nanaša na obdobje umetno zvišanih gladin od leta 1987, po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče. V vseh preostalih vodnosnikih so bile zaloge podzemne vode pod srednjo letno ravnijo. Nad srednjo letno ravnijo so bile zaloge vode le na spodnji terasi vodonosnika Kranjskega polja ob reki Kokri. Tako bogate zaloge so bile tam posledica umetnih vplivov. Količine dežja padlega na območju vodonosnikov so bile bistveno manjše od normale za mesec avgust. Na večini vodonosnikov je padlo okoli ene šestine dežja, na Primorskem in Dolenjskem pa celo manj od ene desetine. Le na Ljubljanskem polju je bilo dežja nekoliko več, za slabo četrtino dolgoletnega povprečja. Praktično so bile vse omembe vredne padavine skoncentrirane v dveh dneh, na prehodu iz prve v drugo dekado meseca. Razen nekaj prostorsko omejenih nalivov je bil preostanek meseca praktično suh. V vročih avgustovskih dneh so bile velike izgube vode zaradi evapotranspiracije rastlin in je zaradi dolgih sušnih obdobij primanjkovalo vode za bogatenje podzemnih zalog. Zato so se v vseh vodonosnikih gladine podzemne vode enakomerno zniževale ves mesec. Največje znižanje gladin je bilo zabeleženo pri Mostah na Kranjskem polju -232 cm. Tudi v preostalih delih tega vodonosnika so se gladine hitro zniževale in do konca meseca dosegle -145 cm znižanja pri Brniku, oziroma -101 cm pri Vogljah. Veliki padec gladin je bil zabeležen še pri Mengšu v dolini Kamniške Bistrice, -176 cm. Povsod drugod so bila znižanja gladin manjša od pol metra. Na območjih z dalj čas trajajočo sušo, to je v severovzhodni Sloveniji in na Dolenjskerm, so bili hidravlični strmci podzemnega toka zelo majhni. Temu primerno so bila znižanja gladin na teh območjih manjša od dvajset centimetrov. Umetno povzročeno zvišanje gladin v Britofu na spodnji terasi Kokre je znašalo +102 cm. Odtoki so povsod presegali dotoke, zato je bila prevladujoča značilnost režima podzemnih voda zmanjševanje zalog. V letošnji poletni suši je zajetih precej manj območij kot lani. Po stanju vodnih zalog je suša v Prekmuiju zelo huda, saj se upadajoče gladine podzemne vode tam bližajo absolutnim nižkom v vsem večdesetletnem obdobju opazovanj režima. Ob obilnejših padavinah in prenehanju poletnih vročin v septembru je možno pričakovati omilitev suše. V primeru količine padavin na območju vodonosnikov več kot sto litrov na kvadratni meter, pa je možna prekinitev suše. Dokončen konec sušnega obdobja je odvisen od obilice padavin v jesenskih mesecih, saj se v nekaterih vodonosnikih po hudi lanskoletni suši zaloge podzemne vode še niso povsem obnovile. SUMMARY In August 2001 groundwater reserves decreased in almost all alluvial aquifers of Slovenia. Reserves below mean annual value prevailed, while north-eastern part of the country was hit by severe drought. 53 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 178 WOOZG KRAPJE jj 177 B 176 175 11 21 31 običajne vodne zaloge (normal GW reserves) susno (low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph Hvp... povprečje maksimalnih letnih gladin Hs... povprečna letna gladina (average of the annual GW level maxima) (multiannual mean GW level) Hnp... povprečje minimalnih letnih gladin (average of the annual GW level minima) Slika 3.5.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu avgustu 2001 v največjih slovenskih aluvijalnih vodonosnikih. Figure 3.5.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in August 2001. 54 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 4. AIR POLLUTION Andrej Šegula V avgustu je bila onesnaženost zraka z SO2 v glavnem na ravni julijske. Opazno nižje koncentracije kot običajno so bile spet izmerjene na merilnih mestih vplivnega področja TET zaradi rednega remonta elektrarne, vendar so v Ravenski vasi kljub temu presegle mejno urno vrednost. Mejno in kritično urno ter mejno dnevno vrednost so koncentracije sicer tako kot julija presegle v okolici TEŠ in v Krškem, kjer so tako kot v juliju dosegle najvišjo povprečno mesečno vrednost. Onesnaženje z dušikovimi oksidi je bila približno enaka kot julija in je bila pod mejnimi vrednostmi, onesnaženje s prašnimi delci pa je bilo večje kot julija, vendar razen v Zagorju pod dovoljeno mejo. Koncentracije ozona so bile višje od julijskih in so v glavnem presegle dovoljeno mejo. Prikazani podatki za SO2 in NO2 so iz starih postaj sistema ANAS, za ozon v sistemu ANAS na lokacijah Ljubljana-Bežigrad, Maribor, Celje, Trbovlje, Hrastnik in Rakičan pa iz novih postaj. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve: ANAS 1/2 ure Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ 1/2 ure Elektroinštitut Milan Vidmar EIS TET 1/2 ure Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje 1/2 ure Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor 1/2 ure Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana 1/2 ure ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško 1/2 ure ARSO DIM - SO2 24 ur ARSO ANAS EIS TEŠ EIS TET EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško DIM - SO2 Analitično nadzorni alarmni sistem Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Redna mreža 24-urnih meritev SO2 in dima o ö o M MIV >KIV Maks >MIV >KIV LJUBLJANA Bež. * 51 5 37 0 0 8 0 0 MARIBOR * 82 5 22 0 0 9 0 0 CELJE * 66 13 83 0 0 38 0 0 ANAS TRBOVLJE 93 4 186 0 0 28 0 0 HRASTNIK 98 5 90 0 0 13 0 0 ZAGORJE 97 5 74 0 0 13 0 0 SKUPAJ ANAS 6 186 0 0 38 0 0 OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig. 86 5 50 0 0 9 0 0 VNAJNARJE* 80 3 30 0 0 7 0 0 EIS CELJE EIS CELJE 99 3 25 0 0 11 0 0 EIS KRŠKO KRŠKO 90 79 750 26 1 194 8 0 ŠOŠTANJ 100 27 1057 11 3 137 1 0 TOPOLŠICA 100 15 271 0 0 39 0 0 VELIKI VRH 91 49 1216 22 5 149 3 0 EIS TEŠ ZAVODNJE 92 24 559 1 0 70 0 0 VELENJE 96 3 157 0 0 12 0 0 GRAŠKA GORA 100 16 553 7 0 110 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 22 1216 41 8 149 4 0 ŠKALE - Mob 95 12 300 0 0 68 0 0 KOVK 86 9 206 0 0 21 0 0 DOBOVEC 98 5 136 0 0 14 0 0 EIS TET KUM 98 6 118 0 0 13 0 0 RAVENSKA VAS 98 28 479 2 0 62 0 0 SKUPAJ EIS TET 12 479 2 0 62 0 0 LEGENDA: % pod Odstotek upoštevanih podatkov Cp Povprečna mesečna koncentracija SO2 v ^g/m3 maks Maksimalna urna oz. 24-urna koncentracija v mesecu v ^g/m3 >MIV Število primerov s preseženo mejno imisijsko vrednostjo MIV (1 ura 350 ^g/m3, 24 ur 125 ^g/m3) >KIV Število primerov s preseženo kritično imisijsko vrednostjo KIV (1 ura 700 ^g/m3, 24 ur 250 ^g/m3) * Manj kot 85 % dobrih meritev, informativni podatek Mob Mobilna postaja V merilnem sistemu Termoelektrarne Šoštanj so bile v avgustu mejna in kritična urna ter mejna dnevna vrednost SO2 presežene na Velikem vrhu (najvišja urna koncentracija je bila 1216 Mg/m3, najvišja dnevna pa 149 Mg/m3) in v Šoštanju (1057 in 137 Mg/m3). Mejna urna vrednost je bila presežena tudi na Graški gori (najvišja urna koncentracija je bila 553 Mg/m3) in v Zavodnjah (559 Mg/m3) . Visoke vrednosti v 56 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Šoštanju se pojavijo ob jugozahodnem vetru zaradi emisije iz nižjih dimnikov TEŠ, ko vrtinec vetra za hribom prinese onesnaženje do tal. V okolici termoelektrarne Trbovlje so bile koncentracije zaradi rednega letnega remonta v elektrarni tudi avgusta nižje, kot običajno, vendar so v Ravenski vasi kljub temu presegle mejno urno vrednost (najvišja izmerjena koncentracija je bila 479 ^g/m3). LJUBLJANA Bež. * HRASTNIK ZAGORJE LJUBLJANA Fig. VNAJNARJE * EIS CELJE KRŠKO ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA GORA RAVENSKA VAS Slika 4.2. Povprečne mesečne koncentracije SO2 v avgustu 2001 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.2. Average monthly concentration of SO2 in August 2001 (* for information only, due to insufficient percentage (<85%) of valid data) MARIBOR * CELJE * SKALE-Mob KOVK KUM Dušikov dioksid Koncentracije NO2 so bile avgusta na ravni julijskih in torej pod mejnimi vrednostmi. Najvišje urne, dnevne in mesečne koncentracije dušikovega dioksida so bile izmerjene na urbanih merilnih mestih. 57 A G E N C I J A REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za avgust 2001, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in August 2001, calculated from 1/2 -hour values measured by automatic stations Urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja Podr % pod Cp maks >MIV >KIV Maks >MIV >KIV ANAS MARIBOR U - - - - - - - - CELJE * U 71 20 66 0 0 29 0 0 TRBOVLJE U - - - - - - - - OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig. * U 57 24 104 0 0 41 0 0 VNAJNARJE * N 80 2 16 0 0 6 0 0 EIS CELJE EIS CELJE* U 72 31 237 0 0 44 0 0 EIS TES ZAVODNJE N 90 6 98 0 0 24 0 0 SKALE - Mob N - - - - - - - - EIS TET KOVK * N 84 3 37 0 0 7 0 0 LEGENDA: Podr Področje: U - urbano, N - neurbano % pod Odstotek upoštevanih podatkov Cp Povprečna mesečna koncentracija NO2 v ^g/m3 maks Maksimalna 24-urna oz. urna koncentracija v mesecu v ^g/m3 >MIV Število primerov s preseženo mejno imisijsko vrednostjo MIV (1 ura 300 ^g/m3, 24 ur 150 ^g/m3) >KIV Število primerov s preseženo kritično imisijsko vrednostjo KIV (1 ura 600 ^g/m3, 24 ur 300 ^g/m3) * Manj kot 85 % dobrih meritev, informativni podatek Mob Mobilna postaja Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije NO2 v avgustu 2001 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.3. Average monthly concentration of NO2 in August 2001 (* for information only, due to insufficient percentage (<85%) of valid data) Ozon Avgusta so bile zaradi več sončnega vremena in s tem več sončnega obsevanja izmerjene koncentracije ozona višje kot v juliju in so povsod redno presegale mejne 8-urne, skoraj povsod pa tudi mejne urne vrednosti. Mejna urna vrednost je bila spet največkrat presežena v Novi Gorici, kjer je bila izmerjena najvišja urna koncentracija 210 ^g/m3. 58 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Preglednica 4.3. Koncentracije O3 za avgust 2001, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of O3 in August 2001, calculated from 1/2 -hour values measured by automatic stations Urne vrednosti 24 / 8 - urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja Podr % pod Cp Maks >MIV >KIV Maks (24 ur) >MIV (8 ur) ANAS KRVAVEC N 100 123 184 91 0 161 90 ISKRBA N 93 72 178 36 0 89 41 LJUBLJANA Bež. U 96 74 173 42 0 105 39 MARIBOR * U 43 56 140 0 0 69 1 CELJE U 98 75 197 43 0 99 39 TRBOVLJE U 93 61 163 4 0 81 11 HRASTNIK U 98 71 191 38 0 92 35 ZAGORJE* U 57 61 151 1 0 73 16 NOVA GORICA U 89 88 210 74 0 115 48 MURSKA S. Rakičan N 88 78 177 15 0 110 38 OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig. U - - - - - - - VNAJNARJE* N 80 90 147 0 0 119 21 MO MARIBOR MARIBOR Pohorje N 100 110 182 33 0 155 72 EIS TES ZAVODNJE N 92 104 171 27 0 144 38 VELENJE * U 79 52 141 0 0 72 2 SKALE - Mob N - - - - - - - EIS TET KOVK N 86 107 177 34 0 145 36 LEGENDA: Podr % pod Cp maks >MIV >KIV >MIV (8UR) * Mob Področje: U - urbano, N - neurbano Odstotek upoštevanih podatkov Povprečna mesečna koncentracija O3 v |ig/m3 Maksimalna 24-urna oz. urna koncentracija v mesecu v ^g/m3 Štev. primerov s preseženo mejno imisijsko vrednostjo MIV (1 ura 150 ^g/m3, 24 ur (obd. vegetacije) 65 ^g/m3) Število primerov s preseženo kritično imisijsko vrednostjo KIV (1 ura 300 ^g/m3, 24 ur 130 ^g/m3) Število 8-urnih intervalov s preseženo 8-urno mejno vrednostjo koncentracije (110 ^g/m3) Manj kot 85 % dobrih meritev, informativni podatek Mobilna postaja LJUBLJANA Bež. MARIBOR * CELJE TRBOVLJE * HRASTNIK ZAGORJE * NOVA GORICA * LJUBLJANA Fig. VELENJE * KRVAVEC ISKRBA MURSKA S. Rakican VNAJNARJE * MARIBOR Pohorje ZAVODNJE ŠKALE - Mob KOVK URBANO NEURBANO 0 20 40 60 ^g/m3 80 100 120 140 Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije ozona v avgustu 2001 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.4. Average monthly concentration of ozone in August 2001 (* for information only, due to insufficient percentage (<85%) of valid data) 59 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Lebdeči in inhalabilni delci Koncentracije skupnih lebdečih delcev (preglednica 4.4.) in inhalabilnih delcev (preglednica 4.5.) so bile avgusta višje od julijskih, vendar so ostale povsod razen v Zagorju, kjer je bila presežena mejna in kritična urna koncentracija inhalabilnih delcev, pod mejnimi vrednostmi. Preglednica 4.4. Koncentracije skupnih lebdečih delcev za avgust 2001, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of total suspended particles in August 2001, calculated from 1/2 -hour values measured by automatic stations Urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja Podr % pod Cp Maks >MIV >KIV maks >MIV >KIV OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 86 26 119 0 0 35 0 0 EIS TES SKALE - Mob * N 79 21 85 0 0 33 0 0 EIS TET PRAPRETNO N 97 21 120 0 0 35 0 0 LEGENDA: Podr Področje: N - neurbano % pod Odstotek upoštevanih podatkov Cp Povprečna mesečna koncentracija skupnih lebdečih delcev v ^g/m3 maks Maksimalna 24-urna oz. urna koncentracija v mesecu v ^g/m3 >MIV Število primerov s preseženo mejno imisijsko vrednostjo (1 ura 300 ^g/m3, 24 ur 175 ^g/m3) >KIV Število primerov s preseženo kritično imisijsko vrednostjo (1 ura 600 ^g/m3, 24 ur 350 ^g/m3) * Manj kot 85 % dobrih meritev, informativni podatek Mob Mobilna postaja Preglednica 4.5. Koncentracije inhalabilnih delcev PM10 za avgust 2001, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in August 2001, calculated from 1/2 -hour values measured by automatic stations Urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >MIV >KIV maks >MIV >KIV LJUBLJANA-Bež. 100 33 91 0 0 55 0 0 CELJE 100 35 139 0 0 52 0 0 TRBOVLJE 100 32 184 0 0 47 0 0 ANAS MARIBOR 100 38 147 0 0 57 0 0 MURSKA S.- Rakičan 100 29 148 0 0 44 0 0 NOVA GORICA 100 28 151 0 0 49 0 0 ZAGORJE 100 35 403 1 1 48 0 0 MO MARIBOR MARIBOR* 76 26 68 0 0 49 0 0 EIS CELJE EIS CELJE * 76 30 147 0 0 42 0 0 LEGENDA: % pod Odstotek upoštevanih podatkov Cp Povprečna mesečna koncentracija skupnih inhalabilnih delcev v ^g/m3 maks Maksimalna 24-urna oz. urna koncentracija v mesecu v ^g/m3 >MIV Število primerov s preseženo mejno imisijsko vrednostjo (1 ura 200 ^g/m3, 24 ur 125 ^g/m3) >KIV Število primerov s preseženo kritično imisijsko vrednostjo (1 ura 400 ^g/m3, 24 ur 250 ^g/m3) * Manj kot 85 % dobrih meritev, informativni podatek Opomba: Prikazani podatki za inhalabilne delce PM10 so iz nove merilne mreže in še niso dokončno preverjeni. 60 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE VNAJNARJE SKALE - Mob * PRAPRETNO 0 10 ^g/m3 20 30 Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije skupnih lebdečih delcev v avgustu 2001 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.5. Average monthly concentration of total suspended particles in August 2001 (* for information only, due to insufficient percentage (<85%) of valid data) CELJE TRBOVLJE MARIBOR MURSKA S. Rakican NOVA GORICA * ZAGORJE MO MARIBOR * LJUBLJANA Bež. EIS CELJE * 0 10 20 ^g/m3 30 40 Slika 4.6. Povprečne mesečne koncentracije inhalabilnih delcev v avgustu 2001 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.6. Average monthly concentration of PM10 in August 2001 (* for information only, due to insufficient percentage (<85%) of valid data) 61 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Mreža 24-urnih meritev dima in indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini Podatki 24-urne mreže so prikazani v preglednicah 4.6. in 4.7. Vrednosti indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini so bile avgusta nekoliko nižje, koncentracije dima pa nekoliko višje kot v juliju, vendar oboje v okviru dovoljenih mej. Najvišje koncentracije dima so bile izmerjene - tako kot prejšnji mesec - v Ptuju, Kanalu in Domžalah, Laško pa je bilo najbolj onesnaženo s kislimi plini. Preglednica 4.6. Indeks onesnaženja zraka s kislimi plini I(so2) - izražen kot kocentracija SO2 - v ^g/m3 za avgust 2001, izračunan na podlagi 24-urnih meritev klasične mreže Table 4.6. Gaseous acid air pollution index expressed as SO2 concentration in ^g/m3 in August 2001, calculated from 24-hour values measured by Classical Network Postaja Štev Pov maks Min CELJE - TEHARJE 30 20 29 12 ČRNA* 20 19 27 13 ČRNOMELJ 28 17 23 11 DOMŽALE 30 20 27 12 IDRIJA 30 18 27 12 ILIRSKA BISTRICA 30 18 26 11 JESENICE 30 18 27 12 KAMNIK 30 16 25 11 KANAL 30 18 32 10 KIDRIČEVO 30 18 27 12 KOPER 30 19 32 11 KRŠKO 30 18 26 12 KRANJ * 21 17 25 12 LAŠKO 30 23 33 17 LJUBLJANA - BEŽIGRAD 30 17 26 10 MARIBOR - CENTER 30 18 27 12 MEŽICA 30 18 25 11 MURSKA SOBOTA 30 18 25 11 NOVO MESTO* 19 21 33 10 PTUJ 30 21 31 14 RAVNE - ČEČOVJE 26 19 27 14 RIMSKE TOPLICE 30 20 30 13 SLOVENJ GRADEC 30 19 34 13 ŠENTJUR PRI CELJU* 17 15 20 11 ŠKOFJA LOKA 30 17 26 12 ŠOŠTANJ II 30 19 25 13 VRHNIKA 30 20 28 14 LEGENDA: Štev Število izmerjenih koncentracij Pov Povprečna mesečna koncentracija maks Najvišja 24-urna koncentracija v mesecu min Najnižja 24-urna koncentracija v mesecu * Manj kot 85 % dobrih meritev, informativni podatek Na vseh postajah 24-urnih meritev indeksa onesnaženosti zraka s kislimi plini, izraženimi kot SO2, je onesnaženost zraka višja, kot na vseh merilnih mestih ANAS. Bolj onesnažen zrak v Sloveniji je samo na nekaterih mestih vplivnega območja termoelektrarn in v okolici Krškega. 62 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Preglednica 4.7. Koncentracije dima v ^g/m3 za avgust 2001, izračunane na podlagi 24-urnih meritev klasične mreže Table 4.7. Concentrations of smoke in ^g/m3 in August 2001, calculated from 24-hour values measured by Classical Network Postaja Stev Pov maks Min >MIV >KIV CELJE - TEHARJE 30 8 15 2 0 0 ČRNA* 20 3 6 2 0 0 ČRNOMELJ 28 8 12 4 0 0 DOMŽALE 30 14 21 5 0 0 IDRIJA 30 6 12 3 0 0 ILIRSKA BISTRICA 30 7 12 2 0 0 JESENICE 30 7 13 3 0 0 KAMNIK 30 7 11 3 0 0 KANAL 30 14 23 6 0 0 KIDRIČEVO 30 6 13 1 0 0 KOPER 30 6 11 3 0 0 KRŠKO 30 6 10 2 0 0 KRANJ* 21 11 22 4 0 0 LAŠKO 30 2 4 1 0 0 LJUBLJANA - BEŽIGRAD 30 8 14 3 0 0 MARIBOR - CENTER 30 7 11 3 0 0 MEŽICA 30 5 9 2 0 0 MURSKA SOBOTA 30 4 8 1 0 0 NOVO MESTO 30 7 13 2 0 0 PTUJ 30 17 30 6 0 0 RAVNE - ČEČOVJE 26 6 11 2 0 0 RIMSKE TOPLICE 30 5 10 2 0 0 SLOVENJ GRADEC 30 4 8 2 0 0 ŠENTJUR PRI CELJU* 17 12 17 6 0 0 ŠKOFJA LOKA 30 5 9 2 0 0 ŠOŠTANJ II 30 6 13 2 0 0 VRHNIKA 30 10 16 4 0 0 LEGENDA: Štev Število izmerjenih koncentracij Pov Povprečna mesečna koncentracija dima maks Najvišja 24-urna koncentracija v mesecu min Najnižja 24-urna koncentracija v mesecu >MIV Število primerov s preseženo mejno imisijsko vrednostjo dima 125 ^g/m3 >KIV Število primerov s preseženo kritično imisijsko vrednostjo dima 250 ^g/m3 * Manj kot 85 % dobrih meritev, informativni podatek Z metodo merimo inhalabilne delce velikosti PM10 črne barve, delce svetlih barv pa s to metodo ne izmerimo. SUMMARY SO2 concentrations in August were of the level of those in July. They continued to be lower than usually around Trbovlje power plant due to its regular maintenance but still there was an exceedance of limit value at Ravenska vas. Limit as well as critical values were exceeded also in Krško and around Šoštanj power plant . Concentrations of NO2 were below limit values and near those in July while pollution with suspended particles was higher but except Zagorje site remained below limit values. Ozone concentrations were higher than in July and exceeded limit values. 63 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AT AUTOMATIC STATIONS Lidija Honzak, Irena Cvitanič Preko avtomatskih merilnih postaj smo v mesecu avgustu spremljali kakovost Save v Mednem in Hrastniku, kakovost Savinje v Velikem Širju ter kakovost Malenšice v Malnih. Vse štiri merilne postaje so opremljene s sondami za kontinuirno merjenje temperature, pH in električne prevodnosti. V Mednem, kjer se Sava infiltrira v podtalnico in tako neposredno vpliva na njeno kakovost, je merilna postaja dodatno opremljena tudi s sondami za merjenje raztopljenega kisika, celokupnega organskega ogljika (TOC) in amonija. V Malnem, kjer je zajem pitne vode za širše postojnsko območje, s kontinuirnimi meritvami spremljamo poleg temperature, pH in električne prevodnosti še raztopljeni kisik in motnost. Za mesec avgust zaradi okvare merilnikov v Mednem podatkov TOC in amonija nimamo, rezultati ostalih meritev so prikazani na slikah 5.1.- 5.9. Merilne postaje na Savi in Savinji so opremljene tudi z avtomatskim vzorčevalnikom. V laboratoriju analiziramo povprečne tedenske vzorce, ki jih dobimo z združitvijo povprečnih dnevnih vzorcev. V njih izmerimo pH, električno prevodnost, določujemo dušikove spojine in fosfate, ter izmerimo kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Slednja nam da informaciojo o prisotnosti biološko razgradljivih in nerazgradljivih organskih spojin. Rezultati analiz povprečnih tedenskih vzorcev so podani v preglednici 5.1. Podatki iz avtomatskih merilnih postaj so pomembni pri ugotavljanju nenadnih onesnaženj vodotoka. Na podlagi rezultatov rednega monitoringa pa uvrščamo površinske vodotoke v kakovostne razrede, od najboljšega (l.razred) do najslabšega (4.razred). Savo v Mednem smo uvrstili v 2-3 kakovostni razred, v Hrastniku pa v 3. razred. Savinjo v Velikem Širju smo uvrstili v (2)-3 kakovostni razred in Malenščico v Malnih v 2. razred Preglednica 5.1. Vrednosti pH, električne prevodnosti, vsebnosti amonija, nitrita, nitrata, o-fosfata, skupnih fosfatov in kemijske potrebe po kisiku v povprečnih tedenskih vzorcih v avgustu 2001 Table 5.1. pH, conductivity, content of ammonium, nitrite, nitrate, o-phosphate, total phosphate and chemical oxygen demand in the average weekly samples in August 2001 Postaja Datum pH El.prev. NH4 NO2 NO3 o-PO4 tot-PO4 KPK (Mn) KPK (Cr) od do ^S/cm mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l (mgO2/l) (mgO2/l) Medno 27.7.01 3.8.01 8.3 288 0.01 0.018 6.13 0.039 0.056 1.6 8 Medno 3.8.01 10.8.01 8.3 300 0.04 0.020 6.14 0.071 0.107 2.3 5 Medno 10.8.01 17.8.01 8.3 303 0.01 0.014 6.38 0.037 0.048 1.3 6 Medno 17.8.01 24.8.01 8.2 308 0.07 0.038 6.16 1.025 1.191 1.5 7 Medno 24.8.01 31.8.01 8.1 321 0.03 0.016 7.12 0.036 0.079 - - Hrastnik 27.7.01 3.7.01 8.0 365 0.06 0.066 8.39 0.261 0.315 3.3 7 Hrastnik 3.8.01 10.8.01 8.1 348 0.08 0.131 8.30 0.257 0.345 2.7 10 Hrastnik 10.8.01 17.8.01 8.1 367 0.06 0.071 8.37 0.284 0.342 1.9 7 Hrastnik 17.8.01 24.8.01 8.1 378 0.10 0.172 7.82 0.278 0.353 1.7 6 Hrastnik 24.8.01 31.8.01 8.2 400 0.13 0.140 8.44 0.329 0.391 - - V. Sirje 27.7.01 3.8.01 7.7 383 0.03 0.010 4.3 0.222 0.291 3.0 7 V. Sirje 3.8.01 10.8.01 7.7 419 0.07 0.014 1.7 0.241 0.294 3.1 12 V. Sirje 10.8.01 17.8.01 7.7 425 0.06 0.029 0.7 0.256 0.282 1.9 11 V. Sirje 17.8.01 24.8.01 7.7 467 0.13 0.040 1.4 0.282 0.330 2.2 11 V. Sirje 24.8.01 31.8.01 7.7 400 0.12 0.076 - 0.290 0.309 - - Legenda: El.prev. električna prevodnost (20 oC) NH4, NO2, NO3 amonij, nitrit, nitrat o-PO4, tot- PO4 ortofosfat, skupni fosfati KPK (Mn) kemijska potreba po kisiku s KMnO4 KPK (Cr) kemijska potreba po kisiku s K2Cr2O7 Explanation: El.prev. NH4, no2, no3 o-PO4, tot- PO4 KPK (Mn) KPK (Cr) conductivity (20 oC) ammonium, nitrite, nitrate orthophosphate, total phosphate chemical oxygen demand (KMnO4) chemical oxygen demand (K2Cr2O7) 64 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 10.0 9.5 9.0 1 ' 1 m « V -- * \ / • -V/"*-.. »-' v* - \ ■ -* \ 8.0 7.5 130 120 110 100 90 8888888888888888888888888888888 -pH Kisik - ~ Vodostaj Slika 5.1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v avgustu 2001 Figure 5.1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in August 2001 330 125 320 /■•J 120 115 S 310 300 290 110 £ 105 100 oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ^CNr^ifSsiSt-^oo^o" -------------------- "Električ na prevodnost Vodostaj Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v avgustu 2001 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in August 2001 490 450 410 W 370 - 350 1 90 1 80 1 70 cocococococococococooooooooococooooooooooooooooooooococococooo •—'(Nro^tin^or-^co^o ■Električ na prevodnost V odostaj Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v avgustu 2001 Figure 5.3. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Veliko Širje in August 2001 5 65 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 8.0 8.0 -7.9 7.9 -% 7.8 7.8 7.7 7.7 7.6 600 -- 196 189 S + 182 £ 175 168 oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo pH - ~ Vodostaj Slika 5.4. Povprečne dnevne vrednosti pH in vodostaja na postaji Savinja Veliko Sirje v avgustu 2001 Figure 5.4. Average daily values of pH and level at station Savinja Veliko Sirje in August 2001 8 .9 ■ 7.9 210 205 — 2 00 195 — 190 185 7.7 8888888888888888888888888888888 180 •pH vodostaj Slika 5.5. Povprečne dnevne vrednosti pH in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v avgustu 2001 Figure 5.5. Average daily values of pH and level at station Sava Hrastnik in August 2001 420 400 i JJ S 380 - S 360 •S 340 - 320 210 200 190 180 8888888888888888888888888888888 ■elekt. prevod. vodostaj Slika 5.6. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v avgustu 2001 Figure 5.6. Average daily values of conductivity and level at station Sava Hrastnik in August 2001 7 5 3 66 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE -pH - " Kisik Električna prevodnost Slika 5.7. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in el. prevodnosti na postaji Malenščica Malni v avgustu 2001 Figure 5.7. Average daily values of pH, dissolved oxygen and conductivity at station Malenščica Malni in August 2001 360 350 M i 340 330 320 J3 (D S 310 300 14 12 10 P 8 g 6 J oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ■Električna prevodnost 1 Motnost Slika 5.8. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in motnosti na postaji Malenščica Malni v avgustu 2001 Figure 5.8. Average daily values of conductivity and turbidity at station Malenščica Malni in August 2001 4 2 0 V mesecu avgustu smo na postaji Savinja Veliko Širje opazili povišane vrednosti kemijske potrebe po kisiku (preglednica 5.1, povdarjen tisk), kar pomeni, da se je v Savinji na tem mestu povečala vsebnost organskih snovi. Vrednosti od 10-30 mgO2/l so znotraj 3. kakovostnega razreda. Že drugo leto pa tudi opažamo, da so v poletnih mesecih v Velikem Šiiju izmerjene vrednosti dušikovih spojin nizke. Vzroke za ta pojav še ugotavljamo. V Savi v Mednem smo v vzorcu zajetem od 17.8 do 24.8, določili močno zvišano koncentreacijo orto fosfatov (preglednica 5.1, povdarjen tisk). Mejna vrednost za 2. kakovostni razred je 0,46 mg/l. V tem obdobju je bil vodostaj Save izredno nizek, v takšnem primeru pa je onesnaženje še posebno očitno. SUMMARY The automatic station measurements from Sava Medno, Sava Hrastnik, Savinja Veliko Širje and Malenščica Malni are discussed and shown on the charts. The stations in Medno and Malni are of great importance. In Medno Sava infiltrates the underground water while in Malni, water from Malenščica spring is used as drinking water. The results from Savinja at Veliko Širje showed the increase of chemical oxygen demand (KPK with K2Cr2O7). The values exceed quality class 2-3. We also noticed the increase of orthophosphate in Sava Medno average weekly sample, from August 17th to 24th(table 5.1, bold type). The maximum orthophosphate concentration for quality class 2 is 0.46mg/l. 67 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 6. MERITVE KONCENTRACIJE CVETNEGA PRAHU 6. MEASUREMENTS OFPOLLENCONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V avgustu smo zabeležili cvetni prah 15 vrst rastlin, med njimi so kot vir alergenov pomembne naslednje vrste: pelin, ambrozija, metlikovke in ščirovke, trave, koprivovke, trpotec, v Primorju pa tudi krišina. Obremenjenost zraka s cvetnim prahom je bila najmanjša v Kopru v primerjavi z Ljubljano in Hrašami (slika 6.1.). Avgust je bil občutno toplejši od dolgoletnega povprečja, sončnega vremena je bilo več kot običajno, padavin pa je močno primanjkovalo. Prve štiri dni avgusta je bilo sončno in vroče, 5. avgusta nas je prešla vremenska fronta. Padavine so bile večinoma lokalno omejene, zapihal je severni veter. 6. avgusta je v Primorju pihala burja. V naslednjih dneh je zapihal jugozahodni veter, nadaljevalo se je sončno in vroče vreme. Deževalo je v noči na 11. avgust, v Primorju je zapihala burja, padavine so ponehale naslednjega dne dopoldne. Sledili so večinoma sončni in vroči dnevi. 28. avgusta se je oblačnost povečala, le v Kopru je bilo še sončno. Sledil je sončen dan. Predzadnji dan avgusta je oblačnost postopoma naraščala, zadnji dan v mesecu pa je bil oblačen in deževen. 500 400 m J| § 300 N O £ 200 H H >c/0 100 0 Slika 6.1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku v Ljubljani, Hrašah in Kopru avgusta 2001 Figure 6.1. Average daily concentration of airborne pollen in Ljubljana, Hraše and Koper, August 2001 V zraku se je pojavljal cvetni prah dveh vetrocvetnih košarnic pelina in ambrozije, ki sta kot alergena dokaj pomembna. Navadni pelin (Artemisia vulgaris L) je v Sloveniji splošno razširjena vrsta, medtem ko je žvrklja-ambrozija doma iz Amerike in se je začela v Sloveniji širiti šele po drugi svetovni vojni. Pogosto raste ob novo zgrajenih avtocestah, smetiščih, s semeni je zanesena tudi na njive. Pelin je zacvetel že v juliju, cvetni prah je bil v zraku še ves avgust, najvišja koncentracija je bila zabeležena v Hrašah in Ljubljani v prvi polovici meseca, v Kopru pa proti koncu druge dekade (slika 6.7.). Prva zrna cvetnega prahu žvrklje (ambrozije) so bila v zraku že konec prve dekade. Od 15. do 18. avgusta je bilo v zraku dovolj cvetnega prahu, da je lahko vplival na zdravje za ambrozijo preobčutljivih ljudi. Najvišjo koncentracijo smo namerili v obdobju od 28. do 30. v mesecu (slika 6.2.). Hraše Ljubljana I 1 Koper 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 68 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 1 N O J HH > W H 400 300 200 100 0 Ljubljana AMBROZIJA Slika 6.2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije v Ljubljani, Hrašah in Kopru avgusta 2001 Figure 6.2. Average daily concentration of Rageweed (Ambrosia) pollen in Ljubljana, Hraše and Koper, August 2001 Slika 6.3. Zrni cvetnega prahu ambrozije Figure 6.3. Ragweed (Ambrosia) pollen grain Slika 6.4. Zrno cvetnega prahu hmelja Figure 6.4. Hop (Humulus) pollen grain V zraku je bilo avgusta največ cvetnega prahu koprivovk: v Ljubljani je ta vrsta cvetnega prahu predstavljala 36,8%, v Kopru 45,6% in v Hrašah 34,8% vsega registriranega cvetnega prahu na teh merilnih postajah (slika 6.5.). 140 Slika 6.5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk v Ljubljani, Hrašah in Kopru avgusta 2001 Figure 6.5. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen in Ljubljana, Hraše and Koper, August 2001 69 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE N O i-J > w H >¡>0 70 60 50 40 30 20 10 0 Slika 6.6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav v Ljubljani, Hrašah in Kopru avgusta 2001 Figure 6.6. Average daily concentration of Grass (Poaceae) pollen in Ljubljana, Hraše and Koper, August 2001 Cvetni prah trav smo zabeležili na vseh treh merilnih mestih, v Hrašah je bila koncentracija v začetku meseca dokaj visoka. Zelo malo cvetnega prahu trav je bilo v Kopru, kjer razen prvega dne v mesecu koncentracija ni presegla 10 zrn/m3 zraka. N O J > W H >¡>0 60 50 40 30 20 10 0 Hraše Ljubljana Koper PELIN 27 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 Slika 6.7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pelina v Ljubljani, Hrašah in Kopru avgusta 2001 Figure 6.7. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen in Ljubljana, Hraše and Koper, August 2001 29 31 N O J > W H >00 40 30 - 20 - 10 - 0 ] Hraše Ljubljana Koper TRPOTEC 1 3 17 JkJWlW 19 21 23 25 27 29 Slika 6.8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca v Ljubljani, Hrašah in Kopru avgusta 2001 Figure 6.8. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen in Ljubljana, Hraše and Koper, August 2001 31 70 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Cvetni prah trpotca je v zraku od pomladi skoz vse poletje. V avgustu je bila koncentracija na vseh merilnih mestih zelo nizka, razen prvih štirih dni v mesecu v Hrašah ko se je povzpela čez 20 zrn/m3 zraka (slika 6.8.). 15 10 I I Hraše Ljubljana METLIKOVKE Koper 0 25 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 6.9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu metlikovk v Ljubljani, Hrašah in Kopru avgusta 2001 Figure 6.9. Average daily concentration of Goosefoot family (Chenopodiaceae) pollen in Ljubljana, Hraše and Koper, August 2001 5 Zabeležili smo tudi cvetni prah metlikovk in ščirovk, Slika 6.10. Zrno cvetnega prahu ambrozije med sporami gliv in mineralnimi delci Figure 6.10. Ragweed pollen grain between mould spors and mineral particles vendar je bila koncentracija zelo nizka (slika 6.9.). Slika 6.11. Poleg cvetnega prahu je v zraku veliko spor gliv. Na sliki je plesen Alternaria. Figure 6.11. Mould spores are in large quantities present in the air. In figure is mould Alternaria. SUMMARY The pollen measurement has been performed on three locations in Slovenia: in the central part of Slovenia in Ljubljana, in Hrase in the rural area of northern part of Ljubljana's basin and at the North Mediterranean coast in Koper. In August we registered 15 pollen types in the air, allergologicaly were important as follows: Mugwort (Artemisia), Ragweed (Ambrosia), Grass (Poaceae), Nettle family (Urticaceae), Plantain (Plantago), Goosefoot family (Chenopodiaceae); Pelitory (Parietaria) pollen was airborne only in Mediterranean area. The Nettle family pollen was the most abundant airborne pollen type in August: in Koper it represented 45,6% of total count, in Hrase 34,6% and in Ljubljana 36,8%. The main pollen types are presented as a diagram in this paper. 71