ISSN 0350-5561
za konec tedna
V noči na petek bodo padavine spet zajele vso državo. V soboto še pretežno oblačno z občasnimi padavinami. Zvečer se bo delno zjasnilo.
57 let
številka 48
četrtek, 2. decembra 2010
1,50 EVR
VELEi
Dvom
Milena Krstič - Planine
%

Le čevlje sodi naj Kopitar..., je v pesmi Apel in čevljar zapisal veliki Prešeren. Jutri bi imel, če bi bilo na tostranstvu to mogoče, rojstni dan. Kateri že? Dvesto deseti. Kako gredo leta! Kaj bi zapisal, če bi živel v tej dolini danes in dan pred rojstnim dnevom kdo ve kolikičposlušal o stanju zalog lignita v velenjskem premogovniku?
Tukajšnji kopači jih spremljajo že 135 let, 50 let pa dokumentirajo. Vse zapisano. Vse analizirano. Vse prevrtano. Vse preluknjano. Danes pa bi nekateri radi na novo računali že izračunano. Ker dvomijo. V koga? Kaj? Se mi zdi, da bi Prešeren danes, če bi bil Šalečan, napisal isto, le z drugimi »igralci«, mogoče: Zaloge sodi naj kopač. Tukajšnji, ne tamkajšnji.
Vsak teden pa prinese kaj na novo. Kak nov dvom. Če bi že zalog bilo dovolj za življenjsko dobo bloka 6, pa kurilna vrednost gotovo ne bo zadoščala, je bil pred kratim navržen nov. Pa so v premogovniku kopači(u) spet razlagali, kako je s kurilno vrednostjo, kako jo »izravnavajo« ... No, če je zalog dovolj, pravijo zdaj novi - mogoče celo isti - pa je vanje gotovo vštet tudi premog pod Šoštanjem. Zdaj kopači spet rišejo, spet pišejo, razlagajo, dopovedujejo. Da ne. Da niti pod razno ne.
Kdaj, kako in s čim se bo nadaljevalo? Dvomim, da kdo pozna odgovor. Se pa bo. To je edino, o čemer ne gre dvomiti.
Simllbeiai
Zima je letos pohitela z radodarnostjo in zimskimi radostmi. Seveda tako ne menijo vsi. Smučarji se je veselijo, udeleženci v prometu ne, saj jo je tistim, ki se na nove razmere niso pripravili, zagodla že v prvih dneh. Žal je terjala tudi življenja, kljub nenehnim opozorilom, da moramo biti na cesti previdni in prilagoditi vožnjo razmeram na njej, o čemer čivkajo že vrabčki. V tem času potrebujejo več pozornosti tudi naše živali, zato poskrbimo zanje, saj je to naša dolžnost, poudarjajo v društvih
proti mučenju živali.
Pogodba za 110 milijonov podpisana
Šoštanj, 23. novembra - Direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Simon Tot je podpisal pogodbo s konzorcijem bank za garancijo za črpanje kredita Evropske investicijske banke
v višini 110 milijonov evrov. »S tem je omogočeno črpanje kredita, upam, da še pred koncem letošnjega leta,« pravi Tot in dodaja, da morajo zaključiti le še okoljevarstvene
dogovore z Avstrijci, ki pa ne bi smeli biti vprašljivi. Tot tudi zagotavlja, da teče izvajanje projekta bloka 6 v skladu s terminskimi
načrti
mz
Velenje ima le dva podžupana
Velenje, 30. november - Na začetku torkove seje sveta MO Velenje je župan Bojan Kontič mestni svet seznanil, da Jožef Kavtičnik (LDS) uradno ni več podžupan. Iz funkcije so ga razrešili zaradi nezdružljivosti funkcij. Naj spomnimo, da je Jože Kavtičnik ravnatelj nazar-ske osnovne šole, v MO Velenje pa je bil kot podžupan zadolžen za družbene dejavnosti, šolstvo in šport. Ob tem je Kontič dodal, da
ima Kavtičnik kljub razrešitvi še vedno vsa njegova pooblastila za delo na omenjenih področjih, saj čakajo še dodatno mnenje, ali gre v njegovem primeru res za nezdružljivost funkcij. Uradno pa ima Velenje trenutno le dva podžupana.
Na torkovi seji sta uradno prisegla tudi dva nova svetnika SD, ki sta se v svet uvrstila po tem, ko sta mandat zaradi nezdružljivosti funk-
cij vrnila Andreja Katič in Tone Brodnik. Bojan Voh in Dimitrij Amon, ki sta od torka uradno člana mestnega sveta, nista novinca v njem. Mandat pa je uradno prenehal tudi članici nadzornega odbora občine Barbari Valeriji Tori, saj je postala predsednica Mestne četrti Levi breg - vzhod.
Več o novembrski seji sveta MO Velenje preberite na strani 3.
■ bš
Ločeno
niza račune
Prometne zagate ne bodo izginile čez noč
Gorenje sedaj z Avstrijci
O kopanju premoga pod Šoštanjem ni govora!
Šoštanjski svetniki, ki so se za začetek ukvarjali z anonimnim pismom, dali ponovno podporo gradnji bloka 6
z o
9770350556014

nt*
hay
lokalne novice
Razdelili občinske štipendije
Velenje, 26. novembra - Mestna občina Velenje je 17. septembra 2010 objavila javni razpis za enoletne štipendije in enkratne denarne pomoči za posebno nadarjene študente ter študente v razvojno prednostnih poklicnih usmeritvah v mestni občini Velenje. Na razpis se je pravočasno prijavilo 75 kandidatov. Komisija za štipendiranje v mestni občini Velenje je ugotovila, da 30 prispelih vlog ne ustreza razpisnim pogojem. Medtem ko je v preteklem študijskem letu 2009/10 štipendijo Mestne občine Velenje prejemalo 33 študentov, letos razpisne pogoje izpolnjuje 45 študentov. Od teh jih bo 18 prejemalo štipendijo za posebno nadarjene študente, 21 štipendijo za razvojno prednostne poklice, 6 študentov pa bo prejelo enkratno denarno pomoč.
Pripombe na vrednost do 25. januarja
Ljubljana, Velenje - Lastniki nepremičnin lahko pripombe na vrednost nepremičnin sporočijo do 25. januarja 2011. Spremembe podatkov o nepremičninah in lastništvu pa bodo lahko lastniki posredovali tudi po 25. januarju. Pomembno je, da bodo podatke o svojih nepremičninah uredili do uporabe podatkov v davčne namene, predvidoma do konca leta 2011.
Geodetske pisarne po Sloveniji je do 23. novembra obiskalo 98.374 lastnikov nepremičnin, 24.879 pa spletni strani www.obvescanje.si. V tem času je GURS dobil 378.776 sprememb in pripomb. Na vrednost nepremičnin se je nanašalo 23 odstotkov pripomb, na spremembe lastništva 33 odstotkov, ostalo pa predstavljajo spremembe posameznih podatkov o nepremičninah.
■ mkp
Otroci znajo z odpadki
Velenje, 25. novembra - Inštitut za ekološke raziskave ERICo je v skupnem projektu z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje »Otroci znamo z odpadki« tudi v letošnjem letu učence prvih in drugih razredov osnovnih šol podrobneje seznanil z ločenim zbiranjem odpadkov, zlasti z novostmi na tem področju.
Izobraževalni program, v katerega je bilo vključenih okoli 800 prvo- in drugošolcev iz vseh šol v Šaleški dolini, se je odvijal od ponedeljka, 22., do srede, 24. novembra kot osrednja tema v okviru tedna zmanjševanja odpadkov v Občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Mentorja z ERICa sta se prelevila v prijazna smetarja in najmlajšim pokazala, kako lahko z ločevanjem odpadkov pomagajo naravi in sebi. Še posebej sta jih opozarjala, da na ekoloških otokih plastično in kovinsko embalažo zbiramo skupaj, saj jo potem ločujejo sodobni stroji. O odpadkih pa se niso samo pogovarjali. Mladi so se v program tudi sami dejavno vključili, saj so morali odpadke razporediti in jih odložiti v prave posode, prav tako pa so se o njih naučili tudi pesmico.
Prikrita modra mreža
Ljubljana - Ob 20-letnici Manevrske strukture narodne zaščite (-MSNZ) je izšla monografija z naslovom Prikrita modra mreža -Organi za notranje zadeve Republike Slovenije v projektu MSNZ leta 1990. V knjigi je v zapisih razgovorov s 111 pripadniki Organov za notranje zadeve leta 1990, ki so bili predstavniki »modre veje« MSNZ, predstavljen sistematičen in doslej nezapisan vpogled v organizacijo, kije nastopala »na pol v ilegali« ter imela namen ustanoviti slovenske oborožene sile.
■	mkp
Uvajajo rumene vreče za plastenke in pločevinke
Šoštanj - V občini Šoštanj so se nekaj časa jezili nad neurejenostjo otokov za ločeno zbiranje odpadkov, potem pa odločili, da ukrepajo. Očitno je namreč postalo, da imajo občani praznih plastenk in pločevink veliko več, kot jih zmorejo »sprejeti« zmogljivosti zbiralnic za ločene frakcije in frekvence odvozov.
Vsa gospodinjstva (ne velja za stanovanjske bloke, ampak samo za individualne hiše) bodo skupaj s koncesionaijem »opremili« z rumenimi vrečkami, kamor bodo lahko občani odlagali prazne plastenke in pločevinke.
»Vsako gospodinjstvo bo dobilo trinajst rumenih vrečk, eno za vsak mesec. Vrečkam bo priloženo navodilo, kaj sodi vanje, in urnik odvozov teh vrečk. Na Občini si želimo, da bi eno pobiranje lahko izvedli še pred božičem,« pravi predstavnik gospodarskih javnih služb v Občini Šoštanj Andrej Volk.
Zdaj pričakujejo, da bodo v Šoštanju vzpostavili več reda in da se bodo občani navodil držali. Kako bodo uporabniki zadovoljni s to storitvijo, pa bodo povedali v posebni anketi.
■	mkp
Turistični zanesenjaki ponosni na Krivca
Ljubljana, Topolšica, 20. novembra -
Na redni volilni skupščini Turistične zveze Slovenije je član TD Topolšica Dušan Krivec prejel nagrado za uspešno in dolgoletno delo.
Dušan Krivec je človek, kije izjemno predan svojemu kraju, veliko dela, vedno drži besedo.
Poleg občin ske ga priznanja je dobil tudi zla to pla keto, najvišje priznanje Turistične zveze Slovenije.
Najvišje priznanje TZS Dušanu Krivcu iz Topolšice
Pokrita parkirišča spet polna
Obnova garaž pod Kardeljevo ploščadj o končana - Dovolilnice tamkajšnjim prebivalcem za parkiranje v modri coni A in B ne veljaj o več
Velenje, 24. novembra - Ob koncu minulega tedna so delavci CMC končali obnovo pokritih parkirišč pod Kardeljevo ploščadjo. Skupaj jih je 139, v teh dneh pa morajo na vhod v garažo namestiti le še nova garažna vrata. Obnova podzemnih garaž je stekla 22. oktobra letos, v njih pa so uredili novo razsvetljavo, opleskali stene, uredili talno označitev parkirišč, postavili prometno signalizacijo, uredili prezračevanje in ekološki otok. Vrednost investicije je 120.259,93
evrov.
Od ponedeljka dalje lahko stanovalci Kardelejeva trga 1,2 in 3 svoje avtomobile spet parkirajo v garaži pod ploščadjo. Zadnji novembrski pone delj ek pa je pote kla veljavnost začasnih dovolilnic za parkiranje v modrih conah A in B, ki so jih stanovalci mestne četrti Levi breg vzhod prejeli julija, pred začet kom obnove Karde ljevega trga.
1. januarja 2011 bodo na območju Kardeljevega trga uvedli plačlji-
vo parkiranje - modro cono C (območje, ki je omejeno s Šaleško cesto, povezovalno cesto od bencinske postaje do mostu čez Pako v Šaleku, potjo ob Paki in Kidričevo cesto). Takrat bodo v veljavo stopile tudi najemne pogodbe za uporabo pokritih parkirnih mest na območju Kardeljevega trga in Stantetove ulice. O datumu in kraju podpisovanja najemnih pogodb bo MO Velenje najemnike obvestila naknadno.
■ bš
Priznanje velenjskem u TIC-u
Velenje, 29. november - Pretekli konec tedna je v Kobaridu potekalo osmo strokovno srečanje skrbnikov portala www.slove-nia.info. Slovenska turistična organizacija je na srečanju desetim najbolj aktivnim skrbnikom portala podelila priznanja za ažurne in relevantne prispevke. Priznanje za aktivno in vzorno lokalno skrbništvo portala za leto 2010 so prejeli tudi v Turističnoinfor-macijskem centru Velenje.
Urejanje portala www.sloveni-a.info po vzoru tujih nacionalnih turističnih organizacij temelji na širo ki skrb niški mreži, v okvi ru katere okoli 200 lokalnih skrbnikov (lokalne organizacije, turis-tičnoinformacijski centri, posamezni turistični ponudniki in pro-duktni skrbniki za promocijo lokalne turistične ponudbe) prispeva aktualne podatke o lokalni turistični ponudbi. Na uradnem slovenskem turističnem portalu www.slovenia.info so v preteklem letu zabe leži li kar oko li 4 milijone obiskovalcev.
V letošnjem oktobru si je zapise iz Velenja ogledalo 9.340 obiskovalcev portala, od tega 6.983 v slovenskem jeziku, 1.584 v angleškem, 350 v nemškem, 236 v italijanskem, 65 v francoskem, 20 v ruskem in 102 v špan skem jeziku.
Tudi bloku 6 bi eni namenili kar venec in svečke
Eksploziven adventni čas - Govori in pisma, a malo razumevanja - Letos evropski klic dobrote - Celje grejejo regijski odpadki - Zdravilišče Rimske Toplice zaprto, da bo hitreje odprto
Stopili smo v adventni čas in ne le verniki, tudi drugi, ki dajo kaj na versko tradicijo, so na venčku že prižgali prvo svečko. In prav v tem času premišljevanja so se znova obudila razmišljanja o tem, da bi bilo treba znova resno razmisliti o projektu blok 6 šoštanjske termoelektrarne. Za nekatere so take vnovične pobude najmanj močno čudne. Saj se dogajajo v času, ko so bile sklenjene pogodbe, ki omogočajo začetek črpanja novega večjega denarnega zalogaja, 110 milijonov evrov težkega. Takih, ki ne verjamejo javnim anketam med Slovenci, ki kažejo, da v Sloveniji dokaj množično podpiramo izgradnjo tega bloka, je kar nekaj.
Znova so povzdignili glas okoljevarstveniki, ki spet ponujajo druge rešitve. Tudi obnovo blokov 4 in 5, da o uporabi alternativnih virov, na kar opozarjajo, sploh ne govorimo. Krila so jim morda dali tudi nekateri politiki, ki še vedno dvomijo o upravičenosti naložbe, slabi kakovosti premoga, ki naj bi ga v naslednjih letih kopali, ali opozarjajo, da novi blok tam nekje v letu 2025 sploh ne bi bil več rentabilen. Tudi ministrica Radičeva, ki ima občasne prebliske, ko stoodstotno podpira novi blok, zdaj meni, da si je vendarle vredno vzeti še čas. V tako ozračje, ki vnaša negotovost v Šaleško dolino, je zdaj nekdo vrgel še anonimno bombo o tem, da bi premogovnik s kopanjem premoga za novi blok spodkopal Šoštanj in Topolšico. Še dobro, da niso zapisali, da bi kopali tudi pod termoelektrarno, tako da bi se sesedla v rove. Ob tem anonimnem pismu je še več podpisanih: iz Premogovnikovega sindikata je bilo naslovljeno na Janeza Kopača, iz Teševega kar na premierja Boruta Pahorja. Vmes pa je še veliko težkih besed iz različnih logov in višin. Veliko pisanja in govorjenja, premalo pa poslušanja in razumevanja. In premalo razmisleka o delu in delovnih mestih ter s tem povezanim socialnim položajem ljudi v tem okolju. Vegradova socialna bomba je že zahtevala veliko žrtev, si kdo želi še
uničujoč vpliv novega bloka? Pa ne zaradi tega, ker bi zastrupljal okolico, ampak zato, ker ga ne bi bilo. Če bi se to zgodilo, bi se pri nas še bolj razlegal klic po pomoči in še bolj bi bile potrebne prireditve, kakršna je bila prejšnji teden v Celju. Klic dobrote! Letos je imela ta mednarodne razsežnosti, naši dobrotniki pa so tudi letos odprli svoja srca in žepe.
Pa še malo o nekaterih drugih temah. Ob zadnjih »hvalah« v celjski Energetiki, kako učinkovito s kurjenjem odpadkov in blata pridobivajo električno in toplotno energijo, so se menda oglasili tudi nekateri iz občin, od koder vozijo odpadke na regijsko odlagališče. Ker da v Celju kurijo njihove odpadke, za katere odvoz morajo kar precej plačati. A resnica je tudi drugačna. Mnogi Celjani se pritožujejo, da toplarna s takim kurjenjem odpadkov onesnažuje okolje. Pa tako ne vem, kdo plačuje višjo ceno. V Rimskih Toplicah pa od včeraj dalje ni odprt noben del zdravilišča oziroma Rimskih term. Zaprli so namreč tudi že prenovljeni Sofijin dvorec in wellness center. A to le zato, ker bi radi nemoteno čim prej končali popolno obnovo celotnega centra. Zdaj, ko je uspela dokapitalizacija in ko so dobili še nekaj kredita, bo šlo vse skupaj lažje.
Če smo že začeli z bolj zaskrbljujočimi temami, vsaj končajmo malo bolj vedro. Oziroma pravljično. Pa ne zato, ker bi že odprli velenjsko vilo ali ker zaradi urejenih razmer ne bi bilo več potrebno delo Malega princa - ne, le v pravljični praznični čas smo že stopili. Seveda tudi v njem za vse ne bo povsem pravljično, a na srečo je več družb in posameznikov, ki bodo poskrbeli, da bo vsaj čim več otrok občutilo ta praznični čas. Pa čeprav morda ne s kakšnimi vrednejšimi darili, pa zato z veselimi prireditvami, okrašenimi prostori in darili, ki bodo narejena in podarjena s srcem. In nasmehom na ustih.
■ fk
rm*am NAS ČAS 'zda'a: časopisna-založniška in UataLlLll] RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 ? četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
SEJE
Kljub krizi proračun naravnan razvojno
»Ni razloga za pretiran optimizem, pa tudi za pesimizem ne,« j e v stilu Boruta Pahorj a o osnutkih proračunov MO Velenje za leti 2011 in 2012 povedal župan Bojan Kontič -Opozicij a meni, da sta proračuna zastavljena preambiciozno
Velenje, 30. novembra - V torek dopoldne so svetniki in svetnice novega sklica na tretji zaporedni seji potrdili osnutka proračunov Mestne občine (MO) Velenje za leti 2011 in 2012. Župan Bojan Kontič je ob predstavitvi proračunov poudaril, da so ju kljub težkim časom zastavili razvojno in ambiciozno. »Prav je, da tudi v kriznih časih investicije ne stojijo,« je dodal k temu, v naslednjih dveh letih pa jih bo v Velenju precej. Na več področjih. V komunali so sicer še odvis ne od uspe ha na EU raz pi-sih, za ostale naj bi bil denar zagotovljen. Kar nekaj svetnikov in svetnic je v razpravi pohvalilo pripravo gradiva za predstavitev proračunov, saj so menili, da je razumljivo in natančno pripravljeno.
Največ iz naslova dohodnin
Gremo k številkam. V letu 2011 naj bi v proračunu zbrali 41,8 milijona evrov in jih porabili le nekaj manj, v letu 2012 pa naj bi občinska blagajna znašala 41,7 milijona
Na torkovi seji so svetniki spet postavili veliko vprašanj in pobud, nemalo spet s področja prometa. Pri obravnavi osnutkov proračunov so imeli tudi nekaj želja po prerazporeditvah
sredstev.
Trenutno ima MO Velenje 4,5 milijona dolgoročnih dolgov, izda li pa so tudi poroš tva Komunalnemu podjetju Velenje za najem kreditov za investicije v komunalno infrastrukturo. Konec leta 2009 je bil vsak občan zadolžen za 425 evrov, kar MO Velenje uvršča na sredino lestvice po zadolženosti slovenskih mestnih občin.
evrov. To je približno 20 % več sredstev, kot jih bodo v proračunu zbrali letos, ko bo ta globok 35 milijonov evrov. Ob tem je Franc Sever (SDS) v imenu svetniške skupine opo zoril, da so leta 2008 spreje li letošnji proračun v višini 50 milijonov evrov, zaradi krize so ga potem z rebalansom zmanjšali. Menil je, da je osnutek proračunov za naslednji dve leti »prenapihnjen«, da bi bilo bolje, če bi ga zastavili v bolj skromnih okvirih, saj bo težko zbrati načrtovana sredstva. Bojan Kontič pa je v uvodu v razpravo poudaril, da se 1. januarja 2011 začenja novo obdobje. Napovedal je, da bodo skušali znižati cene parcel v Velenju, morda tudi na račun
manjše komunalne opremljenosti zemljišč, in da bodo poskušali tako ne le obdržati občane, ki želijo graditi v domači občini, ampak sem pripeljati tudi investitorje. Zanimanje teh naj bi bilo veliko; omenil je, da je med njimi zelo resen investitor, ki želi v Velenju postaviti proizvodno dejavnost, ki naj bi zaposlila 200 delavcev. Gradnje nakupovalnih centrov pa naj ne bi več spodbujali, saj naj bi jih imeli sedaj v Velenju dovolj.
Ker je veliko svetnikov in svetnic novih in so se s proračunom srečali prvič, je podrobnejšo razlago poglavitnih sestavin proračuna pred stavi la Amra Kad rič, ki v velenjski občini vodi urad za finan-
ce. Med drugim je poudarila, da so pri pripravi proračunov upoštevali restriktivni pristop pri zaposlovanju vseh proračunskih porabnikov, pri višini njihovih plač pa so upoštevali sedanje ravni.
Kar 40 % proračunov v prihod-
njih dveh letih naj bi napolnila dohodnina; ocenjujejo, da bo vsako leto iz nje v mestno blagajno nakazanih 19 milijonov evrov, 5 pa iz naslova davka za uporabo stavbnih zemljišč. Za tekoče odhodke bodo obe leti namenili nekaj več kot 9 milijonov evrov, mednje pa štejejo tudi plače zaposlenih. Precej se bo povišala postavka za socialne transferje, iz katere plačujejo razliko v ceni vrtca, stanarine tistim, kije ne zmorejo, socialne pomoči ... Potrebe namreč strmo rastejo. Doslej so za to namenjali okoli 6 milijonov evrov, po novem bodo skoraj enkrat več.
40 % proračuna za investicije
Pregled proračunskih postavk pokaže, da bodo v MO Velenje v letih 2011 in 2012 za investicije namenili kar dobrih 40 % proračunskih sredstev, okoli 19 milijonov evrov letno. Največji strošek bo nakup novih stanovanj za potrebe prosilcev za neprofitna stanovanja, saj bo občina odkupila blok na Selu in na Gorici. V dveh letih bodo zato namenili okoli 5 milijonov evrov, a bodo del kup ni ne dobili nazaj, saj bo nakup sofinanciral tudi Republiški stanovanjski sklad. Prav zaradi tega nakupa naj bi se občina tudi zadolžila, a ne za več kot 2 milijona evrov. Župan Bojan Kontič je med pomembnejšimi investicijami izpostavil še gradnjo novega vrtca in Gaudeamusa,
ki se ga veselijo na Šolskem centru Velenje. Denarje zagotovljen za gradnjo prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru, ki ga mesto potrebuje tudi zaradi projektov v času evropske prestolnice kulture 2012, veliko načrtov imajo s celostno oskrbo s pitno vodo, za katero pričakujejo kohezijska sredstva iz Bruslja. Nekaj vodovodov bodo zgradili tudi, če ne uspejo na razpisu, čeprav računajo, da bodo uspešni.
Dr. Franc Žerdin (SD) je na seji predlagal, da občina odkupi zemljišče, ki ga je Premogovnik Velenje pred leti ugodno prodal BTC-ju za izgradnjo vodnega mesta. Tam so, kot je znano, od projekta odstopili in zemljo prodali. Velenje pa travnik za čolnarno ob Velenjskem jezeru potrebuje za razvoj tega območja. Župan Bojan Kontič je ob tem dejal, da bo občina zemljo odkupila ob soglasju mestnega sveta, transparentno. Cena pa verjetno ne bo ugodna.
Sicer pa so svetniki in svetnice nanizali kar nekaj želja po prerazporeditvi sredstev v proračunih za naslednji dve leti. Pri pripravi dokončnega besedila jih bodo poskušali upoštevati, mesto pa naj bi oba proračuna uradno dobilo 21. decembra na redni decembrski seji sveta.
■ Bojana Špegel
Kaj je z odstavitvijo Janeza Kopača?
Sindikat TEŠ so naslovili na Boruta Pahorja odprto pismo -Pozivajo ga, da izpolni obljubljeno - Janez Kopač po njihovem trosi laži in zavaja slovensko javnost
Mira Zakošek
Ena izmed stavkovnih zahtev delavcev sindikata dejavnosti energetike Slovenije je bila tudi odstavitev Janeza Kopača. Po pogovoru s premierjem Pahorjem in ministrico Radičevo, ki sta jim to po besedah predsednika sindikata TEŠ Branka Sevčnikarja, zagotovila, so stavko zamrznili in je 12. oktobra niso izvedli. Potem pa so čakali in bili osupli, ker se ni zgodilo nič. Še več, Janez Kopač je postajal vse glasnejši in po njihovem »še naprej trosi laži in zavaja slovensko javnost o okoliščinah projekta izgradnje nadomestnega blo ka 6 v TEŠ, se spre neveda o odkopnih zalogah premoga, postavlja na laž ugledne slovenske rudarske strokovnjake ter potvar-ja resnice o reorganizaciji slovenske elektrodistribucije ...« V pismu Pahorju so tudi zapisali, da z obžalovanjem ugotavljajo, daje laž vrednota, neizpolnjevanje obljub vrlina, sprenevedanje pa je povsem nekaj normalnega. Pahorju so ver-je li, da bo temu nare dil konec, a vse kaže, da njihovo zaupanje ni bilo upravičeno. Še posebej so presenečeni, ker jim je Radičeva pojas-
nila, da ne more vplivati na odločitve organov, da pa lahko to stori Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami. Ko je ta podala svoje mnenje na razrešitev dr. Uroša Rotnika, pa »se je Radičeva premislila in dejala, da agencija ni kompententna in nima vseh pravnih aktov.
Od Pahorja torej pričakujejo, da izpolni obljubljeno in zagotovi nemoteno delo agenciji.
Radičeva postavlja sindikate na laž
Ministrica za gospodarstvo je vse navedbe sindikatov zanikala in dodala, da se vtikajo v zadeve, ki niso njihovo področje in da Kopača ne misli odstaviti.
Tudi vodstvi HSE in TEŠ navedbe sindikatov zanikajo
Na očitke Sevčnikarja, daje predstavniku delavcev v nadzornem svetu TEŠ onemogočeno delo in da nimajo sogovornika niti v vodstvu TEŠ niti v HSE, so se odzvali v nadzornih svetih in vodstvih
teh družb. Njegove trditve postavljajo na laž, saj pravijo, da sestanke nadzornih svetov usklajujejo, če pa se zgo di, da pred stavni ka delavcev ni na njih, nemudoma napišejo zapisnik in ga z njimi seznanijo. Prav tako pravijo, da so sindikate že večkrat neuspešno pozvali k dogovorom.
Kontič na strani sindikatov
Velenjski župan in vodja poslanske skupine SD v DZ Bojan Kontič ocenjuje, da so pričakovanja sindikatov upravičena, saj je normalno, da delavci pričakujejo od ljudi, ki prevzemajo vodilne položaje, da jih seznanijo z njihovimi razvojnimi vizijami. Odzive Radi-čeve pa je komentiral: »Če mački stopiš na rep zamijavka, odzvala se je, kot se je, in če prav razumem želi postaviti sindikate na laž, a po mojih ocenah imajo prav,« je dejal Kontič in dodal, da je s predsednikom vlade na to temo govoril v soboto in takrat je ta, za blokom 6 še trdno stal, enako pa je zagotovil tudi za poslansko skupino SD.
O kopanju premoga pod Šoštanjem ni govora
Šoštanjski svetniki, ki so se za začetek ukvarjali z anonimnim pismom, dali ponovno podporo gradnji bloka 6
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 29. novembra - Šoštanjski svetniki so ponedeljkovo sejo sveta začeli s točko razno. Povod zanjo je bilo anonimno pismo »zaposlenih v HSE«, ki govori o zalogah premoga oziroma o tem, da bi bilo potrebno za delovanje bloka 6 premog kopati pod Šoštanjem in Topolšico. Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je zato svetnikom še enkrat pojasnil, da o tem ni govora, in zatrdil, da v količinah premoga, potrebnih za delovanje celotne življenjske dobe bloka 6, ni predviden niti meter izkopa zunaj eks-ploatacijskega območja Premogovnika Velenje, torej odkopavanja premoga pod Šoštanjem in Topol-šico ni in ga za potrebe bloka 6 tudi ne bo.
Bodo pa - tako je predlagal podžupan Vojko Krneža, svetniki pa so njegov predlog sprejeli - na sejo povabili direktorja Direktorata za energijo mag. Janeza Kopača, ministrico za gospodarstvo Darjo Radič, direktorja Premogovnika, direktorja HSE, direktorja Termo-
elektrarne, da v svetu soočijo mnenja o bloku 6. Tega, je bilo znova nedvoumno poudarjeno, Šaleška dolina sprejema - poudarek je na sprejema - Slovenija pa potrebuje - poudarek je na potrebuje.
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2011 bo na območju občine Šoštanj višja za 3 odstotke, za vse dejavnosti enako - torej tako za gospodarstvo kot negospodarstvo, za površine deponije premoga, pepela in produktov odžvep-ljevanja, za gospodinjstva in za nezazidana stavbna zemljišča. S tolikšnim povišanjem bo znašal prihodek Občine v letu 2011 iz tega nadomestila blizu 1.700.000 evrov.
Svetniki so v ponedeljek sprejeli tudi zajeten in zelo podroben program varnosti, spisan na 34 straneh, ki povzema stanje, analizira in ocenjuje ogroženost in opredeljuje varnostne potrebe občanov, vse s ciljem dvigniti kakovost življenja občanov ter stopnjo varnosti javnega prostora, je pojasnil Andrej Volk, strokovni delavec uprave Občine Šoštanj. Izvajanje in nad-
Podvajanje funkcij neizogibno
Med pobudami in vprašanji so svetniki izrazili nezadovoljstvo z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. To namreč prepoveduje poslovanje občin s tistimi društvi, ki imajo za predsed-ni ka ose bo, ki je obe nem tudi občinski svetnik. Takih je v šoštanjskem svetu precej. Svetniki so ocenili, da ljudi, ki so pripravljeni aktivno in dobro delati v majhnih občinah, ni na pretek, zato je podvajanje funkcij praktično neizo-gib no.
zor nad izvajanjem občinskega programa varnosti bo imela policija, v prvi vrsti pa redarske službe. Občina Šoštanj je ena tistih občin, ki so ustanovile skupni organ med-ob čin ske inšpekcije, redarstva in varstva okolja, ki ima sedež v Velenju.
Potem so se posvetili predvsem kadrovskim zadevam, imenovanju članov in članic komisij, ki jih občinski svet potrebuje za svoje delo. Poleg nadzornega odbora so imenovali osem komisij. Seznanili pa so se tudi z izvajanjem pomoči ljudem v stiski, pri čemr zaskrbljeni opažajo, da vse več Šoštanj-čanov, celo zaposlenih, potrebuje pomoč in da seje socialni položaj občanov od lani do letos bistveno poslabšal. Do sredine novembra so prejeli 58 vlog občank in občanov za izredno denarno pomoč. V celot nem lan skem letu so obravnavali 32 takih vlog.
Novoizvoljeni svetniki so se v ponedeljek sestali drugič.

TE Ugljevik za Esotech eden največjih izzivov
V Šoštanju so se učili, pridobili marsikatero dragoceno izkušnjo - Ker vsako leto odprejo kakšno novo tehnološko poglavje, se ne bojijo za prihodnost
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 29. novembra - V družbi Esotech so glede na spremenjene gospodarske razmere letos poslovali dobro, morda celo bolje, kot so si predstavljali pred letom dni. Prihodke so povečali, temu primeren bo poslovni rezultat. Pohvalijo se lahko tudi z rastjo dodane vrednosti na zaposlenega. Najbolj pomembno, pravi predsednik uprave Marko Škober-ne, pa je, da so zadržali ključne kupce in pridobili nekaj novih. Pred kratkim ste napravili nov velik korak pri razvoju poslovanja na tujih trgih. Gre za posel v Termoelektrani Ugljevik v BiH. Vrednost je precejšnja. » Res je. S Ter mo e lek trar no Ugljevik in njeno lastnico Elek-troprivredo Republike Srbske smo se dolgo dogovarjali, sledil je mednarodni razpis in izkazalo se je, da smo oddali najkonkurenčnej-šo ponudbo. Pogodba je podpisana, njena vrednost znaša 3 milijone evrov, stekla pa je tudi že pri-
prava projektne dokumentacije.
Projekt bo za nas, po lan ski pripravi idejne projektne dokumen-
Marko Škoberne: »Ker vsako leto odpremo kakšno novo tehnološko poglavje, se ne bojimo za prihonost.«
tacije za novi termoenergetski blok v TE Tuzla, eden največjih izzivov na tujih trgih. Poleg teh-
nološke kompleksnosti se bomo morali soočiti tudi z novimi razmerami in okoliščinami poslovanja, ampak na to smo se dolgo pripravljali... Računamo, da se nam bodo pre ko izve de nih pro -jektov v zadnjih letih (BiH in Srbija) na široko odprla vrata do bodočih rekon strukcij in novogra denj v energetiki in ekologiji. Izzivov je torej precej, perspektiva je razmeroma ugodna, seveda če bodo omenjene države obdržale in še povečale politično in gospodarsko stabilnost.«
Zadržali ključne kupce, pridobili nove
Ali pri takih projektih, razpisih zanje, nastopate samostojno? »Tokrat smo se odločili za samostojen nastop, kar so nam omogočile reference pri naših najpomembnejših kupcih v Sloveniji in seveda formirana inženirska usposobljenost, ki smo jo gradili zad-
nja leta. Želeli pa bi si več sodelovanja slovenskih družb za skupen nastop na tujih trgih. V Esotechu smo vedno znova pobudniki za povezovanje, saj zunaj meja Slovenije individualno težko konkuriramo multinacionalkam, ki so prav tako pri sot ne na Bal ka nu. Žal je te volje premalo, na strani potencialnih partnerjev in v tem smislu so nekatere slovenske družbe res pravi vrtičkarji.« Koliko vaših ljudi je vključenih v tak projekt?
»Če me sprašujete po projektu v TE Ugljevik, bo direktno sodelovalo okoli 15 sodelavcev, predvsem na krovni ravni, torej pri načrtovanju in inženiringu, za izvedbo, ki bo pričela s pomladjo, pa bo ekipa mnogo večja.« Koliko vas je danes zaposlenih v Esotechu?
Skupaj s hčerinsko družbo TEH-NI, ki je na istem dvo ri šču, nas je v skupini okoli 200. Kadrovsko strukturo krepimo predvsem v razvoju in projektivi ter menedžmentu projektov. Obres-
tuje se nam tudi lastni izvajalski poten ci al, ki nosi naj po memb nej -še breme pri izvedbi projektov v Sloveniji, res pa je tudi, da imamo še precejšno mrežo kooperantov in podizvajalcev.«
Želeli bi si več sodelovanja za skupen nastop na tujih trgih
Spremljate dogajanje v zvezi z blokom 6 v TEŠ? Komentar?
»Termoelektrarna Šoštanj je eden naših najpomembnejših kupcev in prepričani smo, da bo tako tudi v prihodnje. V Šoštanju smo se učili, pridobili marsikatero dragoceno izkušnjo in seveda reference, ki so nam tako rekoč odprle vrata v svet. Zaradi navedenega bi želeli, da bi se investicija nadaljevala po osnovnem načrtu. Dejstvo je, da v Sloveniji električno energijo potrebujemo, zato tudi v Esotechu podpiramo izgradnjo bloka 6.«
Se že spogledujete z naslednjim
obdobjem?
»Seveda. Ključne gradnike poslovanja in razvojne perspektive načrtujemo za prihodnje petletno obdobje. Razvoj naših kupcev in nekaterih gospodarskih panog pa nam omogoča še dolgoročnejši razmislek. Naše prihodnje delovanje bomo temeljili na nadgradnji razvoja tehnologij, znanju, pripadnosti sodelavcev družbi in razvoju inženiringa. V Esotechu se vsako leto veselimo kakšnega novega dosežka, tako smo letošnje leto kot plod nekajletnih razvojnih prizadevanj pri pri pravi pit ne vode kro na li s prvim naročilom za eno od sloven skih občin. Napre dova li smo tudi na področju zaščite in vodenj a energetskih sistemov, in čeprav nas kon kuren ca pri teh aktivnostih ne priznava, je eden pomembnejših kupcev pisno pohvalil naše delo. Na to smo posebej ponosni. Ker vsako leto odpremo kakšno novo tehnološko poglavje, se ne bojimo prihodnosti. Pomen domačih referenc pa je neprecenljiv in omogoča enakopravno konkuriranje na domačem trgu ter kvalificiran prodor na tuje trge.
Za hude čase je dobro imeti prihranke
Ravnanja z denarj em se j e mogoče naučiti - Bančniki vse bolj govorij o o pomenu finančne pismenosti - Sicer pa veljamo Slovenci za varčen narod
Mira Zakošek
Kaj bomo delali s svojim denarjem, je seveda stvar vsakega posameznika in njegovih interesov, se je pa ravnanja z denarj em dobro tudi učiti. In bančniki so vsekakor tisti, ki nam lahko pri tem pomagajo. NLB namenja ravno tem vprašanjem vse več pozornosti, za to nenehno usposablja svoje bančne delavce, da so ti usposobljeni za svetovanja. Pogovor z njimi lahko koristi vaši odločitvi. O tem smo se pogovarjali z direktorico NLB Podružnice Savinjsko-Šaleške, mag. Lidijo Dovšak, ki smo jo najprej vprašali, kako je po njenem mnenju najbolje varčevati.
»Seveda smo ljudje zelo različni in tudi pri varčevanju je tako. Eni smo pripravljeni več tvegati, pa zato morda tudi več dobiti, drugi se odločajo za bolj gotove, seveda pa tudi neko li ko manj donos ne naložbe. Ampak osnovno pravilo pa naj bi bilo, da bi imeli približno po 10 odstotkov prihrankov na voljo na svojem transakcijskem računu, kratkoročnih in dolgoročnih depozitih. Ostalo pa je pametno naložiti v vrednostne papirje, vzajemne sklade, življenjsko zavarovanje in seveda nepremičnine. A kot sem že dejala, interesi in želje so zelo različni, zato jih je pamet-
no zaupati bančnemu svetovalcu.« Menite, da se da ravnanja z denarjem naučiti? Tudi v tem smo ljudje zelo različni, eni kot da so rojeni za ravnanje z denarjem, drugi pa ga praktično nikoli nimajo?
Direktorica Savinjsko-šaleške podružnice NLB mag. Lidija Dovšak: »Najboljši je tisti, ki denar porablja, a se pri tem zaveda, koliko in kako.«
»Zagotovo se da tudi tega naučiti. Zato je treba začeti že zelo zgodaj, v rani otroški dobi, ko je dobro dati otroku žepnino in mu pomagati, da bo z njo uresničeval svoje cilje, da se bo naučil za svoje nakupe varčevati. Njihovih želja ni dobro vedno takoj izpolnjevati, ampak jih naučiti, da dajo del žepnine v hranilnik. Svetujemo mu, kako bo lahko kasneje svojo željo tako izpolnil. Drugače pa sama rada upora-
bim rek, da je najbolj modro denar trošiti in varčevati. S tem mislim, daje treba »denar zaposliti«, da bo delal za nas. Tudi tega se da naučiti. Gre pravzaprav za osnovno finančno pismenost in pravilo, da je naj bolj ši tis ti, ki denar porab lja, a se ob tem zaveda, koliko in kako, hkrati pa v skladu s svojimi možnostmi tudi varčuje. Seveda pa gre za številne možnosti, ki jih zelo dobro poznajo naši bančni svetovalci.«
Sicer pa velja, da smo Sloven ci dokaj varčni. So tudi vaše izkušnje takšne?
»Zagotovo in pri varčevanju izstopamo v Evropi. Tudi v naši banki opažamo, da veliko staršev varčuje za svoje otroke za šolanje, štipendije. Prav tako imamo veliko varčevanja za pokojnine in uresničevanje različnih ciljev. Ponudba možnosti in različnih stimulativnih oblik je res velika.« Kako pa je s kreditiranjem prebivalstva glede na to, da v tem času v javnosti prevladuje mnenje, da so banke dobesedno ustavile kreditiranje.
»To sploh ne drži. Res pa je, da moramo z denarjem svojih varčevalcev ravnati vestno in odgovorno, zato moramo tako odobravati tudi kredite in pri tem upoštevati veljavno zakonodajo. Krediti so torej na voljo tako za stanovanja, avtomobile, druge premičnine in nepremičnine, potovanja, za osebno porabo ... in to po konkurenčnih pogojih.«
Z lastno glavo se da veliko narediti, je pa treba vztrajati
Družbo Vimosa iz Velenja poznaj o po kakovostnih grelcih in grelnih telesih tudi v tujini - Tržna niša izdelki po naročilu, željah kupca
Tatjana Podgoršek
Družba Vimosa iz Velenja je ena vodilnih v Sloveniji v proizvodnji grelcev in grelnih teles. Njihove kakovostne izdelke pozna domači in tuji trg. Večina med njimi je unikatnih, izdelanih po potrebah in željah kupca, s katerim zelo pogosto skupaj iščejo ustrezne rešitve
Posledice gospodarske krize jih seveda niso obšle. Vinko Požek, ustanovitelj podjetja, v katerem je tre nut no zapos le nih 15 delavcev, pravi, da sodijo med tiste, ki krizo jemljejo kot izziv. S precej spremenjenimi pogoji poslovanja so se srečali ob prvem kriznem valu, ki je bil strahovit. Promet je padel skoraj za 80 odstotkov. Na padec so se odzvali z zamrznitvijo proizvodnje izdelkov iz programa, v katerem je bil izpad največji, odpustili so skoraj polovico delavcev. Lani pa so se lotili intenzivnejšega razvoja novih izdelkov ter veliko vložili v opremo za njihovo proizvodnjo. »Ukrepi so se nam obrestovali, saj znova zaposlujemo, povečali smo realizacijo ter z določenimi izdelki postali konkurenčni tudi na zahtevnih tujih trgih.« Za svoje izdelke so med drugim pridobili ISO standard, ki ga vsako leto obnavljajo, ter znak slovenske kakovosti.
Njihova prednost je, po mnenju Vinka Požeka, da so majhni, prilagodljivi in vedno pripravljeni na nove izzive. Teh pa je kljub močni konkurenci veliko, ker jih ne zanimajo standardni grelci in grelna telesa, ampak njihove posebne izvedbe. »To je dodana vrednost in
naša tržna priložnost. S svojo glavo se da veliko narediti, je pa treba vztrajati.«
Kar 70, 80 odstotkov produktov izdelajo po naročilu kupcev. Na osnovi izkušenj in lastnega razvoja proizvajajo unikatne izdelke, ki se uporabljajo v najrazličnejših okoljih: na področju živilske indu-
ništva v Sloveniji ni dobra. »Ljudje ocenjujejo, da se ne splača proizvajati, ker je proizvodnja v primerjavi s trgovino slabo cenjena. Država verbalno podpira podjetništvo, v praksi pa se mora podjetnik opreti na lastne sile. Preveč je ovir, ki jih je treba premagati. Kdor jih ne pozna, zagotovo klone.«
Vinko Požek, ustanovitelj, in direktorica podjetja Vimosa Saša Požek: "Odločili smo se za svojo razvojno pot. Zanimajo nas posebne izvedbe grelcev in grelnih teles."
strije, lesne, farmacije, v avtomobilski indu strij ...
V konkurenčnem boju na domačen in tujem trgu se sre čujejo z velikimi sistemi. Kako lahko preživijo med njimi? Ustvarili so lastno razvojno pot, ne opirajo se na nikogar. Večjo težavo kot veliki sistemi jim povzročajo kadri. Primerno usposobljene težko dobijo in jih morajo praktično sami izšolati. Ob vsem tem - po mnenju Vinka Pože-ka - tudi klima za razvoj podjet-
Načrtov imajo v Vimosi veliko. Načrtujejo širitev dejavnosti predvsem v posebnih izvedbah grelcev ali grelnih sklopov. Za nove izdelke iščejo nove kupce, potrebno bo poskrbeti za rešitev prostorske stiske, ki se že nakazuje. »Ko pogledamo, kaj počenjajo v tujini, vidimo, da smo na pravi poti,« je še dejal Vinko Požek, ki je pred leti za inovacijo prejel zlati ceh.
DOGODKI
Ker je vsako življenje pomembno
V Velenju si želij o odpreti Dnevni center za pomoč odvisnikom od drog - Potrebe so, slovenske izkušnje pa kažej o, da so dobra dopolnitev nizkopražnih programov pri pomoči odvisnikom
Udeleženci okrogle mize so bili zelo konkretni pri predstavljanju problematike zasvojenosti
in konkretnih primerov pomoči zasvojencem.
Velenje, 25. novembra - V četrtek opoldne so se v prostorih Knjižnice Velenje zbrali strokovnjaki iz organizacije ŠENT (slovensko združenje za duševno zdravje) in številnih dnevnih centrov in organizacij, ki po Sloveniji že izvajajo nizkopražne programe za pomoč odvisnikom od drog ter bolnikom z motnjami v duševnem razvoju. Na okrogli mizi, na katero so povabili strokovne delavce iz sociale, zdravstva, šolstva in drugih, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko zasvojenosti, so gostje okrogle mize svoje izkušnje delili predvsem zato, ker je želja, da tudi
tu odprejo dnevni center za pomoč odvisnikom, velika.
V mestu že nekaj časa deluje Svetovalni center za zmanjševanje škode zaradi drog Velenje, ki ga trikrat tedensko obiskuje več kot 10 uporabnikov. Center deluje pod okriljem	ŠENT-
-a tudi zato, ker ugotavljajo, da ima 80 % uporabnikov drog tudi različne psihične bolezni - eni naj bi v svet drog zašli prav zaradi njih, drugim jo je povzročilo uživanje drog. Fanika Lončar, ki v njem dela kot strokovna delavka, nam je povedala: »V Velenju je Šent, kije v slovenskem prostoru že močno pri-
soten, odprl novo enoto, ki deluje na Kernikovi 1. Zaradi prostorskih zmožnosti delujemo le tri dni v tednu; ob torkih, četrtkih in petkih. Praksa kaže, da bi morali svoj program razširiti v program dnevnega centra, ki bi ponujal več storitev za preživetje. Želimo si prostore, v katerih bi lahko uredili pralnico, kopalnico in kuhinjo, saj je med tistimi, ki prihajajo k nam, veliko takih, ki so brezdomci in težko poskrbijo za higieno in tudi prehrano. Verjamem, da bo obisk še večji, ko bomo lahko nudili več storitev.«
V zanimivi razpravi se je izkazalo, da je potreba po odprtju dnev-
nega centra za pomoč tej populaciji ljudi res potrebna. In da se lokalna skupnost tega zaveda, saj že sedaj močno podpira delovanje svetovalnega centra. Svoje izkušnje z delovanjem dnevnih centrov so danes s strokovno javnostjo iz Velenja slovenski strokovnjaki delili tudi zato, ker naj bi se po besedah Darka Lihtenekerja iz MO Velenje ta resno lotila iskanja prostorov za dnevni center in ga pomagala postaviti. Ker se v dnevni center Želva, ki deluje v Žalcu, zateka tudi veliko odvisnikov iz Velenja in Koroške, so ugotavljali, da bi tega dnevni center na območju Velenja močno razbremenil. To je potrdila tudi medicinska sestra Vilma Kutnjak iz velenjskega zdravstvenega doma, ki se dnevno srečuje z odvisniki in pozna njihove zgodbe in stiske. Da so izkušnje s tovrstnimi centri dobre, pa smo slišali še iz primera Nove Gorice in zavoda Socio, ki v Velenje prihaja z mobilno enoto, v kateri odvisnikom nudi psihosocialno pomoč in sterilen pribor. Veseli so, ker vedno zberejo veliko že uporabljenih igel, kar pomeni, da te ne končajo v okolju in ne ogrožajo prebivalcev. Janez Pravdič, ki kot policist PP Velenje veliko dela v preventivi, je poudaril, da policisti veliko storijo za preprečevanje preprodaje drog, pri čemer so tudi vse bolj uspešni, saj število kazenskih ovadb zaradi preprodaje narašča. Ob tem pa je povedal, da se mu zdi zelo pomembno, da se izvaja čim več preventivnih programov v šolah, da mladi po drogah sploh ne bi posegli.
■ bš
Velenjski McDonalds v sveži preobleki
Velenje, 24. novembra - Prejšnjo sredo so odprli popolnoma prenovljeno velenjsko restavracijo Mc Donalds. Dopoldne so vanjo povabili poslovne partnerje, saj je dogodek pomemben tudi zanje, že popoldne pa so si novo podobo restavracije z veseljem ogledali tudi Velenjčani in Velenjčanke. Notranjost je povsem spremenjena, barve so živahne, videz restavracije pa sodoben.
Tomaž Erjavec, direktor marketinga v podjetju Mc Donalds, nam je ob odprtju prenovljene restavracije povedal: »Prva restavracija Mc Donalds v Velenju je bila odprta leta 1996, saj smo jo odprli sku-
Notranjost prenovljene Mc Donaldsove restavracije je sodobna, ponudba pa še bolj pestra.
Iz občine Šmartno ob Paki
Povsod
predlaganih več
kandidatov ^■
V začetku tega tedna so se sešli na sejo člani komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ). Na njej naj bi obravnavali predloge kandidatov za člane občinskih komisij: za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, za odlikovanja, priznanja in nagrade, nadzorni odbor ter statutarno pravno komisijo. Člani KVIAZ-a dela na ponedeljkovi seji niso dokončali, ampak ga bodo nadaljevali jutri (v petek), saj je bilo za vse komisije predlaganih več kandidatov, kot jih je potrebnih, z vsemi pa stvari še niso bile usklajene in pridobljena soglasja.
Zadnjo besedo o članih občinskih komisij in odbora bodo imeli svetniki. Ta kadrovska vprašanja naj bi obravnavali na seji občinskega sveta, ki bo predvidoma 13. decembra.
Svetlobno onesnaževanje
Skrb za okolje občinski upravi ni tuja. To naj bi po njenem mnenju dokazovale tudi aktivnosti za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja v lokalni skupnosti.
Za ta namen so pregledali celotno cestno in drugo razsvetljavo, izdelali potrebno analizo in izračun prihrankov, ki bi jih lahko dosegli z namestitvijo varčnih svetil ter posodobitvijo obstoječe razsvetljave. Ti so pokazali, da bi s predvidenimi ukrepi lahko prihranili vsaj 11 tisoč evrov na leto.
V teh dneh se bodo poskušali povezati z nekaterimi sosednjimi občinami in pripraviti skupno prijavo za pridobitev nepovratnih sredstev za ta namen.
Merilna postaja v Skornem
Pred šestimi leti je bila na zahtevo vaške skupnosti Skorno ter občine v tem delu občine postavljena mobilna merilna postaja za sledenje škodljivih emisij v zraku.
Ker v vsem tem času delovanja naprava ni beležila prekomernih prekoračitev, niti parametrov, ki bi se približali kritičnim mejam, njeno delovanje ni več smiselno, zato jo bodo odstranili.
■ tp
paj z Nakupovalnim centrom. Pred dvema letoma smo začeli obnavljati naše restavracije po Sloveniji, letos pa je na vrsto prišla tudi velenjska, ki je tako po 14 letih delovanja dobila povsem novo, svežo podobo. Pa ne le to; ob obnovi smo povečali tudi ponudbo v restavraciji. Nov je Mc kafe, ki prinaša drugačno postrežbo kave kot doslej - serviramo jo v lončenih lončkih, poleg tega pa ponujamo pester izbor odličnih slaščic. Tudi Mc Drive ponudba ostaja, saj smo edini slovenski ponudnik postrežbe hrane v avtu.« Izvedeli smo še, da bodo v decembru v svojo redno ponudbo uvrstili tudi prvi vegetarijanski burger v Sloveniji.
■ bš
Petra Širko in Roman Čretnik
Mozirje - Svetniki občine Mozirje so na nedavni drugi redni seji med drugim obravnavali nekatera kadrovska vprašanja. Poleg članov občinskih komisij so svetniki glasovali še o podžupanu in direktorju Osrednje knjižnice Mozirje. 1. januarja prihodnje leto namreč poteče mandat dosedanji v. d. direktorice knjižnice Ani Lamut. Svetniki so se odločili, da bo na njeno mesto sedla Petra Širko, hči Petra Širka, ki je bil dolgoletni direktor omenjene knjižnice. Za mesto direktorja so prispele 4 prijave, po mnenju sveta javnega zavoda Osrednja knjižnice Mozirje pa je izbrana kandidatka izpolnjevala vse razpisne pogoje. Mozirski svetniki so se prav tako odločili, da bo tudi naslednja 4 leta dolžnost podžupana občine Mozirje opravljal Roman Čretnik. ■
Nekatere pravice bo treba prevetriti
Med najpogostejšimi vprašanji pacientov, kako izvaj ati pravico do drugega mnenja -Precej pritožb tudi glede primerne oskrbe in kakovosti storitev
Tatjana Podgoršek
Na nedavnem posvetu o uveljavljanju pravic pacientov v praksi v Celju so udeleženci ugotavljali, da je Zakonu o pacientovih pravicah prinesel veliko pozitivnih premikov, vendar so se pri njegovem izvajanju pokazale določene težave, ki jih bo potrebno prevetriti in dopolniti. Nanje pa poleg pacientov opozarjajo tudi zastopniki pacientovih pravic in sami izvajalci.
Lani se je na zastopnike pacientovih pravic v vseh slovenskih regijah obrnilo približno 2 tisoč pacientov, v letošnji prvi polovici leta pa že več kot 2200
Ena takih, ki se poraja že od sprejetja zakona pred dvema letoma, je vprašanje, kako izvajati pravico do drugega mnenja. Podobno je tudi glede spoštovanja pacientovega časa in ureditve čakalnih dob in čakalnih seznamov. Prevetriti bo treba nekatere kazenske določbe oziroma prekrške in vnesti nove, saj se je v praksi pokazalo, da se nekatere pravice pacientov dosledno kršijo. Hkrati bo treba razmisliti o podaljšanju roka za predložitev prve in druge zahteve, saj ugotavljajo, da so ti prekratki, če se želijo pacienti obrniti na zastopnike, ki ne opravljajo svojih funkcij poklicno in ne morejo vsak dan zagotavljati svojih uradnih ur.
Poleg omenjenih so na seznamu najpogostejših pritožb primerna kakovosti in varna oskrba, prosta izbira zdravnika, obveščanje pacientov in pojasnila o bolezni, neprimeren odnos in tudi seznanitev s stroški, ki so najbolj pomanjkljivi v zobozdravstvu. Po mnenju zastopnikov pacientovih pravic je zelo velika težava komunikacija med pacientom in zdravnikom. Bili so enotni, da bi moralo biti to področje sestavni del študija na obeh medicinskih fakultetah.
Veli ko pri pomb se nana ša na področje obveznega zdravstvenega zavarovanja in dejavnosti Zavoda
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V teh primerih so vloge zastopnikov zelo omejene. Mnogim nevšečnostim bi se lahko izognili, če bi bili zdravniki bolj poučeni o pravilih zavarovalnice in tem, kaj pacientom pripada, kaj ne, kaj je treba plačati in česa ne, so ugotavljali v razpravi.
Ta je tudi pokazala, daje zagovornik pacientovih pravic prepoznaven institut in da postaja pomemben most med pacientom in zdravstvom, ne le pri opozarjanju na napake in pomanjkljivosti ter pisanju pritožb, temveč tudi pri spreminjanju miselnosti v zdravstvu, kjer pacienta ne obravnavajo celostno.
Zastopnici Vauhova in Inkretova
Pisarne zastopnikov pacientovih pravic delujejo v vseh sloven skih regija. Namenjene so pacientom, ki so v sistemu zdravstvenega varstva v javnem ali zasebnem sektorju doživeli domnevne kršitve pravic. Zastopniki jim svetujejo, jih informirajo, po potrebi zastopajo in nudijo brezplačno strokovno pomoč.
Pacienti, ki menijo, da so bile kršene njihove pravice s področja zdravstva, se lahko obrnejo po nasvet, pomoč na kateregakoli zastopnika v Sloveniji. Pacientom iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline sta najbližji zastopnici Stanka Vauh, ki deluje na območju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Ravne na Koroškem, in mag. Biser-ka Inkret. Vauhova ima uradne ure v svoji pisarni v prostorih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Ravne na Koroškem ob pone delj kih in torkih od 14. do 20. ure, Inkre-tova pa na Ipavčevi 18 v Celju, in sicer v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Vrata njene pisarne so odprta ob ponedeljkih in sredah od 12. do 19. ure, ob torkih in četrtkih pa od 10. do 17. ure. V pisarni slednje so lani obravnavali 586 pritožb, v letošnjih devetih mesecih pa že več kot 900.
I K 0
Posredovalnica rabljene informacijsko komunikacijske opreme
Mestna občina Velenje vabi občanke in občane ter podjetja k zbiranju rabljene informacijsko-komunikacijske opreme, namenjene socialno ogroženim v naši občini.
Oddaja opreme bo potekala v obnovljeni proizvodni dvorani, na Koroški 37 a (ob upravni zgradbi Komunalnega podjetja Velenje), in sicer ob delavnikih od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. V primeru, da občani potrebujejo prevoz opreme, lahko za prevzem opreme na domu pokličejo na telefonsko številko 031 / 683 - 959. Več informacij na: piko@velenje.si

Od srede do torka - svet i n domovina
Sreda, 24. november
Poslanci koalicije so predstavili referendumsko vprašanje, po katerem želijo spremenili 90. člen Ustave RS, ki govori o institutu referenduma. Milan Potrč iz SD je ob tem dejal, da se zavedajo, da je za spremembo ustave potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru. »Prav zato smo se odločili, da razpišemo posvetovalni referendum o tej temi, da ljudje odločijo, ali naj se ustava spremeni ali ne,« je še dodal.
Simona Dimic ni prišla na zaslišanje h Goranu Klemenčiču, namesto tega pa je sprožila ustavno presojo protikorupcijske zakonodaje.
Slovenijo je pobelil sneg.
dodatka 17,5 milijona evrov, kar bi znašalo okoli 20 evrov na posameznega prejemnika za premostitev težavnega obdobja četrtinskega usklajevanja pokojnin do uveljavitve pokojninske reforme sredi prihodnjega leta. A jasnega odgovora ni dobil.
Kitajska je ZDA in Južno Korejo pozvala, naj ne izpeljeta vojaških vaj, saj bi to pomenilo le dodatne zaplete.
Iz Evrope, točneje od komisarja za okolje Janeza Potočnika, je prišlo opozorilo Italiji, ki ji grozi visoka kazen, ker ni izpolnila zahtev Evropskega sodišča o krizi s smetmi v Neaplju.
Zdaj še referendum o nfm^umih? Sobota, 27. november
V Celju je potekal 20. koncert Klic dobrote, na katerem so tokrat za ljudi v stiski zbrani dobrih 131.000 evrov.
Na novih protestih, v katerih so se tudi tokrat spopadli s policijo, so britanski študenti znova izrazili svoje nasprotovanje vladnim načrtom o trikratnem zvišanju šolnin.
Afganistanska volilna komisija je več kot dva meseca po volitvah objavila končne izide parlamentarnih volitev, ki so potekale 18. septembra.
Četrtek, 25. november
Mediji so na račun rekordno nizke podpore javnosti vladi premeirja povprašali o njegovem delu in morebitnem odstopu. Povedal je, da o odstopu ne razmišlja, in dodal: »Bremena so velika, odgovornost neznosna in ne skrivam, da se me sem in tja poloti kanček utrujenosti, ampak to sodi k funkciji predsednika vlade.«
Preiskovalna komisija je zaslišala Jureta Janko-vica, ki se je zagovarjal z molkom, zato je komisija odločila, da ga bo postavila pred sodišče.
Zaradi zapletov z gradnjo mariborske medicinske fakultete, ki trajajo že več let, je župan Kan-gler na ministra Golobiča naslovil pismo, v katerem ga med drugim sprašuje, ali bi moral sam zamenjati stranko.
Slovenija in Hrvaška sta vendarle izmenjali noti o ratifikaciji arbitražnega sporazuma, ki tako v
Jure Jankovič bo moral na sodišče.
ponedeljek, 29. novembra, prične veljati.
Po hudih pritiskih je odstopil obrambni minister Južne Koreje.
V številnih italijanskih mestih so drugi dan zapored študenti, znanstveniki in visokošolski učitelji protestirali proti reformi izobraževalnega sistema.
Petek, 26. november
Predsednik DZ Pavel Gantar je dan po mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami podprl pobudo parlamentarne komisije za peticije, da v državnem zboru opozorijo na to družbeno težavo. Gantarje opozoril, da nasilje svoje mesto pogosto najde tudi doma, skrito pred očmi javnosti, ob tem pa je obsodil prepogost molk znancev in sosedov, ki za nasilje vedo in ne ukrepajo.
Premier Pahorje potrdil, daje vlada izbrala skupino zagovornikov Slovenije v arbitraži. V javnosti je bilo znano, da sta med njimi Simona Drenik iz MZZ in Allain Pellet iz nekdanje Badinterjeve komisije, več pa premier ni želel razkriti.
Slovenija in Evropa sta se spoprijemali z nevšečnostmi zaradi sneženja, ki je največ težav povzročalo v Veliki Britaniji, Nemčiji in Italiji.
Po sestanku med ministrom za delo, družino in socialne zadeve Ivanom Svetlikom ter stranko DeSUS glede pokojninske reforme je ostala njena usoda še vedno negotova. Minister je pred stranko prišel s ponudbo enkratnega draginjskega
nosti od kolere.
Švicarji so na referendumu podprli predlog zakona, po katerem bodo tujce, ki so zagrešili določeno kaznivo dejanje, samodejno izgnali iz države.
ZDA in Južna Koreja so - le nekaj dni po severnokorejskem obstreljevanju južnokorejskega otoka Jeonpjeong, kije zahtevalo štiri življenja - začele štiridnevne skupne vojaške vaje.
Ponedeljek, 29. november
Oglasili so se iz nevladnih okoljskih organizacij in sporočili, da projekt TEŠ 6 za desetletja oddaljuje Slovenijo od energetske politike obnovljivih virov.
Po tem ko je WkiLeaks objavil ameriške depeše, v katerih je bilo moč razbrati tudi, da ZDA želi, da Slovenija sprejme nekaj zapornikov iz Guantanama in daje bil tudi Pahorjev obisk Oba-me pogojen s takšnim sprejetjem, je ameriški veleposlanik pri nas dejal, da je tovrstna objava »tragedija ne le za ameriško diplomacijo, ampak za celotno mednarodno skupnost.« Tako on kot pre-
Vodstvo SD se je v Ljubljani sešlo na razširjeni seji predsedstva stranke oz. t. i. klavzuri, ki je namenjena zlasti strukturnim reformam, ki čakajo Slovenijo. Premier Borut Pahor je po koncu povedal, da so pred zadnjimi volitvami, »zavedu-joč se gospodarske negotovosti, sicer ne tako globoke in široke, opozarjali na spremembe, vendar je postalo jasno, da bodo morale biti te še globlje, kot je bilo sprva mišljeno«. Dodal je, da gredo stvari naprej.
Slovensko javnost je pretresla prometna nesreča na dolenjski avtocesti pri Višnji Gori, ko je -najverjetneje zaradi goste megle - verižno trčilo 38 vozil, v katerih so umrli trije ljudje, eden je ostal v kritičnem stanju, mnogo je bilo poškodovanih.

Pretreslo nas je grozljivo verižno trčenje.
Ameriški kriminalisti in policija so v Portlandu v zvezni državi Oregon aretirali 19-letnega Mohameda Osmana Mohamuda, ki naj bi razstrelil avtomobil bombo.
V	Dublinu se je zbralo nekaj deset tisoč protest-nikov, ki so protestirali proti vladnim varčevalnim ukrepom, ki jih je v sredo predstavil premier Brian Cowen.
Islandci so začeli pripravljati prvo ustavo, ki jo bodo napisali sami.
Nedelja, 28. november
Vlada ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije pripravlja številne dejavnosti, s katerimi želi v zaznamovanje zgodovinskih dogodkov vključiti najširši možni krog državljank in državljanov. Na ta račun je v častni odbor povabila tudi nekdanjega predsednika Kučana, ki je članstvo že potrdil, in tudi nekdanjega premierja Janšo, ki ga še ni.
Parlamentarne volitve v Egiptu so minile v znamenju nasilja in številnih nepravilnostih na voliščih. Vladajoča stranka je, na primer, v zameno za glasove delila denar in hrano.
V	španski pokrajini Katalonija so potekale parlamentarne volitve, na katerih so zmagali nacionalisti, že vnaprej kot zmagovalci pričakovani.
Okoli 4,7 milijona haitijskih volilcev je volilo novega predsednika države, 99 poslancev spodnjega doma parlamenta in 11 od 3 0 senatorjev. A volitve so potekale predvsem v znamenju utruje-
Pahor je zatrdil, da ga Obama ni izsiljeval.
mier sta poudarila, da ameriški predsednik slovenskega premierja ni izsiljeval.
Državni svet je izglasoval veto na noveli zakonov o dohodnini in zemljiški knjigi.
Moški, oblečen v uniformo afganistanske policije, je ubil šest pripadnikov misije zveze Nato v Afganistanu.
V eksploziji bombe v Teheranu je bil ubit ugleden iranski jedrski znanstvenik. Teheran je krivdo za napad pripisal Izraelu oz. ameriški in izraelski obveščevalni službi Cia in Mosad.
Južnokorejski predsednik Li Mjung Bak je severnokorejsko obstreljevanje otoka Jeonpjeong označil kot »nečloveški zločin« in Severno Korejo posvaril pred novimi napadi.
Torek, 30. november
Zaradi WikiLeaksa je završalo v Državnem zboru: medtem ko je bila koalicija previdna, je Janez Janša dejal, da pričakuje obtožnico proti premierju, Jelinčič je ocenil, da to kaže, da je premier pripravljen izdati domovino, predsednik Türk pa je dejal, da tovrstno dogovarjanje ni v skladu z načeli slovenske zunanje politike. O temi so se razpisali tudi tuji časniki. Španski El Pais je tako poročal, da niso ZDA pogojevale sprejetja zapornikov iz Guantanama s srečanjem Pahor-Obama, ampak naj bi bil slovenski premier tisti,
Poslanci DeSUS-a so soglasno odrekli podporo pokojninski reformi.
ki je »20-minutno srečanje z Obamo« povezal z Guantanamom.
Izvršni odbor stranke DeSUS je soglasno sprejel odločitev, da odreče podporo pokojninski reformi.
Družba za svetovanje in upravljanje je proti predsednici uprave Peka Marti Gorjup Brejc in njenem predhodniku Tomažu Lovšetu vložila ovadbo zaradi pridobitve premoženjske koristi.
V Tripoliju se je premier Pahor srečal z Gadafijem, ki je potrdil libijsko investicijo v Stožice v višini 30 milijonov evrov. Pahor je vrh EU-Afrika sicer izkoristil za srečanje s številnimi afriškimi voditelji.
žabjor
perspektiva
Adijo knapi
Jure Trampuš
Velenje, ki živi v prepričanju, da ga zunaj ne poznajo, se v zadnjem času vedno znova znajde na naslovnicah velikih slovenskih medijev. Enkrat ga tja pripeljejo delavci iz Gorenja, spet drugič ropanje v Vegradu, zdaj še prepir o bloku šest. Res slaba publiciteta najlepšega mesta v Sloveniji, za katero pa so si v mestu krivi kar sami.
Ne Gorenje, ne Vegrad in ne šesti blok se niso zgodili sami od sebe. Plače delavcev v Gorenju so bili vedno nizke, Vegrad je pokal kakšno leto, preden se je razletel, pa tudi blok šest se ni zgodil pred nekaj meseci. Samo zaradi oranžnega cunamija. Kar je sicer floskula tistih, ki bi radi svojo odgovornost prenesli nekam drugam, uporabna za vsakogar, kadarkoli, s katerimkoli barvnim pridevnikom.
Blok šest se dogaja dvajset in še več let. Ko se je socialistično mesto rešilo socialističnega jamra, tudi z veliko pomočjo ekoloških iniciativ, je pozabilo na prihodnost. In je mlelo naprej v taktu rudarskih kladiv. Že desetletja se ve, da zaloge lignita niso neskončne in da ga bo slej ko prej zmanjkalo. Se desetletja se ve, da elektrarna tudi s sofisticiranimi razžveplalnimi napravami v zrak vseeno bruha strupe. Manj kot nekoč, a tovrstna proizvodnja elektrike proizvaja škodljive emisije. To so nekoč dobro opazili v Zavodnjah, kjer so se jim sušila drevesa in odpadale iglice. Ta dejstva so vseskozi znana. A v Saleški dolini se je vedno razmišljalo predvsem o rudniku in elektrarni. Kar sicer ni nepričakovano, rudnik je vseskozi vsaj posredno usmerjal občinsko politiko. Kot največje podjetje v dolini je imel največjo moč. Tako je bilo nekoč in tako je tudi danes.
V mislih pa nimam samo sej občinskega sveta. Samo politike. Rudnik se manifestira v mišljenju nekaterih ljudi. Kakšni so argumenti proti obtožbam nezadovoljne slovenske politike? Rudarska logika gre nekako takole: mi sami najbolje vemo, kaj je dobro za našo dolino. Mi smo edini, ki lahko ocenimo, koliko premoga se skriva pod zemljo. Samo mi vemo, kako se lahko zgradi novi blok elektrarne, kako se pogaja za ceno, koliko megavatov naj bo močna, kako voditi investicijo, kje zgraditi krožišče in upravno stavbo. Logika gre še dlje, mi bomo gradili, vi -država - pa boste za to gradnjo dali poroštva. Saj smo vendarle najboljši.
Resnica pa je seveda popolnoma drugačna. Nekoč so se politiki dogovorili, da naj Salečani pustijo pri miru investicije v elektrarne v drugih koncih Slovenije, Slovenija pa bo pustila pri miru investicije v Saleški dolini. A se je zalomilo, projekt v Šoštanju se je napihnil, v državo pa je za nameček prišla še kriza. In hkrati se je pojavilo kup drugih posameznikov, ki si pri morebitnem zastoju projekta bloka šest obeta svoj zaslužek...
Vprašanje, blok šest da ali ne, je popolnoma napačno. Naj se ponovim - vprašanje, ki bi si ga morali zastaviti v dolini, je: zakaj se zdi, da je v 21. stoletju lignit edina prihodnost doline. Kdo je zato kriv? Ljubljana in interesi drugih gotovo ne. A da ne bo nesporazumov. Če ne bi bilo rudarjev, ne bi bilo Velenja. Če ne bi bilo rudarjev, ne bi bilo širokih ulic, zelenic, ne bi bilo regulirane Pake, Gorenja, ne bi bilo Titovega spomenika, kulturnega doma, ne bi bilo množice življenj, nihče ne bi pisal pesmi mojemu mestu, nihče prepeval o barvah življenja in tisočih milj do doma. A njihove črne roke za prepir o bloku šest niso nič krive. Delajo dobro in pošteno. Kdo drug se s tem ne more pohvaliti.
radio®alfa
<3 m
iS
O IN 5 OO
« OO
SMUČARSKI KLUB VELENJE
organizira tradicionalni

SMUČARSKE OPREME
v Rdeči dvorani v petek, 3.12.2010, od 12. do 20. ure sobota, 4.12.2010, od 9. do 17. ure nedelja, 5.12.2010, od 9. do 20. ure.
Pridite, živahno bo!
Vstopnine ni.
ZDA in Južna Koreja so začele s skupnimi vojaškimi vajami.

POGOVOR
Kopačev veliko, težave pa le z enim
Nekateri, ki dvomij o o kurilni vrednosti zalog lignita, ne znaj o uporabljati niti enot, o katerih govorij o - V odkopne zaloge, ki bodo zadostovale do konca obratovalne dobe bloka šest, lahko pa še dlje, če bi bilo potrebno, ni vključeno odkopavanje pod Šoštanjem in Topolšico
Milena Krstič - Planine
Ob letošnjem 3. juliju skoraj nikomur, ki je spremljal ceremonial skoka čez kožo -na njem je častni skakač, predsednik vlade Borut Pahor, nedovoumno potrdil blok 6 -, ni bilo prav nič jasno, zakaj je direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, toliko prostora slavnostnega nagovora namenil zalogam lignita. In od takrat naprej - kar naprej - govori o njih. Ali pa o njih poročajo v sporočilih za javnost, ki jih iz Premogovnika pošiljajo medijem. Zdaj je jasno.
Zato smo mu še enkrat dali priložnost, da pove kaj o njih. Na poljuden način. Začeti je treba z zamenjavo direktorja TEŠ, dr. Uroša Rotnika. Slišati je bilo, da ste sodelovali pri njegovi razrešitvi. Ste? »Nikakor. Ta navajanja odločno zanikam. Dr.Rotnika izjemno cenim, saj je-kljub mladosti izjemen strokovnjak. Sodi med največje energetske strokovnjake v Sloveniji. Je človek, kije sposoben strateškega razmišljanja, ima pretanjen občutek za zaposlene, za sodelavce in tudi za lokalno okolje.« Zakaj potem takšni očitki? Od kod mislite, da prihajajo?
»Ozadje je povsem jasno. Gre za še en poskus nasprotnikov bloka 6, ki so v zadnjih dneh, tednih in mesecih zelo aktivni. Poskušajo vnesti razdor v Šaleško dolino, v naše vrste, kjer smo vedno enotno zagovarjali blok 6, najpomembnejšo slovensko energetsko naložbo ta hip. Izmišljotine, ki krožijo, pa je zelo lahko umestiti. Mediji sami to najbolje veste.«
Po letu 1875, ko je prvi zavrtal Mages, 3.100 vrtin
Zaloge premoga. Veliko je bilo v zadnjem času slišati o njih. Nekateri dvomijo, da so takšne, kot jih prikazujete.
»O tem smo popisali že na stotine listov, dokumentov, pošiljali uradne informacije na številne naslove ... Vedno znova me preseneča, da je za dvom dovolj že domneva kakšnega laika, brez slehernega dokaza. Mi pa s številnimi projekti, elaborati, prav-noformalnimi dokumenti dokazujemo, da zaloge imamo. Za njimi stojimo, ker so te takšne, kot jih navajamo.« Kako izračunavate zaloge? »Že od leta 1960 sistematično zbiramo podatke, vrtamo, »jedrujemo«, jemljemo vzorce iz vrtin, podatke obdelujemo, modeliramo ... Podatki o zalogah pa obstajajo že iz začetka delovanja premogovnika. Prav letos mineva 135 let, ko je Franc Mages prvič prevrtal velenjski lignitni sloj. Vse vrtine imamo arhivirane, vedno jih upoštevamo pri izračunu zalog.« Koliko pa je teh vrtin? »Preko 3.100, za 400 kilometrov. Vsaka vrtina ima geološko poročilo, geomehansko poročilo, vsi odvzeti vzorci iz jeder
imajo izdelane kemične analize. Teh je na tisoče ... Vsakih pet let je potrebno skladno z rudarskim zakonom in pravilnikom o izračunu zalog mineralnih surovin in premoga, izdelati poseben elaborat, s katerim dokažemo koliko je zalog. Vmes pa vsako leto redno poročamo o tem ministrstvu, pris toj nem za rudarstvo. Nekoč je bilo to rudarsko, kasneje energetsko, sedaj ministrstvo za gospodarstvo. Vse podatke arhiviramo, tako pri nas kot na ministrstvu. Zadnji izračun je bil narejen septembra lani. Gre za večmesečno trdo delo naših najboljših strokovnjakov, rudarjev, geologov, projektantov, dobrih poznavalcev našega lignitnega sloja. To ni tako, da prideš v kakšno halo in prešteješ škatle. Obdelati je treba tisoče in tisoče podatkov, izdelati model sloja in iz tega izračunati rezerve.«
Kopač dvomi
energijo, na katerem sedaj menda dvomijo o tem, tudi potrjeno. Zdaj pa z domnevo negirajo pravnoformalni akt?
Če do nje pride... Kako jo bodo izvedli?
»Ne vem. Mogoče tako, da bo prišel neodvisni recenzent in začel na novo vrtati ... «
Revizja bo najbrž tudi veliko stala. Kdo jo
bo plačal?
»Premogovnik Velenje zagotovo ne. Ker
ljemo v edinstvenem sloju na svetu, debelem kar do 170 metrov. Razvili smo svojo odkopno metodo, s katero kopljemo na eni in drugi strani sloja, da zagotovimo uravnoteženo poprečno kurilnost. Tako bo tudi naslednjih petdeset let.«
Kopanje premoga pod Šoštanjem?
»Veliko zavajanje. Zagotavljam, da so vse zaloge, o katerih govorimo, brez posegov pod Šoštanjem in Topolšico. Vse so
Ampak direktor Direktorata za energijo
dvomi ...
»Ja in zato me prav zanima, kaj so doslej počeli na ministrstvu, če danes direktor Direktorata za energijo dvomi.
Uradno nimamo z ministrstva za gospodarstvo nobenega dopisa, intervencije, ki bi govorila o tem, da je z našimi zalogami kaj narobe. Ni to čudno? Nobenega. Da so dvomi, berem v medijih. Samoiniciativno smo na vse možne institucije pošiljali dokazila, metode izračunov, poročila ... Celo predsedniku vlade. 23. novembra smo vodstvu HSE, ki je bilo pri nas na obisku, podrobno - še enkrat - razložili, kako je z zalogami.«
Ste res v času nekdanje Jugoslavije veljali za najbolj »prevrtano« območje...
»Daleč najbolj. Ne samo prevrtano, tudi raziskano. Pa ne samo to. Smo najbrž eden redkih premogovnikov v Evropi, ki govori izključno o zalogah A in B. Večina drugih upošteva tudi zaloge C, D ... Višja kot je črka, manj so raziskane zaloge. A in B so dokazano raziskane zaloge in mi pri izračunih upoštevamo samo te.«
Bodo revizorji vrtali?
Bo revizija zalog?
»Reviziji ne nasprotujem, seje ne bojim, sodelavcem popolnoma zaupam. Gre za strokovnjake, ki danes projektirajo odpiranje novih rudnikov zunaj Slovenije in bodo zanje delali tudi izračune zalog. Naj še enkrat ponovim: Premogovnik Velenje podatke o zalogah vsako leto - poudarek je na vsako leto - dostavi republiški komisiji za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin, ki deluje v sklopu ministrstva, pristojnega za rudarstvo. Dokazila o tem v obliki elaboratov obstajajo vse od leta 1960. To je bilo nazadnje preverjeno na podlagi najnovejšega elaborata konec lanskega leta, 31. marca letos pa s strani ministrstva za gospodarstvo, z Direktorata za
Dr. Milan Medved: »Pod Šoštanjem ne bomo kopali!«
je dvom zasejan s strani nadzornega sveta HSE, bo to njihov strošek.« Potem, ko bodo tone zalog potrjene, bo najbrž tako, kot se nakazuje. Rekli bodo, dobro, če je s tonami vse v redu, pa s kurilno vrednostjo premoga ni. Je ta res tako nizka, kot govorijo?
»Pri kurilni vrednosti premoga gre za veliko sprenevedanje. Celo za zavajanje.
Mi imamo premog tudi s kurilnostjo 8,6 gigajoulov na tono. Mimogrede, ti z Direktorata za energijo, ki govorijo o kurilnos-ti premoga, niti pravih enot ne uporabljajo. Govorijo o gigajoulih na kilogram, kar bi pomenilo, da imamo celo tisočkrat boljši premog, kot bi si želeli. Kopljemo premog od minimalne vrednosti 8,4 pa vse do 13 gigajolulov na tono. Nekdo, ki hoče problematizirati vprašanje premoga, bo povedal najnižjo vrednost, ker je iz vse gore podatkov izluščil samo tistega, ki govori o minimalni kurilni vrednosti. Ne pove pa, da je 95 odstotkov zalog v kurilnosti čez 10, 11 GJ/tono, celo do 13.«
Odkopavanje pod Šoštanjem je zavajanje
Zaloge pa so odkopne in bilančne?
»Premogovnik ima na razpolago 127 milijonov ton odkopnih zalog s poprečno kurilno vrednostjo 10,47 gigajolulov na tono. Odkopnih! Med tistimi, ki govorijo, da premoga ni dovolj, se najdejo celo taki, ki ne ločijo odkopnih od bilančnih zalog. Bilančnih je preko 180 milijonov ton. Kop-
izključno znotraj eksploatacijskega prostora, katerega meja se konča ob zahodni obali Družmirskega jezera.« Veliko kopačev imate. Z enim pa nekako nimate sreče...
»Mogoče je pa obratno. Da, ta nima sreče z nami. Za vse trditve, ki jih navaja, imamo nasprotne dokaze. Bi pa rekel še nekaj. Kogarkoli smo doslej povabili k nam, da pregleda podatke, je to napravil. Ta gospod pa že dolga leta ni bil pri nas. Sploh ne vem, če je že bil. Dela pa zagotovo ne pri nas.« Ob zadnjih dogodkih je bilo veliko ljudi v Šaleški dolini osebno prizadetih. Ne samo zaposlenih v obeh energetskih družbah. Tudi drugih, predvsem upokojencev. »Jaz zaradi tega, kar se dogaja, sploh ne morem spati«, mi je zadnjič rekel eden od njih. »Tudi mi dobivamo pisma podpore, klice od vsepovsod, od posameznikov, gospodarstvenikov, društev, upokojencev. Izrečenih je bilo nič koliko besed v podporo našim prizadevanjem. Nekateri so bili solzni, ko so govorili: »Fantje, ne popuščajte, mi moramo naprej ... Kar tudi bomo.«
Dosežki novi presežki
Gremo zdaj k lepšemu. V premogovniku se z dosežki spet lahko pohvalite. Podpor-je v jami Pesje je nekaj posebnega.
»Premogovnik bi lahko bil ena od gospodarskih družb, na katero bi lahko bila Slovenija ponosna. Obvladujemo vrhunsko tehnološko znanje, razpologamo z najso-
dobnejšo opremo, ki sploh obstaja. Z njo rokujejo najbolj usposobljeni rudarji na svetu in v Evropi. Pri tem ne mislim samo na rudarje, ki kopljejo premog, ampak tudi vse tiste, ki skrbijo, da odkop lahko deluje, tiste, ki izdelujejo jamske proge, da lahko pridemo do premoga, tiste, ki skrbjo za zračenje, da so normalne delovne razmere, tiste, ki skrbijo za varnost, tiste, ki bdijo nad logističnimi procesi, tiste, ki vse to projektirajo ... Lani smo spremenili vodenje odkopne fronte. Delujemo samo z dvema odkopoma hkrati, kar je res izjemno zahtevno.« Vaše znanje je prisotno tudi na tujih trgih. »Lani smo ustvarili preko 28 milijonov evrov prihodkov, na trgih izven proizvodnje premoga. Včasih smo morali sami hoditi okoli in dajati pobudo, zdaj nas poiščejo že sami. Zadnji tak primer je iz Turčije, kjer se lotevajo pospešene modernizacije pridobivanja premoga. Tuji, veliki dobavitelji opreme so jim predlagali: pojdite v Velenje, na Premogovnik, tam si oglejte, kako je treba izvajati modernizacijo, kako je treba delati, naj vam njihovi strokovnjaki pomagajo projektirati odpiranje rudnika. Moji sodelavci so že bili tam, teče izmenjava dokumentacije. Sem optimist in verjamem, da bomo podobno, kot smo v BiH izvajali modernizacijo jamskega pridobivanja premoga v jami Mramor, to izvedli tudi v Turčiji. V Srbiji in Makedoniji pa smo s takimi projekti že prisotni.« Kako je s planom do konca leta? Kako ga dosegate?
»Zadnji delovni dan bomo imeli 23. decembra, potem bomo jamo pripravili na mirovanje čez božične in novoletne praznike. Zahtevno leto je bilo, zaposleni si počitnice zaslužijo. Delo se odvija skladno s poslovnim načrtom, tako v proizvodnji kot prodaji. Stroške obvladujemo. Usmerjeni smo na točno določen cilj, ceno premoga 2,25 evra za gigajoul, ki jo bomo dosegli v letu 2015. Vroč je že tudi poslovni načrt za leto 2011.« Kaj pa je z NOP II? Nič ni slišati zadnje čase ...
»Nekaj zastoja je bilo in to na strani HSE. Ob obisku vodstva HSE prejšnji torek pa so me obvestili, daje recenzija, ki sojo na svojo željo - nekaj podobnega kot pri zalogah - naročili, izjemno pohvalila investicijski program, zasnovo projekta in v kratkem pričakujemo nadaljevanje.« Vam je zadnje dogajanje vzelo kaj vneme ali pa morda v vas vzbudilo še večjo upornost?
"Vneme mi ni vzelo, prej bo državo. Zanje čase to, da si direktor ali na odgovornem položaju, da imaš posluh za zaposlene, da jih jemlješ kot glavno kakovost podjetja, marsikdo jemlje kot nekaj slabega ... Sam sem prepričan, da so bolj kot stroji, naprave, zemljišča, pomembni ljudje. Če imaš zaposlene, ki so pripravljeni delati, ki so vešči dela, so se pripravljeni dodatno izobraževati, ni bojazni, da podjetje ne bi moglo biti uspešno. Marsikdo bi rekel: kaj se tile toliko trudijo z dejavnostmi zunaj premoga, saj bi bilo zaposlenim lažje, če bi se ukvarjali samo s kopanjem premoga, ki je tukaj. Tudi bojazni, da ti, ki so danes zaposleni pri nas, ne bi prišli do upokojitve, ni. Vendar v šaleški dolini mislimo na prihodnost. Ne bojimo se za usodo vseh nas, ki smo sedaj zaposleni na Premogovniku. Vsa naša naprezanja so namenjena zanamcem in naši državi. Ne samo nam.«	■
_Prejeli smo_
Bo Kopač vrnil rudarsko uniformo?
Odprto pismo direktorj u Direktorata za energij o Janezu Kopaču
Sindikat Premogovnika Velenje je pred nedavnim prejel informacije, da Janez Kopač, direktor Direk-torata za energijo pri Ministrstvu za gospodarstvo, in Jadranko
Medak, predsednik nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne, izvajata intenziven pritisk na komisijo za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin, kije 31.
3. letos Premogovniku Velenje izdala potrdilo o stanju zalog in virov mineralnih surovin. To potrdilo dokazuje, da potrjene odkopne zaloge na dan 31. 12. 2008 znaša-
jo 131.670.000 ton premoga. To zadošča za potrebe bloka 6 do konca njegovega obratovanja, saj bo ta v svoji življenjski dobi potreboval približno 92 mio ton premoga.
Janez Kopač vztrajno širi laži in dezinformacije tako o strokovnosti zaposlenih v Premogovniku Velenje, o odkopnih zalogah premoga v pridobivalnem območju PV kot tudi o kurilni vrednosti in predvidenih stroških. S temi očitnimi neresnicami državni uradnik zavaja tako pristojno ministrico kot Republiko Slovenijo in vso sloven-
sko javnost. V Sindikatu Premogovnika Velenje smo razočarani in zgroženi nad ravnanjem Janeza Kopača, zato od njega zahtevamo, da vrne rudarsko uniformo, s katero je bil leta 2003 častno sprejet v našo rudarsko bratovščino. Trdno smo prepričani, da s tem, ko dvomi v znanje in strokovnost ljudi, ki so se izobraževali na Naravoslov-notehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, in ne verjame, da so to največji strokovnjaki v rudarstvu v Republiki Sloveniji kakor tudi v širši regiji, škoduje tem strokovnja-
kom in ustanovi tako v poslovnem kot osebnem smislu. S takšnim odnosom pa povzroča škodo tudi vsem rudarjem, ki so si s poštenim in težkim delom prislužili čast nositi rudarsko uniformo.
Po teh dejanjih, katerim smo priče v zadnjem času in je njihov glavni akter prav direktor direktorata za energijo, v Sindikatu Premogovnika Velenje ZAHTEVAMO, da uniformo vrne, saj ni vreden, da bi jo nosil.
■ Sindikat Premogovnika Vele nje

Ločeno zbiranje odpadkov niža račune
Večina prebivalcev j e vzela ločeno zbiranje odpadkov zares, še vedno pa so tudi takšni, ki mečej o vse v en koš - Presenetljivo veliko j ih doslej te komunalne storitve ni plačevalo - Izguba koncesij e »javne snage« j ih j e prizadela, zato se še bolj kot doslej usmerj aj o na druga slovenska področj a
Mira Zakošek
Za podjetje PUP se izteka zahtevno leto, polno prelomnic, ki jih je prinesla nova zakonodaja, še posebej pri ločenem zbiranju in odlaganju odpadkov. Ker je v Velenju v tem letu prenehalo obratovati komunalno odlagališče, se je ravnanje z odpadki seveda tudi močno podražilo, kar je med občani povzročilo precej slabe volje. Ker pa se je to dogajalo tudi drugje po Sloveniji in ker se večina zaveda, da so bile spremembe nujne, so se tudi na ločeno zbiranje odpadkov večinoma dobro odzvali. Direktor podjetij PUP Velenje, d. d., in PUP Saubermacher Janez Herodež zato ugotavlja, da seje glede na to, da je bilo na začetku leta cel kup odprtih vprašanj in zakonskih nedorečenosti, zaenkrat vse skupaj kar dobro izteklo.
»Seveda pa so ljudje različni. Med tem ko velika večina spoštuje dogovoije-no in odpadke dosledno ločuje, se najdejo posamezniki, ki jim to ni mar in v tem ne vidijo nobenega smisla. Očitno bo potrebnega še veliko trdega dela, da jih skupaj z inšpekcijskimi služ ba mi in lokal ni mi skupnostmi ozavestimo. Primerno odlaganje odpadkov je pravzaprav tudi kultura bivanja, ki se je je treba naučiti. Učiti pa ste se morali marsičesa tudi v vašem podjetju. Najbrž ste imeli kar veliko težav, saj niste imeli ustrezne zbiralnice oziroma sortirnice?
»Težav je bilo res veliko in potrebne je bilo precej improvizacije. Kar dvakrat se je v tem letu menjala zakonodaja za področje bio loških odpad kov in seveda smo morali potem spreminjati standarde. Sicer pa smo z novim letom od Komunalnega podjetja prevzeli zbirni center. Vzpostaviti smo morali nov način dela (zaradi ločenega zbiranja frakcij) in se lotili gradnje zbirnega centra, ki počasi dobiva končno podobo. Največ težav pa je bilo seveda na terenu, kjer smo se skušali od vsega začetka prilagajati dejanskim potrebam in količinam zbra nih odpad kov. Te pa zelo nihajo, njihova količina se nenehno spreminja, zato skrbno spremljamo dogajanje in mislim, da smo že vzpostavili kakovosten servis, ki ga bomo še izpopolnjevali.«
Cena zbiranja in odlaganja odpadkov je precej poskočila. Kakšne so izkušnje, bo vsaj ostala takšna?
»To je pravzaprav povsem odvisno od količine zbranih odpad-
kov. Treba je poudariti, daje najdražja vožnja in odlaganje preostanka komunalnih odpadkov v Celje. Zato skušamo občanom dopovedati, kako pomembno je, da je teh odpadkov čim manj. Nismo še dosegli zastavljenih ciljev, a spodbudno je, da je teh odpad kov iz mese ca v mesec
Janez Herodež: »Vse od ustanovitve podjetja smo skrbeli za urejenost Velenja, ki je ves čas sodilo med najlepše urejena mesta v Sloveniji, letos pa smo bili pri oddaji ponudbe na razpisu za novo koncesijo pri merilih cen za zahtevan standard v primerjavi s konkurenčnim ponudnikom neuspešni.«
manj.«
Pravite, da so tudi takšni, ki doslej za zbiranje in odlaganje odpadkov niso plačevali?
» Moram reči, da smo bili nad številom tako fizičnih kot pravnih oseb, ki te storitve doslej niso plačevali, kar presenečeni. Urejanja smo se lotili skupaj z inšpekcijskimi službami in vsak mesec sklepamo nove pogodbe. S tem pa skušamo zagotoviti, da so tudi stroški zbiranja in odlaganja odpadkov bolj pravično porazdeljeni. Dejstvo je, da so namreč tisti, ki doslej te storitve niso plačevali, odpadke nekam odlagali.«
Druga vaša pomembna delovna dejavnost je vzdrževanje in obnova cest. Na tem področju ste z Mestno občino Velenje sklenili dolgoročno koncesijsko pogodbo in se dela lotili zelo celovito. »Dol go roč na pogod ba nam omogoča zagotovitev korektnega ser vi sa. V treh letih bomo obnovili vse ceste, približno tretjino nam jih je uspelo že letos. Načrt prenov smo oblikovali skupaj z mestno občino Velenje in posameznimi krajevnimi skupnostmi. To sodelovanje je bilo zgledno in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Seveda pa je takšen način dela za nas velik finančni zalogaj, zato smo morali za to nameniti večino lastnih sredstev in dodatne vire financiranja zago-
toviti s pomočjo bank. Kot pa veste, je to v teh časih, ko je težko priti do kreditov, res velika težava.« Precej pa ste bili razočarani, ker niste uspeli dobiti dolgoročne koncesijske pogodbe za vzdrževanje zelenic in javnega reda v mestu?
»Razočaranje je res bilo, saj je bilo osnovno poslanstvo našega podjetja vse od ustanovitve pravzaprav ravno to. Mislim, da smo dela tudi odlično in pošteno opravljali, saj je segalo Velenje po urejenosti vedno po najvišjih mestih v Sloveniji, letos je bilo spet prvo. Kljub temu so se na občini odločili, da bodo upoštevali pri sedanji izbiri zgolj ceno. Naš konkurent je ponudil bistveno nižjo, tako nizko, da po naših izkušnjah takšnega stan darda, kot smo ga zagotavljali mi, ne bo mogel ohra ni ti. Moram tudi reči, kar opažam kot direktor podjetja PUP Sau-berhacher, da so se količine odpadkov od naših nekdanjih približno 50 ton (zeleni odrez, košnje, čiščenja koškov) na mesec pri novem koncesionarju znižale za več kot 90 %. Morda je ravno to vzrok za ponujeno toliko nižjo ceno! Kako ima novi koncesio-nar urejeno vprašanje odlaganja odpadkov, ne poznamo in za kontrolo tega področja tudi nimamo nobenih pooblastil.« In kaj je pomenila izguba koncesije za vaše podjetje? »Približno 18 delavcev je delalo na tem področju. Osem smo jih preusmerili na druga dela, desetim pa smo bili prisiljeni odpovedati pogodbe oziroma se z njimi dogovoriti na drugačen način pre ki nit ve pogod be o zaposlitvi. Na srečo smo našli v glavnem za vse sprejemljive rešitve. Seveda pa smo se intenzivno preusmerili na druga področja. Naše vrt nar stvo sodi namreč v sam slovenski vrh in naše floris-te cenijo po vsej Sloveniji. Z zadovoljstvom tako ugotavljam, da bo naša enota Vrt narstvo, ki se je doslej v veliki meri ukvarjal z urejanjem Velenja, leto sklenila uspešno, verjetno še malenkost bolje kot lani. Poslovna enota gradbeno vzdrževanje površin je kljub krizi do sedaj uspešno pridobivala nove posle na trgu in do sedaj smo izpad koncesije uspeli nadomestiti. V to smer bomo delovali naprej in upam, da nam bo to tudi uspelo. Ocenjujem, da v tej dejavnosti nudimo strokovno, kvalitetno in stroškovno ustrezno storitev.«
V 4 dneh 1136 krvodajalcev
Velenje - Območno združenje RK Velenje je v prostorih restavracije Jakec v Velenju od torka do petka minuli teden organiziralo še zadnjo večjo krvodajalsko akcijo v tem letu. Organiziralo jo je za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana. Krvodajalci Šaleške doline so znova dokazali, da kljub krizi čut solidarnosti do sočloveka, njihova pomoč pri reše-
vanju zdravja ali življenja ni zamrla. V štirih dneh je namreč darovalo kri kar 1136 krvodajalcev, kar je več kot lani na podobni akciji. Spodbudno je, da je bilo med njimi blizu 5 odstotkov ali 50 takih, ki so se klicu na pomoč odzvali prvič.
Na območnem združenju ocenjujejo, da bo letošnje število krvodajalcev preseglo lanske spodbud-
ne številke, ko so zabeležili več kot 4500 darovalcev krvi. Na programu je bilo 19 krvodajalskih akcij za potrebe celjske, slovenjegraške in mariborske bolnišnice ter za Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana, prav toliko so jih tudi organizirali. V decembru imajo predvideno le še eno izredno krvodajalsko akcijo.
■ tp
REKLI SO ...
Med tistimi, ki se organizirano udeležijo krvodajalske akcije, je tudi Visoka šola za varstvo okolja Vele nje.
Barbara Kelher, predsednica študentskega sveta VŠVO: »Vsakič, kadar poteka krvodajalska akcija v prostorih restavracije Jakec v Velenju, začnemo nabor prostovoljcev tudi na naši fakulteti. Štu-
dente obveščamo preko naše spletne strani in predstavnikov. Želimo pomagati sočloveku. S tem, ko se organiziramo kot šola, želimo spodbuditi še druge fakultete v Velenju, da se udeležijo akcije in pomagajo. Upamo, da se nam bo na naslednji akciji pridružila še kakšna fakulteta.«
Bojan Penšek, izredni študent: »Krvodajalskih akcij se udeležujem redno, ker želim pomagati
sočloveku. Danes sem prišel skupaj s študenti visoke šole za varstvo okolja. Tako organiziran obisk akcije ima več namenov: darovati kri, ozaveščanje o pomenu darovanja krvi, s tem pa želimo spodbuditi tudi študente ostalih velenjskih fakultet, da se nam na teh akcijah pridružijo.«
Pomoč za Vegradove delavce se prihaja
Velenje, 26. november - V petek je MO Velenje med Vegradove delavce razdelila 400 evrov, ki smo jih prejšnji teden prevzeli od članic Lions kluba Maribor Zarja. Osem delavcev, ki so pomoči najbolj potrebni in se nahajajo v težkih socialnih ter družinskih stiskah, je prejelo po petdeset evrov. Denar bodo namenili za pot v domovino. Članice Lions kluba
Maribor Zarja pa že pripravljajo nov projekt, ki je prav tako namenjen zbiranju pomoči za Vegradove delavce. Pripravljajo namreč dobrodelno predstavo Ana Liza, ki jo daruje igralka Nataša Ralijan Tič. Predstava bo v torek, 14. decembra, ob 19. uri v Narodnem domu Maribor. Vsa sredstva, ki jih bodo zbrali s prodajo vstopnic, bodo namenjena Vegradovim
delavcem. Na račun MO Velenje pa sredstva nakazujejo tudi posamezniki. Ta bodo namenili za pripravo posebnega večera pred božič-no-novoletnimi prazniki. Za tiste, ki še bivajo v velenjskem samskem domu, bodo pripravili topel večer s pogostitvijo, da jim tako pričarajo vsaj malo predprazničnega razpoloženja.
■ bš
Nagrajena za komunikacijsko odličnost
Ljubljana - Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje sta med finalisti letošnjega izbora za nagrado za komunikacijsko odličnost, ki ga organizira Slovensko društvo za odnose z javnostmi.
V obrazložitvi ugotavljajo, da imata obe podjetji izdelano vizijo in strategijo, ne le glede svojega razvoja in uspešnega delovanja pri
pridobivanju premoga, temveč tudi glede razvoja drugih dejavnosti, sodelovanja z lokalno skupnostjo ter glede skrbi za zdravega in zadovoljnega delavca. Na Premogovniku poudarjajo pomen pozitivnega ravnanje z okoljem. To lahko domačini in obiskovalci opazijo na sprehodih po kolesarsko--sprehajalnih stezah ob brežinah
jezer, ki so jih uredili, v športnih objektih in kulturnih hramih, ki jih je Premogovnik pomagal zgraditi, v različnih možnostih za udej-stvovanje zaposlenih in družinskih članov, možnostih za šolanje in zaposlovanje otrok, delovanju Športnega društva in Kluba upokojen cev.
Dan odprtih vrat muzeja premogovništva
Letošnji god sv. Barbare, zaščit-nice rudarjev, bodo v Muzeju premogovništva Slovenije, že tradicionalno obeležili z Dnevom odprtih vrat. V soboto, 4. decembra, bo obiskovalcem omogočen brezplačen ogled muzeja.
Muzej premogovništva Slovenije je postavljen v resnično okolje nekdanje Jame Škale, v rudarske
rove 180 m globoko pod zemeljsko površino, na eni od najdebe-lejših znanih plasti premoga na svetu. Muzej je prejel številna priznanja, med drugim posebno priznanje Evropskega muzejskega foruma, Valvazorjevo priznanje, Fordovo nagrado za ohranjanje tehnične dediščine in Zlati grb Mestne občine Velenje.
Do 20. januarja 2011, je v Beli garderobi na ogled razstava »Sonca« profesorja Darka Slavca. V tamkajšnji kopalnici pa si lahko do 16. decembra ogledate razstavo Moje zvezdarne Pavla Kunaverja, pionirja slovenske amaterske astro-no mije.

KAŽIPOT
Praznični kažipot
Slika darilni paket ali pentlja...
Kje izbrati darila, ki bodo najdražje pričakala po smrečico? Kaj kupiti, kako podariti? Z iskrenimi željami in toplim stiskom roke. Lepo zavito, z veliko pentljo in nasmehom! Če ste še v dilemi, kaj podariti, poiščite zamisel v kažipotu.
PRAZNIČNE PRIREDITVE VABIJO
•	do 31.12. božično-novoletni bazar z bogato vsebino: domača obrt, medeni izdelki, topli copati, unikatni nakit, kulinarične dobrote, otroške igrače,...
•	3.12. ob 17. uri UMKO RAZISKUJE
•	4. 12. ob 17. uri MIKLAVŽEVANJE
•	7.12. ob 18. uri predstavitev knjige TRDOBOJEC
•	23.12. ob 17. uri PRIHOD BOŽIČKA
NAJDETE NAS NA FACEBOOKU
www.city-center.si
Vse najboljše
Po javorju in cesnji se oreh
Dijaki programa okoljevarstveni tehnik Šolskega centra Velenje zatrdili, da lahko planet Zemlja računa nanje
Z zasaditvijo drevesa so tudi dijaki prvega letnika postali pravi okoljevarstveniki.
Velenje, 26. novembra - Dijaki programa okoljevarstveni tehnik Rudarske šole Šolskega centra Velenje so minuli petek pripravili prireditev: Za vas in nas posadimo drevo. Na njej je 32 dijakov prvega letnika ob pomoči dijakov drugega in tretjega letnika omenjene smeri zasadilo v Okoljevarstvenem gaju
ob Velenjskem jezeru novo drevo - navadni oreh. Na tem prostoru so do sedaj že pognali trdne korenine 2 javorja in 2 japonski češnji, ki so jih zasadili v gaju pred dvema letoma, od lani pa ga krasi navadna češnja.
To ni bila edina aktivnost v tem projektu. Dijaki prvega letnika so
Turistična kmetija Korošec
Ljubijo 5, Mozirje, tel.: 03 5831122, GSM: 031 619634 korosec.rebercnlk@slol.net www.turlzemkorosec.com
pri pouku pri posameznih predmetih pripravili vse o orehu in to predstavili na prireditvi v jedilnici Medpodjetniškega izobraževalnega centra, z gosti so se sprehodili do gaja, kjer so ob orehu najprej sami, nato pa še gostje izrekli zaobljubo: »Planet Zemlja, resno lahko računaš na nas«.
Ravnatelj Rudarske šole Šolskega centra Velenje mag. Albin Vrabič je povedal, da je glavni namen dogodka povezovanje dijakov, učiteljev, staršev in širjenje okoljevarstvenega duha - kako z dejanji krepiti čut za naravo in človeka. »Drevo je simbol trdnosti, vpetosti v življenje. Dijaki se naučijo, da je narava pomembna in da je zanjo potrebno sistematično skrbeti.« Aktivnosti izvajajo z veseljem iz več razlogov: ker lahko zapustijo suhoparno učilnico in gredo na teren, kjer se dogaja življenje. Tako se tudi med sabo spoznajo še z drugega zornega kota.
■ Tatjana Podgoršek

Mercator Center Velenje
Sobota, 4. december ob 18. uri
|®0/7 890MJQE ntača dvorana in
V ■ L ■ N J ■
03/ 897 02 04 info@srz-nl8ca-ilvorana.si
KONCERT EROIKE
Vabljeni!
9
»nH:AS
Povezava gospodarstva, oblikovanja in kulture
Gorenje, Bienale industrijskega oblikovanja in Galerij a Velenje so uspešno končali natečaj za kuhinjske dodatke, oblikovane v trendu »Simplicity« - Rešitve predstavili na razstavi
Velenje, 25. novembra - Dokaz, kako lepo se lahko povezujejo gospodarstvo, oblikovanje in kultura, je razstava, ki si jo lahko v teh dneh ogledate v Galeriji Velenje. Odprli so jo v četrtek zvečer. Na otvoritvi razstav Pametni kuhinjski dodatki Gorenje, oblikovani v trendu 'Simplicity' in Najboljše z BIO 21, so podelili nagrade najboljšim natečajnim rešitvam pametnih kuhinjskih dodatkov. Zmagala je študentka 4. letnika industrijskega oblikovanja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALU-O), Velenjčanka Darja Osojnik s posodico za detergent za ročno pomivanje posode, zanimivo pa je, da so najboljše rešitve na anonimnem natečaju, ki je imel odličen odziv, prispele iz Slovenije.
Na natečaj, ki ga je Gorenje 1. septembra 2010 razpisalo v sodelovanju z Bienalom industrijskega oblikovanja (BIO) in Galerijo Velenje in zaključilo 31. oktobra 2010, se je prijavilo 78 avtorjev iz 10 držav sveta, ki so poslali skupaj 95 idejnih projektov. Kustosinja razstave in sekretarka BIO Špela Šubic je o sodelovanju Gorenja z Bienalom povedala, daje ponosna, da sodeluje s tako močnim slovenskim podjetjem, usmerjenim v dizajn. »Priznam , da je bil zame poseben izziv postaviti to razstavo. Zelo smo ponosni, da se naše sodelovanje nadgrajuje in da smo tokrat, ob
nedavno končanem 22. bienalu, skupaj z Gorenjem in Galerijo Velenje speljali natečaj, katerega rezultate si lahko ogledamo na razstavi. Enako močno, kot oblikovanje pripada industriji, je namreč zavezano tudi kulturi. Tako kot arhitek-
čili za realizacijo, bodo preučili še njihove tržne priložnosti.
Predsednica žirije Lidija Pritržnik, kreativna direktorica za področja blagovnih znamk Gorenja, je o žiriranju povedala: "Žiriranje je poteka-
Prihodnost industrijskega oblikovanja v Sloveniji je svetla, saj so vse nagrade prejeli slovenski študentje industrijskega oblikovanja.
tura mora tudi oblikovanje zadostiti nekaterim osnovnim človekovim potrebam in oba sta zares dobra šele takrat, ko nosita tudi kulturno sporočilo,« je povedala.
Da ima oblikovanje v Gorenju posebno mesto, je poudaril tudi direktor marketinga Gorenja Aleksander Uranc. V Gorenju že razmišljajo tudi o komercializaciji vsaj treh idejnih rešitev, ki so prispele na natečaj, preden pa se bodo odlo-
lo v dveh krogih, natečajne rešitve pa so hitro tudi pokazale, da jih žirija lahko vsebinsko kategorizira vse - od električnih naprav do raznovrstnega posodja, tekstila in celo idej za pohištvo." Dodala je, da so zaradi odličnih rešitev iz prvotno zamišljenih treh nagrad podelili kar pet, in zanimivo je, da so bili v četrtek vsi nagrajenci v Galeriji Velenje.
■ Bš
Pet prireditev za 50 let
V ponedeljek j e minilo 50 let od odprtj a velenjskega doma kulture - Jutri Festival Velenje pripravlja še zadnjo prireditev ob obletnici - lastno produkcij o »Chopin po velenjsko«
Velenje - S petimi dogodki - štirje so se že zgodili, eden pa se bo jutri - bodo v Velenju zaznamovali 50-letnico delovanja osrednjega mestnega kulturnega objekta, za katerega je arhitekturne načrte pripravil Oton Gaspari. V petdesetletni zgodbi se je v kulturnem domu zamenjalo veliko institucij, ki so upravljale objekt ali delovale in ustvarjale v njem, od leta 2008 pa je kulturni dom sedež javnega zavoda Festival Velenje, ki je ob jubileju pripravil sklop prazničnih dogodkov.
Osrednja prireditev ob obletnici seje zgodila v petek. S premiero komedije Hamlet v pikantni omaki v režiji Karlija Čretnika so se obiskovalcem predstavili člani Gledališča Velenje.
Zgodba velenjskega kulturnega doma se je namreč pred petdesetimi leti začela s predstavo domačih gledališčnikov - 29. novembra 1960 so na svečanosti ob odprtju velenjskega kulturnega hrama člani delavsko-prosvetnega društva Svoboda uprizorili novelo Hlapec Jernej. Mnogi med njimi so bili tudi gostje petkove svečanosti, nagovoril pa jih je tudi župan Bojan Kontič.
V ponedeljek, 29. novembra, torej prav na dan 50. obletnice odprtja velenjskega kulturnega doma, so V domu kulture nastopili člani glasbene zasedbe The Beatles Revival, ki prihaja iz Češke. Gre za svetovno znane imitator-je legendarne skupine The Beatles, kije začela svojo glasbeno pot v letu 1960, ko je bil odprt
velenjski kulturni dom.
»Chopin po velenjsko«
Praznični sklop dogodkov bodo zaključili jutri, v petek, 3. decembra, ob 19.30, ko bodo domači ustvarjalci priredili multimedijsko predstavo »Chopin po velenjsko«. Z njo bodo zaznamovali tudi Ta veseli dan kulture ter 200. obletnico rojstva Frederica Chopina.
Skladatelj in avtor multimedijskih vsebin Stane Špegel (Stanislav) je 200. obletnico rojstva Frederica Chopina zaznamoval z albumom "Chopen ReModeled". Njegov osmi samostojni studijski LP izdelek je zapolnjen s priredbami osmih Chopinovih mojstrovin, ki jih je ob asistenci virtualnega elektro-akustičnega orkestra brez zadržkov pri združevanju žanrov zlil v harmonijo naravnih zvokov, klasičnih instrumentov in elektronske godbe. Glasbo, kije že izšla na klasičnem nosilcu zvoka (CD), je že moč dobiti tudi pri vseh večjih spletnih distributerjih glasbe (I-Tunes, Beatport ... ). Stani-slavovo glasbo nadgrajujejo tudi njegovi video filmi, ki bodo premierno prikazani v multime-dijski predstavi »Chopin po velenjsko«, na kateri se bodo remixi prepletali s plesnimi koreografijami Plesnega teatra Velenje pod koreograf-skim vodstvom Nine Mavec Krenker in dvema originalnima izvedbama mladih pianistk Kristine Golob in Špele Jurak (na nastop ju pripravljata profesorici Katja Žličar in Milica Šnaj-der) z glasbene šole Velenje. Za dodatno popestritev predstave bo poskrbel tudi trenutno v Evropi najbolj cenjen slovenski jazz saksofonist in skladatelj, Velenjčan Jure Pukl.
Vsi sodelujoči v predstavi se bodo pod okriljem Festivala Velenje, ki je producent dogodka, Chopinu in 200. obletnici njegovega rojstva poklonili moderno in mladostno, kakršno je tudi mesto Velenje.	■ bš
Hamlet v pikantni omaki
Velenjski gledališčniki
Tatjana Podgoršek_
Člani Kulturnega društva Gledališče Velenje so tudi za sezono 2010/2011 izbrali komedijo. Predstavo Hamlet v pikantni omaki so premierno zaigrali pred praktično polno dvorano kulturnega doma v Velenju minuli petek. Z njo so
se vključili v splet prireditev ob praznovanju 50-letnice tukajšnjega doma kulture.
Ob otvoritvi omenjenega kulturnega hrama so zaigrali Hlapca Jerneja, » zato se nam je zde lo prav, da gledališčniki sodelujemo tudi pri praznovanju jubileja,« je povedal Karli Čretnik, režiser najnovejše predstave velenjskih gledališčnikov in nadaljeval: »Tekst italijanskega dramatika Alda Nicolaja sem nosil v sebi že vrsto let. Zdel se mi
je privlačen, ker dopušča, da gledališče lahko izrazi veliko svojih osnovnih prvin: igranje, sceno ... Nenazadnje pa so nekatere situacije iz komedije primerljive z nekaterimi iz našega današnjega vsakdanjega življenja.« Tragična zgodba Hamleta se v tej predstavi prepleta in odigrava v absurdnih, ironičnih in komičnih situacijah priprave sufleja, torte, makaronflaj-ša in krompirjeve solate. V tem je mogoče celo najti vzporednico z današnjim časom, ko se prenekate-re žalostne zgodbe življenja dogajajo ob užitkarskem življenju dru-
gih. V tej predstavi so nastopili tudi štirje mladi igralci, ki so za nepoklicni velenjski gledališki ansambel velika pridobitev, kajti prinesli so nov veter, zanos in nekaj dodatne ustvarjalnosti.
Po besedah Karlija Čretnika so obiskovalci predstavo dobro sprejeli. Komedijo Hamlet v pikantni omaki bodo velenjski gledališčniki odigrali še 10. in 11. decembra na gostovanju v Kisovcu in Moravčah, ljubiteljem odrskih desk iz Šaleške doline in njene okolice pa se bodo znova predstavili s komedijo na silvestrski predstavi. ■
KOLONA
Epk 12 - vstop
prost
Projekt Evropska prestolnica kulture (EPK) vendarle dobiva vidne pospeške. Skorajda ne mine več teden brez objave novih dejstev, ki potrjujejo, da vzpostavljene naveze dajejo učinek. Takšnega sodelovanja na ravni vzhodne Slovenije do sedaj nismo poznali, zato mi spremljanje tega gibanja postaja svojevrsten užitek, kot nekakšno opazovanje približevanja zvezde repatice.
Posebej veseli značaj povezanih, iz katerega je čutiti, da je usmerjen v prihodnost ter naravnan k cilju, zato ga ne zmotijo dnevne politikantske igrice in intrige, kijih ponuja del javnosti. Tudi mediji, ki še vedno bolj poizvedujejo, zakaj nečesa v preteklosti ni bilo, kot pa to, kaj je in kam gre pot, ne zmotijo epkjevcev. Podoben zmagovalni duh sem doživljal ob nogometnih zgodbah slovenske reprezentance, zdaj pa je videti, kot da gre morebiti za že generacijsko značilnost. Zanima jo zmaga in pot do nje. Razbrati je, da spada naš, šaleški del naveze v zgodbi EPK, z vodjem Petrom Groznikom, v trdo jedro pozitivno naravnanih članov, ki so sprejeli ekipno delo in ki mariborski platformi nudijo potrebno partnersko pomoč. Tako s podporo predlaganim usmeritvam, ki jih mora Maribor kot nosilec sprejemati, kot z blaženjem negativnih učinkov solističnih izpadov, ki se jih tu in tam kakšen partner ne zmore vzdržati. Obrise posajenega gozda je komajda šele moč zaznati, ko je že potrebno brzdati tiste, ki bi se zagnali na sečnjo letnega prirasta. Brez dvoma gre za različno široke poglede ljudi, med katerimi zmorejo eni širok pogled, zato vidijo cilje drugače od tistih, ki gledajo ožje. Cilji se tem kažejo v drugačni perspektivi. Ob prvih trenjih, ki so nastala ob vprašanju delitve denarja prvega transferja, je bilo pomembno, da je prevladala širina. S tem je bil dobljen čas, da se poteze solistov rešijo od primera do primera. Dejstvo je, da je za natančno nastavitev meril, ki bodo kot orodje za merjenje učinkov imela za posledico tudi delitev sredstev, potrebno več časa in njihovo stalno ponastavljanje.
Mestna občina Velenje je v teh dneh v medijih objavila povabilo javnostim k sodelovanju v tem projektu. Povabilo sledi mantri dosedanjega župana Srečka Meha, ki zadnja leta ni izvedel javnega nastopa, ne da bi vanj vključil povabilo v EPK kot priložnosti. Povabilo vidim kot ključno zaključno dejanje obdobja v katerem je sodelovanje bilo omogočeno poklicanim in kot začetek novega, v katerem je prostor odprt vsakemu od nas. Kot pohvalno naj poudarim odprto naravnanost povabila, ki se ne omejuje z naštevanjem možnosti, kriterijev, meril, denarja in podobno, s čimer ga je naročniku v tej fazi uspelo ohraniti na ravni posvečenega. Ne dvomim, da bo nastopila tudi druga faza, s podrobnostmi, podobna, kot se je v zadnjih letih odvila v bolj zaprtem krogu prvo poklicanih posameznikov in institucij. O tej samo to, da širša javnost z rezultati še ni bila seznanjena; sam pa sem po poizvedovanju zaznal, da imamo v Velenju dva tipa -odprti za idejo povezovanja ter zaprti in samozadostni tip. Mitja Čander, programski direktor projekta Evropska prestolnica kulture 2012 v Mariboru, je vendarle sestavil izvajalski mozaik. Samo kratek prelet tega leta pokaže, da v začetku leta EPK ni imel strukture, ekipe, prostora in sredstev. Konec leta vse to ima, vse to v teh dneh dobiva tudi partnersko Velenje, ekipo, prostore, sredstva. To bi v tej fazi moralo dati poleta tistim, ki stavijo na odprtost in sodelovanje, zato bi morda veljalo izvesti še kakšno spodbudo objavljenemu Vabilu MO Velenje k EPK.
■ Aleš Ojsteršek
107,8 MHz
täDüjSllü IDO ČAsOpasROl M©ZAl0X
Glasbene novičke
Mladi zaradi mladih
Naš in vaš radio (upamo) - Radio Velenje prihaja v najlepša leta. 36 let šteje in toliko časa prihaja preko radijskih frekvenc 107, 8 megaherca v vaše domove z informacijami, zanimivostmi iz domačega okolja, Slovenije in nekaj malega tudi iz tujine.
Med 10 radijskimi postajami s programom posebnega pomena je po letih nekje na sredini, a mi pravimo, še posebej pa urednica Mira Zakošek, da je mlad. To trdimo tudi zaradi mladih, ki so pomembni soustvarjalci radijskega programa. Povsem njihove so rubrike Šolski radio, pri katerem so »glavni«
učenci osnovnih šol, Frekvenca mladih (oblikujejo jo dijaki, torej srednješolci) in V imenu sove. To pa pripravljajo študenti. Občasno so mladi ustvarjalci še avtorji kakšne druge oddaje. Skratka, smo »trendovski«, kot pravijo v svojem jeziku mladi. Verjamemo, da jim radi prisluhnete mladi po letih in mladih po srcu, saj so polni novih idej. Če se še niste prepričali, imate to možnost storiti ob sredah ob 18. uri, ko je na programu Šolski radio, ob istem času ob petkih (Frekvenca mladih) in ob sobotah ob 16.30, ko »nastopijo« študenti. Prijetno poslušanje, mladim pa čim več ustvarjalnih idej pri pripravi radijskih prispevkov.
■ Tp
Mladi novinarji z osnovne šole bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki z mentorico
Mojco A. Juras so pridno gostje v našem studiu.
Prihaja Gal Gjurin
na kratko
ROCK PARTYZANI
Posneli so videospot za skladbo Delavski bugi, aktualni single s pravkar izdanega albuma Vedno na pravi strani. V videospotu nastopa preko tisoč statistov, slovenske boj ne lad je in letal ska flota. Spot je režiral Klemen Dvornik.
KATAYA
Članica zasedbe Tangels je v oddaji Spet doma pred sta vi la novo skladbo z naslovom To je moj dan. Skladbo boste našli tudi na novem prihajajočem albumu zasedbe Tan-gels, ki izide sredi decembra.
MONIKA PUČELJ
Po letu in pol premora prihaja na radijske postaje nov single Moni-ke Pučelj z naslovom Da bil bi ti. Moni ka je tudi tokrat avto ri ca besedila in glasbe, avtor aranžmaja pa je Boštjan Grabnar.
NUDE
Posneli so skladbo z naslovom No More War, name nje no pod po ri Tomu Križnarju, ki je v zadnjih letih ogro mno napo rov vlo žil v raz kri -vanje genocida nad avtohtonim prebivalstvom Darfurja. V sodelovanju z njim so posneli tudi videospot.
MIRAN RUDAN
Ekipa DeeJay Time in Miran Rudan so zbra li pogum in pous -tva ri li uspeš ni co skupi ne Pop Design. Skladba je dobila modernejšo, bolj plesno in zabavno pre-ob le ko.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	JASMIN STAVROS - Rastanimo se
2.	ENRIQUE IGLESIAS feat. LUDACRIS-Tonight
3.	NUŠA DERENDA & OMAR NABER - Duša moje duše
Rastanimo se je naslov nove pesmi pri ljublje ne ga hrvaš kega pevca Jasmina Stavrosa, kateri ste minulo soboto v izboru pesmi tedna Radia Velenje namenili največ glasov. Pesem je hkrati prvi single z novega Stavrosovega albuma z naslovom Ima dana, ki je izšel minu li teden.
LESTVICA DOM
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Škorpijoni - Samo roza spomni me
2.	Napev - Zadnjič bom jokal nocoj
3.	Šestica - Uživajmo zdaj
4.	Frajkinclarji - Polka za slovo
5.	Modrijani in Elda Viler - Klic srca
6.	Črna Mačka - Kača in žaba
7.	Karavanke - Sonce je zašlo
8.	Veritas - Rekla bi ne
9.	Navihanke in Boštjan Konečnik - Obljubi mi
10.	Zreška pomlad - Žigolo ...večna: www.radiovelenje.com
radio©alfa
103,2&107,8MHz	vsakdan36ur
V soboto, 11. decembra ob 20. uri, bo v domu kulture Velenje nastopil Gal Gjurin s spremljevalno zasedbo in gosti. Vokalist, producent in multiinštru-mentalist Gal Gjurin je eden plodnejših glasbenikov in avtorjev na slovenski glasbeni sceni. Spekter njegovega glasbenega delovanja je izjemno širok in sega od jaz-za, svobodno improvizirane glasbe, orke-stral ne glas be, komorne, popularne glasbe, tanga, šansonov in etno glasbe, pa vse do garažnega punka in rocka. Največji medijski preboj sta ustvarili njegova zasedba Olivija ter tre nut no aktu al na spremljevalna skupina Gale ris ti. Na samostojno glasbeno pot je uradno stopil šele s prvencem Srce (2008), sicer pa sodeluje s številnimi najuspešnejšimi domačimi in tujimi glasbeniki. Komponira in izvaja tudi avtorsko filmsko glasbo ter glasbo za dramske in plesne predstave. Skupina bo nastopila s popularnim programom in predstavila tudi nekaj skladb z novo nastajajoče plošče.
Voyage in Sons v živo
Malce prenovljena in pomlajena se skupina Voyage ponovno vrača na koncertne odre. Marjeta, Jernej, David, Roman in Sebastjan se decembra vračajo v Velenje, kamor tudi segajo začetki skupine Voyage. V klubu Max bodo 10. decembra skupaj s skupino Sons v pred-prazničnem obdobju norih decembrskih dni pričarali pravi rock'n'roll večer. V duhu oddaje Rock Šok
I
i
Radia Velenje bodo Voyagerji s svojim koncertnim programom velenjskemu občinstvu predstavili svoje že uveljavljene hite s festivalov Fens in MMS ter premierno, v živo, novi prihajajoči single Sonce. Ob aran-žmajskih predelavah svetovno znanih uspešnic glasbenih zvezd, kot so Lady Gaga, David Guetta, Katy Perry, Pink in drugih pa obiskovalcem obljubljajo nepozaben večer dobre glasbe, obdarovanj in presenečenj. Torej, vabljeni v klub Max 10. decembra.
Flirt tudi za slepe in slabovidne
Skupina Flirrt je pred kratkim izdala svoj težko pričakovani album Horizont. Kot je bilo napovedano, je te dni izšla še posebna izdaja albuma, prilagojena slepim in slabovidnim. Knjižica in plošča sta opremljeni s tekstom v braillovi pisavi, čemur je prilagojen tudi format izdelka (oblikovna zasnova je delo Tomaža Urgla). Del posebne naklade so podarili Zvezi društev slepih in slabovidnih in albume razdelili njihovim članom. Na Zvezi so povedali, da gre za prvo tovrstno izdajo pri nas.
Horizont je kot četrti album skupine nasledil razpro-
dane plošče Frizerski salon, Modroplavo in Univer-zum in prinaša trinajst novih skladb. Mnoge med njimi so že obkrožile radijske postaje, zdaj pa bodo zaživele še v živo, saj se skupina z novim albumom podaja na koncertne odre.
Tudi letos novoletni žur s Šank Rockom
Tudi letos bodo privrženci skupine Šank Rock iz Velenja in širše okolice, pa seveda od drugod, prišli na svoj račun. Skupina bo namreč tudi v letošnjem
decembru nastopila na tradicionalnem novoletnem žuru v Rdeči dvorani. Ta bo v soboto, 25. decembra, poleg skupine Šank Rock pa bodo v Velenju nastopili še skupina Mi2, Pero Lovšin in skupina XXX. Mi2 in Pero Lovšin sta letos dočakala nova albuma, ki jih sicer pridno promo-virata na samostojnih nastopih, skupina Šank Rock pa ima v svoji skoraj tri desetletja trajajoči karieri množico uspešnic, s katerimi nekaj zadnjih koncev let vedno znova navdušuje svoje številne privržence v velenjski Rdeči dvorani.
Spevni november
Koncert narodnozabavnega ansambla Spev že vrsto let popestri november in tudi letos člani ansambla niso razočarali ljubiteljev dobre domače glasbe. V Vinski gori so v petek 19. novembra poleg gostiteljev dvorano napolnili Alpski kvintet, Prifarski muzikanti in skupina Malibu. Posebnost tokratnega koncerta je bil nastop Rudarskega okteta in Harmonikarskega orkestra Barbara, kar je sovpadalo s temo koncerta, kije bila letos namenjena rudarskemu poklicu. Zato ni čudno, da je nabito polna dvorana z ogromnim aplavzom pospremila skupni projekt ansambla Spev, okteta in Barbarinih harmonikarjev, to je skladbo Biti knap je lep poklic. Poleg že znanih napevov je ansambel Spev postregel še z nekaterimi novimi lastnimi melodijami in priredbami. Na prireditvi ni manjkalo tudi besednega humorja za katerega v večini poskrbita kar člana ansambla Edo in Mare, tokrat pa gaje po svoje začinil še Franci Podbrežnik - Solčavski.
Leto, ki mineva je bilo za Spev spet pestro. Poleg koncertov in nastopov, so posneli video spot na priredbo Mirno sanjaj, v začetku novembra so se delovno podali na križarjenje po Sredozemlju in na valovih zabavali preko 4000 ljudi. Snujejo že tudi nov CD, ki ga bodo predstavili drugo leto. Kdaj? Na to vprašanje še ne vedo odgovora, a če ne prej, pa zagotovo novembra, kje drugje kot v Vinski Gori.
Med petkovo slovesnostjo ob 90-letnici šoštanjskih žogobrcarjev so iz ust nekdanjih nogometašev letele zanimive zgodbe kot žoga v mrežo. Zvedeli smo, da je bil Stane Koren (na levi) menda tretji strelec (167 golov) slovenskih prvenstev vseh časov, Alojz Ferder Čona pa je dosegel rekord vseh časov - 3 avtogole na eni tekmi. Koren: "Ne vem, kdo je le štel moje gole. Res ne vem, če jih je bilo toliko. »Moji trije avtogoli pa so bili; to pa zanesljivo vem ...« se ni dal Ferder.
Kaj imajo skupnega Marjan Marinšek, Vlado Vrbič in Barbara Pokorny? Rdeče rože v rokah in ponos, da so del zgodbe pestre polstoletne zgodovine velenjskega kulturnega doma. Vsi so se vanjo vpisali kot direktorji zavodov, ki so v tej lepi in za mesto zelo pomembni stavbi ustvarjali kulturne dogodke za vse nas.
Prava popestritev koncerta The Beatles Revival je bil Boris, ki je na oder skočil, ker so fantje želeli, da jim nekdo iz publike daje ritem z igranjem na kravji zvonec. Boris, ki nam ni hotel povedati, čigav je, povedal je le, da dela v Gorenju, je vlogo odlično opravil. Potem pa je sedel še za klavir in zaigral, kot da je vsak dan za njim. Ne, pa ni pianist, dolga leta je igral kitaro v znanem narodnozabavnem ansamblu, rock'n'roll pa ima tako rad, da ga lahko na klavir zaigra tudi ob polnoči, je še dodal. Bravo, Boris, presenetil si tudi fante iz skupine, ne le obiskovalcev prireditve!

2. decembra 2010
■ ■•V • •	IV*
Nižje in višje
Tudi zaradi očitkov o nižj i kalorični vrednosti premoga postaja temperatura višja. In bi zaradi tega moral kdo še odložiti knapovska oblačil a.
Pika i n kli caj
Pika v velenjskem primeru pri kakovosti ravnanja z odpadki pomeni nov klicaj.
Zakonska kriza
V Nazarj ah prodaj aj o kar poročno dvorano. Vendar (na srečo) ne zaradi tega, ker se ljudje ne bi več hoteli poročati. Prodaj a teče, ker je »stekel« GG.
Brez veselja
Nekateri so se razveselili, ko so slišali, da ukinjamo položnice. Brez veselja, še bomo moral i z njimi poravnavati računa. Le dobili bomo nove plačilne naloge. Ti naj bi stvari sicer poenostavil i, za tiste, ki nimaj o denarj a, bo vse še vedno komplicirano.
Mladi, stari in vmes
Po tem, ko j e Velenje dolgo veljalo za mesto mladih, zdaj vse bolj poudarj a-jo, da j e (tudi) mesto starejših. In čeprav tudi tu velja, da j e starost modrost, j im svetuj ej o tudi mlajši.
Za vsakega nekaj
Stopili smo v veseli december. Vsi v december, ne pa vsi v veselega.
Veli kost srca
Pravij o, da smo veliki toliko, kolikor imamo veliko srce. Za tiste, ki imaj o le razširj eno srce, ne znaj o pa delati dobrih del, to seveda ne velja.
Presenečenje
Mnoge voznike je zadnje sneženje spet presenetilo. Le kako lahko sneži konec decembra, in to kljub napovedim meteorotogov, da bo vso državo zajel sneg!?
Avgusta prihodnje leto večnamenski dom in dom gasilcev
Za zdaj tečej o aktivnosti po načrtu - Med prednostnimi nalogami posodabljanje cest in prizadevanja za izboljšanje trgovske ponudbe
Tatjana Podgoršek
V krajevni skupnosti (KS) Topolšica so aktivnosti za izgradnjo večnamenskega doma in doma gasilcev v polnem zamahu. Objekt, v katerem bodo imeli svoje prostore tamkajšnji gasilci, vsa ostala društva, ki delujejo v kraju, turistična pisarna in prostori za delovanje krajevne skupnosti, bo stal 1,4 milijona evrov z DDV-jem. Denar bo zagotovila Občina Šoštanj v teh proračunskih letih. Objekt naj bi predali svojemu namenu avgusta prihodnje leto.
Novi predsednik KS Herman Per-govnik je zadovoljen, ker aktivnosti tečejo po načrtu. Po pogodbi z
Herman Pergovnik:»Krajani od sveta KS veliko pričakujejo, mi pa smo odvisni od tega, koliko bomo imeli na voljo denarja za svoje potrebe.«
izvajalcem ga bo ta izdelal na ključ. Pergovnik upa, da bo »vse v redu« s pogodbo s TEŠ, sicer bodo težave pri zagotavljanju finančnih sredstev precej večje. »Večnamenski objekt bo za kraj velika pridobitev. Delo društev bo pestrejše, ker bodo imeli zagotovljene veliko boljše pogoje delovanja, kakovost življenja krajanov ter turistov bo s tem kakovostnejša.« Med drugim raz-
tako so že dali pobudo o ureditvi manjše trgovine v bližini hotela naravnega zdravilišča, kjer bi lahko prodajali domače izdelke krajani tega območja. »Ponudba domače hrane, blaga je privlačna in vse bolj cenjena.«
Prejšnji teden so se člani sveta KS dogovorili, da bodo v naslednjih 4 letih bolj zavzeto bdeli tudi nad cestami. Pergovnik pravi, da
kve, Koren-Veržišnik, Rožej-Glo-bačnik, dokončali naj bi cesto Adam-Medved, odcep do Napotnika, boljšo pot naj bi zagotovili tudi uporabnikom ceste Jelenko--Araus. Kaj od načrtovanega bodo lahko uresničili, bo odvisno od razpoložljivega denarja. KS ima v proračunu Občine Šoštanj v zadnjih letih predvidenih dobrih 110 tisoč evrov na leto, kar je za vlaganja v
mišljajo, da bi v novem objektu predvideli še prostor za manjšo trgovino, saj s ponudbo v obstoječi trgovini nikakor ne morejo biti zadovoljni. Po zagotovilih Pergov-nika so že poskušali vplivati na lastnika, da bi bile police bolje založene, a za zdaj neuspešno. Prav
imajo od vseh KS v Občini Šoštanj še največ makadamskih cest, več kot 5,6 kilometrov. V naslednjih 4 letih naj bi z asfaltno prevleko preoblekli nekaj manj kot 3 kilometre cest. Med drugim so v plan uvrstili ceste Lukov križ-Rožej, Stropnik-KS Florjan, cesto do cer-
jim moramo zagotoviti primernejše življenjske pogoje. So pa težave večje kot kje drugje, ker je teren zelo hribovit in so stroški izgradnje in tudi vzdrževanja veliki.«
Seznamu cest, ki naj bi jih posodobili, so v KS Topolšica dodali še regulacije potoka Toplice, ureditev
avtobusne postaje nasproti Zager-ja, odpravo električnih drogov ter sodelovanje z lokalno skupnostjo pri obnovi vodovoda, dokončanju izgradnje kanalizacijskega omrežja ter pri ureditvi kolesarske in pešpoti do Term.
Dom krajanov in gasilski dom naj bi predali svojemu namenu avgusta prihodnje leto. Poleg denarja za opremo prostorov bo potrebno načrtno poskrbeti, da bodo v objektu zaživele
razne aktivnosti.
posodobitev infrastrukture malo. Obči na jim poma ga na vseh področjih, a denarja tudi njej primanjkuje. Pergovnik meni, da najbrž vsega načrtovanega ne bodo mogli uresničiti, večji del pa. »Naša KS je zelo hribovita, vendar tudi na takih terenih živijo krajani in
Objava razpisa
za zaposlitev na prosto delovno mesto
GASILEC
v poklicnem jedru pri PGD Velenje
PGD Velenje objavlja razpis za zaposlitev 2 kandidatov na prosto delovno mesto poklica GASILEC v poklicnem jedru PGD Velenje. Delovno razmerje se sklene za določen čas s polnim delovnim časom z možnostjo zaposlitve tudi za nedoločen čas. Kandidati naj svoje prošnje s priloženo dokumentacijo in dokazili pošljejo v roku 8 dni po objavi v zaprti kuverti priporočeno na naslov: PGD Velenje , Žarova cesta 2, 3320 VELENJE s pripisom ZA ZAPOSLITEV. Več informacij o pogojih razpisa je objavljeno na www.gz-velenje.si ali na sedežu PGD Velenje , Žarova c. 2 , 3320 VELENJE.
V SREDISCU
Prometne zagate ne bodo izginile čez noč
Da j e Velenje res mesto, dokazuj e tudi vse gostejši promet in vse več prometnih težav - Nekatere bodo kmalu odpravljene, mnoge pa šele s hitro cesto in obvoznico proti Koroški
Velenje, 29. novembra - Ste že
slišali, da imamo v Velenju tudi t. i. inteligentne, torej pametne semaforje? Ni šala, ker jih imamo. In to na Partizanski cesti, ki pri voznikih ni priljubljena zato, ker so mnogi prepričani, da bi lahko hitrost na njej ostala vsaj 60 km/h in ne sedanjih 50. Promet pa dodatno upočasnjujeta kar dva semaforja, ki gorita tudi, ko za to sploh ni potrebe. To je le ena od opazk prometnih udeležencev v Velenju. Želeli smo namreč ugotoviti, kaj je v mestnem prometu moteče in kdaj naj bi to odpravili. Žal mnogih stvari, sploh gostote prometa na glavnih cestah v centru, ne bomo dočakali, dokler ne bo do Velenja in naprej proti Koroški speljana hitra cesta.
Tudi pešcem ni lahko
Janez Pravdič, vodja policijskega okoliša Velenje mesto, je pogosto na mestnih ulicah. Ne le v avtu, tudi peš. Prosili smo ga, če nam pove, kje so prometno najbolj problematični deli cest in pešpoti, saj tudi pešci kot najbolj ranljiva skupina udeležencev v prometu v mestu opazijo marsikatero pomanjkljivost. Izpostavil je Cesto talcev, kjer
Partizanske ceste, ki že nekaj časa dovoljuje le hitrost 50 km/uro, mnogi pa menijo, da bi lahko ostala omejitev 60 km/h, kije že veljala, je povedal: »Za ponovno znižanje hitrosti na tej cesti so se odločili na državni ravni in jo moramo
prometa v preteklih letih vložili najmanj. »Veliko ulic je neosvetljenih, ni pločnikov ne prehodov za pešce. Večkrat sem opozoril na manjkajoči prehod za pešce na obnovljenem delu Jenkove ceste, kjer pešci z Jurčičeve pridejo po
pokazala, kaj moramo čimprej narediti za večjo propustnost prometa tudi na Cesti talcev. Zato smo že pri obnovi Tomšičeve naredili zavijalni pas proti Kidričevi cesti. Načrtujemo tudi gradnjo krožišča takoj za mostom čez reko Pako pri
Veliko prometnih težav povzroča Cesta talcev, ki je vedno bolj obremenjena, nevarna pa je
tudi za pešce.
so kar trije prehodi za pešce na zelo kratki razdalji, promet pa je na tej cesti zelo gost ne le zaradi industrijske cone v bližini, ampak tudi zaradi trgovskih centrov, ki so zrasli ob njej. »Prvi prehod za pešce je v križišču s Prešernovo cesto, dva pa sta samostojna. Na slednjih, sploh tistem, ki od sprehajalne poti ob Paki vodi proti Lidlu, policisti v jesensko-zimskem času beležimo prometne nesreče. Zato smo pisno že lansko leto MO Velenje predlagali, da te prehode označi s svetlobnimi visečimi prometnimi znaki in jih tako osvetli. Odločili so se za talno osvetlitev, ki trenutno ne deluje več, zato smo na ta prehod ponovno pisno opozorili. Precej nevarno je tudi vključevanje od nakupovalnih centrov na Cesto talcev, k sreči pa doslej težjih prometnih nesreč še ni bilo. Pogosta pa so izsiljevanja prednosti pri vključevanju na Cesto talcev, nenadna zaviranja ...«.
Ko smo našega sogovornika vprašali, kaj meni o prometni ureditvi
spoštovati. Opažam pa, da po nepotrebnem hitrost na tej cesti zmanjšuje delovanje semaforjev v križišču, ki vodi do podjetja Gorenje in malo nižje do njihovega Raz-stavno-prodajnega centra. Rdeča luč na prednostni cesti zapira pot, tudi ko nihče v teh križiščih ne zavija na Partizansko cesto.«
V mestu je bil upravičen strah, kaj bo v prometu prinesel nov Mercator center, ki se napaja ob najbolj obremenjeni Šaleški cesti. »Tu je sedaj en prehod za pešce, kar je dovolj, se pa v prometnih konicah dogaja, daje zavijanje levo z Rudarske ceste na Šaleško zelo težko, tudi zaradi prehoda za pešce, saj je interval prekratek. Zgodi se, daje kolona vozil mimo hotela Paka in banke vse do vrtca Najdihojca. Zato bi bilo verjetno dobro namestiti puščico za zavijanje levo na Šaleško cesto in podaljšati interval,« nam je povedal Pravdič. Opozoril pa je še na več težav, ki jih imajo pešci v mestni četrti Desni breg, kjer naj bi v posodabljanje
urejeni pešpoti, ko želijo prečkati Jenkovo v smeri trgovine Tržnica, pa ni prehoda, zato tam ne bi smeli prečkati ceste. Vendar jo, zato bi bilo smiselno zarisati in osvetliti nov prehod.« Opozoril je tudi na poškodovane stopnice na neosvetljeni pešpoti, ki vodi od Kidričeve mimo šole MPT in centra za vzgojo in izobraževanje proti Tomšči-čevi cesti.
Krožišče na Cesti talcev
Potem smo po odgovore na vprašanja, naštete v prvem delu zapisa, ki smo jih nekaj dodali še sami, odšli v velenjsko mestno hišo. Odgovarjal nam je Tone Brodnik, vodja urada za gospodarske javne službe. Začeli smo pri prometnih zagatah na Cesti talcev, pri čemer nas je zanimalo, zakaj drage talne lučke na prehodu za pešce ne gorijo več. »leta 2006 smo naročili prometno študijo za Velenje, kije
ne bi zagotavljal pretočnosti prometa na Šaleški ces ti, ki jo dnevno prečka 23 tisoč vozil. Zato težav s pro metom na tem delu zagotovo ne bomo rešili, dokler do Velenja ne zgradimo hitre ceste in takoj tudi povezovalne ceste proti Koroški. S tem bi dnevno po Šaleški cesti vozilo vsaj 7 tisoč vozil manj. To bi moralo zmanjšati tudi gostoto pro meta z Rudar ske ces te. Bo pa Šaleška cesta, ki je državna cesta, v letu 2011 obnovljena,« smo izvede li.
Šaleška cesta je prometno nerešljiva težava, dokler Velenje ne dobi obvoznice čez Konovo proti Koroški. A ta bo zgrajena šele, ko bo do mesta zgrajena hitra cesta. Je tu dovoljeno zavijati levo proti novemu Mercatorju? Kdo ve. Vertikalnih oznak ni videti.
odcepu za Lidl. Z Rudarske ceste bo treba obvezno desno, v rondo-ju bomo obrnili in šele potem peljali proti Foitovi cesti. Prostora za širitev cest tam namreč nimamo,« smo izvedeli v uvodu. In še, da naj bi krožišče začeli graditi šele v letu 2013 ali 2014, saj »proračun ni žakelj brez dna.«
O prehodu za pešce, ki se s talnimi lučkami ni najbolje obnesel, smo izve de li: » Gre za sodob no osvetljen prehod za pešce, saj takšne osvetlitve uporabljajo v tujini, pri nas pa jih že imajo v Kopru in Portorožu. Namen lučk ni, da bi osvetlile prehod, ampak le opozorile voznike, daje tam prehod, kar naj bi bil voznikom znak, da zmanjšajo hitrost. Vemo za prometno nesrečo na tem prehodu, dobili smo opozorilo, da so lučke preveč osvetljevale cesto in s tem zmotile voznika, kije spregledal peško. Dva dni po nesreči je v močnem deževju prišlo do kratkega stika in lučke so ugasnile, pozneje smo jih sami ugasnili na prehodu pri Hotelu Paka, saj bomo oba prehoda najprej dodatno osvetlili, potem pa ponovno prižgali tudi talno osvetlitev.«
Janez Pravdič
Nova pobuda za hit rej šo Partizansko?
V zadnjem času lahko v Ljubljani opazimo, da na najbolj prometnih mestnih cestah, tudi v strogem centru, dovoljujejo hitrost 60 km/uro. Ob tem se zagotovo marsikateri Velenjčan vpraša, zakaj vsaj takšna ni dovoljena na Partizanski. Brodnika smo vprašali, ali je občina dala še kakšno pobudo za ponovno presojo najvišje dovoljene hitrosti na tej prav tako zelo prometni cesti od Velenja proti Šoštanju. In tudi, kdo bi lahko promet pospešil vsaj s tem, da ne bi po nepotrebnem prometa ustavljali še semaforji pri Gorenju. »Direkcija za ceste je tista, ki določa hitrosti na državnih cestah, in Partizanska
Šaleška cesta osta ja težava
Potem nam je Tone Brodnik odgovoril na »prometne pripombe« na Šaleški cesti. »Žal prometna ureditev, o kateri smo se dogovorili, preden je MO Velenje prodala zemljišče za Mercator center in garažno hišo pod njim, ne bo takšna, kot smo želeli. Načrtovali smo sistem zavijanja desno--desno, pod novo avtobusno postajo pa gradnjo krožišča, kjer bi morali obrniti, če bi s Šaleške želeli na Rudarsko, torej proti Hotelu Paka. Ker gradnja 50-metrskega krožišča ni možna, saj tak rondo po meritvah Direkcije za ceste RS
REKLI
Zdravko Predovnik, Velenje: »Zadnje čase po mestu največ hodim peš, opažam pa, da to ni lahko, velikokrat pa je tudi nevarno. Po pločnikih so parkirani avtomobili, saj je disciplina parkiranja obupna. Vozniki v križiščih vozijo v rdečo luč in tako ogrožajo pešce, ki že imamo zeleno za prehod čez cesto, nihče ne prižiga smernih kazalcev. Zelo moteč je semafor pri Paki, ki vodi proti zdravstvenemu domu. Tam rdeča luč gori nerazumno dolgo. Če se po mestu vozim v avtu, me najbolj motijo ležeči »policaji« na Jenkovi, ki so tako visoki, da lahko poškoduješ avto. Partizanska cesta pa je zame, čeprav vozim počasi, čisto prepočasna, talnih oznak na njej, sploh tistih rumenih črt, pa sploh ne razumem.«
Peter Kovač, Šmartno ob Paki: »Odkar imate v Velenju modre cone, nič kaj rad ne prihajam v center mesta. Če že pridem sem po nakupih, se zapeljem do Sela. Me pa marsikaj moti na poti do Velenja; najprej prevelike omejitve čez Lokovico, kjer je v slabem vremenu omejitev 50 km/h, pa tudi Parizan-ska cesta ima premajhno najvišjo dovoljeno hitrost. Včasih je bilo dovoljeno 70, potem 60, sedaj le 50. To ljudi dela le živčne. Moram pa reči, da se mi zdijo krožišča v Velenju dobra prometna rešitev. Teh bi lahko bilo še več.«
Dejan Tovornik, Velenje: »Kot pešca me najbolj moti nevaren prehod za pešce pri zdravstvenem domu na Kidričevi cesti.
Interval je pre-redek, poleg tega vozniki tam vozijo tudi čez njihovo rdečo. Veliko jih je, ki nerazumno divjajo po Kidričevi proti šoli MPT, kar bi morali bolj nadzirati. Kot voznika me moti novo krožišče pri Rdeči dvorani, ki se mi zdi nelogično, preozko, skratka, zakom-plicirano, zato so v njem kar pogosto prometne nesreče. Talne lučke, ki so gorele na dveh prehodih za pešce v mestu, se mi niso zdele posrečena prometna rešitev, saj se v dežju sploh niso videle. Partizanska cesta pa bi morala dovoljevati višje hitrosti. Vsaj 60 km/h.«
Tone Brodnik
je »njihova«. Po njihovi razlagi gre za strnjeno naselje, zato je direkcija in državna inšpekcija zmanjšala hitrost. Bomo pa preverili, zakaj v Ljubljani dovoljujejo 60 km/ h v strogem mes tu, pri nas pa ne.« No, za semaforje na Partizanski cesti smo izvedeli, da so v lasti podjetja Gorenje. »To so inteligentni semaforji, ki zaznajo promet na t. i. zanki - torej, rdeča luč naj bi na Partizanski svetila le, če kdo nanjo zavija iz smeri Gorenja.« Zakaj gorijo tudi, ko ne, naš sogovornik ni vedel. Je pa dodal, da bodo v Velenju ob obnovi Šaleške
ceste začeli posodabljati vse semaforje, kar bo omogočilo tudi zeleni val in večjo pretočnost prometa.
Izve de li smo še, da se temač nih in ozkih ulic v MC Desni breg zavedajo, sploh med četvorčki nad in pod šolo MPT. Stopnice na pešpoti pod njo so začeli popravljati le dan po našem obisku mestne hiše, razsvetlili naj bi jih najpozneje spomladi. V tem delu mesta bo novih prometnih rešitev še precej, a ne čez noč. Tudi zato, ker časi investicijam niso najbolj naklonjeni.
■ Bojana Špegel

lil
ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI
	uKLIM	
www.ssk-		klub.si
Enajsti »Knap žur« za nami, brazilske borilne veščine pred nami
Šaleški študentski klub je letos že enajstič organiziral tradicionalni ''Knap žur''. Po lanskem nepozabnem povrat-ku že tradicionalnega žura študentov Šaleške doline v središče Študentskega rajanja - v Mariborskem ŠTUK--u, smo letos ponovno pripravili enega najbolj prepoznavnih študentskih dogodkov. V torek, 20. 11. 2010, okoli polnoči, ko se je večer že prevesil v nov dan, se je Štuk dodobra napolnil in ogrel za najboljši žur. Skok čez kožo je zelo znana rudarska šega sprejemanja novincev v rudarski stan, ki izvira iz 16. stoletja, in je z Velenjem, rudarskim mesto, ter praznovanjem dneva rudarjev povezan že od leta 1961. Že enajsto leto pa je to tudi tradicija Knap žura v Mariboru in obvezno opravilo vsakega obiskovalca na žuru. Poleg skoka čez kožo ni manjkalo niti knapovske tradicionalne malica, niti dobre volje, akcijskih cen pijač in nagradnih iger. Najprej so občinstvo ogreli domači velenjski rockerji The hot coffe in razgreli prisotne za glavne zvezde večera. Po pozdravnem govoru predsednika ŠŠK-ja Žana Delopsta se je prava zaba va šele pri čela. Na oder so stopili člani hrvaške zasedbe Elemental. Na koncertu so nam predstavili poleg odličnih starih komadov tudi čisto sveže skladbe z njihove najnovejše zgoščenke »Vertigo«. Po nastopu naših hrvaških gostov nas je preostanek noči zaba va la še sku pi na POWERSHOCK, trenutno ena najbolj-
ših »yugo rock cover« skupin v Sloveniji.
Knap žur je tudi letos navdušil zbrano množico na Štuku in spet združil študente Šaleške doline po Sloveniji ter druge. Iz Ljubljane so se naši študentje pripeljali kar z dvema avtobusoma. In splačalo se jim je. Brez dvoma lahko trdimo, da je to žur, za katerega velja - »enkrat na Knap žur, vedno na Knap žur!« Zabava se je nadaljevala z DJ-em še naprej, za nekatere celo do jutra.
V	petek, 3. decembra, organizira ŠŠK za vse študente prvih letnikov bruco-va nje, na katerem bomo krsti li naše naj mlaj še štu den te in jih spreje li v študentski staž. Tudi letos bo poskrb-lje no za zaba vo ob krs tu, zači nje ne igrice sveže pečenih študentov in bru-comor, katerega sestavine vam ne bomo raz kri li.
V	soboto, 4. decembra 2010, pa vas vabimo na delavnico Capoeira - delavnico brazilskih borilnih veščin, ki bo potekala ob 18.00 v Centru za nego telesa v Velenju. Ste že slišali za capo-eiro?To je dinamična brazilska borilna veščina, ki vključuje gibe napada, obrambe in akrobatike. Poleg športne aktiv nos ti je capo e i ra tudi kul tu ra, tra di ci ja in še veli ko več. Je edi na borilna veščina, ki poleg gibanja vključuje tudi glasbo - petje in igranje na raz lič na tra di ci o nal na glas bi la. Na delavnici se bomo spoznali z osnovami capoeire; seznanili se bomo s teh-ni ka mi obram be, napada in ostali mi aspekti capoeire. Delavnico bo vodila Tanja, aktiv na čla ni ca Šport ne ga in kul turne ga druš tva ŠKD Capo e i ra tradicao baiana. Društvo deluje pod vodstvom brazilskega mojstra capo-e i re Jose Ubal da Dos San tosa, ki poučuje capoeiro v Sloveniji in Italiji (www.capoeiratb.com). Delavnica je primerna za vse, ne glede na starost, znanje, spol. Za člane ŠŠK je delavnica brezplačna, za ostale pa znaša 5 evrov.
Se vidimo!
■ Nastja Stropnik Naveršnik
Spet so razveselili zbiratelje
Pošta Slovenije je te dni razveselila zbiratelje z izdajo novih poštnih znamk. V seriji znamk z Žlico po Sloveniji nas popeljejo na Koroško. Na znamkah prikazujejo njeno tipično jed mežerli, ki ga pripravijo iz nasekljane drobovine, mleka, kruha, smetane, jajc in začimb, ter koroška skuta s čebulo in z bučnim oljem.
V seriji znamk Arheološke najdbe je tokrat na vrsti starejša železna doba (8.-4. st. pr. n. št). Na znamki v bloku je prikazan nakit iz tistega časa, ogrlica iz steklenih jagod. Steklene jagode so bile najdene na Dolenjskem, ki naj bi bila po številčnosti najdenega okrasja domnevno najpomembnejše proizvodno središče steklenih jagod v obdobju starejše železne dobe v Evropi. Tudi letos so izdali znamki z božično-novoletnim motivom. Na prvi prikazujejo adventni venec z okrasjem iz čebeljega voska, na drugi pa silvestrsko ulivanje svinca v vodo, kar je bil eden od nači-
nov napovedovanja prihodnosti. Znamki sta namenjeni pošiljanju voščilnic doma in v tujino. Izdani sta v polah po 50 znamk na klasičnem papirju in v zvežčkih z 12 znamkami na samolepilnem papirju. Zbiralce, ki so spregledali kakšno izdajo, so razveselili z Letno mapo znamk 2010. V njej so zbrane vse redne in priložnostne znamke, izdane v tem letu. Mapa je v prodaji na večjih poštah po Sloveniji. V naslednjem letu bodo prve znamke izdali 28. januarja; to bo serija Znamenite osebnosti, Voščil-na znamka, Ljudske noše, Folklora - maske ter Kitajski horoskop.
Dodatne informacije o novih poštnih znamkah lahko najdete na spletni strani www.posta.si
Izpolnili naloge
Člani Kluba študentov šmarške fare se udeležuj ej o tudi drugih, ne le zabavnih aktivnosti -Novi predsednik kluba Aljaž Zagajšek
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 27. novembra -
Po nekaterih podatkih je v občini Šmartno ob Paki blizu 200 študentov, polovico od tega je članov Kluba študentov šmarske fare. Ta delu-
je od leta 1972, bolj prepoznaven med tovrstnimi klubi v Sloveniji pa je postal z vključitvijo v Zvezo študentskih klubov Slovenije. Minulo soboto so na letni skupščini kluba (v prostorih tamkajšnjega javnega zavoda Mladinski center) ocenili opravljeno delo v preteklem letu, izvolili nove člane organov upravljanja kluba, sprejeli okvirni delovni program za študijsko leto2010/2011, med drugim pa so po 4 letih znova podelili naziv častni član kluba. Prejel ga je Klemen Slemenšek, predsednik kluba v letih 2004 in 2005.
Po besedah dosedanjega predsednika kluba Blaža Šmerca so uresničili program, ki so ga spre-je li na lan ski skup šči ni. Veli ko pozornosti so namenili kulturnim in športnim aktivnostim. Med drugim so organizirali turnir v košarki, nogo metu, namiz nem teni su, taroku, dva turnirja v pokru, koncert. Na brucovanju so sprejeli v
svoje vrste nove člane, sodelovali so na raznih drugih športnih turnirjih, predstavili pa so se še na Škisovi tržnici v Ljubljani in Mariboru. Na vprašanje, kako bi odvrnil tistim, ki menijo, da se samo zabavajo, je Blaž Šmerc odgovoril: »Študente pritegne zabava in dogodki, na katerih se kaj dogaja. Mislim, da smo z organiziranjem potopisnih predavanj, kakšno drugo kulturno, športno prireditvijo, s sodelovanjem na vseslovenski očiščevalni akciji in podobnim dokazali, da se udeležujemo tudi drugih aktivnosti. Tudi za novo dvorano Marof se bomo morali študenti potruditi, da jo bomo napolnili s čim več pravimi vsebinami.«
V nadaljevanju skupščine so za predsednika kluba izvolili Aljaža Zagajška. Ta je povedal, da je letošnji delovni program podoben lanskemu. Poleg utečenih projektov bodo poskušali izboljšati sodelovanje s Šaleškim študentskim klu-
Novi predsednik Kluba študentov šmarške fare Aljaž Zagajšek
bom, s katerim že tvorno sodelujejo. »V domačem okolju pogrešamo več raznovrstnih dogodkov, še več športa, več druženja. Trudili se bomo privabiti medse več študentov, s katerimi se redkeje srečujemo,« je povedal Zagajšek. ■
Tokrat nisva ležala v senu, ampak v postelji
V Plešivcu se je pred nedavnim zbrala pisana, predvsem pa vesela svatovska druščina s Terezijo in Francem Morijem v ospredju. Sijala sta od zadovoljstva. Razumljivo, saj je bil to njun dan. Praznovala sta namreč zlato poroko.
»Res smo se imeli lepo. Štimung je bil ta prav, mladi muzikanti so
zažigali... Gavški oglarji so ukradli nevesto in so zanjo »zglihali za grunt«. Bilo je veliko bolje kot pred 50 leti, ko sva si prvič obljubila zvestobo. Za nameček pa se nisva jutro po ohceti zbudila v senu, ampak v postelji,« sta hudomušno nekaj dni po dogodku dejala Terezija in Franc. V skupnih 50 letih, sta povedala, je
bilo vsega: dobrega in slabega, a sta vse preživela, ker se raz umeta, ker z veliko mero potrpljenja sprejemata, kar jima je na pot prineslo življenje. »Včasih je eden malo bolj siten, drugič pa drugi,« je dopolnil misel Franc, ki je penzijo dočakal na Premogovniku Velenje. Tu seje zaposlil v ranih mladostnih letih in se ob
delu izšolal za rudarja. Bistveno bolj zahtevni delovni pogoji v jami v primerjavi z današnjimi so načeli njegovo zdravje, zato je pred 45 leti postal invalid. Žena Terezija je do takrat, da so otroci nekoliko zrasli, doma gospodinjila, nato seje zaposlila v velenjskem Gorenju. 20 let pred upokojitvijo pa je delala pri Petrolu. Poleg službe in družine sta 25 let delala še na kmetiji Francove-ga očeta. Povedala sta še, da jesen življenja preživljata zadovoljna, ker sta vajena skromnosti. Čas si Terezija krajša s pletenjem, kvačkanjem, gospodinjskimi opravili, tudi za okolico hiše skrbita, Franc še za zajčke. Sta člana gabrškega upokojenskega društva in rada se odzivata na aktivnosti Športno-rekreacijskega društva Gavce - Veliki Vrh. Imata tri krasne otroke - Braneta, Janka in Zdenko in še bolj krasnih 6 vnukov. Nič drugega si ne želita kot zdravja, da bi se z vsemi tako dobro razumeli, kot so se doslej, in da bi se večkrat poveselili kot na zlati poroki. Pa tudi če za »fešto«ni kakšnega posebnega razloga.
■ Tp
Božično-novoletni bazar
V petek, 26. 11. 2010, so sneg in polne stojnice božičnih izdelkov poskrbeli za čudovito praznično ozračje pred OŠ Liva da.
Starše, babice, dedke, tete in strice so pozdravili bobni, plesalki ter pozdravni govor učenke. Vsi so komaj čakali,
da prerežemo trak, ki jih je ločil od stojnic, polnih naših izdelkov. In že je prišel čas, ko so lahko vstopili v naš svet, kjer so uživali ob dobri glasbi in izbiranju izdelkov, ki smo jih sami ustvarili. Šolski novinarji smo se malce pomešali med obiskovalce ter jih povprašali, kaj si mislijo o našem letošnjem bazarju. Vsi so bili izjemno navdušeni, da smo ga ponovno izvedli, in nam zaželeli, da bi vse prodali. Izkupiček od prodanih izdelkov bo Šolski sklad porabil za nakup peči za peko gline. Sneg, praznično ozračje in zadovoljni obrazi so bili nekakšen uvod v zimo.
■ Šolski novinarji
Folkloristi ne držijo križem rok
Velenjsko kulturno društvo Medimur-je je konec septembra gostovalo v Nedelišcu na povabilo tamkajšnjega društva, za martinovo pa so v goste povabili Hrvaško kulturno društvo Pomurje iz Lendave. Plesalce in godce so popel-
jali na nekatera zanimiva mesta v Šaleški dolini in za zaključek pripravili krst vina. Seveda so se ob tej priložnosti skupini predstavili druga drugi z bogatim programom medimurskih plesov in pesmi.
■ N. Trampuš
RAZVEDRILO
Nagradna križanka podjetja Elektro Jezernik
ELEKTRO
JEZERNIK
ELEKTRO INSTALACIJE TOPLOTNA TEHNIKA - AVTOMATIKA ŠIBKOTOČNE INSTALACIJE IN NAPRAVE
ČRNOVA 53d, 3320 VELENJE Tel.: 03/ 897 30 90, GSM: 041/624 912
Podjetje Elektro Jezernik, d.o.o., se ukvarja z montažo elektroinstalacij, toplotne tehnike, avtomatike, šibkotočnih instalacij in naprav. Izvajajo tudi vso inštalacijo v enodružinskih hišah.
Objekti izvedeni v letu 2009/2010 (med ostalimi):
•	Mladinski hotel Velenje
•	Študentski dom, Smetanova, MB
•	Vila Mayer
•	Sončne elektrarne
•	Stikalni bloki TC3 Mercator, Velenje
Objekti v gradnji
(med drugimi):
>	Vila Bianca
>	Bloki Selo
Hala Tina, Nasovče
>	Bloki Pobrežje
>	Stikalni bloki in univerzalno ožičenje Hotel Golte.
Rešeno križanko pošljite najkasneje do 13. 12. 2010 na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »križanka Jezer-nik«. Izžrebali bomo 3 nagrade:
1.	svetilka Arona
2.	3x varčna žarnica osram
3.	stropna svetilka 60 w
Prijazne praznične decembrske dni, miren Božič in uspešno 2011!
»»Has
Po pričakovanju med sestnajst
Rokometaši Gorenja kljub naklonjenosti sodnikov Nexeju med šestnajstimi najboljšimi ekipami pokala EHF - V soboto z Loko
Slovenski podprvaki so se zadovoljni vrnili s sobotne povratne tekme iz hrvaških Našic. Povratno tekmo Nexejem so sicer izgubili s štirimi goli razlike (28: 32), a so se kljub temu uvrstili v osmino finala pokala Evropske rokometne zveze (EHF). V prvi tekmi so si v velenjski Rdeči dvorani priigrali
za Hrvate nedosegljivih devet golov razlike, kijih domači kljub naklonjenosti romunskih sodnikov niso uspeli nadoknaditi.
Podob no kot v Vele nju so tudi v soboto imeli veliko več izključitev od gostiteljev, kar 18 minut, gostitelji pa le štiri. na obeh tekmah pa so imeli igralci Gorenja skupaj kar
S prve tekme v rdeči dvorani
36v minut izključitev Nexeja pa le 10. Kljub nerazumljivemu sodniškemu kriteriju temu velenjska skupna zmaga ter napredovanje med šestnajst najboljši ekip ni bilo nikoli vprašljivo.
Pri Gorenju so bili najbolj učinkoviti Nikola Manojlovič s šestimi zadetki, Rok Simič s šestimi in
Marko Bezjak s petimi.
Trener Gorenja Branko Tamše: »Želeli smo zmagati tudi v Naši-cah. Očitno pa je bila v podzavesti igralcev zanje nasprotnika neulovljiva prednost devetih zadetkov in zato najbrž tudi niso lovili nove zmaga. Pomembno je, da so smo se uvrstili v naslednji krog. Ves čas tekme smo nadzorovali izid, naše napredovanje ni bilo nikoli vprašljivo. Ker je bilo veliko čudnih sodniških odločitev, sem prepričan, da najbrž ne bi zmagali še v Naši-cah, pa četudi bi igrali veliko bolje, kot smo. Prav zato moram dodatno pohvaliti igralce, da niso klonili vplivu sodnikov, igrali dobro z igralcem manj, vzdržali vse nalete domačih in se tako zasluženo uvrstili v nadaljnje tekmovanje.«
V Evropi bodo Velenjčani prvenstvo nadaljevali februarja. To soboto bodo v prvenstveni tekmi (19.00) gostili Loko, v sredo pa bodo v pokalni tekmi gostovali v Krškem.
Nov nasprotnik -avstrijski Bregenz
Velenjski rokometaši Gorenja je bil prav gotovo naklonjen torkov žreb na sedežu Evropske rokometne zveze na Dunaju. Njihov nasprotnik v osmini finala bo avstrijsko moštvo Bregenz, v bobnu pa so bili med drugimi tudi nemški Lemgo, španski Real Ade-mar in danski Bjerringbro--Silkeborg. V prvi tekmo bo Gorenje gostitelj.
Tekmo z Olimpijo preložili, v soboto z Mariborom
Rudarji želijo prvi premagani vodilni Maribor to jesen - Začetek tekme bo ob 14. uri
V 19. prvenstvenem krogu v prvi nogometni ligi so odigrali le tri tekme, dve pa so zaradi slabih vremenskih razmer preložili. Maribor je še vedno edino moštvo brez poraza, saj je tokrat premagal moštvo Triglava s 3 : 1, pa čeprav so gostje povedli. V primorskem derbiju je bil Koper z 2 : 1 boljši od Primorja, Nafta pa je doživela nov poraz. V tem krogu je v gosteh pri Hit Gorici izgubila z 0 : 1.
Za Rudarjevega trenerja Bojana Prašnikarja je prišel sneg v nepravem času, saj so zadnjih pet tekem odigrali zelo dobro in tudi od gostovanja Ljubljani pri Olimpiji so si veliko obetali.
V sobotnem 20. prvenstvenem krogu bo ob jezeru gotovo tekma jeseni, Velenjčani bodo gostili še nepremagani Maribor, ki ima kar 21 točk več od njih. Toda odločala bo - kot pravijo trenerji - trenutna
forma, in trener Bojan Prašnikar bo skupaj s svojim pomočnik Robertom Pevnikom skušal prizadejati gostom prvi letošnji poraz, to pa bi domačim prineslo napredovanje na četrto mesto, kjer so trenutno Lendavčani, ki so nazadnje zmagali v 10. krogu.
Bojan Prašnikar, Rudarjev trener: »V zadnjem času smo uspešno stopnjevali formo, zato je škoda, da tekme v soboto ni bilo. Upam,
da se to ne bo zgodilo zaradi napovedanega novega sneženja. Res škoda, da je odpadla, ker smo bili zelo dobro pripravljeni na Olimpijo in smo zaupali svojim sposobnostim.« Seveda bodo rudarji tudi za Maribor, ki bo v soboto gostoval v Velenju, skrajno motivirani v Velenju in jih vsekakor skušali kot prvi to jesen premagati.
NA KRATKO
Prezimili bodo na zadnjem mestu
Šoštanjski kegljači bodo prezimili na dnu razpredelnice, saj so tudi v 9. krogu ostali praznih rok. Na kegljišču Golovec v Celju so pomembno srečanje izgubili (2 : 6) tako kot vsa ostala v zadnjih trenutkih srečanja. Domači tekmovalci so srečanje pričeli zelo rezervirano, kar so Šoštanjčani pridno izkoristili, saj so pri rezultatu 1 : 1 imeli prednost sedmih kegljev. Ko je že kazalo, da bodo Šoštanjčani v igri drugega para osvojili obe točki, sta se domača igralca prebudila in kljub zaostanku 23 kegljev preobrnila rezultat v svojo korist. Tako je na semaforju bilo že 3 : 1 za domače z minimalno prednostjo 10 kegljev. Šoštanjčani so še imeli možnost za osvojitev vsaj ene točke, vendar je zelo slaba igra igralca v tretjem paru pokopala upanje na uspeh.
Sledi dvomesečni premor, v katerem se bodo morali kegljači čim bolj pripraviti, da se rešijo izpada iz lige.
Berlotu rezultat kariere
Čeprav je Gašper Berlot v svoji karieri dosegel že obilo vrhunskih rezultatov, se je minuli vikend zanj izšel več kot po načrtih. V finskem Kuopiju se je kosal s precej starejšimi šampioni na prvi tekmi sezone 2010/2011 svetovnega pokala v nordijski kombinaciji. Smučarski skoki so mu uspeli, kot je vajen, in se uvrstil na 11. in 16. mesto. V smučarskem teku pa je nekoliko zaostal, vendar je v soboto zasedel 29., v nedeljo pa kar 21. mesto, s čimer je dosegel doslej svoj največji uspeh. Sedaj ga čaka nadaljevanje tekem svetovnega pokala z vrhuncem udeležbe na svetovnem prvenstvu v norveškem Oslu konec februarja in v začetku marca 2011.
V	klub vabimo mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki. Začetniki bodo lahko vadili z alpskimi smučmi. Več o klubu: velenje-skijump.si .
Na evropskem prvenstvu nabirali izkušnje
V	Eindhovnu na Nizozemskem je bilo od 25. do 28. 11. 14. evropsko prvenstvo v kratkih 25 m bazenih. V slovenski reprezentanci sta nastopili tudi velenjski plavalki Tina Meža in Nina Drolc. Njuna udeležba na prvenstvu je za Plavalni klub Velenje velik uspeh. Obe sta si z nastopom pridobili dragocene izkušnje. Tina je osvojila 25. mesto v disciplini 50 m
prsno (32,43) in 26. mesto v disciplini 100 m mešano (1:04,26). Nina je osvojila 25. mesto v disciplini 50 m prosto (25,82). Potrdila je, da je še vedno najhitrejša Slovenka. Za uvrstitev v polfinale ji je zmanjkalo 23 stotink sekunde. Osvojila je še 26. mesto na 200 m prosto (2:03,16) in 29. mesto na 100 m prosto (56,09). Tako Tina kot Nina sta v svojih najboljših disciplinah odplavali svoje letošnje najboljše rezultate.
Poraz proti državnim prvakom
V	soboto so igralci NTK Tempa doma igrali proti NTK KEMI iz Puconcev. Slednji so Velenjčane premagali gladko s 5:0. Trener in prvi igralec Tempa Žiga Jazbec tokrat ni igral, saj je po njegovih besedah dal priložnost mladima Kljajiču in Roscu. '' Vedeli smo, da imamo malo možnosti proti aktualnim državnim prvakom. Zato sem želel, da zaigrata naša najmlajša člana ekipe saj si na tak način pridobivata izkušnje v tekmah z najboljšimi igralci v Sloveniji'' je poudaril.
V	naslednjem krogu, to soboto, bodo gostili ekipo Murske Sobote. To bo gotovo zelo zanimiva, zato ste vsi več kot vabljeni ob 17. uri na OŠ Gustava Šiliha.
Velenjčani na koncu drugi
Končala se je 1. slovenska šahovska liga - vzhod z imenitnim uspehom moštva iz Velenja. Igralci Šahovskega kluba Velenje Veplas so na koncu zasedli drugo mesto. V drugem delu tekmovanja so trikrat zmagali in igrali neodločeno. Tako so premagali Slovensko Bistrico 4:2, Lendavo 4,5:1,5, Žalec 3,5:2,5 in igrali neodločeno s Hočami 3:3. Tako so skupaj osvojili 31,5 točk, kar je bilo dovolj za 2. mesto. Zmagala je ekipa Celjskega šahovskega kluba s 35 točkami, tretja je bila Lendava, Žalec je osvojil 5. mesto in Slovenj Gradec osmo, izpadla pa je ekipa Impol Slov. Bistrica. Velenjski šahisti so po posameznih deskah osvojili sledeče število točk. 1. deska Darko Dorič je dobil 5,5 točk iz 9 iger, 2. Davor Rameša 4/9, 3. Gregor Goršek 5,5/9, 4. Sašo Brusnjak 6/8, 5. Milan Matko 4/8, 6. Radiša Rajkovič 1 /4 in 7. Jernej Mazej 5,5/7. Odlično sta nastopila mlada člana ŠK Velenje Goršek in Brusnjak; dosegla sta najboljša rezultata na svojih deskah in s tem osvojila tudi naziv MK (mojstrski kandidat), ki jima bo dodeljen na seji ŠZS. Najboljši rezultat pa je dosegel Mazej (79%) vendar je imel slabše nasprotnike.
Tekmovanja članic, mladincev in mladink
Končana so tekmovanja tudi v drugih kategorijah. Tako so mladinci v prvi ligi osvojili četrto mesto, mladinke so bile sedme. Odličen rezultat pa so dosegle članice s sedmim mestom med triindvajsetimi ekipami.
Prvenstvo osnovnih šol
ŠK Velenje Veplas bo organiziral ekipno in posamično prvenstvo osnovnih šol v prostorih kluba na Kopališki 3. Tekmovanje bo 10. decembra ob 16 uri.
Pravi naslov
reklano!
>911750
Proti Fužinarju Metalu osvojili zgolj točko

Odbojkarji Šoštanja Topolšice so srečanje s Fužinar Metalom odigrali brez treh igralcev prve postave -Paviča, Ačimoviča in Lipovca, kljub temu pa so po dokaj nervoznem začetku prvi niz odigrali dobro. Z natančnimi začetnimi udarci so Šoštanjčani najboljše gostujoče napadalce oddaljili od mreže, da je bila lažja igra domačih v bloku in v polju, in tako so prvi niz Šoštanjčani dobili na 18.
Sledila je izredno raztrgana igra, v kateri so domači odbojkarji naredili preveč napak. Drugi niz so tako prepustili gostom, ki so ga dobili s 25 : 21, v tretjem pa so gostitelji ponovno zaigrali bolje in z bojevito igro ponovno povedli z 2 : 1 v nizih, a so odbojkarji Fužinar Metala v četrtem ponovno izenačili.
Mlada šoštanjska ekipa ima premalo izkušenj, v napadu so bili premalo zbrani, napake so delali tudi
pri sprejemu, tako da so tudi v petem nizu morali priznati premoč gostom, ki so se na koncu veselili skupne zmage s 3 : 2. Zmaga v petih nizih prinaša zmagovalcu dve, poražencu pa eno točko, in Šoštanjčani so sedaj na še vedno solidnem 5. mestu, a za izpolnitev ciljev, ki so si jih zadali pred sezono (vrh lestvice), bodo morali v prihodnjih krogih pokazati nekoliko več.
Že v petek se bodo odbojkarji Fužinarja Metala podali na nov zanimiv lokalni derbi, in sicer v Črno, odbojkarje Šoštanja Topolšice pa v soboto čaka gostovanje pri še eni koroški ekipi - TAB Mežici, ki je v dosedanjih šestih krogih osvojila zgolj točko.
Tako so igrali
Pokal EHF, 3. krog (povratna tekma)
Nexe Nešice . Gorenje Velenje 32:28 (16:14)
Gorenje Velenje: Gajič, Skok, Bezjak 5, Manojlovič 7, Rutar, Cehte, Miklavčič 2, Musa 4, Štefanič, Golčar 1, Gams 3, Bajram, Nosan, Šimič 6. Sedemmetrovke: Nexe Našice 5 (5), Gorenje Velenje 5 (3). Izključitve: Nexe Našice 4, Gorenje Velenje 18 minut.
(Prva tekma: Gorenje - Nexe 33:24)
2. DOL
Šoštanj Topolšica - Fužinar Metal 2 : 3 (18, -21, 19, -20, -11)
Šoštanj Topolšica: Bevc, Globačnik, Žnider, Krajnc, Golob, Nastič, Boženk, Pavič, Ačimovič, Menih, Sovinek, Kugonič, Sečki
Vrstni red: 1. SIP Šempeter 17, 2. Lubnik 15, 3. Hoče 14, 4. Marchiol Vodi II, 5. Šoštanj Topolšica oba 11, 6. Kekooprema Žužemberk 9, 7. Fužinar
Kegljanje 2 liga vzhod, 9. krog
Pivovarna Laško - Šoštanj 6 : 2 ( 3177 : 3116 )
Šoštanj : Arnuš 503 (1), Sečki 519 (0), Novak 530 (0), Petrovič 542 (0), Hasičič 480 (0), Fidej 542 (1)

SPORT IN REKREACIJA
Proslavili častitljivih 90 let
V dolini najprej začeli igrati nogomet v Šoštanju - Drugi najstarejši klub na Celjskem je med najstarejšimi v državi
Kar precej Šoštanjčanov in drugih Šalečanov, ljubiteljev nogometa, je del petkovega popoldneva oziroma večera preživelo v šoštanjskem kulturnem domu. Tamkajšnji nogometni klub je z zelo zanimivo prireditvijo, ki so jo z nastopom popestrili godbeniki domače Zarje, slovesno zaznamoval častitljivi jubilej, 90-letni-
co delovanja.
Nogometni klub Šoštanj je najstarejši v dolini. Na celjskem območju oziroma na območju, ki ga pokriva medobčinska nogometna zveza Celja, pa je drugi najsta-rej ši. Leto sta rej ši je le NK CM Celje.
Za nogomet seje v Šoštanju že davnega leta 1920 ogrelo nekaj
delavcev Tovarne usnja Šoštanj, ki so ustanovili nogometni klub. Začetki so bili težavni, a tudi zanimivi, saj so si morali nogometaši sami priskrbeti igrišče, zato so igrali na šoštanjskih travnikih, ker pa so jih uničevali, so morali za to plačevati odškodnino. Na igrišču pod Vilo Široko pa so prvič zaigrali leta 1954.
Tudi oprema je bila sprva skromna, povsem drugačna od današnje ..., kljub temu pa so fantje pri nogometu vztrajali, saj je bil nogomet takrat za njih več kot samo šport.
Praktično vso zgodovino šoš-tanjskega nogometa je avtor Jani Napotnik zbral v knjigi 90 let NK Šoštanj, v kateri ne manjka podatkov niti zanimivih zgodb, kot je na primer tista Štefana Kaca, ki je v soboto zvečer igral košarko
prvenstvenimi goli. Med številnimi, ki so še posebej zaznamovali zgodovino šoštanjskega kluba, je treba posebej omeniti Ratka Ste-vančeviča - Raleta (prireditve se žal ni udeležil), ki je bil izvrsten igralec, kasneje pa kot predsednik in gospodar v veliki meri pri-po mo gel, da klub še danes uspešno živi in da je sta di on pod Vilo Široko v Šoštanj privabil tudi takratno jugoslovansko državno reprezentanco.
Klubu so za visok jubilej med drugim čestitali slovenska krovna nogometna organizacija, Medobčinska nogometna zveza Celje, ki jim je podelila plaketo, sosednja kluba Rudar ter Šmartno, šoštanjski župan -n poslanec Darko Menih, s sliko jih je nagradil direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Med ved, Med ob čin ska
Herman Arlič (na desni), predsednik MNZ Celje izroča plaketo zveze predsedniku Janku Lihtenekerju, hkrati je klubu prenesel čestitke slovenske nogometne zveze
Veliko generacij in gostov se je zbralo na proslavi devet desetletij kluba
Jani Napotnik, Jani Šuligoj in Franc Šmon (z leve) so poskrbeli za himno NK Šoštanj
V preddverju kulturnega doma so pripravili tudi zanimivo razstavo z bogatim slikovnim gradivom in osvojenimi pokali številnih generacij, izdali pa so tudi jubilejno brošuro
Da gresta glasba in šport z roko v roki, so dokazali člani domačega pihalnega orkestra Zarja, oblečeni v nogometne drese šoštanjskega nogometnega kluba, ki so s kakovostnimi
in zabavnimi glasbenimi točkami še popestrili dogajanje.
ob 20.00 v Bistrici, ob 11.00 naslednji dan rokomet za Celje in za Šoštanj ob 16.00 nogomet. Danes si kaj podobnega težko privoščijo igralci v katerem koli športu mlajših selekcij, pri članih pa si tega sploh ne znamo več predstavljati ... Podobnih zgodb je v knjigi še veliko.
Na pet kovi sloves nos ti so bile zbrane številne generacije igralcev, trenerjev, funkcionarjev in pripadnikov, ki so pisali čudovito zgodbo, ki jo je treba ohraniti, saj so prav vsi zasluž ni, da nogo met v Šoštanju živi že 90 let. Na vsakega posebej so v klubu ponosni, zato so jih nagradili s plaketami za njihove zasluge. Janko Lihteneker, sedanji predsednik kluba, se je s posebnimi klubskimi priznanji zahvalil tudi vsem, ki so doslej finančno podpirali in še podpirajo klub.
Med odličnimi nekdanjimi igralci so imeli Šoštanjčani v svojih vrstah tudi tretjega najboljšega strelca vseh časov v slovenskih prvenstvih Staneta Korena s 167
nogo met na zve za Celje pa jim je podelila plaketo. Na prireditvi so predstavili tudi klubsko himno.
Velika želja ljubiteljev nogometa v Šaleški dolini je, da bi se člansko moštvo Šoštanja, ki igra v Štajerski ligi, čim prej uvrstilo v tretjo ligo, s čimer bi imela doline v svojega predstavnika v vseh treh najmočnejših državnih ligah.
■ Tjaša Rehar, Stane Vovk
Danes v klubu uspešno delujejo članska ekipa, ki se bori za napredovanje v 3. nogometno ligo, mladinska in kadetska ekipa nastopata v 2. slovenski ligi, poleg tega pa so ponosni tudi na mlajše selekcije U12, U10 in U8, pred nekaj tedni pa so začeli vaditi tudi že petletniki, torej se za prihodnost šoštanjskega nogometa ne gre bati.
NA KRATKO
Taekwondo - Skalčki tretji najboljši v BIH
Tekmovalci Taekwondo kluba Skala Velenje so se v Doboju v BIH udeležili mednarodnega odprtega prvenstva za vse starostne kategorije.
Tekmovalci so svoje delo odlično opravili ter se v Slovenijo vrnili s pokalom za tretjo najboljšo ekipo tekmovanja, Uroš Rupreht je postal najboljši član, članska ekipa Slovenije, ki so jo so sestavljali tudi Velenjčani (Rupreht, Žvikart, Marguč, Kos), pa je osvojila prvo mesto v ekipnih borbah.
Na najvišje stopničke so se povzpeli še Teja Rakuša (deklice, borbe -50kg), Nejc Rakuša (dečki, forme modri pas), Dean Vukančič (dečki, forme zeleni pas), Aljaž Žvikart (mladinci, borbe -69kg), Uroš Rupreht (člani, forme črni pas I. dan in borbe -71kg), Tomaž Jenšterle (člani, forme zeleni pas). Srebrne medalje so si priborili Teja Rakuša (deklice, forme modri pas), Renato Vogler (dečki, borbe -30kg), Dean Vukančič (dečki, borbe -35kg), Borut Sobota (mladinci, borbe -57kg), Aljaž Žvikart (mladinci, forme črni pas I.dan). Tretji pa so bili Domen Zabukovnik (dečki, forme modri pas), Klemen Vogler (dečki, forme zeleni pas in borbe -40kg), Borut Sobota (mladinci, forme črni pas I.dan), Gašper Rek (člani, forme črni pas I.dan in borbe -78kg).
Tigri so si v Ljubljani »prilastili« 11 medalj
Ljubljana, 29. novembra - V
soboto je bilo v Ljubljani mednarodno karate tekmovanje v katah in športnih borbah za vse starostne kategorije. Člani KK Tiger so v športni dvorani Kodeljevo kar enajstkrat stopili na zmagovalne stopničke, skupno pa so osvojili 3 zlate, 3 srebrne in 5 bronastih kolajn. Nastopilo je preko 600 tekmovalcev iz 11. iz držav: Avstrije, Luksemburga, Makedonije, Madžarske, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Irana, Švice, Slovaške, Srbije in tekmovalci iz Slovenije.
Uvrstitve Velenjčanov: Kate -najmlajše: 3. Patricija Centrih. Malčice: 1. Šuhra Maharemovič. Malčki: 3. Amar Zulič, Endis Arletič. Starejši dečki: 2. Mersed Hankič. Mlajši kadeti: 5. Gašper Pečnik. Kadetinje: 2. Azra Golač. Veterani: 1. Štefka Golač. Borbe: mladinke + 59 kg: 3. Nina Nedič. Mladinci - 76 kg: 3. Ermin Mulabdič. Člani - 84 kg: 1. Domen Mihelič, 2. v absolutni kategoriji.
Šesti Barbarin tek
V nedeljo, 5. decembra 2010, prireja Športno društvo Skupine Premogovnik Velenje v okolici Škalskega jezera v Velenju 6. štafetni tek svete Barbare. Start teka mešanih ekip na 13-kilometrski progi (4 krogi po 3,25 km) bo pri stadionu z umetno travo ob 10. uri, vsaka ekipa bo štela 4 člane, med katerimi mora biti vsaj ena ženska. Tekmovanje bo potekalo v absolutni kategoriji ter štirih posameznih kategorijah: kategorija atletskih klubov in šol, kategorija do 119 let, kategorija od 120 do 199 let in kategorija nad 200 let skupne starosti vseh štirih tekačev. Vrstni red tekačev bo ekipa določila sama, vsak tekač bo pretekel krog v dolžini 3,25 km. Prijave zbirajo pred pričetkom teka od 8. ure dalje v Ribiškem domu ob Škalskem jezeru. Prosijo pa, da ekipe zaradi boljše organizacije do 29. novembra sporočijo informativne prijave na elektronski naslov pvedenik@gmail.com. Startnina je 20 evr za ekipo. Vsak od tekmovalcev bo prejel spominsko medaljo in darilo, topel obrok in čaj. Prve tri ekipe v absolutni kategoriji pa tudi pokal in medalje, medalje bodo prejele tudi prve tri ekipe po tekmovalnih kategorijah. Najmlajša in najstarejša ekipa pa bosta dobili praktični darili. Tek bo v vsakem vremenu.
»"Has
Kronika
Trčil in odpeljal
Šoštanj, 28. novembra - V nedeljo v jutranjih urah je trčilo na parkirišču pred diskoteko S v Ravnah. Neznani voznik osebnega avtomobila je zaradi nepravilnega premika z vozilom zadel tam parkiran avto, potem pa s kraja odpeljal. Kršitelja so policisti že izsledili.
Ostal brez rabljenih motorjev
Velenje, 23. novembra - S »keso-na« tovornega vozila, parkiranega na Žarovi cesti, je neznanec ukradel več rabljenih motorjev osebnih avtomobilov ter štiri platišča. Iz tovornega vozila pa je vzel akumulator in registrski tablici.
Je bila v vodi gnojnica?
Velenje, 23. novembra - V Lipju je bilo v torek popoldan vodno zajetje po vsej verjetnosti onesnaženo z gnojnico. Če bo analiza vzorcev sum potrdila, bodo policisti nadaljevali zbiranje obvestil o sumu storitve kaznivega dejanja onesnaženja pitne vode.
Zeb lo ga ne bo, plačal pa ni
Velenje, 26. novembra - V petek popoldan je v prodajni Takko v Super Novi v Velenju neznanec ukradel dvajset jopic in šest spodnjih delov trenirk v vrednosti 200 evrov.
Samovžig žagovine
Šoštanj, 29. novembra - V ponedeljek dopoldne je v Skornem prišlo do samovžiga žagovine v silosu Tesarstva Mešič. Ogenj, ki so ga ukrotili gasilci, je uničil del silosa in streho nad njim. Gmotna škoda znaša okoli 10.000 evrov.
Pogrešajo ben cin ski agre gat
Polzela, 29. novembra - Na Polzeli je bilo vlomljeno v ograjen prostor skladišča. Lastniki pogrešajo bencinski agregat, vreden okoli 600 evrov.
Iz policistove beležke
Zaradi parkiranja najprej spor, potem močan udarec
V	torek, 23. novembra dopoldan, sta se v podzemni garaži Nakupovalnega centra Velenje voznika sprla zaradi parkiranja. V prepiru je 39-letni udaril 75-let-nega in to tako, daje ta padel po tleh. S kraja gaje odpeljalo reševalno vozilo najprej v velenjski zdravstveni dom, potem pa v slo-venjegraško bolnišnico, kjer so ugotovili, daje utrpel hudo telesno poškodbo.
Na Stantetovi kalil noč ni mir
V	torek, 23. novembra pono či, je po vratih stanovanja v stanovanjskem bloku na Stantetovi v Velenju tolkel stari znanec policije in motil nočni mir stanovalcev. Preden so tja prišli možje v modrem, je odšel.
Udaril mamo
V	sredo, 24. novembra popoldan, je v stanovanjski hiši v Skor-nem 27-letni sin doma izvajal nasilje in pri tem udaril 55-letno mamo.
Nedos tojen do zdravstvenega oseb ja
V	sredo, 24. novembra zvečer, seje v dežurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje pacient nedostojno vedel do osebja. Čeprav je iz dežurne odšel prej, kot so prišli tja policisti, se plačil ne mu nalogu ne bo mogel izogniti.
Žaljiv do babice
V	soboto, 27. novembra, se je v
stanovanju na Tomšičevi v Velenju mladoletnik žaljivo vedel do svoje babice. O dogodku bodo policisti obvestili Center za socialno delo.
Spor v lokalu, tepež pred njim
V	nedeljo, 28. novembra, v jutranjih urah so policisti obravnavali prijavo 23-letnega oškodovanca, ki je povedal, da se ga je po sporu, ki se je začel v lokalu Max, pred lokalom fizično lotil 34-letni znanec in ga lažje poškodoval. Zdravniško pomoč je iskal v dežurni ambulanti.
Trije proti dvema
V	nedeljo, 28. novembra, so
policisti zvečer posredovali v sporu pred kioskom Kebab na Prešernovi cesti v Velenju. Na eni strani so bili trije, vsi člani ene družine, stari 48, 28 in 25 let, na drugi strani pa dva 44-letnika. O kaznivih dejanjih ogrožanje varnosti in ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru še zbirajo obvestila.
Sose da sta se skre ga la
V	ponedeljek, 29. novembra, so
policisti posredovali v stopnišču stanovanjskega bloka na Koželjskega ulici na Gorici, kjer sta se soseda prepirala in žalila. Obema so napisali plačilni nalog.
Po tele fonu jo je žalil
V	ponedeljek, 29. novembra zvečer, je bivšo partnerko z Zidan-škove v Velenju po telefonu poklical bivši partner in jo žalil ter vpil nanjo.
Muca pogi ni la zara di brc
V	ponedeljek, 29. novembra, je
na Cesti talcev v Šoštanju stanovalec ene od stavb pred blokom obrcal mačko, last sta rej ših zakoncev iz sosednjega bloka. Muca je zaradi prejetih brc umrla na rokah lastnika. Policisti o okoliščinah kaznivega dejanja mučenja živali še zbirajo obvestila.
Iz mestne hise na Titov trg
Uspešno opravljena nenapovedana gasilska vaja j e potekala tekoče, mirno in hitro
Velenje, 25. november - V četrtek zjutraj je v upravni stavbi MO Velenje potekala nenapovedana gasilska vaja. Namen vaje, ki se mora po zakonu izvajati vsako leto, je bil preveriti evakuacijski čas zaposlenih in obiskovalcev iz občinske hiše. Vaja je potekala
tekoče, mirno in hitro.
Za potrebe gašenja začetnih požarov in evakuacije je v občinski upravi usposobljenih pet delavcev, ki so sodelovali pri izvajanju evakuacije. Evakuacija osemdesetih zapos le nih je bila zaklju če na v petih minutah na zbornem mestu
na Titovem trgu. Po izve de ni vaji so zaposleni imeli še krajše predavanje, ki gaje pripravil strokovnjak podjetja Sintal Robert Forštner. Opozoril je na manjše pomanjkljivosti, ki jih je opazil pri evakuaciji (potrebno je zapirati vrata, da se prepreči širjenje dima v vse pro-
store; na vrhu stopnišča naj se odprejo okna in s tem omo go či odvajanje dima s stopnišča; pričeti gašenje, če je možno).
Zapos le ni v občin ski upravi so po predavanju nadaljevali interno izobraževanje, seznanili pa so jih predvsem z reorganizacijo občinske uprave, novimi osnovami kores-pondenčnih dokumentov, upravnim postopkom, s poslovanjem s strankami in slovenščino na delovnem mestu. Podobno izobraževanje bodo nadaljevali tudi v prihodnje.
■ bš
Zima je tu - poskrbimo za živali!
Vtem času potrebujejo naše živali večjo pozornost, zato poskrbimo zanje, saj je to naša dolžnost!
Odnos mnogih lastnikov živali je zelo krut in malomaren, kajti o tem pričajo številne prijave na društva proti mučenju živali. Zato smo člani društev dolžni opozarjati lastnike, da so kot njihovi skrbniki obvezni zanje skrbeti. Tudi živali imajo pravico živeti brez trpljenja, bolečin ali strahu, ki jim ga povzroča človek. Prosimo, poskrbite za živali, za njihovo zdravje in dobro počutje v okolju, kjer živijo. Najbolj ogroženi so psi čuvaji na podeželju, ki na prostem čuvajo gospodarjevo imetje, zlasti na kmetijah, kjer so dan in noč priklenjeni na verigo. Pes mora imeti suho in toplo zavetje pred mrazom, uta naj bo dobro opažena, s primerno izolacijo, nepremočljivo streho ter dvignjena 10 cm od tal. Veterinarji za pravo zaščito pred mrazom svetujejo, naj ima uta predprostor in prostor za ležišče. Na vhodni odprtini naj visi debelejša zavesa, da se prepreči vdor hladnega zra-
ka v notranjost. V njej naj bo nameščen otep suhe slame ali druge vrste zaščita. Mora biti primerno velika, ne premajhna niti prevelika. Če nima predprostora, pred njo
dovolj kakovostne, tople hrane, z več maščobe ter ogljikovih hidratov, in to dvakrat dnevno. Poskrbite, da bo imel tudi dovolj tekočine - voda v posodi rada zmrzne,
Vredno pohvale
V	torek, 23. novembra popol dan, je občan ka pod goro Oljko našla mobilni telefon znamke LG. Lastnik ga lahko prevzame na PP Velenje.
Uslužbenka Zdravstvenega doma Velenje je v četrtek, 25. novembra, policistom izročila mobilni telefon znamke Motorola, izgubljen v prostorih zdravstvenega doma. Telefon na lastnika čaka pri njih.
V	soboto, 27. novembra zvečer, je policistom občanka pripeljala otroški voziček, ki ga je našla pred trgovino Eurospin v Velenju. Lastnik ga lahko dvigne pri njih.
položite veliko leseno, gladko desko, da pes ne bo ležal na mokrih in hladnih površinah ali na cementni podlagi; ne imejte ga na prepihu, ker bo hitro zbolel. V teh hladnih dneh so še posebno občutljivi mladi psički, starejši in kratkodlaki psi, zato vam svetujemo, da so pozimi v hiši. Pomembno je, da pes dobi
zato bodite previdni. Mlade psičke hranite večkrat na dan. Če že mora biti pes priklenjen na verigo, naj bo lahka in dolga štiri do pet metrov, s široko, usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti. Psa, mlajšega od deset mesecev, je prepovedano koristiti za čuvaja. Pes je socialno, družabno bitje, ki si
želi in potrebuje bližino svojih ljudi, ne pustite ga osamljenega. Osamljen pes trpi, počuti se zavrženega, postane plašen, nezaupljiv. Nikoli ga ne imejte neprestano privezanega, izpustite ga, naj se dvakrat na dan sprosti. Enako velja za pse, ki so v pesjaku. Ob bolezni vsem živalim pravočasno priskrbite veterinarsko pomoč. Prav gotovo ste že srečali v mestih ali na podeželju begajoče, prestrašene, lač ne, žej ne in pre mra že ne mačke, ki so jih brezvestni ljudje zavrgli, dobro se zavedajoč, kakšna kruta usoda jih čaka. Veliko ljudi hodi mimo njih neprizadeto, marsikdo jih preganja. Le malo je tistih, ki jim ni vseeno in poskrbijo zanje. Preden si nabavite kakršno koli žival, stokrat premislite, ali ste sploh sposobni skrbeti zanjo. Da ne bo toliko nezaželenih sirot, vam priporočamo sterilizacijo samičk ali kastracijo samcev. Žival je pač odvisna od gospodarja, dobrega in razumnega skrbnika ali brezvestnega, malomarnega in krutega, ki mu je malo mar, da žival trpi. In ravno za slednje imamo Zakon o zaščiti živali. Spomnimo se tudi na ptice, ki pozimi s težavo najdejo dovolj hrane za preživetje. Poskrbimo tudi za njih.
■ Društvo proti mučenju živali Celje
nikoli sami
107,8:
ilvestrovanje v Termah Dobrna
V DEŽELI SAVN IN NA BAZENU Z DJ-jem (aperitiv, kopalni plašč, hladno-topli samopostrežni bife, dočen izbor pijač, darilo) ali
\ KAVARNI HOTELA VITA OB ŽIVI GLASBI (aperitiv,
samopostrežni bife, darilo)	« .,	... .
Število rezervacij je omejeno.
www.terme-dobrna.si w Terme Dobrna
t: 03 78 08 110
Navdihujemo življenje

UTRIP
C^H
oroskon

v
Oven od 21. marca do 20. aprila
Zima je letos pohitela, vi pa se boste kljub vremenu počutili kot sredi pomladi. Pa ne zaradi ljubezni ali novo prebujajočih čustev. Žal. Precej otožni boste namreč, za kar boste težko krivili sebe. Splet okoliščin bo res čuden in naporen. Zdelo se vam bo, da je prišel čas, da na glas poveste, kaj si mislite o zadevi, ki vas muči že nekaj mesecev. Četudi se boste zdeli sami sebi precej osamljeni, v resnici ne bo tako. Veliko se vam bo dogajalo, a to ne bodo dogodki, ki bi vas osrečevali. Sploh, ker boste nekoga pogrešali vsak dan bolj. A jasno vam je, da je daleč. Tako po kilometrih kot po vračanju čustev.
Bik od 21. aprila do 21. maja
Spraševali se boste, kaj se dogaja z vami. Začutili boste namreč, da so napori preteklih tednov na vas pustili krepke sledi. Vzeli ste si nekaj dni le zase in si res napolnili baterije, saj veste, da bo preostanek veselega decembra naporen. Pred vami je namreč obdobje, ko se boste morali razdajati tako pri delu v službi kot doma. Čuvajte energijo in se pustite razvajati partnerju. To bo namreč všeč tudi njemu, ne le vam. Včasih bosta kot dva majhna otroka, kar bo godilo obema. Čustva, ki jih v teh dneh kažete tudi navzven, so v vas tlela že dolge mesece, zato bo izbruh silovit.
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Tisti, ki se že veselite prostih dni v decembru, boste že lažje dihali. Drugi pa boste morali preživeti še nekaj napornih delovnih dni, preden boste začeli slaviti. Jezilo vas bo, ker se načrt, ki ste si ga zastavili že pred časom, ne bo iztekel tako kot ste želeli. In to predvsem zaradi birokratskih zapletov, ki jih res niste pričakovali. Poskušajte rešiti kar se bo rešiti dalo. In to prijazno. Sploh, ker december res ni pravi čas za urejanje uradnih zadev. Opazili boste nekoga, ki ste ga že videli, a vam bo tokrat res padel v oči. Dovolj, da boste sanjali tudi z odprtimi očmi. Ponoči pa bo prav burno.
Rak od 22. junija do 22. jUlija
Čeprav bo december poln živžava, se bo vaše življenje začelo umirjati še pred Božičem. Takrat se boste bolje počutili tudi vi, saj bo prva polovica meseca precej stresna. Pri načrtih za silvestrovanje se ne boste mogli odločiti, kam in s kom. Vse, kar se vam bo ponujalo, vam bo bolj malo všeč. Morda bo dovolj že, če ostanete doma, saj konec koncev tudi tam uživate. Morda pa se bo rešitev našla tik pred zdajci. In ni dvakrat za reči, da bo podobna tistim v preteklih letih. Vsekakor na vse to mislite že sedaj, da ne boste kaj zamudili.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Čeprav se vam zdi, da je obdobje, ki ga pravkar doživljate, resnično naporno, se bo izkazalo, da ne boste utrujeni. Celo zelo srečni boste, saj boste zelo uspešni. Bolj, kot ste si kdajkoli mislili. Vse se vam bo izšlo skoraj po načrtih, celo bolje od njih. Tudi na čustvenem področju vam bo lepo, saj vas ima partner iskreno rad. To vam bo dokazal že v naslednjih dneh in to z dejanjem, ki si ga boste še dolgo zapomnili. Spoznali boste, kdo od vaših prijateljev je iskren. Vrnili mu boste z dvojno mero.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Novica, ki bo do vas prišla v začetku prihodnjega tedna, bo v sebi nosila grenak priokus, v bistvu pa bo dobra. A to boste spoznali šele v drugi polovici decembra. Zato vse skupaj prenašajte potrpežljivo in o tem čim manj govorite. Nekega obiska, ki bo čisto nepričakovan, se boste razveselili kot že dolgo ne. Tudi zato bo slovo od starega leta lepše in bolj sproščeno. Natančne vzrok poznate le vi, vsekakor pa ste spet polni upanja. Leta 2011 se veselite iz čisto posebnega razloga, ki bo drugim ostal skrit vsaj še nekaj tednov. In prav je tako.
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Dogodek, ki bo najbolj zaznamoval praznični december, je že za vami. Rahla utrujenost bo prišla prav tako za vami, zna se zgoditi, da boste imeli tudi nekaj zdravstvenih težav. Kljub temu boste srečni in izjemno zadovoljni že prvi dan, ko boste lahko lažje zadihali, saj bo velik projekt končan. Letošnji prazniki ne bodo dolgi in brezskrbni, kar dobro veste. Dela vam vsaj do Božiča res ne bo zmanjkalo, a se ga boste lotevali bolj premišljeno. Tudi domači bodo zaradi nekega uspeha zelo ponosni na vas! Partner pa vam bo znal pokazati, koliko mu pomenite.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
V letošnjem decembru bo od vas odvisnih zelo malo stvari. Odvisni pa boste od vremena, pa razmer na cestah in predvsem tistih v službi. Nič od našteteag ne bo bleščeče. Vsekakor bo druga polovica meseca veliko bolj naporna kot prva. Tudi tokrat se bo izkazalo, da kdor jezika špara, kruha strada. Predvsem zato, ker se bodo ljudje, ki jih imate radi, tudi zaradi tega, ker jim ne boste spet na glas povedali, kar jim gre, ostali isti. Vam pa bo to paralo živce tudi v novem letu. Ne veste več, kako bi lahko to spremenili. Morda ne gre tudi zato, ker tudi vi ne morete iz svoje kože.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Še malo, pa bodo vsi napori za vami. Prazničnih dni se letos veselite, kot že dolgo ne. Prav težko ste čakali na okrasitve mest, kmalu bo čisto drugače tudi v vašem domu, za kar boste poskrbeli skupaj z družino. Letošnje leto je bilo po vaši meri, saj ste izpeljali nekaj zelo pomembnih stvari, ki so vam precej spremenile življenje. Ko boste ob novem letu nekomu, ki vam veliko pomeni, izrekali želje po zdravju, boste še kako resno mislili. In ob tem sanjali še o čem drugem, a tega nikoli ne boste povedali na glas. Kdor vas dobro pozna, bo to prebral iz vaših oči. A takih je zelo malo.
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
Pripravite se, kajti prihaja precej naporno obdobje, ki ste ga pravzaprav že pričakovali. V partnerju se je že nekaj časa nabirala jeza, sedaj bo izbruhnila na plan. Ne bodite presenečeni, saj ste ga s svojim obnašanjem pripeljali do roba. Stalna slaba volja res ni najboljša, če želite ohraniti zvezo. Česar pa se premalo zavedate tudi zato, ker je partner doslej vse potrpel in zdržal. Poskušajte ukrepati pred najdaljšo nočjo v letu, sicer bo slovo od leta žalostno. Tiho in brez upanja na lepšo prihodnost na ljubezenskem področju.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Končno se bo našel nekdo, ki bo dovolj iskren in vam bo povedal, kaj delate narobe. Tega pa je kar za cel spisek. Že nekaj časa sami sebe prepričujete, da vam je v življenju zelo lepo. Pa to ne drži čisto, saj si žal nočete priznati, kaj si pravzaprav želite. Dobro veste, da si to tudi zaslužite, saj ste izjemno veliko delali. Najhujši strah pri vas je, da bi ostali sami. In zato še ne boste ukrepali. Pred prazniki zagotovo ne, novo leto pa lahko prinese marsikaj. Včasih so velike spremembe res potrebne, kajne? In vi ste letos življenje zastavili tako, da jih lahko pričakujete.
Ribi od 19. februarja do 20 marca
Prvi dnevi v decembru bodo tako polno zasedeni, da se vam bo zdelo, da še dihati nimate pravega časa. Ko bo minilo, si boste res oddahnili. Uspeli si boste vzeti tudi čas zase in se ukvarjati s stvarmi, ki vas resnično veselijo. Počasi se bo vse odvilo tako, kot si želite, zato bo za vas slovo od leta 2010 lahko. Ni bilo tako dobro, da bi za njim žalovali, kajne? Čeprav slabo tudi ni bilo, a največja želja ostaja želja po bližini nekoga, ki se ne zdi več tako daleč. Boste ob priložnosti, ki se bo ponudila še pred slovesom leta, to upali tudi pokazati?
Nagradna križanka Pentlja_fW
Za veliko srečo, So potföhe
Koroška cesta 2, Šoštanj Telefon: 5881 630 E-mail: zofkasu@gmail.com
Urnik: od ponedeljka do petka od 7.30 do 18. ure / od 11.30 do 12.30 pavza),
V soboto od 8. do 12. ure
December je čas neskončnih praznovanj in obdarovanj, majhnih in velikih pričakovanj, otroškega smeha...
Očarljiva ponudba na policah z darili za miklavževa, božična in novoletna obda-rova nja vam bo pre gna la skrbi, kaj letos podariti, tudi poslovnim partnerjem .
Za veliko srečo so potrebne majhne pozornosti- mi jih imamo!
Ob izteku leta vam želimo veliko daril v obliki zdravja in sreče! Bodite z nami tudi v bodoče.
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom »Pentlja«, najkasneje do 13. decembra. Izžrebali bomo tri nagrade: darilo v vrednosti 20, 15 in 10 .
Postanite
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas: dostava na dom, nižja cena, do osem številk zastonj, ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval!
Zgodilo se j e
od 3. do 9. decembra
• • •
■ 4. decembra je god sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Na ta dan so rudarji do konca 2. svetovne vojne tudi pri nas praznovali svoj stanovski praznik. Na god sv. Barbare so že pred 1. svetovno vojno imeli velenjski rudarji dela prost dan, ki se je začel z mašo v dekanijski cerkvi sv. Jurija v Škalah (namesto orgel je pri maši igrala rudarska godba na pihala), nadaljeval s slavnostno povorko rudarjev, od katerih so nekateri že bili oblečeni v slavnostne rudarske uniforme, in končal na velenjskem osrednjem trgu s slavnostnim zborovanjem. Na zvonu škalske cerkve, ki so ga kupili velenjski rudarji, je bil napisan naslednji verz: »Sv. Jurij varuj
škalske te župljane, in sv. Barbara rudarje tebi vdane;
-	4. decembra 1994 so bile prve lokalne volitve v občinske svete in volitve županov. V občini Šoštanj je že v prvem krogu volitev za župana zmagal dr. Bogdan Menih, v Mestni občini Velenje sta se v drugi krog volitev za župana uvrstila Srečko Meh in Anton de Costa, v občini Šmartno ob Paki pa dr. Jože Robida in Ivo Rakun. V Velenju je v drugem krogu zmagal Srečko Meh, v Šmartnem ob Paki Ivo Rakun;
-	5. decembra 1950 je postal direktor Rudnika lignita Velenje Nestl Žgank;
-	6. decembra je god sv. Miklavža (Nikolaja), ki med ljudmi velja za najbolj pri-
ljubljenega zimskega svetni ka. Še zlas ti se ga veselijo otroci, saj je sv. Miklavž tisti svetnik, ki jih obdaruje, jih nagradi za njihovo pridnost, a jih tudi prepusti kaznim svojih spremljevalcev - par-keljnov, če niso pridni;
-	v Škalah je 6. decembra leta 1855 umrl pesnik Andrej Urek, ki je kot kaplan, dekan in okrajni šol ski nad zor nik služboval v Škalah. Leta 1839 je tu zgradil novo šolo ter se kot šolski nadzornik zavzemal za pouk slovenščine in izobrazbo narodnih učiteljev. Leta
1848 je kandidiral tudi za takratni državni zbor na Dunaju;
-	7. decembra 1995 so v Šoštanju odprli novo športno dvorano ob nekdanji osnovni šoli Biba Roecka. Z metom žoge na koš je športno dvorano
Sv. Barbara (arhiv Muzeja Velenje)
namenu predal takratni direktor šoštanjske termoelektrarne Jaro Vrtačnik; - 9. decembra 1987 je Pankrac Semečnik postal novi predsednik občinske konference SZDL Velenje. Pripravlja: Damijan Kljajič
i k o L i šarili]^ g|
TV SPORED
2. decembra 2010
ČETRTEK, 2. decembra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.10	Kultura
06.15	Omevi
07.00	Poročila
07.05	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.05 Dobrojutro
09.00	Poročila
09.05 Dobrojutro
10.00	Poročila
10.10	Telebajski, nan.
10.35	Pod klobukom
11.15	Sprehodi v naravo: Iglice
namesto listov
11.35	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Moji, tvoji, najini, 8/35
13.50	Parada
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Vipo - pustolovščine letečega
psa: Brazilija, 20/26
15.55	Fifi in cvetličniki, 20/26
16.10	Telesni skener, igrani film
16.20	Enajsta šola, odd. za radov.
17.00	Novice, slovenska kronika,
šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Sinje nebo, 15/16
18.15	Odpeti pesniki
18.20	Minute za jezik, ponov.
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Drago, risanka
18.45	Katkina šola, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Pogledi Slovenije
21.25	Nalepše
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.05 Podoba podobe
23.35 Globus
00.10	Na zdravje!, ponov.
01.25	Dnevnik, ponov.
02.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.25 Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
12.20	Tv prodaja
12.55	Strasti, 38. del
13.30	Globus
14.15	Šakali med nami, dok. odd.
15.05	Slovenska jazz scena
16.00	Evropski magazin
16.30	Pomagajmo si
17.00	Mostovi
17.30	To bo moj poklic: Zidar, 2. del
18.00	Prava ideja
18.25	Z glavo na zabavo, mladinska odd.
18.50	Denar sveta vladar, humor.
nan., 3/6
19.25	Rad igram nogomet
20.00	Vprašaj prah, am. film
21.50	Ljubice, 2/6
22.45	Nogomet - povzetki, tekme EU lige
23.15	Marie Besnard,
zastrupljevalka, 2/2
00.50	Zabavni infokanal
pop
06.40	Tv prodaja
07.10	Prepovedana ljubezen, nad.
08.05	Gospodarica srca, nad.
09.00	Tv prodaja
09.15	Meč in vrtnica, nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	Najlepša leta, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Sebična ljubezen, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Prepovedana ljubezen, nad.
14.55	Najlepša leta, nad.
15.50	Sebična ljubezen, nad.
16.50	Meč in vrtnica, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Big Brother slavnih
21.00	Na kraju zločina, nan.
21.55	Kosti, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Chuck, nan.
00.05	Popotnik, nan.
01.00	Šest modelov, nan.
01.35	24ur, ponov.
02.35	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 AKTUALNO:1 Blok 6 TEŠ,
pogovor v studiu 11.35 Pop corn, glasbena oddaja.
Gostje: Flirt 12.35 Vabimo k ogledu 12.40 Hrana in vino, svetovalna
13.05	Videospot dneva
13.10	Videostrani, obvestila
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Modri Jan, izobraževalna
18.15 Pravljica za otroke: Košastka Katka
18.40 Regionalne novice 1
18.45 Vabimo k ogledu
18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti
19.15 Videospot dneva
19.35 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo. Gostje: ans. Saša Avsenika, Hišni ans. Avsenik 21.15 Regionalne novice 2 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Argentinske zgodbe: Milan Keržič
22.15 Vabimo k ogledu 22.20 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila
tv slo rr
Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila
Bisergora: Radovednost ni vedno lepa čednost, 10/15 Martina in ptičje strašilo: Detektivka 0.40 Telesni skener, igrani film Enajsta šola
To bo moj poklic: Zidar, 1. del o bo moj poklic: Zidar, 2. del odoba podobe /linute za jezik oročila, šport, vreme Turbulenca: Nakupovanje, svet.
06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05
10.00 10.10
10.25
50 1.20 1.45 2.10
3.15
4.05	Knjiga mene briga
4.25	Slovenci v Italiji
5.00	Poročila
5.10	Mostovi
5.45	Prihaja Nodi: Lezite, gospod
Majavko
15.55	z popotne torbe: Otroške
zgodbe
Šola Einstein, 40/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd. Gledamo naprej Duhovni utrip
Z glavo na zabavo: Ansambel
8.35 Pri slonovih, risanka 8.55 Vreme
Dnevnik, vreme, šport Ekoutrinki
i, tvoji, najini, 9/35
6.20 7.00 7.20 7.40 7.50 8.05
00.20 00.35 00.50 02.05
zdravje! Odmevi, šport, vreme 23.05 Polnočni klub: Moški in kitara Duhovni utrip Babilon. si, ponov. Na zdravje!, ponov. Dnevnik
vnik Slovencev v Italiji kanal
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.25 Tv prodaja 09.55 Strasti, 39. del 0.25 Glasnik, tv Maribor 1.05 Evropski magazin 1.40 Črno beli časi 3.50 Črno beli časi 1.55 Sinje nebo, 15/16 2.40 Mulčki. 2/6 3.10 Ob 100-letnici trboveljskega
slavčka 13.40 Prešeren v glasbi 14.00 Triaža - dilema dr. Orbinskega,
dok. odd. 5.30 Osmi dan
6.00 Circom regional, tv Maribor
6.25 Primorski mozaik
6.55 Mostovi
7.25 Na lepše
7.55 Migaj raje z nami
8.25 Magazin v alpskem smučanju
8.55 Beaver Creek: SP v alpskem
smučanju, smuk (M) 20.25 Lake Louise: SP v alpskem smučanju, smuk (Ž) Doktor Martin, 4/
21.50 22.35
begu pred mafijo, am. film Doberfant, nem. film
02.00 Branilke zakona, 12/13 02.45 Zabavni infokanal
pop
06.40	Tv prodaja
07.10	Prepovedna ljubezen, nad.
08.05	Gospodarica srca, nad.
09.00	Tv prodaja
09.15	Meč in vrtnica, nad.
0.10	Tv prodaja
0.40	Najlepša leta, nad.
1.35	Tv prodaja
2.05	Sebična ljubezen, nad.
3.00	24ur ob enih
4.00	Prepovedana ljubezen, nad.
4.55	Najlepša leta, nad.
5.50	Sebična ljubezen, nad.
6.50	Meč in vrtnica, nad.
7.00	24ur popoldne
7.10	Meč in vrtnica, nad.
8.00	Gospodarica srca, nad.
8.55	24ur vreme
9.00	24ur
20.00	Big Brother slavnih
21.00	Bournova premoč, am. film
23.00	24ur zvečer
23.20	Zadnji posel, angl. film
01.20	Šest modelov, nan.
01.55	24ur, ponovitev
02.55	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo. Gostje: ans. Saša Avsenika, Hišni ans. Avsenik 11.50 Argentinske zgodbe: Milan Keržič
12.4 0 Vabimo k ogledu 12.45 Hrana in vino, svetovalna
oddaja , ponovitev 13.10 Videospot dneva 13.15 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, svet. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice, : FILIPINI, potopisna oddaja 20.50 Regionalne novice 2 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Mi znamo, izobraževalna TV
nanizanka, 7. oddaja 21.25 Videospot dneva 21.30 50 skokov čez kožo, dok. film 21.40 V Tomovi dnevni sobi, pogovor 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.40 Mura Raba TV, inf. oddaja 00.10 Vabimo k ogledu 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 4. decembra
tv slo rr
06.05	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.20	Križ kraž:
sledi	Zverinice iz Rezije
sledi	Zajček Bine: Telefon
sledi	Bukvožerček: Judy Moody
sledi	Ribič Pepe
sledi	Kulturni brlog, Črtkova galerija
09.50	Poletje med osatom, švedski film
10.40	Polnočni klub: Moški in kitara
11.55	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.15	Honey, am. film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	Uvertura
16.10	Zdravje
16.30	Usoda
16.35	Alternativa
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
17.25	Na vrtu
17.50	Podjetniki, mi smo face!, 1. del
18.00	Z Damijanom
18.25	Podjetniki, mi smo face!, 2. del
18.35	Prihaja Nodi, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Dobrodelni miklavžev koncert 2010
21.25	Hri-bar
22.30	Poročila, vreme, šport
23.05	Usodna nesreča, 13/13
00.00	Moji materi, igrani film
00.15	Dnevnik, ponov.
00.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.00	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 08.25 Tv prodaja .55 Skozi čas
09.05 Pogledi Slovenije 10.40 Posebna ponudba, potr. odd. 11.15 Circom regional, tv Maribor
11.45 Minute za.. , tv Koper 12.25 SP v nordijskem smučanju,
sprint (M + Ž) 14.15 Rokometni magazin lige prvakov
14.55 90 let Nogometne zveze
Slovenije, reportaža 15.25 Mannheim: rokomet, tekma
lige prvakov 17.00 SP v nordijskem smučnju: skoki
18.55 Beaver Creek: SP v alpskem
smučanju, superveleslalom (M) 20.25 Lake Louise: SP v alpskem
smučanju, smuk (Ž) 21.50 Bleščica, oddaja o modi 22.20 Alpe, Donava, Jadran 22.45 Beli oleander, am. film, ponov. 00.35 Zabavni infokanal
pop
06.30	Tv prodaja
07.00	Jaka na Luni
07.15	Medved Rupert, ris. ser.
07.30	Jagodka, ris. ser.
07.55	Winx klub, ris. ser.
08.20	YooHoo in prijatelji, ris. ser.
08.35	Radovedni Jaka, ris. ser.
08.50	Rori, dirkalnik, ris.
09.05	Kopalčki, ris. ser.
09.15	Brata Koalček, ris. ser.
09.30	Bakuganski bojevniki, ris. ser.
09.55	Gnusologija, ris. ser.
10.20	Altair v Zvezdolandiji, ris. ser.
10.40	Dežela pred časom, ris. ser.
11.10	Preverjeno, ponov.
12.15	Zmenek po naročilu, kan.-am. film
14.05	Živine, nan.
15.00	Poirot: Nema priča
17.05	Tujec v hiši, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Big Brother slavnih
21.00	Igraj svojo igro, am. film
23.15	Glasniki vetra, am. film
01.45	Oče Daniel, am. nan.
02.40	24 ur, ponov.
03.40	Nočna panorama
09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Palček Tom, risani film 10.35 Otroški glasbeni videospoti 10.55 Videospot dneva 11.00 ODPRTA TEMA: Dan D za digitalno oddajanje TV, ponovitev 12.00 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 12.20 Videospot dneva 12.25 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Modri Jan, izobraževalna
18.15 Pravljica za otroke: Košastka Katka
18.40 Vabimo k ogledu
18.45 To bo moj poklic: Mizar - 2. de
izobraževalna oddaja 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1885. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Slavnostni koncert ob 90. letnici Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ponovitev 21.45 Jutranji pogovori 23.15 Mi znamo, izobraževalna TV nanizanka, 8. oddaja, ponovitev 23.40 Vabimo k ogledu 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 5. decembra
tv slo rr
07.00	Živ žav
sledi	Telebajski, 87/90
sledi	Pika Nogavička, 24/26
09.25 Mulčki, 3/6
09.55 Nedeljska maša, prenos iz
župnije Preserje
11.00	Izvir(n)I, oddaja o kulturi
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
14.30	NLP, razvedrilna oddaja
14.35	Na naši zemlji z Marjano
Grčman
14.40	Glasbiator
15.00	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.10	Profil tedna
15.40	Večno z Lorello Flego
15.45	Športni gost
16.05	Svetovno s Karmen Švegl
16.10	Naglas!
16.25	Glasbiator, rezul. glasov.
16.30	Z žlico na ul'co, 10. del
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
18.05	Prvi in drugi
18.30	Toni in Boni, risanka
18.35	Zakaj? Zato!, risanka
18.40	Čarli in Lola, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Spet doma
21.40	Žrebanje lota
22.00	ARS 360
22.20 Večerni gost: prof. dr. Radovan
Stanislav Pejovnik
23.15	Poročila, vreme, šport
23.40	George Gently, 3/3
01.15	Dnevnik, ponov.
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal
06.35 Tv prodaja 07.05 Skozi čas 07.15 Globus
07.50 Lynx magazin, tv Koper 08.30 Hri-bar
09.30 Slavnostni koncert ob
90-letnici ŽKUD Tine Rožanc, L' 10.10 Kje je miklavžev konj?, niz. film 11.30 Turbolenca: Nakupovanje 12.25 Rad igram nogomet 12.55 SP v nord. smuč., ekipni sprint
(M+Ž), prenos 13.55 SP v nord. smuč., skoki, prenos 15.45 Planet šport, športna oddaja 16.10 90 let NZ Slovenje 50 let Fakultete za šport SP v alp. smučanju, veleslalom (M), prenos, 1. vož. SP v alp. smučanju, smuk (Ž), prenos
SP v alp. smučanju, veleslalom (M), prenos, 2. vož. Sobal1, 4/6 Na utrip srca 22.35 Evrovizijski mladi glasbeniki 2010 00.20 Tv balet 00.30 Vroči Bronx, 8/8 01.15 Zabavni infokanal
17.00 17.40
18.55
20.40
21.30 22.30
pop
06.30	Tv prodaja
07.00	Jaka na Luni, ris. ser.
07.15	Medved Rupert, ris. ser.
07.30	Jagodka, ris. ser.
07.55	Winx klub, ris. ser.
08.20	YooHoo in prijatelji, ris. ser.
08.35	Radovedni Jaka, ris. ser.
08.45	Rori dirkalnik, ris.
09.00	Kopalčki, ris. ser.
09.10	Brata Koalček, ris. ser.
09.25	Bakuganski bojevniki, ris. ser.
09.50	Altair v Zvezdolandiji, ris. ser.
10.05	Barbie Motovilka, ris. film
11.25	ŠKL
12.30	Velike ideje za majhen planet,
dok. ser.
13.00	Pozna ljubezen, am. film
14.40	Živine, nan.
15.35	Življenje ni šala, nan.
16.30	Glej, kdo se oglaša, am. film
18.20	Ljubezen skozi želodec, kuh. odd.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Big Brother slavnih, v živo
22.00	Zvezde na sodišču, nan.
22.55	Michael, am. film
01.00	Oče Daniel, nan.
01.55	24ur, ponovitev
02.55	Nočna panorama
PONO VI TEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1884. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1885. VTV magazin, regionalni 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Župan z vami, pogovor v studiu.Gost: Franc Sušnik, župan Občine Vransko 12.05 Vabimo k ogled 12.10 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo.Gostje: ans. Saša Avsenika, Hišni ans. Avsenik
13.25 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 14.20 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Alica v čudežni deželi, risani film
18.50 Popotniške razglednice, : FILIPINI, potopisna oddaja 19.50 Pop corn, glasbena oddaja
Gostje: Flirt 20.50 Jutranji pogovori 21.20 AKTUALNO: Blok 6 TEŠ,
pogovor v studiu 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 6. decembra
tv slo rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Vipo - pustolovščine letečega
psa: Brazilija, 20/26
10.20	Fifi in cvetličniki, 20/26
10.35	Mulčki, 3/6
11.05	Šola Einstein, 30/52
11.30	Izganjalci vesoljcev, nan.
11.55	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Pogledi Slovenije, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Pika Nogavička, 25/26
16.10	Nočko, 2/20
16.20	Ribič Pepe, nad.
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	O živalih in ljudeh, tv Maribor
17.55	Slovenski magazin
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.35	Klovn Kiri, risanka
18.40	Sončni mlin, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Referendumska oddaja
20.55	Pri Pearsonovih, 2/24
21.20	Osmi dan
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Globus
23.40	Glasbeni večer
01.00	Dnevnik, ponov.
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
11.15	Tv prodaja
11.45	Strasti, 40. del
12.15	Sobotno popoldne
14.40	Ugriznimo znanost
15.00	Slavnostni koncert ŽKUD Tine
Rožanc, 1/4
15.40	Slovenci v Italiji
16.10	Posebna ponudba, potroš. odd.
16.30	ARS 360
16.45	Umetni raj
17.10	Prvi in drugi
17.30	To bo moj poklic:
Elektroinštalater, 1. del
18.00	Bratje Karamazovi, 11/12
18.55	Rožnati panter, risanka
19.00	Z Damijanom
19.35	Impro tv: Katarina Čas in
Gregor Gruden
20.10	Tranzistor
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.15	Ponovno srečanje, grški film
23.45	Tranzistor, ponov.
00.25	Zabavni infokanal
pop
06.40	Tv prodaja
07.10	Prepovedana ljubezen, nad.
08.05	Gospodarica srca, nad.
09.00	Tv prodaja
09.15	Meč in vrtnica, nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	Najlepša leta, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Sebična ljubezen, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Prepovedana ljubezen, nad.
14.55	Najlepša leta, nad.
15.50	Sebična ljubezen, nad.
16.50	Meč in vrtnica, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, nan.
20.55	Big Brother Slavnih
21.25	Mentalist, nan.
22.20	24ur zvečer
22.40	Chuck, nan.
23.35	Popotnik, nan.
00.30	Šest modelov, nan.
01.05	24ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1885. VTV magazini 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Slavnostni koncert ob 90. letnici Pihalnega orkestra Premogovnikavelenje, ponovitev 13.25 Videospot dneva 13.25 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo : Super model
Slovenije - Anela Šabanagič 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, pogovor z vami, dr. Matic Tasič, župan Občine Prevalje 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Posnetek tekme 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
TOREK, 7. decembra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Na potep po spominu: Zlati prah
10.15	Medvedkov godrnjavček, 2/6
10.45	Nočko, 2/20
11.00	Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe
11.20	Impro tv; Violeta Tomič in
Marjan Šarec
11.50	Večerni gost: prof. dr. Radovan
tanislav Pejovnik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Ars 360
13.30	Osmi dan
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Izganjalci vesoljcev:
Balončkarji, nan.
16.05	Zlatko Zakladko: Pšenica
16.25	Šola na Sončavi, 7/13
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej.
17.30	Kulturni vrhovi: Šmarna Gora, 1/4
18.00	Ugriznimo znanost: Zvok, odd.
o znan.
18.20	Minute za jezik
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Bacek Jon, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Parada
21.00	Osmice, dok. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Ameriški Džihadist, dok. odd.
23.55	Prava ideja!, posl. odd.
00.25	Kulturni vrhovi: Šmarna Gora,
1/4, pon.
00.55	Na zdravje!
02.10	Dnevnik, ponovitev
02.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.10	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
08.35	Tv prodaja
09.05	Strasti, nad.
09.35	Dober dan, Koroška
10.25	Na lepše
10.50	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
11.45	NLP, razvedrilna oddaja
14.45	Bleščica, odd. o modi
15.15	Izvir(n)i, oddaja o kulturi
15.50	Studio city 16.45 Glasnik, tv Maribor
17.10	Mostovi
17.40	Podjetniki, mi smo face
18.05	EP v rokometu (Ž), Slovenija -
Madžarska
19.45	Babilon.si: Fetiši
20.00	Človeška opica, dok. odd.
20.50	Prava ideja!, poslov. odd.
21.20	Dediščina Evrope, dok. film
22.35	Nepričakovan obrat, fr.- am. film
00.40	Zabavni infokanal
pop
06.40	Tv prodaja
07.10	Prepovedana ljubezen, nad.
08.05	Gospodarica srca, nad.
09.00	Tv prodaja
09.15	Meč in vrtnica, nad.
10.10	Tv prodaja
0.40	Najlepša leta, nad.
1.35	Tv prodaja
2.05	Sebična ljubezen, nad.
3.00	24ur ob enih
4.00	Prepovedana ljubezen, nad.
4.55	Najlepša leta, nad.
5.50	Sebična ljubezen, nad.
6.50	Meč in vrtnica, nad.
7.00	24ur popoldne
7.10	Meč in vrtnica, nad.
8.00	Gospodarica srca, nad.
8.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Big Brother slavnih
21.00	Preverjeno
22.05	Zdravnikova vest, nan.
23.00	24ur zvečer
23.20	Chuck, nan.
00.15	Popotnik, nan.
01.10	Šest modelov, nan.
01.45	24ur, ponov.
02.45	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, inf.oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami, pogovor z vami. dr. Matic Tasič, župan Občine Prevalje 1.35 Posnetek tekme 2.55 Vabimo k ogledu 3.00 Hrana in vino, svetovalna
oddaja, ponovitev 3.25 Videospot dneva 3.30 Videostrani, obvestila 7.55 Vabimo k ogledu 8.00 Muca copatarica, otroška
predstava 8.20 Otroški glasbeni videospoti 8.40 Vabimo k ogledu 8.45 Hrana in vino, svet. oddaja 9.10 Videospot dneva 9.15 Videostrani, obvestila 9.55 Vabimo k ogledu 20.00 1886. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, šp. inf. oddaja 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 To bo moj poklic: Metalurg - 1.
del,izobraževalna oddaja 21.30 Video novice za gluhe in
naglušne, ponovitev 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SRE DA, 8. decembra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Pika Nogavička
10.35	Zlatko Zakladko: Pšenica
10.55	Šola na Sončavi, 7/13
11.20	Kulturni vrhovi: Šmarna Gora, 1/4
11.55	Osmice, dok. film
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Referendumska oddaja
14.20	Prisluhnimo tišini
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Maks in Rubi, risanka
15.55	Milan, risanka
16.00	Kravica Katka, risanka
16.10	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Turbulenca: (NE)moč našega
imunskega sistema, svet. odd.
18.30	Deželica Pimpan, risanka
18.35	Musti, risanka
18.40	Vrtni palček Primož, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.10	Pisma iz Egipta, slovenski film
21.30	Žrebanje lota
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.10	Sveto in svet
00.25	Turbulenca: (NE)moč našega
imunskega sistema
01.15	Na zdravje!, pon.
02.30	Dnevnik, pon.
03.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.35	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 10.20 Tv prodaja 11.50 Strasti, nad. 12.25 Spet doma 14.10 Hri-bar 15.10 Knjiga mene briga 15.30 Babilon.si: Fetiši 15.50 Črno beli časi 16.05 Umazani ples, 3/13 16.30 Umazani ples, 4/13 17.00 Dobrodelni Miklavžev koncert 2010
18.25 Odbojka: Olympiakos - ACH
Voley Bled 20.05 EP v rokometu (Ž): Slovenija -
Norveška 21.50 Stara roba - nova raba, dok. feljton
22.15 Romantične duše, tv priredba 00.05 Slovenska jazz scena 00.50 Zabavni infokanal
pop
06.40	Tv prodaja
07.10	Prepovedana ljubezen, nad.
08.05	Gospodarica srca, nad.
09.00	Tv prodaja
09.15	Meč in vrtnica, nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	Najlepša leta, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Sebična ljubezen, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Prepovedana ljubezen, nad.
14.55	Najlepša leta, nad.
15.50	Sebična ljubezen, nad.
16.50	Meč in vrtnica, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Big Brother slavnih
21.00	Božična nesreča, kanad. film
22.45	24ur zvečer
23.05	Chuck, nan.
00.00	Popotnik, nan.
00.55	Šest modelov
01.30	24ur, pon.
02.30	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 1886. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja
11.05 Športni torek, športna
informativna oddaja 11.25 Vabimo k ogledu 11.30 Hrana in vino, svetovalna
11.55 Iz arhiva VTV: Veliki Miklavžev koncert: Anita Kralj z gosti, posnetek 1. dela 12.15 Videospot dneva 13.20 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Tomi, izgubljen v džungli, risani film
18.50 Regionalne novice 1 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu „ 20.00 Župan z vami: Jože Čakš, župan Občine Šmarje pri Jelšah
21.00 Regionalne novice 2
21.05 Vabimo k ogledu
21.10 Velenje, mesto rocka: skupina
Utrip in gostje skupina OKO 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

PRIREDITVE
BISERI maturantskega plesa
Vsaka maturantka si želi, da bi bila na maturantskem plesu najlepša, zato je izbira primerne obleke zelo pomembna.
Pri izbiri, ki je primerna za vašo postavo, vam želimo pomagati.
Pomembno je, da obleka izpostavi predvsem tisto, kar je za vas lepo in zakrije pomanjkljivosti. Glede na vašo obliko nog se odločite, ali boste imele kratko ali dolgo krilo.
Če imate lep hrbet in lepe roke, lahko nosite obleke s tankimi naramnicami in odprtim hrbtom. Velike prsi pomanjša V ali srčast izrez. Manjše prsi povečamo z naborki in dodatki na prsih ter podloženim modrčkom. Okrogel trebuh lahko skrijemo z visokim pasom oziroma obleko empir. Pri tej obleki je pas višji in se začne tik pod prsmi, kar je idealno, da skrije trebušček.
1.	Če ste visoke in suhe, potem z izbi ro matu rant ske oble ke ne boste ime le težav. Ustre za jo vam vsi mode li, za katere se boste odločile. Če ste nizke rasti in suhe, vam bodo pristajale obleke, ki se prilagajajo telesu.
2.	Široki boki in ozek zgornji del: pri tej postavi morate pouda ri ti zgor nji del tele sa in ne obre me njuj te spod nje ga dela. Pri po ročena je oble ka na A linijo ali takšna, ki se od linije pod prsmi navzdol širij. Izogibajte se naborkov na straneh, plastenja na območju bokov. Za takšno postavo so primerne obleke, ki se ne oprijemajo telesa in imajo lastno obliko.
3.	Široka ramena in ozki boki: S to postavo lahko oblečete skoraj vse. Če želite, lahko široka ramena omilite z V izrezom in navpičnimi okrasnimi elementi na zgornjem delu. Na spodnjem delu si lahko omislite nabor ke ozi roma volu men. Na zgornjem delu se lahko doda tudi daljša, ozka ogrlica.
4.	Manjša in polnejša postava: obleka je lahko iz več plasti lahkega materiala. Kroj se pretirano ne oprijema telesa. Izbirajte gladke in čiste linije, ki bodo postavo naredile bolj vitko. Naj bo maturantska obleka v temnejšem in nesvetlečem materialu. Roke si lahko pokrijete stančičnim materialom, ki naj nežno pada. Primeren je tudi kakšen opazen detajl na osrednji liniji obleke, ki pritegne pozornost.
Ne pozabite pa, da je najpomembnejše od vsega, da se v obleki dobro počutite.
Za dodatna vprašanja in informacije sva na voljo:
jelena.stevancevic@telemach.net
petra. meh@hop na. net
Modni oblikovalki Jelena Stevančevic in Petra Meh
Veliko darilc dobilo nove lastnike
Darilca, ki so jih ponudili na sobotnem novoletnem darilnem
bazarju, so bila izvirna in lepa.
Velenje, 27. novembra - Minulo soboto se je Vili Mojca spremenila v pravljično hiško. V njej je vsaj 50 prostovoljcev iz društev prijateljev mladine in Kluba Mladi za mlade pod vodstvom Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje pripravilo pester tradicionalni Novoletni bazar daril. V največjem prostoru vile je dišalo po praznikih, darilca pa so kar vabila, da jih vzamemo s seboj. Takih, ki so to tudi storili, ni bilo malo in na koncu se je v blagajni nabralo 1305 evrov izkupička. Namenili ga bodo seveda otrokom, da jim bodo lahko še naprej pripravljali pestre in zanimive prireditve. Najbolj živahno je bilo sredi dopoldneva, ko je v zgornjih prostorih vile mini koncert izvedel pevski zbor Klavirček iz Vrtca Velenje - enota Tinkara, pod vodstvom Zdenke Matjaž. Simpatični mali pevci so navdušili številne obiskovalce.
■ Bš
VELENJE
Četrtek, 2. decembra
X Mercator Center Velenje
Miklavžev sejem (do 6. decembra) 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ura pravljic 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje
Predstavitev knjig Petra Rezmana 20.00 Glasbena šola Velenje
Kon cert tro bil cev in tol kal cev 20.00 Veli ka dvo rana Hotela Paka
Gledališka predstava Kursadije 21.00 Mladinski center Velenje - Plac Klubski večer
Petek, 3. decembra
10.00 - 18.00
Velenj ski grad in Muzej usnjar stva Šoš tanj
Ta veseli dan kulture 2010 Dan odprtih vrat 10.15 - 11.00
Galerija Velenje Ta veseli dan kulture 2010 Predstavitev knjig Tatjana Pregl Kobe in Urške Stropnik 12.00 - 20.00
Rde ča dvo rana Vele nje Smu čar ski sejem 14.00 - 18.00
Mestna knjižnica Šoštanj Otroška ustvarjalnica 16.00 - 17.30
Knjižnica Velenje, pravljična soba Igral ne uri ce 19.30 Dom kulture Velenje
Ta veseli dan kulture 2010 Mul ti me dij ska pred sta va Cho pin po velenj sko 19.30 Glas be na šola Vele nje
Orgel ski in komor ni kon cert dija kov Glas be ne šole Vele nje 21.00 Kavar na Nova
Koncert - Fešta band in Mitja s kita ro
21.00 Mladinski center Velenje - Plac BrucovanjeŠŠK
Sobota, 4. decembra
8.00 - 13.00
Plo ščad pri Cen tru Nova Kmeč ka trž ni ca 8.00 - 13. 00
Mercator Center Velenje Ekološka tržnica 9.00 - 17.45
Rde ča dvo rana Vele nje Smu čar ski sejem 10.00 Mladinski center Velenje -
Efen kova - Mesec huma ni tar ne akci je 10.00 - 12.00
Knjigarna Kulturnica Adventni vrtiček - Izdelovanje Miklavževih daril in prebiranje prav lji ce 10.30 Galerija Velenje
Čarobni december 2010 - Sobotne lutkarije, Snežinka in Rožica 14.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 1.SNL NK Rudar Velenje : NK Maribor
Kdaj - kje - kaj
18.00 Mercator Center Velenje Glasbeni nastop EROIKA Predstavitev prireditve Žive jaslice v Postojnski jami 18.00 Dom krajanov Kavče
Praz nik KS Kav če 19.00 Rdeča dvorana Velenje -Rokomet na tek ma I. DRL RK Gorenje : RK Merkur 20.00 Mladinski center Velenje - Plac Mla din ski gle da liš ki abon ma in izven, Poučno šaljivi večer 20.00 Dvo rana Cen tra Nova Ples ni abon ma in izven V Vele nju ple še mo 22.30 Mladinski center Velenje - Plac Klub ski večer
Nedelja, 5. decembra
9.00 - 20.00
Rdeča dvorana Velenje Smu čarski sejem 10.00 Mercator Center Velenje Praznične lumparije Miklavžev obisk s predstavo za otroke Jelkin čudež 10.00 Velenjski grad
Prav ljič ni nedelj ski dopold ne vi Babica pripoveduje 10.00 Škalsko jezero
6. šta fetni tek sv. Barba re 21.00 Mladinski center Velenje - Plac Klub ski večer
Ponedeljek, 6. dec.
14.00 Mladinski center Velenje -Efen kova
Mla di v popol dan skem času Druženje
Torek, 7. decembra
10.00 - 11.30
Knjiž ni ca Vele nje, štu dij ska čital ni ca
Bral ni kro žek in komu ni ka ci ja za seniorje 14.00 - 20.00
Mladinski center Velenje -Efen kova
Mladi v popoldanskem času MC športne igre 17.00 Titov trg Velenje
Čarob ni decem ber 2010 Pri ži ga nje praz nič ne raz svetlja ve in prihod dedka Mraz 17.00 Dom kulture Šoštanj, preddverje Ustvarjalnica za otroke in starše Tor kova peta 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku
Sreda, 8. decembra
10.00 Knjigarna Kulturnica
Predstavitev knjige Ivo Stropnik: Nikoli odrasle - uganke in pesmi 16.00 Mladinski center Velenje -Efen kova
Mla di v popol dan skem cen tru Igrajmo se 17.00 Knjiž ni ca Vele nje, prav ljič na soba
Ura pravljic 17.00 Galerija Velenje
Pravljična ustvarjalnica Društva WalVal - O treh kepah zla ta
18.00 Glasbena šola Velenje
Kon cert pihal cev 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Pred sta vi tev - 20. šte vil ke literarnega zbornika Hotenja
ŠOŠTANJ
Četrtek, 2. decembra
ob 11:00 in 16:00
Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure
Petek, 3. decembra
X Muzej usnjarstva na Slovenskem Dan odprtih vrat muzeja
14.00 Mestna knjižnica Šoštanj Otroška ustvarjalnica
16.0 Dom krajanov Skorno - Florjan Delavnice za otroke pod sloganom »Veseli december« in obisk Miklavža
Sobota, 4. decembra
X Kraj bo objavljen na spletni strani PD Šoštanj
Srečanje vodnikov PZS Šaleške doline
18.00 Telovadnica OŠ Šoštanj Kajuh Šoštanj : Mozirje(2. državna odbojkarska liga -ženske)
Nedelja, 5. december
18.00 Trg bratov Mravljakov
Miklavž v Šoštanju - obdaritev otrok
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 3. decembra
16.30 Prireditveni prostor ob Hiši mladih 9. Miklavžev sejem OŠ bratov Letonja
19.00 Nova stavba CMT - Marof
Ta veseli dan kulture - Otvoritev razstave likovnih del nastalih na Martinovi likovni koloniji
Sobota, 4. decembra
X Kleti odprtih vrat šmarških
vinogradnikov (Ivo Rakun - Mali vrh, Karli Žibret - Mali vrh 19, Jože Kugler - Mali vrh 63/A)
10.30 Hiša mladih
Otroška ustvarjalna delavnica
19.30 Kulturni dom v Šmartnem ob Paki Pelikan ali otroci po želji -KUDSvoboda Zalog (abonmajska predstava)
Nedelja, 5. decembra
Kleti odprtih vrat šmarških vinogradnikov (Ivo Rakun - Mali vrh, Karli Žibret - Mali vrh 19, Jože Kugler - Mali vrh 63/A)
Ponedeljek, 6. dec.
16.30 Nova stavba CMT - Marof Plesno gibalne delavnice (predšolska skupina)
Torek, 7. decembra
18.00
Hiša mladih Joga
Pevec
Šoštanj, 26. novembra - »Za kar
se odločiš, moraš to delati celovito, vse tvoje delovanje mora biti usmerjeno v to,« je med drugim dejal Zoran Pevec, gost petkovega Galerijskega večera. Zoran Pevec je pesnik in urednik iz Celja. Je tudi magister slovenske književnosti in član Društva slovenskih pisateljev. Svoje pesmi, eseje in kritike objavlja v vseh pomembnih literarnih revijah v Sloveniji, samostoj-
no pa je izdal pet pesniških zbirk in priročnik Kako napisati pesem.
Ker je tik pred izidom šeste pesniške zbirke Hasidski pevec, je beseda na srečanju tekla tudi o tem. Predvsem pa se je pogovor, ki ga je vodil a Milojka Komprej, vrtel okoli poezije, slovenskega literarnega prostora in ljudi, ki so zaznamovali Zoranovo ustvarjalno pot. Velik del večera je bil osve-čen poslušanju njegove poezije, ki jo med drugimi vplivi v veliki meri zaznamuje mistika.
KINO VELENJE :: SPORED
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA:
SKRIVNOST IZ KELLSA
(The Secret of Kells) Animirana pustolovščina, 75 minut. Režija: Tomm Moore Glasovi: Evan Mc Guire, Mick Lally, Chritien Monney, Brendan Gleeson, Paul Young idr.
Petek, 3. 12., ob 18.00 Sobota, 4. 12., ob 18.15-
mala dvorana Nedelja, 5. 12., ob 16.00-otroška matineja
GREMO MI PO SVOJE
Mladinski komedija, 95 minut
Režija: Miha Hočevar Igrajo: Jurij Zrnec, Tadej Koren Šmid, Jure Kreft, Matevž Štular, Gaja Pegan Nahtigal, Pia Korbar, Žigan Krajnčan, Teodor Popovič, Erik Oprešnik, Vili Frahm,
Matej Zemljič, Jana Zupančič, Uroš Kaurin, idr.
Petek, 3. 12., ob 18.30 -mala dvorana Sobota, 4. 12., ob 20.00 Nedelja, 5. 12., ob 18.00
MAX V ZADREGI
(Max Pinlig) Družinska komedija, 94 minut
Režija: Lotte Svendsen Igrajo: Samuel Heller-Seiffert, Mette Horn, Ophelia
Koledar imen
December (gruden)
2.	četrtek -Bibijana, Blanka, Živko
3.	petek - Frančišek
4.	sobota - Barbara
5.	nedelja - Savo, Pina druga adventna nedelja
6.	ponedeljek -Miklavž (Nikolaj)
7.	torek - Ambrož
8.	sreda - Marija (Jožefa)
Luni ne mene
28 . november, mlaj zadnji krajec, ob 21:36
CITYCENTER Celje
-	četrtek, 2. 12., Biotržnica
-	petek, 3. 12., ob 17. uri, Umko raz-is ku je
-	sobota, 4. 12., ob 17. uri PRIHOD MILAVŽA
-	vsak četrtek od 16. do 19. ure, Škratove ustvarjalne delavnice
-	vsak torek ob 17. uri in vsako nedeljo ob 11. uri, Pravljične urice
Do 31. decem bra vas pri ča ku je mo na BOŽIČNO-NOVOLETNEM SEJMU!
Izberite si svoje darilce in prispevajte za Waldorfski vrtec Velenje
Velenje, 29. novembra - Waldorfske vzgojno-izobraževalne ustanove po svetu vsako leto v soboto pred prvim adventom prirejajo pravljično čarobne božične bazarje. V Velenju tovrstnega vzgojno-izobraževalnega zavoda še nimamo, imamo pa aktivno društvo prijateljev waldorfske pedagogike Velenje, WalVel, ki bo tudi letos namesto božičnega bazarja to soboto, 4. decembra, med 10. in 12. uro priredilo dogodek Adventni vrtiček v galeriji knjigarne Kulturnica v centru Velenja.
Društvo WalVel je bilo ustanovljeno z namenom podpore pri ustanavljanju waldorfskega vrtca in šole v Savinjsko-Šaleški regiji. Pri tem že zbirajo sredstva, ki jim bodo omogočila uresničitev marsikatere potrebe prvega oddelka Waldorfskega vrtca Velenje. To soboto bodo z ustvarjalnimi delavnicami, pravljico o Miklavžu in kavarnico z domačim pecivom pričarali prijeten čas adventnega pričakovanja tudi v Velenju, kjer lahko za Waldorfski vrtec Velenje darujete tudi vi.	■
Eriksen, Lars Bom, idr.
Petek, 3. 12., ob 19.30 Sobota, 4. 12., ob 18.00 Nedelja, 5. 12., ob 18.30 -mala dvorana
HUDIČ
Misteriozni triler, 80 minut Režija: Drew Dowdle, John Erick Dowdle
Igrajo Chris Messina, Logan Marshall-Green, Geoffrey Arend, Bojana Novakovic, Caroline Dhavernas, Jacob
Vargas,idr.
Petek, 3. 12., ob 21.20 Nedelja, 5. 12., ob 20.00 Naslednji vikend, od 10. 12. do 12. 12. 2010 napovedujemo: akcijsko pustolovščino HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI-1. del, pravljično družinsko avanturo ČAROBNO SREBRO, dramo WALL STREET: DENAR NIKOLI NE SPI, komedijo CARJA MIKONOSA
OBVESCEVALEC

2. decembra 2010
Pred vami je oglasna rubrika, ki vam bo gotovo olajšala življenje in vaše sanje spremenila v dejanje. Dajemo vam namreč ključ do pravih mojstrov. Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Koristne in pravočasne informacije so namreč tiste, ki vam bogatijo življenje, olajšajo delo in preženejo skrbi. Naj bo zato tale VEDEŽ vaš prijatelj in vaš vodnik. Naj vas pripelje do pravih rešitev in ljudi.
Lamela, d.o.o. Velenje • Vinska Gora 24
J Jk AAffk A teL: +386 (°)3 89 101 52
Ij^flillPl JU	gsm: + 386 (0)41 637 036
ifcfcn	e-mail: lamela-parketi@siol.net
Parketi in lesni proizvodi www.iameia-parketi.com
Dobava in vgradnja vseh domačih in svetovnih vrst gotovo lakiranega ali naoljenega parketa, kmečkih podov ter ostalih talnih oblog.
041 222 002
Zlatko
Pustinek, s.p.
•Profesionalno vodno brušenje rezil na terenu •Brušenje kuhinjskih, mesarskih nožev in škarij •Brušenje sekir, verig za motorne žage,... • Naročite - profesionalne nože DICK.
Aleksander Ocepek s.p. 041 776 414
Predelava starih vezanih oken v termoizolacijsko izvedbo • Tesnenje oken in vrat (s kakovostnimi silikonskimi tesnili)
steklarstvo, mizarstva, okvirjanje slik, unikatni izdelki iz stekla
Bodoni d.o.o. trgovina, proizvodnja, storitve zanese za Vaš dom!	■ Ö lig 1 ' - ■ n
Stari trg 26 3320 Velenje Tel.:03/897-49-80 GSM:041/728-017	Delovni cas: pon - pet 8h-17h sobota 8h-12h
DISKONT KOROŠEC
Žarova 17, Velenje	070 614 292
POSEBNA AKCIJA V VESELEM DECEMBRU Plinska jeklenka SAMO 18,99 €!
Ob nakupu gospodinjskega plina vam GRATIS profesionalno zbrusimo najljubši kuhinjski nož!
likopleskarstvo
Milan
S 30-letnimf izkušnjami!
ELEKtROSERVIS IN TRGOVINA
-PGVŠE
ROBERT POVSE s.p.* gsm: 031 599 001 Ljubija 97 (na vrhu gorenjskega klanca)
c0ec\a\i»tan^Sofo6no
•ssfr»«*
RADI O V E L E N J E
ČETRTEK, 2. decembra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 3. decembra:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 4. decembra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 5. decembra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 6. decembra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 7. decembra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Šolski radio Raček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 8. decembra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
107,1 MHZ
Radio Velenje
PEUGEOT
flytö igr*r
Pooblaščeni serviser in prodaja vozil Avtokleparstro in avtoličarstro
Črnova 33A, Velenje, tel. 898 69 30
Privlačen avto za privlačno ceno!
206+ že za 8770 evr!
VHODNA IN NOTRANJA
<2flo®o©o
Krnica 33 • Luče ob Savinji T 03 839 08 70 • E: info@robnik.si www.robnik.si
Marjan Voršič* 041 625117
PRODAJA DOSTAVA MONTAŽA
Lesena in PVC termo okna Strešna okna
Rolete Suhomontaža Prenova oken in vrat
l)m ofotaje UM (hmM U tuet
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 22. nov. 2010 do 28. nov. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikrogramov SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 22. nov. 2010 do 28. nov. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
lil

dUi
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE LOKOVICA - ŠKALE PESJE MOBILNA GORA	VELIKI VRH	ŠOŠTANJ
Aškerčeva
□ 22,nov o23.nov B24.nov □25.nov i26.nov □27.nov i 28. nov
35
30
25
20
Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi uslugami. Info: 03 898 17 50
OBVEŠČEVALEC
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.
Gsm: 031 443 365 (AA)
PODARIM
MLADE muce podarim.
Gsm: 031 750 334
PSA mešančka, starega tri leta, redno
cepljenega podarim.
Gsm: 031 753 854
KUPIM
NOTRANJA rabljena vrata, desna, dim. 75 x 200, kupim. Gsm: 041 814 416
IŠČEM
DELO na vašem domu, čiščenje, kuhanje in pomoč starejšim osebam, iščem. Gsm: 070 362 824
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Goli-jan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje. Gsm: 031 836 378 DELAVEN očka išče zvesto punco. Gsm: 031 860 668
SAM z otrokom sem ostal, zvesto dekle bi rad spoznal. Gsm: 041 959 192
PUNCE in gospe si želijo ljubezni. Gsm: 031 505 495, Tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min)
BREZPLAČNO spoznavanje za ženske
do 48 let, 14 evrov za ostale, za dve
leti, ugodno za moške.
Gsm: 031 836 378
FANT išče žensko, leta niso ovira.
Gsm: 041 859 096
DEKLE si želi ljubezni.
Gsm: 031 505 495, tel.: 090 62 86
(1,99 evra/min)
VOZILA
PEUGEOT 307/sw z dodatno opremo, letnik 2004, prodam. Gsm: 031 375 049
SKUTER rdeče barve, nov, nerabljen z garancijo in dokumenti. Cena 600 eur. Gsm: 041 436 001
PRIDELKI
DOMAČE krvavice in pečenice prodam. Gsm: 031 566 415 JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam.
Gsm: 041 344 883
ŽIVALI
ZLATE prinašalce, mladiče, dva meseca stare, prodam. Gsm: 041 565 389 PRAŠIČE težke od 50 do 60 kg, krml-jene z domačo krmo, prodam. Možno tudi svinjske polovice.
Tel.: 03 58 86 267, gsm: 041 577 305 BIKCA sivca, 60 kg težkega, prodam. Tel.: 03 89 74 353
KRAVO sivko, brejo 8 mesecev in pol, drugo tele prodam ter prašiča težkega 100 kg prodam za 2 evra/kg. Gsm: 041 776 286 PRAŠIČA težkega 170 kg in teličko simentalko težko 140 kg prodam ter kupim bikca starega 14 dni. Gsm: 031 852 334 ŽREBIČKO staro 8 mesecev prodam. Gsm: 031 233 314
KOZE, himalajske pasme, družina treh
koz, poceni prodam.
Gsm: 031 233 314
BIKCA sivca, težkega od 140 do 150
kg, ugodno prodam.
Gsm: 041 837 093
PRAŠIČE težke 150 kg prodam za 1,40 evra/kg in starejše svinje prodam za 1 evro/kg.
Gsm: 031 447 283
PRAŠIČE za zakol ali svinjske polovice prodam. (Fišar, Tabor) Gsm: 041 619 372
RAZNO
TV Sony Trinitron, diagonala 72 cm, scart 2x, brezhiben, odlično ohranjen, prodam za 49 EUR. Info: 041/ 392 114
NEPREMIČNINE
PODSTREŠNO stanovanje, 70 m2, prodam. Gsm: 070 236 216 V NASELJU Studence - Žalec prodam
habit
nepremičnine
Hablt, d.o.o., Kersnikova 11, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
Garsonjero/ 1. nad./ in 3-sobno stanovanje / 2. nad./ v Gorenju pri Šm. ob Paki, 33 m2 in 87 m2. Leto obnove 2010. Cena za garsonjero 38.000 €, za 3-sobno 85.000 €. 2-sobno stanovanje na Kardeljevem trgu, let. 1986,7. nad., 63 m2,Cena 75.000 €. Hišo v Šmartnem ob Paki, 150 m2, dvostan., adapt. 2002,700 m2 zemljišča. Cena 160.000 €. Hišo na Lipi /Velenje/, dvojček, parcela 498 m2,1.1988., medetaž. hiša - 283 m2, možnost preureditve podstrešja v manjše stanovanje. Ob hiši je vrt, sadovnjak in terasa. Cena 250.000 €.
več na
■■ ■ ■ ■ ■
www.habit.si
GIBANJE PREBIVALSTVA
Marija in Simo Jakovljevic, Cesta VII št. 5, Velenje; Vida in Anton Kugonič, Lipa 55, Velenje
Smrti
Jože Letojne, roj. 1940, Lačja vas 11, Nazarje; Anton Podergajs, roj. 1921, Zagrad 1, Celje; Franc Bezovšek,v roj. 1952, Ul. Ivanke Uranjek 5, Žalec; Ivana Marzelj, roj. 1938, Malgajeva ul. 9, Slovenj Gradec; Mihael Vrčkovnik, roj. 1935, Topolšica 156, Šoštanj; Elizabeta Grešak, roj. 1919, Trubarjeva ul. 56, Celje; Ivan Ratej, roj. 1936, Draža vas 37, Loče pri Poljčanah.
TRGOTUR
www.trgotur.si
Zmlgaj se. Najdi se. Zapesli se.
Nekaj aktualnih prostih
delovnih mest:
•KNJIGOVODJA •VODJA PRODAJE •TEHNOLOG •VODJA IZMENE • KLJUČAVNIČAR
Več prostih delovnih mest na www.trgotur.si
Podrobnejše informacije so vam na voljo na www.trgotur.si ali na tel. 03/898 62 56 in 041 495 877 (Danijel).
Nagrajenci nagradne križanke PRESTA, objavljene v tedniku Naš čas, 18. novembra so:
1.	Nagrada:kosilo v Kolodvorski restavraciji za dve osebi prejme: VILMA LEŠNIK, Lajše 207 b, Šoštanj
2.	Nagrada:malico v Pivnici Zoro za dve osebi prejme: ANJA DELOPST, Florjan 148, Topolšica
3.	Nagrada: sladico s kavo v Slaščičarni v Šoštanju ali v Centru Nova prejme: SLAVKO BRGLEZ, Graškogorska 31, Velenje
Nagrajenci bodo potrdilo o nagradi prejeli po pošti.
DEŽURSTVA
ZD Velenje - OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogo-
vore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00,
telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
4. in 5. 12. - MOJCA PUSOVNIK,
dr. dent. med. (dežurna zobna amb., ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veter. - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI VAM V CELOTI UREDIMO
-	PREVOZ POKOJNIKA
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
(postavitev mrliškega odra, izkop, pripravo in dekoracijo groba, pogrebno svečanost)
-	ŽALNO CVETJE Z DOSTAVO
-	IZBIRO POGREBNE OPREME
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE in ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
-	PLAČILO NA OBROKE
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390 138: 041/390 138: 031/375 041 - dosegljivi smo 24 ur na dan.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
BALDVINA HOLEŠKA
z Jenkove 6 v Velenju
2. 12. 1942 - 19. 11. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje in pomoč. Hvala kolektivu Premogovnika Velenje, častni straži, govorniku Dragu Kolarju, Pogrebni službi Usar, godbi in pevcem, sosedom, posebno sosedi Martini Poštrak za pomoč in uteho.
Žalujoči: žena Martina, sinova Bojan in Mitja ter vnuki Vanja, Daša,
Jernej, Andraž in Nina
Hvala za dragocene dni in mirne noči.
Hirala 73 \T<t&
Svojo življenjsko pot je sklenila naša draga mama, tašča, babica in prababica
LJUDMILA BRLOŽNIK
roj. LEMPL 11. 9. 1975 - 79. 11. 7010
Od nje se bomo poslovili v petek, 3. decembra, ob 15. uri na pokopališči v
Podkraju.
Vsi njeni
Z žalostjo sporočamo, da je svojo življenjsko pot sklenil
SAVO LAH
Lučke v njegov spomin smo prižgali na pokopališču Srebernice v Novem mestu.
Rastko, Duška, Tonček in Luka
Odločate lahko samo še med štirimi
Sešteli smo glasove bralcev Našega časa in poslušalcev Radia Velenje - V igri za naj osebnost 2010 samo še Šumečnik, Rotnik, Tamše in Mandič - Priznanje za »držo« pa si zaslužijo tudi Čater, Puvaličeva, Kožar in Fijavževa
Krog nomirancev za naj osebnost leta 2010 se je v torek, ko smo opravili prvo pomembno štetje glasov, ki so jih bralci Našega časa in poslušalci Radia Velenje namenili kandidatom, prepolovil. Pri štetju smo upoštevali vse glasove, ki so do nas prispeli do 10. ure. V igro zdaj pošiljamo samo še štiri, tiste, ki so prejeli največ glasov.
Odslej lahko tudi bralci Našega časa (poslušalci Radia Velenje pa
Nagradi: individualni računalniški tečaj in bowling
Med tistimi, ki boste glasovali s kuponi, izrezanimi iz Našega časa, bomo izžrebali dobitnika dveh tedenskih nagrad. Ljudska univerza Velenje bo enemu podarila 3-urni individualni računalniški tečaj Prehod na Office 2007, Osmica, trgovina in bowling, pa dve uri bowlinga.
so že v torek začeli novo kolo) glasujete samo še za štiri.
Največ skupnih glasov ste namenili Miranu Šumečniku, in sicer 411 (prednost si je nabral pri poslušalcih Radia Velenje), sledi mu dr. Uroš Rotnik s 310 glasovi (absolutni zmagovalec med bralci Našega časa, ki so mu namenili 228 glasov), na 3. mestu je prvi del zaključil Branko Tamše s 75 glasovi (dve tretjini so mu jih namenili bralci Našega časa) in na 4. mestu Marko Mandič z 68 glasovi (Glavnino so prispevali poslušalci Radia Velenje).
Iz nadaljnjega izbiranja naj osebnosti so izpadle štiri prav tako imenitne osebnosti, ki si tudi zaslužijo priznanje za »držo«: Srečko Čater, Marcela Puvalič, Jože Kožar in Lidija Fijavž - Špeh. Pa ne samo za držo! Za to, ker so napravili res nekaj izjemnega, da so bili sploh nominirani.
Rekli ste o štirih veličastnih:
Bralci Našega časa lahko svoj glas utemeljijo. Pri tem so nekateri zelo izvirni. Tokrat štirim kandidatom za naj osebnost leta 2010 »pripisujemo« zgolj vaše misli:
Miran Šumeč nik, pedagog, dirigent: »Preprost in prijazen, strokovnjak, ki živi za glasbo ... Zaupanja vreden človek in odličen glasbenik ... Dirigent z veliko humorja ... Glasbenik, mentor in človek, ki je v lokalno okolje in širše vnesel svežino.«
Dr. Uroš Rotnik, tri tedne že bivši direktor Termoelektrarne Šoštanj: »Kljub padcu je pokončen, s čimer dokazuje, daje delal dobro in nima grehov, ki mu jih podtikajo. Sram bi jih moralo biti ... Sposoben in pošten direktor, zato naj na njegovo mesto ne rinejo drugi... Pokončno prenaša krivico, a se bo pravica izkazala... Ni mi prav, da
so ga tako grdo odstavili.«
Branko Tamše, rokometni trener: »Strokovnjak... Že sedaj seje dokazal ... Zelo prijeten gospod in zelo priljubljen trener.«
Marko Mandič, gledališki in filmski igralec: »Umetnik na visoki ravni ... Super igralec.«
Glasujejo bralci in poslušalci
Iz časopisa Naš čas izrežete priložen kupon (ne pošiljajte »starih, veljajo samo kuponi tekočega tedna), nanj napišete ime in priimek tistega, za katerega glasujete, in dodajte zanj obrazložitev. Kupon naslovite na Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje. Če boste pripisali še svoj naslov, boste sodelovali v tedenskem žrebanju (tedensko žrebamo med kuponi, ki prispejo v uredništvo od torka do torka) nagrad sponzorjev. Vsi pa se boste potegovali za glavno
nagrado ob koncu izbora, veliki gospodinjski aparat Gorenja. Nagrajenca bomo izžrebali na silvestrovanju na Titovem trgu v Velenju.
V programu Radia Velenje lahko po telefonu 897 50 03 in 897 50 04 glasujete vsak dan, razen sobot in nedelj, dopoldne ob 9.50 in popoldne ob 16.50. Glasovanju bodo vsakič namenjene 3 minu-
te. V istem času glasovanje poteka tudi s pomočjo SMS spo ročil na številko 031 26 26 26. ■
Kdo gre v balon in kdo na pico?
Med tistimi, ki ste glasovali s kuponi, izrezanimi iz Našega časa, smo izžrebali dva nagrajenca. Na polet z balonom za eno osebo, ki ga podarja Svetovalna pisarna Centrih Velenje, bo šla Mira Vrčkovnik, Florjan 289, 3325 Šoštanj, z dvema picama pa bo Picadilly iz Velenja »častil« Martino Trdin, Koželjskega 3, 3320 Velenje.
Nagrajenki bosta potrdilo prejeli po pošti.
Gomora®
^^ Koroška cesta 44, Velenje
Praznujte zaključek leta, rojstni dan ali kakšno drugo slavnost malo drugače, aktivno!
Odlično sprostitev in zabavo ponuja VIRTUALNI BOWLING OSMICA na Koroški 44 v Velenju. V prodajalni OSMICA, znani po ugodnih cenah, vam po želji pripravijo tudi narezke, kanapeje, krače...

VABLJENI!
Informacije in prijava:
Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2 tel. 03/898 5450,
Miran Šumečnik
Dr. Uroš Rotnik
Branko Tamše
Marko Mandič
splet: www.lu-velenje.si
V mesecu decembru vas vabimo k vpisu v: OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE.
NPK za socialnega oskrbovalca na domu, TEČAJ ZA VODITELJA VODNIH PLOVIL, USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE
za strokovni izpit iz upravnega postopka,
iz vzgoje in izobraževanja, ter za strojnike gradbene
mehanizacije in viličariste,
TEČAJE TUJIH JEZIKOV (španščine, ruščine, itd.),
RAČUNALNIŠKO DIGITALNO OPISMENJEVANJE,
ki se ga lahko udeležite BREZPLAČNO!
Pravljično mesto z drsališčem
Na rokometnem igrišču pripravljajo spektakularno otvoritev
Šoštanj - V sredo, 8. decembra, ob 17. uri bodo v Šoštanju odprli novo drsalno sezono. Drsališče bo sicer odprlo svoja vrata že ta vikend, uradna otvoritvena slovesnost pa bo v sredo, ko bodo na rokometnem igrišču v Šoštanju za zabaven, sproščen, športen, pester in zanimiv uvod v novo drsalno sezono tudi letos poskrbeli Čuki. Po velikem otvoritvenem 'žuru' bo na sporedu še drsalni spektakel skupine "Lucky lookers on ice". V skupini delujejo številni uveljavljeni slovenski drsalci, med njimi tudi bivši in sedanji državni reprezentanti, tudi udeleženci olimpijskih iger, zato se torej obeta spektakel, vreden ogleda. V začetku prihodnjega tedna bodo vsa gospodinjstva v občini Šoštanj prejela tudi zloženko Pravljično mesto z drsališčem, v kateri bodo navedene tudi vse ostale prireditve na drsališču. Občina pripravlja namreč še predstavo Damjane Golavšek, koncert Tapravih falotov, Nuše Derenda, ne bo manjkal niti že tradicionalni božično-novoletni sejem, drsališče pa bo tudi letos obiskal Božiček. Na drsališču bodo potekale tudi tedenske animacije s poudarkom na šoli drsanja, namenjeni tistim, ki so že spretni na drsalkah, in tudi tistim, ki se bodo z drsanjem seznanili prvič. Poleg tega pa tudi tedenske športne igre na ledu, tekmovanja, štafetne igre, poligoni, hokej, hitrostno drsanje. Program bo posebej pester in bogat med šolskimi novoletnimi in zimskimi počitnicami. Občina Šoštanj je projekt Pravljično mesto z drsališčem pričela leta 2007, ko je na rokometnem igrišču v središču mesta prvič pripravila 300 kvadratnih metrov veliko drsališče s pravim ledom. Kar je bilo sprva zamišljeno predvsem kot brezplačna zabava za otroke, je že prvo leto preraslo v druženje vseh generacij Šoštanjčanov v športu, rekreaciji in zabavi na prostem.	■
Dan Rudolfa Maistra
Ob državnem prazniku je pred odprtjem razstave, ki so jo pripravili v Muzeju Velenje, v atriju gradu, spregovoril podžupan Srečko Meh.
Velenje, 23. novembra - V
Mestni občini Velenje so se odločili, da bodo letos zaznamovali vse državne praznike. Muzeju Velenje so dali pobudo za pripravo dogodka ob dnevu Rudolfa Maistra in borcev za severno mejo, ki je državni praznik od leta 2005, ni pa dela prost dan. Posvečen je spominu na dogodke 23. novembra 1918, ko je general Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru. S tem so se odprle možnosti za zavarovanje severne meje, za pridobitev dela Koroške in za združitev Prekmurja z matično domovino. V Muzeju Velenje so se kustosi potrudili in pri-
pravili zanimivo razstavo, ki so jo odprli prejšnji torek popoldne, prav na praznični dan.
Odprtje razstave je z govorom pospremil podžupan MO Velenje Srečko Meh. Poudaril je, da je bil Rudolf Maister vsestranska osebnost. Vojak, pesnik, avtor zgodovinskih člankov, slikar, zbiratelj knjig, mentor mladim in organizator kulturnega, še zlasti literarnega življenja. Najpomembnejša dejanja pa je opravil v prevratnem času, v letih 1918 in 1919, v Mariboru in na slovenskem Štajerskem, sodeloval pa je tudi v bojih na Koroškem. O razstavi, ki si jo lahko
ogledate v teh dneh na Velenjskem gradu, pa je več povedal direktor Muzeja Velenje Damijan Kljajič, ki j e poudaril, da je k uspešnemu izidu boja za severno mejo in slovenski Maribor s svojim političnim in narodnozavednim udejstvo-vanjem neprecenljivo prispe-
val naš rojak, včasih kar preveč prezrt dr. Karel Verstovšek. Bil je državnozborski poslanec, poverjenik za uk in bogočast-je v prvi sloven ski ozi roma narodni vladi SHS v Ljubljani, kije kot predsednik Narodnega sveta za slovenske dežele in Istro po prevratu v Maribo-
ru prevzel oblast v mestu in na slovenskem Štajerskem. Ker je bil Rudolf Maister tudi pesnik, je tri njegove pesmi recitiral Jan Škoberne, dogodek pa je bil lepo obiskan.
■ bš
Dobrodelna stojnica Rotary kluba Velenje
25. november so Združeni narodi razglasili za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. V okviru prireditev, ki bodo potekale vse do 10. decembra, je v soboto Rotary klub Velenje pripravil dobrodelno stojnico na Cankarjevi ulici v Velenju. Na njej so člani kluba zbirali prostovoljne prispevke za Varno hišo v Velenju. Rotary klub Velenje že vse od ustanovitve pred 5 leti po svojih najboljših močeh pomaga varovankam Varne hiše.
To je projekt, ki se kot rdeča nit vleče iz leta v leto in je s pomočjo občine postal vzorčni model reševanja te problematike v Sloveniji. Za tokratno akcijo smo pripravili domače izdelke naših soprog in donatorjev, mrzlo sobotno jutro pa smo ogreli s toplimi napitki in harmonikarji glasbene šole Goter. Pripravljenost ljudi, pomagati sočloveku tudi v teh težkih časih, in njihov odziv, ki je bil zelo pozitiven, nam je omogočil, da smo zbrali dovolj sredstev za obnovitev varnostno nadzornega sistema v varni hiši in novoletno obdaritev varovank. Rad bi se zahvalil vsem, ki so se oglasili na naši stojnici in tudi samo s simbolnim prispevkom pomagali našim varovankam v Varni hiši.
Še enkrat iskrena HVALA.
■ Ivan Janežič