215
Kmetijstvo.
Prednosti prodaje žita potom zadrug.
V Ameriki nimajo žita v žitnicah na zemljiščih kmetovalcev, temveč je takoj izvozijo v velika skladišča v trgovske kraje, od koder se ob ugodnem času v ka-keršni koli množini spravijo na svetovni trg.
Pri nas je pa žito v večjih in manjših množinah spravljeno pri kmetih v žitnicah in pride na trg še le po raznih vmesnih trgovcih. Zato se pa vsaka večja na-ročba  hitreje in ceneje dobi iz inozemstva,  kakor pa  v
domovini. Ugodnosti trgovišča se dajo izkoristiti z vna-njim žitom, dočim se z domačim ne morejo.
V večjih trgovskih mestih imajo pač velika skladišča za žito, ki so pa celo škodljiva našemu kmetijstvu, V njih se v velicih množinah nakupičuje inozemsko žito, ki pritiska s ceno na domače pridelke. Če je tudi domače žito v teh skladiščih, je to le v interesu trgovcev, ne pa v interesu kmetov.
če bi se napravila zadružna skladišča, bi bila vsaka vmesna trgovina bolj ali manj nepotrebna. Dobiček, ki ga napravi prekupovalec, bi ostal v žepih kmetovalce.
Kmet je zato večkrat odvisen od prekupca. Poslednji ima v rokah ne le prodajo, temveč je tudi hkratu založnik in bankir. Prekupovalci si znajo to izkoristiti in kmet mora kupovati in prodajati po ceni, katero mu narekujejo prekupovalci. Seveda brez prekupovalcev popolnoma ne bodemo nikoli izhajali, a toliko se pa da storiti, da nam tako prekupovalstvo ne bode na škodo.
Če so zadruge, tudi kmet more dobiti na posodo na žito, ki je v skladišču. Po posredovanju zadruge dobi posojilo, navadno dve tretjini, kolikor je vredno žito, katere je pripeljal v skladišče. Sedaj mora kmet večkrat žito po ceni prodati, ker potrebuje denarja, če se napravijo zadružna skladišča, tega ne bode treba. Kmet bode čakal, da bode žito prodal, kadar bode dražje.
Tudi zaradi tega mora včasih kmet žito prodati, ker nima prostora, da bi ga mogel spraviti. Če se zadružno skladišče napravi, se mu bode tudi v tem oziru pomagalo.
Zadruga vzame vso odgovornost za prevzeto žito in bode zatorej kmet tudi bolj brez skrbi. Poleg tega se bodo pri zadrugi napravili lahko dobri stroji za čiščenje
v
žita, kar posamičnim ni mogoče. Žito se bode lahko zmešalo in tako bode zadruga lahko mnogo jednakomernega blaga postavila na trg, kakor zahteva žitna trgovina.
Zadruga tudi lahko daje svete, kakšno žito naj se seje, ko skušnje pokažejo, katere vrste se ložje spravijo v trgovino. Vsaj so tudi sladorne tovarne privadile kmete, da sejejo neke gotove vrste pese. Zadruga kmetom tudi lahko preskrbi seme.
Taka zadruga tudi vspešno more prodajati žito vojaškim zalagališčem. Od posamičnika vojaško oblastvo žita ne vzame, ker se večkrat nanj ne zanese, da bi zares "poslal dobro blago. Zadruga si tudi lahko napravi mline in pekarije, kjer to kaže. Iz tega čitatelji razvidijo važnost zadrug za tiste, ki žito pridelujejo.