Vestnik. Najvišje odlikovanje. Njegovo Veli.anstvo cesar je podelil okrajnemu šolskemu nadzorniku in učitelju v Lošinju Pavlu Skopinicn, zlati križec za zasluge. Osebne vesti. Kraljevska srbska akademija znanosti v Belemgradu je velezaslužnega slovenskega zgodovinarja g. prof. Simona Rutarja imenovala dopisujočim članom. — Višji okrajni komisar v Krskem g. Viljem baron Rechbach je premeščen v Postojno. — Snplent na I. državnt^ gimiiaziji v Ljubljani g. Anton Jeršinovec je minoli tedeu napravil na dunajski univerzi profesorski izpit iz klasične filologije. — Gdč. Ema Pleško, doslej radovoljka na mestni slovenski dekliški šoli pri Sv. Jakobu, je iinenovana za pomožno učiteljico na dvorazrednici pri Sv. Petru v Ljubljani. — Nadučitelji so postali na dosedanjib svojih mestih gg.: Karol Marschitz v Letuša pri Braslovčab, Jakob Stante v Blagovni pri Št. Jnrju in F. Rozman v Št. IIju pod Turjakom. — V pokoj je šel nadučitelj v Trboiijab pri Marenbergu g. M. Regoršek. — Premeščeni so gg.: I. Hrast iz Cerknega h sv. Luciji, Josip Kenda iz Idrije na Lubinj, Ferdinand Jelinčič iz Loga v Podmelec, Josip Rakovšček iz Št. Viške gore v Cerkno, Ivan Gerželj ml. iz Čadrga na Idrijo. Umrl je 25. m. m. na Branskem pri Št. Janžu u.itelj g. Martin Jezernik. N. v m. p.! častno meščanstvo je podelila občina Velika Pirešica štajerskemu državnemu in deželnemu poslancu g. Fr. Robiču za njegovo krepko zavzemanje pri razpravi o celjski gimnaziji. Ljudska šola pri Sv. Petru v Ljubljani se začasno razširi v dvorazrednico. S tem se je napravil zopet mal korak naprej za skrajno zanikerno šolstvo na periferiji Ljubljane. Vasi Moste, Selo, zunanji Vodmat, Tomaeevo, Jarše, Obrije, Šmartno in Hrastje ob Savi so brez vsake šole ter jim je moral doslej zadoščati le en razred pri Sv. Petru. V goriški deželni šolski svet je deželni odbor izvolil profesoija Berbuča. Vsled tega nimajo Slovenci zdaj nobenega neodvisnega zastopnika v tej važni korporaciji. Potovalni učitelji za kmetijstvo na Primorskem. Razpisana so tri mesta potovalnib uciteljev na Primorskcm. Za jedno teh mest je določen italijanski ueni jezik, za drugi dve mesti pa slovenski, oziroma hrvatski. Dr. Emil Holub. Poročali smo že, da je po dolgoletni bolezni umrl na Dunaju dr. Emil Holub, znameniti raziskovalec Afrike. Rojen je bil 7. decembra 1847 v Holici na Češkem, študiral na Češki univerzi v Pragi medicino in prirodoznanstvo ter je šel 1. 1872. v južno Afriko kot zdravnik, kjer se je nastanil v dinamitnib poljanah. L. 1873. in 1875. je potoval in 1879 se je vrnil v Evropo z bogatimi zbirkami, katere je razdelil med razue avstrijske in izvenavstrijske zavode. L. 1883. ga je spremljala žena v Kapstadt in še višje proti severu. Njegov namen priti v Sudan, se je izjalovil ob divjib rodovih. Rešil je tačas komaj svojo zbirko, katera je obsegala 13000 predmetov. To zbirko je bil razstavil 1891 na Dunaju in 1892 v Pragi. Ta z 38 medaljami odlikovani učenjak je živel posebno zadnja leta v največji revščini, tako, da je moral potovati od mesta do mesta, da si je s predavanjem zaslužil svoj krub. Posebno, ko ga je bolezen vrgla na postelj, je živel od miloščine, ki jih je dobival od privatnih dobrotnikov. Šele 1. januarja t. 1. je dobil državno podporo 5000 K, ali prejel je samo prvi obrok. Tako se spominja vlada domacib učenjakov.