Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Uredništvo je v Mariboru, RuSka cesta 5, poitni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Raška cesta 5, poitni predal 22. Ljubljana VII., Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1,— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Štev. 9. Sreda 1. februarja 1928. Leto lil. Ne trudite se — ker se ne da nič napraviti! Tako je odgovoril sodrug dr. Ren-ner, krščanskim socialcem v nedeljo na nekem shodu na Dunaju. V našem listu smo se že večkrat davili z zaščito stanovanjskih najemnikov v Avstriji in z gradbo stanovanj na Dunaju. Po desetih letih po svetovni vojni, ki je prinesla nehote takozvani državni socializem v vseh vojskujočih se državah s seboj, se še vedno v posameznih državah bije boj za in proti preostankom tega vojnega socializma. En tak preostanek je zaščita najemnikov, ki je pa žal še danes, po desetih letih miru, še vedno tako potrebna kot je bila recimo leta 1917 ali 1918. Več ali manj je zaščita še danes potrebna, ker posledice vojne še niso zginile. Kakor vemo iz raznih statistik, je pomanjkanje stanovanj povsod več ali manj občutno, vendar se premalo ali celo nič ne stori, da hi se to največje socialno zlo odpravilo in ravno naša država, ki se sicer šteje med takozvane zmagovalke, ni absolutno ničesar tozadevno storila ,n vendar pa se na pritisk hišnih posestnikov hoče zadnje ostanke zašči-|e odpraviti. Hišni lastniki so po celem svetu enaki, ki se ne brigajo, s čim in kako bodo najemniki ogromne najemnine plačevali in če ne bo pri tem tudi narodno gospodarstvo trpelo. Tudi avstrijskim hišnim posestnikom, se sline cede po hišni renti, kakršno so uživali pred vojno, ko so imeli nebesa na zemlji. Toda v Avstriji, ki ima sicer tudi svoje Gosarje, ne gre taka stvar tako kot pri nas, kjer se tako reč v 24 urah izvede, kjer nimajo najemniki skoraj nobenih zastopnikov in hišni posestniki skoraj vse, pri zakonodaji. Krščanski socialci, pod vodstvom prelata Seip-la, so že pred dvemi in tremi leti poskusili zaščito reducirati, toda oba-kratse je poskus že pri samem konstituiranju dotičnega odseka razbil, ker so socialisti takoj začeli z obstrukcijo ter so govorili rekordne govore, ki so debato zavlekli za cele tedne, vsled česar je večina obakrat yrgla puško v koruzo. Sedaj so si pa isti igospodje zopet zavihali rokave *n trdijo, da sedaj mora iti, naj se zgodi kar hoče. G. Seipel se je namreč že ob Volitvah — v aprilu — hišnim posestnikom obvezal, da bo nova skupščina prinesla »moderen« zakon o najemnikih, s katerim bodo, po dolgem času, posestniki hiš prišli zopet do čednih dohodkov. Smola je samo v tem, da imajo v novem parlamentu socialisti 3 poslance več kot v starem in če preje ni šlo, kako bo sedaj? Boj se seveda vrši v glavnem na Dunaju, ki ima okoli 50.000 hiš s 550.000 stanovanji. Hišni posestniki v svojem obupu kriče, pretijo na vse strani — tudi Seiplu grozijo, pra- vijo, da bodo šli na Ringstrasse po vzgledu delavcev in da če ne gre drugače, da bodo pokale bombe ter da bo tekla kri! Seveda, da se juha ne je tako vroča kot se kuha in tudi teh groženj se ne jemlje pretragično. Toda vlada je končno po dolgem cincanju le pripravljena sedaj riskirati še eno blamažo ter prinesti pred parlament nov načrt, po katerem bi se naj na Dunaju plačevalo 2000- in v ostalih krajih Avstrije 3000kratno najemnino v papirnati kronski valuti, kar bi znašalo nekako okoli 15—20 procentov predvojne najemnine. Od tega 'bi hišni gospodar dobil polovico in druga polovica pa bi se porabljala za vzdrževanje poslopij. Pred tremi leti niso bili gospodje tako skromni, tedaj so napravili načrt, ^o katerem bi bila do leta 1928 vsaka zaščita prenehala. Sedaj pa niti ne upajo reči, da naj zaščita preneha. Razume se, da tudi te skromne zahteve ne bodo dosegli, ampak za eno gigan-tično borbo bo avstrijski proletariat bogatejši, od katere se lahko mnogo naučimo tudi mi. Dr. Renner je v svojem nedeljskem govoru med drugim rekel: »Meščanski tisk in banke so Seipla proslavljale kot velikega državnika, sedaj pa že pričenjajo obupavati nad njim. Seipel nima nobenih gospodarskih idej. To naj ne velja kot očitek. On jih ne sme imeti. Meščanski blok prihaja zopet z veliko državniško idejo, z zopetno upostavitvijo rente hišnih posestnikov. Pri trajnih volitvah so gospodje že dobili klofute in sedaj prihajajo zopet. Vse kar bi se dalo hišnim posestnikom, bi bilo krivično in sicer iz sledečih vzrokov: Vojna je vse spravila ob veljavo. Vsi drugi so na slabšem kot hišni posestniki.' Ti imajo prednost, da so se rešili hipotek. Seveda, reveži so mali hišni posestniki in pa rentniki, tem je treba pomagati. Ampak o splošnem zvišanju hišnih rent, ni absolutno niti govora. Zatorej pravimo: Ne trudite se, tu ni nič za napraviti. (Viharno odobravanje.) Seiplova vlada se nahaja v blagoslovljenem stanju (veselost). Že opažamo porodne bolečine, ampak vemo, da to kar ima priti na svet, bo mrtvo rojeno dete. Sicer pa izjavljamo, da bodo o zaščiti najemnikov govorili najemniki in ne oni, ki se jih ne tiče.« Tako govore v Avstriji, kjer stoje na stališču, da ne sme priti nikoli več do tega, da bi gotovi paraziti živeli in vživali na račun najbednejših, kakor je to bilo pred vojno, ko so delavci trpeli, hišni posestniki pa so prihajali na vsakega prvega po nezasluženo najemnino. Tisti zlati časi so vsaj za avstrijske hišne kapitaliste minuli — upajmo — za vedno. Kdaj bodo naši najemniki tako pametni? Kongres češko-nemških socialistov. V soboto 28. januarja so se prvič Po 22 letih, sestali zaupniki razredno zavednega proletariata češke in nemške narodnosti v Pragi. Dunajska »Arbeiter Zcitung« je temu dogodku posvetila več člankov, v katerih naglaša, da je to historičen moment, ki ima velik pomen ne le za proletariat Cehoslovaške, ampak za celo Evropo. »Arbeiter Zeitung« je navedla ves historiat od nepozabnega dne 30. oktobra 1905, ko so se zadnjič na Dunaju zbrali zastopniki vseh socialističnih strank stare Avstrije, da sc posvetujejo, kakp in s katerimi sredstvi se bi naj prisililo reakcionarno avstrijsko vlado, da pride v Avstriji do splošne ter enake volilne pravice. Od tedaj ni bilo več skupnega kongresa. Nacionalizem, ki je igral po celi Avstriji veliko vlogo, je najhuje divjal ravno na Češkem, zato so imeli češki sodrugi zelo težko j stališče. 1 a nesrečni nacionalizem j se je zanesel tudi v strokovne orga-j nizacije in prišlo je tako daleč, da so se strokovne organizacije jele cepiti v nemške in češke. To je vplivalo na celokupno delavsko gibanje in končno je prišlo tako daleč, da se je do tedaj mogočen ter skupen klub socialnih demokratov vseh narodnosti v avstrijskem parlamentu tudi razbil in so si Čehi ustanovili lasten separatističen poslanski klub. Pri volitvah 1. 1911 so češki sodrugi postavili lastne kandidate, pa radi tega niso dosegli večjega uspeha ko prej, ko so nastopili skupno. Ta separatizem je trajal vse do današnjih dni. Proletariat češke in nemške narodnosti pa je plačal ceho! — Po prevratu, ko je češki nacionalizem slavil prve triumfe in ko je bilo vse, kar je količkaj čutilo nacionalno, naravnost pijano, tedaj je tudi mnogo delavcev mislilo, da se bo v novi državi cedil med in mleko, da bodo kapitalisti bolj demokratično in človeško ravnali z delavci kot so ravnali do tedaj. Po prevratu se je sestavila vlada iz samih Čehov, v katero sojstopili tudi češki socialdemokrati. Čehoslovaški parlament je bil sprva napram delavcem zelo širokogruden in so se napravili mnogi zakoni v prilog delavstvu. To je najbrž tudi češke so-druge zapeljalo. V ostalem se je tisti ogabni nacionalni boj iz stare dunajske zbornice enostavno prenesel v novi češki parlament, kjer se je nadaljeval z vso vehemenco. Nemcem se zlasti prva leta ni dobro godilo. Zapirale so se jim šole in izganjalo se jih je iz državnih služb, da so izpraznjena mesta zasedli Čehi. Potem so prišle zopet volitve in Češki socialni demokrati so vtrpeli silne izgube na glasovih in mandatih. Bur-žuazija si je opomogla in potem še je začela stara igra, ki jo sicer opazujemo tudi pri nas v Jugoslaviji. Kar je buržuazija po prevratu delavstvu dala, to mu je sedaj hotela zopet vzeti. Starostno zavarovanje, bolniška blagajna itd., bi se imelo zopet poslabšati. Železničarjem sc je začelo reducirati plače in druge beneficije itd. Tako nastopanje je predvsem prisililo češke socialne demokrate, da so izstopili jz vlade. Potem So prišli agrarci z zahtevo po zvišanju carinskih tarifov, kar .Jej pomenilo silno pcdraženje vseh živ-ljenskih potrebščin. Naenkrat je' stopi! nacionalni boj v češkem parlamentu v ozadje in začel se je socialni boj. V tem boju pa se je kar čez noč znašla buržuazija obeh narodnosti na skupni platformi in sestavila se je tudi narodno mešana vlada. Proletariat, ki sicCf predstavlja najmanj 6p oro^entpv, ,je bil obsojen v onem^Io^t; -feižvedcf .nfe-razdiračev. Končno so zaČ^i. marksisti obeji narodnosti razifliŠijfcitl' in tako j6 prišlo že lansko lelč do skupne strokovne konfertHffie/, katfert", je sed^j sledila politična’ Da je do tega fakp hitro prišlo, je pripišoVaff ftfdi intenzivnemu delbVanJii .sqč. ' internacionale, ki se;|6 mfto^p trudjl^, da pri1 pelje sprte’ hraftr iuredmo p?ivb’p6fc; ki jo je žačftiil 'ftafg3 veliki mbjster Karl Markš’ jn°Jč -|#3al geslo: Proc letarci vseh dežel, združi^ se!.Radf velikega" zgčTSOvin^ke^ai 'dogodka, kf ima še ;^hktT tudi "za ?iaš; \*elik p6- ITI CII J1 SŽOttOtnSjj ._j MtojnH Nova naredba za Prometni minister, general Milosavljevič, je izdal silno obsežno na-redbo s 67 členi, v kateri je zapopa-deno takorekoč vse, kar se tiče dolžnosti uslužbencev od najvišjega do najnižjega. V naredbi ni samo to, kar se tiče točnega ter natančnega izvrševanja železniške službe vobčev ampak g. minister je obrnil svojč pozornost v veliki meri tudi higijeni in kulturi. Njegov namen je — odpraviti vse kulturne nedostatke, vsai v kolikor se iste nanašajo na železniško osobje. Nočemo odrekati g. ministru dobre volje, vendar p^ je potrebno naglasiti, da je v tej naredbi nekoliko preveč naivnosti in tudi nekoliko pretiranosti. Naredba ima silno dolg uvod in tudi dolg zaključek, ki izzveni v enem, da se zasleduje v interesu tujcev največji red v vsakem oziru, da ne bi tujci, ki prihajajo k nam, zlasti iz »kulturnega« zapada, dobili vtisa, da Jugoslavija ni kulturna država, marveč da smo še barbari! Zato je točno predpis sano, da morajo biti železničarji inteligentni, kako morajo pozdravljati kako naj bodo oblečeni ter adjusti-rani, kako morajo biti tudi njih družine oblečene, katere bi lahko potujoči tujci videli. Tu pridejo v poštev predvsem družine železničarjev, ki stanujejo v železniških zgradbah, na kolodvorih in ob progi, čuvajnicah ! itd. Nekaj pretiranosti je v tem; da n. pr. železničarji ne smejo v službenem času med seboj govoriti, razen v službenih zadevah. Služba je na železnici silno različna: so momenti, ko ni časa niti za najmanjši pogovor in zopet; so gotove pavze, železniško osobje. - joc rbuj inupi .bom BvhiV^fso^jBgaisfi l«9t žolne '.mpravftoKiidbente? škode;’čei med sebpjBgovore: Če bi se naj'iminlst^ovd Naredba * v dobesed-n«ismislu izvfajalav tedaj bj to po<-mdmlo, da -so"železničarji postali na-kaki mrtvi avtomati' in ne žitiidjiidje. Prdv&ko ne-' železniškega. prOr ■ nieta .Dovzdi^ititi ..salu.tir.anjfi, Ako nosijo železničarji uniformo, to še ne pomeni, da §o vojaki, ampak poini£ftii, (ja- jlh: ppbBka pozna. V ci-vilizramh ter kulturnih državah, kakršno bi Jugoslavijo radf videl g. prometni minister,' vlada obenem tudi demokracija. Mi si visoke: kulture ne morerrio misliti brez demo* ■kracije. A v demokratični državi ne velja vojaški dril. Kakor reče'no: mi se v mnogem strinjamo z g. ministrom, kakor glede čistoče, higijene v vseh železniških napravah. Samo hi obljubil in zapovedal g. minister, da bodo irt morajo biti vsa sredstva, ki se jih potrebuje, vedno in povsod na razpolago. Da bodo železničarji mogii izpolnjevati ministrovo nared-bo glede lepih' uniform, je potrebno, da uprava da sredstva bodisi v blagu ali denarju, in to v zadostni meri. Uprava pa daje samo uredbe in predpise, ne drži pa se' niti tega, v kar se sama obvezuje. T6 velja zlasti za obleko, za katero bi bili imeli uslužbenci, glasom naredbe istega ministra, dobiti 1. oktober 1927 denar, pa ga nisG dobili. Ko je prišel 1. oktober in bi se imelo uslužbencem izplačati denar za obleko, tedaj se je reklo: denar dobe uslužbenci 1. januarja. A tudi za ta termfin ni bila menica^ rešena. Sedaj pravi uprava: »Ker s6 uslužbenci tekom leta 1927 prejeli G>fU : sfss>.v po dva komada letne obleke, zato ne dobe denarne kvote za 1. 1927.« Osobje naj še po zimi obleče letno obleko, da bodo tujci videli, da smo mi najbolj kulturni ljudje. V uvodu pravi g. minister, da je bilo že mnogo naredb izdanih, ki so pa vse zapadle »prašini«, med tem ko ta ne bo zapadla. Dobro! Tudi železniško osobje je od prevrata sem že nešteto peticij, vlog ter spomenic predložilo železniški upravi, ki pa so vse zapadle, ne morda v prašino, ampak so padle v — koš! Mi bi zelo želeli, da bi si g. Milosavljevič ogledal tudi drugo stran medalje, da bi vprašal tujce, ki se vozijo po in skozi našo državo, kakšne plače ima jo železničarji drugod. Gospod minister naj izvoli plače naših železničarjev izravnati s plačami železničarjev v kulturnih državah. Pri takih plačah, kot jih imajo naši železničarji, bogme ni mogoče mnogo govoriti o kulturi. Kulturno ni samo to, da imajo železničarji in njihove družine lepo oprane in zakrpane obleke, marveč tujec iz kulturne države bo gledal tudi na to, kako ti ljudje telesno izgledajo, ali so dovolj hranjeni ali pa gleda iz njih tuberkuloza. Končno je važno to, da se je g. minster lotil problema, mimo katerega se ne bi smelo iti, dokler ni rešen. To je tisti mrčes, ki ga on omenja in ki ga kulturni človek ne trpi. Potem ga brisanje nosu brez M. Čohal: robca, pravi g. minister, da je najslabše spričevalo za kulturne ljudi in da je ta običaj samo še v Tibetu in v Jugoslaviji. G. minister pravi, da je tako brisanje nosu opažati pri nižjem železniškem osobju. Gospod naj bo zagotovoljen, da se to prak-tiko pogostotna opaža ne samo pri' nižjih, ampak da tozadevno dajejo tudi visoko inteligentne osebe, ki pripadajo najodličnejšim stanovom, slab zgled. Tozadevno bi bila dolžna vlada in za to v poštev prihajajoče oblasti, a pred vsem šole in kulturna društva, navajati vse ljudstvo na čistočo ter higijeno in ne samo železničarje. Kultura se ne more začeti ter nehati pri železničarjih, ampak mora obsegati ves narod. Marsikaj bi bilo še k tej naredbi pripomniti, toda predaleč bi nas zavedlo. G. minister se je dolgo trudil s sestavljanjem teh predpisov in vendar so isti nepopolni in tudi neizvedljivi, dokler ne bodo podani vsi pogoji zato. V ostalem pa slovenskim železničarjem ni bilo tega potreba! Železničar. Poskusite PEBECO ZOBNO PASTO in prepričali se boste o dobroti in uspehu paste. Je-li sedanje gibanje delavstva razredno? K temu vprašanju ali je sedanje strokovno in politično gibanje delavstva razredno ali ne, postavlja član-•kar pod naslovom misli h kongresu SSJ nekdo s podpisom Zjedinjaš. V članku samemu se vsaj med vrsticami čita, da naj se na kongresu razjasni o pisavi »Delavca«, naj se razčisti ali je SSJ še razredno bojevna organizacija in da bi tudi nič ne škodovalo, da se ipogovori o Delavski zbornici, da je treba tudi o tem diskusije. Konečno pa pravi, da se je na teh vprašanjih razbilo skupno delovanje v delavskem pokretu. Prav zadnji odstavek pa prizna, da je na-daljno zavlačevanje radi osebnih antipatij skupnega dela nemogoče. Zdi se mi potrebno, da se izvrši javna diskusija, kaj je razredni boj. Mnogo našega delavstva med, njimi tudi podpisani zjedinjaš ne poznajo vsaj po mojem mnenju na pravilno razrednega bojevanja. Med delavstvom imamo dvoje naziranje. Levica pojmuje razredni boj, da je treba danes takoj z radikalno operacijo provesti organizem človeške družbe v socialistič- nega, ker je za delavstvo škodljiv Nadalje, da so vse socialne pridobitve povišanje mezd, skrajšanje delovnega časa, zboljšanje socialnih naprav v obratih, v zavarovanju, najsi kakoršnjekoli, bolniško, nezgodno ali starostno, ali pa tudi druge ustanove, Delavska zbornica, obratni zaupniki. Da je vse to mrvica in da to škoduje na razredni borbi delavstva samega. Socialisti pojmujemo to vprašanje zopet drugače, ki poznamo, da je sedanja človeška družba nezdrava, da je treba to ozdraviti, da pa je nemogoče to z enim mahom ali s pretiranim radikalizmom, da je zdravljenje mogoče le polagoma, ker bi radikalizem znal uničiti vsak boj, da se je treba upirati na izkušnje, da je vsa socialna politika v prid delavstva, če se jo pravilno izrablja in jaz trdim celo, da je vsako delo za socialno politiko, najsi bo to skrajšanje delovnega časa, zboljšanje socialne zakonodaje, ki si jo delavstvo bribori, razredni boj. To naj dokazujejo sledeče moje vrstice. V človeški družbi imamo pravilno samo dva razreda. Podjetniškega, oz. bužuazijo in delavskega, proletariat. Prvi ima vse v svojih rokah, proiz-vajna sredstva, stroje, tovarne, kapital, vse kar je treba za proizvajanje. Delavec pa samo svojo delovno moč in nič drugega. Poslodavec izrablja delavca s tem, da mu za njegovo delo ne da toliko, kolikor je vredna njegova produkcija. Daje mu 'samo plačilo, en del vrednosti produciranega blaga. On skuša, da mu podaljša delovni čas, da mu zniža plačo, da zmanjša svoje dajatve za socialne zavode, da oslabi vse ustanove, kjer išče delavec svoje zaščite. To vse poslodavec vrši samo radi tega, da je dobiček večji in je po mojem mnenju to razredni kapitalistični boj za buržuazijo, oziroma za one, ki jim donaša dobiček tovarna ali zemlja in obrestuje svoj kapital. Delavstvo pa, ki se bori za socialno zakonodajo, povišanje plač, skrajšanje delovnega časa, četudi previdno in polagoma in če si izbojuje od časa do časa tudi malenkosti, je to razredni boj, ki prinaša delavstvu pozitivne poboljške v ekonomskem pogledu. Vsa sredstva, ki se jih poslužuje proletariat, bodisi po svojih inštitucijah, strokovni ali politični organizaciji ali po svojih zaupnikih in delavski zbornici, če prinašajo uspehe, je to pridobitev za razred in po mojem mnenju vsej del razrednega boja. Prav gotovo pa je, da je od delavskega gibanja, strokovnega in političnega, odvisno ne samo povišanje mezd in skrajšanje delovnega časa ter večja odškodnina za producirano delo, temveč tudi kako se proizvaja socialna politika, kako se pro-vajajo socialni zakoni in socialne naprave. Ako bi delavstvo enkrat prav razumelo razredni boj, ne bi bilo razlike med desnico in levico, bi bilo skupno delo mogoče in edina pravilna pot za delavstvo do bolje bodočnosti. Pred vojno je bila! ena sama linija za strokovne in politične organizacije. V tej organizaciji je bilo za obe smeri dovolj prostora. Od po-četka po heinfelskem kongresu j* bilo teh dveh smeri delo uspešno, zakaj bi to ne bilo danes mogoče. Tudi jaz pravim, kakor zedinaš, od' straniti je treba osebne antipatije-Če dalje se s tem odlaga, temvečja škoda za delavstvo. V rudniških revirjih je dokazano, • da je naziranje čim gorje tem bolje, ki ga širi ekstremna levica, zgrešeno. O revoluciji in take vrste frazah je bilo v teh revirjih toliko govora, ja tudi dejanja so bila, strašne žrtve, zapori so se polnili ali je radi tega delavstvo kaj pridobilo ali morda postalo bolj agilno, bolj energično, ja nasprotno, bojazen je nastala; niti v prostem času isi ne upa ničesar podvzeti, kar ne bi bilo všeč poslodavcu. Ja, niti v gostilno si ne upa, če je ista po obratovodjih, paznikih ali po komu drugemu obso-vražena. Spametujte se in pričnite skupno delo, pa bo za obe struji pridobitev in delavstvo vam bo hvaležno. „Vse ostane pri starem!" Veselite se klerikalni železničarji — javlja g. Na občnem zboru klerikalne politične organizacije za mesto Maribor je glasom poročila v »Slovencu« od nedelje, zagotovil g. Žebot železničarje, da se jim draginjske doklade ne bodo odtrgale, ampak da ostane vse pri starem. Tako torej —! Lansko leto ob tem času, se je tudi razpravljal proračun za tekoče leto. Na vladi so bili, do 1. februarja, radikali in radi-čevci. Proračun je bil v odseku sprejet in ko se je začela proračunska razprava v plenumu, tedaj so prišli klerikalci na vlado. Med tem, ko so oni proračun v odseku, dokler so bili v opoziciji, pobijali — samo s frazami — so potem, ko so prišli na vlado z obema rokama glasovali za isti in tak proračun, kakor ga je preje radikal-no-radičevska večina pripravila. Proračun je bil restringiran ne oziraje se na stvarne potrebe. Uprava državnih železnic je zastonj vlado svarila, češ: da ne bo mogla izhajati. Skup- lanske redakcije vam ostanejo — iz-Žebot! ščina se ni na to ozirala. Kar so napravili radičevci z radikali, to so sankcijonirali pozneje klerikalci. Proračun je bil sprejet in ker je manjkalo okroglo 150 milijonov Din za delavsko osobje, so potem sledile redukcije osobja, dela in plač. Najbolj so bili prizadeti železniški delavci v ljubljanski direkciji, katerim so se borne plače reducirale do 30 odstotkov. Klerikalci so se delali naj-preje neumne bebce ter naravnost tajili redukcije. Ko pa niso mogli več tajiti, so pa enostavno obrnili ter rekli oziroma pisali, da so redukcije bile potrebne, če hočemo priti do »zdravega državnega gospodarstva!« Ko se jim je pozneje na raznih shodih in sestankih dokazovalo, kako zaslužijo delavci, ki imajo družine, po 300—400 in komaj do 500 Din mesečno, so jeli klerosi z glavami ski-mavati in so zagotavljali ubogo železničarsko paro, da bodo, pri pri- ANOELO CERKVENIK: OiiSCenfe, 5 križeva pot mnogih, ki so verjeli v lepoto in ljubezen, tragedija v šestih scenah. Žena: Kako ga misliš prisiliti? Mož: Videla boš. Kmalu bo tukaj. (Napiše vizitko in odide. Kmalu se vrne.) Žena: In vendar bi bila danes raje ostala doma. Mož (za spoznanje nevoljno): Bežali so pred teboj. Videla si! Dobro veš, kako sem obljubil: ponosen bom na svojo ženo, ker je boljša, plemenitejša, čistejša nego vsa ta umazana družba. Ker sem ponosen na te, sem sklenil nasilno vdreti v to družbo! Vdreti in pokazati jim, da jih imam v pesti, vse po vrsti. (Jezno.) Hribovci, meni pravijo, da sem hribovec, pa mi pošljejo takšnole povabilo, pa me takole vabijo na ples! O, zabolelo me je ... da, Valja, ne, ne ... ne zaradi mene samega, zaradi tebe ... Zabolelo me je, da sem kriknil, zarjul. Dobro, vrgli so mi rokavico, jaz jo sprejmem. (Z naslado.) In se bom bil! Ha, kako se bom bil! In jih bo ukrotil... Žena: Tako mirno smo živeli vse leto... Mož (mračno): Mirno... Vem! A zaničevali so nas, pljuvali so na nas! Ne boste več dolgo! (Molk.) Ali veš, da bo prišla danes semkaj tudi Helena? Žena (veselo): Helena? Tudi Helena? Mož: Da, tudi Helena. Žena: Ali si jo povabil? Zakaj si jo klical? Mož: Vse boš še danes zvedela. (Nekdo trka.) Žena: Nekdo trka. Mož (veselo): Aha, to je on, Valja! Je že prišel. (Stopi k vratom in jili odpre. Policijski ravnatelj vstopi.) Klanjam se, gospod ravnatelj! Ravnatelji: Kaj hočete od mene? Mož: Izvolite sesti, gospod ravnatelj! Rad bi govoril z vami. Dovolite, da vam predstavim svojo ženo. To je moja žena in gospod tukajle je predsednik društva pravnikov, policijski ravnatelj, moj gospod šef, imetnik vitežkega reda ... Ravnatelj (jezno): Končajte! Nimam časa na razpolago, da bi ga po nepotrebnem tratii. Mož: Sedite, gospod ravnatelj! Povedati vam moram važne stvari. (Policijski ravnatelj sede.) Tako, vidite. Zdaj se bomo porazgo-vorili. Najprej vam moram povedati, da sem se vaši gospej ženi, ko ste mi jo predstavili, priklonil in se naproti njej kavalirsko obnašal, dasi se, glede na lepoto, ne more meriti z mojo Valjo ... Ravnatelj: Gospod! Mož: Zakaj se razburjate? Glejte, jaz sem popolnoma miren! To sem le mimogrede povedal, ker sem pričakoval, da se boste naproti moji ženi obnašali, če že ne kavalirsko, pa vsaj dostojno in spodobno!* Ravnatelj (se dvigne): Gospod doktor, res je: zdaj niste v službi, a kljub temu sem in ostanem vaš šef. Mož: Že mogoče, že mogoče, a lahko se pripeti, da jutri več ne boste moj šef. Zal mi je, da ste tako malenkostni. Toda govorimo raje o predmetu, zaradi katerega sem prosil, da pridete sem. Danes ste me povabili na tale ples in menda niste pričakovali, da bom res prišel, zakaj na povabilu ste pripisali, da se morem oddolžiti povabilu tudi s kakšnim primernim prispevkom, če bom spoznal, da mi okoliščine ne bodo dopuščale, osebno udeležiti se plesa. Zakaj ste to napisali? Kakšne so te okoliščine? Mar mi je umrla mati, mar oče? (Porogljivo.) Oče? Kdo mi je oče? Sam Bog vč! (Se smeje.) Lahko bi mi bili, recimo, tudi Vi! Ravnatelj: Tega imam že dovolj! Mož: Že mogoče, že mogoče, a jaz nimam še dovolj. Povejte mi, prosim, zakaj ste kot dostojen človek storili to nedostojnost?! Ravnatelj: Gospod doktor, smešiti ste. Saj morate vendar vedeti, na kakšne okoliščine sem mislil. Mož: Prisegam vam: tako sem-neumen, da ne vem. (Nekdo trka.) Oprostite, samo pogledal bom, kdo trka. (Odpre vrata.) Ti si, Helena. Potrpi, prosim te, nekoliko trenutkov. Poglej si malo ples. Zdaj imam baš gosta... Prijateljica (ni je videti): Je že dobro. Žena: Jaz grem k njej. Mož: Ne, Valja, ostani tukaj. (Zapre vrata.) Gospod ravnatelj, Heleno sem povabil, da mi bo lahko za pričo. Ravnatelj (se prestraši): Kakšno pričo? Mož: Ali ste že pozabili? Saj ste bili ta teden že enkrat pri njej, v javni hiši... Ravnatelj: Kdo vam je dal pravico, zalezovati T11C ? Mož: Kdo mi je dal pravico, da/smem dihati? (Se smeje.) Ravnatelj (se dvigne): Še vedno ne vem, kaj hočete od mene. (Dalje prihodnjič.) Štev. 9. »DELAVSKA POLITIKA« Stran 3. iodnjem proračunu gledali, da se to popravi. Kakor pa se vidi, ne mislijo klerikalci več na lansko krivico, ampak mislijo preje na nove krivice. Kakor so nas na merodajnem mestu Uniformirali, je tudi letos železniška uprava zahtevala zadostne kredite, toda vladna večina je železniški proračun reducirala za celo milijardo dinarjev! Ker pa se še kljub temu pojavlja deficit, je vladna večina na tem, da še nekaj odščipne državnim nameščencem. Klerikalci so tedaj na obljube, ki so jih delali zlasti ob času volitev, pozabili — saj imajo mandate, plačilo pa bodo ti itak dobili na onem svetu. Zato pa ostane vse pri starem! Dnevne novice, Pred sklepom demokratskega kluha. Demokratski klub bi bil moral že v pondeljek definitivno sklepati o Predlogu kmečko demokratske koalicije in v slučaju, da bi bil predlog sodelovanje s koalicijo sprejet, zapečatiti usodo Vukovičevičeve vlade. Kakor je pa bilo pričakovati, se je seja pretvorila v debato parlamentarnega stila, to se pravi, da Je ni ne konca ne kraja, da se znova vse »iz-pitiva« in pojasnjuje in če bog da in izčrpanost govornikov, si bomo sredi tega tedna približno na jasnem, ali bo zmagala poslednja ustanova in demokratska zavest naših meščanskih strank ali pa bomo še naprej životarili ob senci nekega parlamenta, ki je Je kulisa, za katero se skriva resnična diktatura. Davidovič je odločno za sporazum z Radičem in Pribičevi-čem, Marinkovič, kajpak, je pa za sedanjo vladno koalicijo, ki je po njegovem mnenju najboljša in najbolj demokratična rešitev. In vlada sama podpira Marinkovičevo tezo s tem, da žuga z razpustitvijo parlamenta, če jo večina zapusti, to se pravi, če obvelja Davidovičevo mnenje. Tako dokazuje ta vlada na najdokaznejši način, da je res demokratična, da je vedno pripravljena, se ravnati po vo-in večine, da je res pristna emana-cija parlamenta. Kakšen bo sklep kluba, do trenutka ko to pišemo ni Mogoče predvideti, eno je pa gotovo, in sicer to, da se bo morala demokratska stranka vendar enkrat ločiti od vlade, ako ne bo hotela sebe diskvalificirati in likvidirati. Vladna kriza bo trajala dalje, ker je to že kriza režima in države in samo energičen korak na levo bi mogel še preprečiti popolen polom parlamenta, demokracije in še marsikaj drugega, kajti gospodarska kriza je vedno hujša. Skupni kongres socialistov v Če> hoslovaški, ki se je vršil te dni v Pragi, je prvi skupni kongres delavstva v Čehoslovaški izza leta 1905, .ko je butnila v tamošnjem gibanju kriza zaradi centralističnih ali ne-centralističnih strokovnih organizacij, Kongres leta 1905 se je še vršil na Dunaju in na njem so bile zastopane vse narodnosti pokojne Av-stro-Ogrske. Odtlej so se odigrali na tem ozemlju mnogi prevažni, zgodovinski dogodki. Prevažni zlasti za delavske stranke, ki niso bile vedno na višku svoje naloge. Grešili za osebo. K obilni udeležbi vabi odbor. I. Delavsko kolesarsko osrednje društvo za Slovenijo, centrala Maribor, Odsek plesne šole zgoraj omenjenega društva priredi v »Gambri-novi dvorani« dne 1. februarja 1928 VALJČKOV VEČER. Začetek ob 8. uri zvečer; pomnožen orkester. Vsi člani plesne šole so srčno povabljeni. K obilni udeležbi vabi odbor. Krajevna organizacija socialistične stranke Jugoslavije v Studencih pri Mariboru priredi v četrtek dne 2. februarja 1928 v gostilni g. Štumfa in v telovadnici »Svobode« PUSTNO VESELICO z mnogovrstnimi zabavami. Maske dobrodošle. Dragocena nagrada najlepši maski. Za izvrstna jedila in pijačo poskrbi gostilničar g. Štumf. Začetek veselice ob 4. uri pop. Vstopnina 5 Din. — Veselični odbor. Čevlje po meri kakor tudi vsakovrstna popravila iz naJboljSega materl-jala, sol dna in točna Ugotovitev po najntijlh cenah. Atigust Gusel, ievlj. mojster Maribor, Frankopanov« ulica Nr. 33 Sirite naS list! frcner Radioverlag. Wien, I., Pestalonigasse Ur. 6-/11. Neobhodno potreben je za vsakega radioamaterja Radio-koledar 1928 Cena Din 25’— in Radio-karta 1928 Cena Din 15-—, Izdaja „Radioweit“ jJCNIPER« zeleno francosko žganje z brinjevim ekstraktom Je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu itd. nJUNIPER" PRSNE KARAMELE so edino sigurno sredstvo proti kašlju, hripavosti itd. — Dobi se v vseh lekarnah drogerijah in konzumnih trgovinah. Trgovci, zahtevajte takoj engros cene. — Glavna zaloga: VITOMIR DOLINŠEK Zaloga parfumerije, kosmetike, kalij in galanterije keml- CELJE, GOSPOSKA ULICA 4 Val ktipujajo oblak« pri J.Trplnn, larilin.Sani trg 17 ker tam se dobi sukno že od 26 Din naprej, kakor tudi vsakovistnO drugo blago po HALO! KAMI DTE,,Svoboda" Studenci prlr«dl dne 4. fabruarja v lastnem domu In lokalih gt Stumpf-a prvi kmečki ples mm i maškarado. Najlepša maska bo nagradena. • Igra priljubljena godba. Začetek ob 20. url. Vstopnina 3 Din. Za obilni obisk vabi ODBOR. GOSTILNA ..TRŽAŠKI DVOR *« sporoča cenj. gostom, da priredi dne 1. In 2. bruarja t. I. v svojih gostilniških prostorih veliko predpustno veselico s plesom. Točila se bodo pristna ljutomerska, dalmatinska In šu-madljska vina. Postreglo se bode z izbranimi toplimi in mrzlimi jedili; — Maske dobrodošle. Za obilen Obisk se priporoča Jovan Vidakovič, Tržaška cesta 44. Tbkar: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik Joaip OifeAc v Maribor«, — Za pokrajinska načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.