1			
			
			
		II?	
ill		i	r
		'Y	
1 1		vkçffl m	1
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vm spise, » oceno poslane knjige itd. je pošiljati »smo na naslov;
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10 — K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne Številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160.
Reklamacije so proste poštnine.
Nujna prošnja.
Prijatelj, ki spisuje kulturno zgodovino Slovencev, me je naprosil, naj mu pre-skrbim zanesljivih in točnih podatkov o razdelitvi draginjskih doklad kranjskemu učiteljstvu, ker hoče temu socialnemu in kulturnemu žalostnemu dejstvu v svojem delu posvetiti posebno poglavje, da ostane krivica prihranjena še poznim rodovom.
Tem potom prosim vse prizadete tovariše in tovarišice, naj mi takoj pošljejo ves materija!. Tisti, ki so to že storili na drug naslov, naj tega več ne store, ker je vse ono gradivo že v pravih rokah.
Naj zve javnost vse, da popolnoma spozna položaj naprednega učiteljstva. Resnica naj govori!
Zadeva je nujna — takoj na delo! Bati se ni nikomur ničesar in nikogar, ker sta krivica in pristranost že dosegli svoj višek!	E. Gangl.
Učiteljske draginjske do-klade v kočevskem okraju.
Priobčili ste že več dopisov iz vrst učiteljske Raje o načinu razdelitve draginjskih doklad v vilajetu Kranjskem, a žalostna tvarina še daleč ni izčrpana.
V soboto, 21. t. m., smo imeli okrajno učiteljsko konferenco, katere edini dnevni red je bila volitev zastopnikov v okrajni šolski svet. Izvoljena sta bila s petkratno večino nad klerikalnimi kandidati napredna učitelja I. Loser v Borovcu (Mo-robitz) in F. Stefančič v Laščah. Znani Slomškar in pol I. Štrukelj, ta imenitni izumitelj »poetičnih« šolskih kronik, je zaman izkiišal z raznimi pismi napraviti zmešnjavo zlasti med kočevskimi kolegi. Dobil je le 11 glasov. Umevno je, da je zmagala tudi lista naprednih namestnikov F. \Vigeleta v Loškem potoku in Fr. Kautz-kega v Kočevju. In šele pri tej priliki smo dobili natančne informacije o draginjskih dokladah. Zato pridemo tudi šele sedaj v javnost z njimi. Ker poznamo te gospodujoče paše in bege, smo malo pričakovali, a še veliko manj dočakali. Prosim vas: Slovensko učiteljsko društvo tega okraja
je imelo letos 32 članov. In veste, na koliko je porosil blagoslov iz deželnega dvorca? Na 0 učiteljev in le 4 učiteljice! In še izmed teh so dobile tri le 10% in le ena 15% doklado. Velike Lašče in Sodražica, kjer deluje po zatrdilu klerikalnega nadzornika samega, Jako vestno 12 učnih oseb in je za učne uspehe v pretečenem šolskem letu dobilo celo priznanje deželnega šolskega sveta, sta bili popolnoma prezrti (doklad deležnih bi moralo biti 8 teh oseb)! In to vkljub temu, da to učiteljstvo nima niti nobenih stranskih dohodkov in tudi ne prostega stanovanja! Takisto praznih rok je deželnozborski Miklavž prišel k naprednemu učiteljstvu v Ribnici in v Dolenji vasi. In koliko je še drugih prezirancev na manjših šolah! Klerikalno učiteljstvo v Dobrepoljah je pa seve radodarni svetnik moral obdariti s 25% doklado v obliki svetlih kron. Lahko si je torej misliti, kako uničujoče vpliva ta gorostasna krivica na že itak potrta srca ubogega učiteljstva! Gospodje, ki so se »stekli zaslug« za ta način razdelitve, bi pač zaslužili medalje z veliko številko 5 v sredi, ki naj bi njihovo tanko vest trajno opominjala na ono božjo zapoved, ki pravi: ne ubijaj!
Da, dušna smrt! Koliko groznejša je «d telesne. S telesno se trpljenje jenja, z dušno šele pričenja. Spričo teh in še mnogo drugih že dokazanih dejstev je treba z nova pribiti, da slovenskimi klerikalcem služi glede ^naprednega učiteljstva kot vodilno načelo besede Šenoe: Živi in umiraj, umiraj in živi! Prav je imel deželni odbornik dr. Triller, ki je pri odklonitvi soodgovornosti za deželno gospodarstvo omenjal tudi način razdelitve 'učiteljskih idoklad. Denar vseh davkoplačevalcev se je razdelil skoro edinole pristašem S. L. S.! Za pesek v oči so si izbrali le nekatere neškodljive jim učiteljice. Da, gospod urednik, jaz nisem prijatelj kričanja in ne pretiravanja, a vendar izrečem spričo omenjenih in še spodaj navedenih fakt globoko prepričanje, da je tista znana »previdnost« delila milost z malimi izjemami le onim, ki so bili prevideni s svetotajstvi Slom-škarije. Naj bo potem še tako bogat in še tako zanikern! In kdor se ni izkazal z vstopnico v to klerikalno organizacijo, je bil zavržen, naj bo še tako potreben, veste
bil zavržen, naj bo še tako potreben, vesten in priden! Vsaj za naš slovenski del okraja vzdržujemo to trditev vsak čas in pred vsakomur.
Zdi se mi, da je tu vmes tudi maščevalni akt Jaklič-hega, ki se more do-sedaj ponašati s tako majhno peščico »svojih dragih« v volilnem okraju. Kdor bi morda še utegnil dvomiti o mojih trditvah, tega prosim, naj vzame v roke ročni zapisnik, poišče imenik šol in učiteljstva ter pozve-duje resničnost mojih očitanj, ki so: Zakaj je dobila Slomškarica N. K. v K. 25%, napredna učiteljica A. K. na R., ki je najmanj tako potreben kot ona, pa 0% doklado? Zakaj je dobil Slomškar F. J. v L. pot., ki ima z orglarijo okolo 300 K stranskih dohodkov in prosto stanovanje, 20%, njegov tovariš na isti šoli C. V., ki je navezan le na svojih borih 66 kronic na mesec, torej brez stranskih dohodkov in brez prostega stanovanja, pa 0%? Zakaj je Slomškar in organist A. P. v F. V., sin bogatih staršev, dobil 25%, učiteljica SI. Z. v V. L., hči učiteljice-vdove, brez vsakega imetja, in ki mora tudi z le 66 K na mesec preživljati se, 0% doklado? Zakaj je dobila Slomškarica J. Sch. v D. v., katere oče je menda v 6. plačilnem razredu državnih uradnikov, 25%, tovariš Neslomškar na isti šoli, J. J., ki je sin revnih kmetiških staršev, pa 0% doklado? Najgorostasneje pa je, da sta Slomškarici A. Š. v R. — pred dvema letoma srečna dedinja več tisoč kron, katerih dobri tek je okusila celo neka njena tova-rišica v elegantnih hotelskih počitnicah, in M. T. v R., edina hči trgovca in lastnika dveh hiš v Lj., deležni 10% — oziroma 25% doklade; na isti šoli nastavljena napredna učiteljica A. K. (poleg še mnogo drugih tudi jako potrebnih), ki mora edino s svojimi službenimi skromnimi prejemki priživljati sebe in mater-vdovo, pa tudi 0%!? In koliko je še drugih slučajev!
Gospod urednik! Verjemite mi: ne morem se ubraniti solz, celo bridkih solz, ko pišem te vrstice in ko mislim na to, s kako resignacijo so mi ti reveži in te reve izražali svoje gorje, in ko se ne morem iznebiti bojazni, da bo ta vnebovpijoča krivica napravila iz dobrih učiteljskih oseb slabe in koliko bo zaradi tega trpela mladina in domovina! Naj vam, žrtvam turškega reži-
ma, vam junakom in junakinjam — značajem, prinese sveti Božič vsaj nekaj duševnega miru in v ranjena vaša srca naj posije vsaj žarek tolažilnega upanja, da mora prej ali slej tudi vam roditi se socialen odrešenik! To želi najiskrenejše vaš, v Čutu pravičnosti še nikdar v svojem, nad 20letnim službovanju tako globoko užaljeni — sotrpin.
Vsem okr. učit. društvom.
(K zadnjemu uvodniku.)
Opravičeno ogorčenje je razburilo tovariša F. W-a, ker le v razburjenju je mogel napisati v zadnjem »Tovarišu« poziv »Vsem okrajnim učiteljskim; društvom«
Popolnoma soglašam z njim glede prvega dela: učiteljska društva naj uvedejo pri svojih članih okcijo za podporo prezrtim. Dobro, krasna misel!
Nikakor pa ne morem razumeti tov.
da priporoča prositi tudi šolske
imarln h 'i ^ precei(?) Prijateljev imamo. Hvaležni smo jim, da nas podpirajo pri naših organizacijah in da nam dajejo moralno oporo. Toda prositi jih gmotne podpore ne za organizacijo, temveč za posamezne člane, ali veste, kaj je
bla!3a se^nam godi, gotovo, a miloščine ne prosimo. Tako globoko ne smemo pasti Was ugled, naš stanovski ponos nam brani podvreči se javni milosti. Hvala Bogu, nismo pohabljenci in tudi ne lenuhi. Za svoje delo zahtevamo le plačilo. In če nam narod ki zanj živimo, ne more in noče dati življenjskih pogojev, naj zvedo naši zanamci, da smo pač poginili na braniku od glada, izkrvaveli za narod, ki je ravnodušno občudoval naše umiranje; nismo pa dali svojim krvnikom tako željno pričakovanega užitka: niso nam štrli našega ponosa, nase časti! — Prositi ni greh, a prosi naj oni, ki ni opravičen zahtevati. Preveč je bede v naši domovini, preveč takih ki morajo prositi, ki so navezani na milost Pritrgali bi tem — tudi dobrosrčnost ima svoje meje — pritrgali bi mi, ki moremo zahtevati le plačilo. Seveda, če naših zahtev ne marajo slišati — mi njihove moramo — potem naj pride naša kri nad nje in nad njihove otroke!	jj
LIS_
Iz umetniškega sveta.
Slovensko deželno gledališče.
^Hoffmannove pripovesti«. Opera v 3 dejajnih s prologom in epilogom. Ugla-sbil Jacques Offenbach. Vsebina: Bogati Lindorf liubi operno pevko Stello, s katero je za časa njenega bivanja v Milanu imel pesnik Hoffmann ljubavno razmerje. Na gostovanju v Norimberku ga Stella zopet vidi, ljubezen vzplamti v njenem srcu. Pesnika povabi na sestanek. Njenega slugo Andreja pa podkupi Lindorf in prestreže pismo, da ga Hoffmann ne dobi. Na vsak način bi rad Lindorf odvrnil pesnika od Stelle: sklene ga upijamti. Predigra nam kaže razposajeno dijaško pivsko družbo v Lutrovi kleti. Hoffmann preveč pije in pripoveduje prijateljem o svojih treh ljubeznih. Vsako teh vidimo sedaj v resnici v treh dejanjih.
Prvo dejanje se vrši v Spalanzanije-vem fizikaličnem kabinetu. Tja pride Hoffmann. ki se je zaljubil v Olimpijo. Spalan-zainjevo hčer, dasiravno je bila automa-ta. Ugajala je Hoffmannu še bolj, ko Je kupil od Coppelija čudovite naočnike, skozi katere se vse lepše vkii kot je v
resnici. Da Olimpija ni automata prepriča njega in vso pri Spalanzainju zbrano družbo, ko zapoje dovršeno umetno arijo. Ko Coppelius zapazi, da ga hoče Spalan-zani spraviti ob dobiček, v jezi razdrobi Olimpijo in tako uvidi Hoffmann osramočen, da je ljubil — automato.
Drugo dejanje. Iz dvorane v palači beneške kurtizane Giuliette se nudi razgled na krasno, mesečno noč nad Benetkami. Hoffmann se zaljubi v Giulietto, ki ljubi Šlemila, moža brez sence. Čarovnik Dapertutto jo ima in bi rad tudi dobil Hoffrnannovo. seveda s pomočjo Giuliette. Ta je že popolnoma vjela zaljubljenega pesnika v svoje mreže, da ji obljubi svojo podobo, pod pogojem, da se mu vda. Ona prekrši svojo obljubo in ga izda njegovim nasprotnikom. Iz daljave se začuje petje in krohot Giuliette.
Tretje dejanje. Crespelova hči Antonija je od strasti do petja začela bolehati in morala obljubiti očetu, da ne bo več pela. Obišče jo ljubeč Hoffmann in ona v svoji sreči zapoje. Pride dr. Mira-kel, ki ga Crespel sumi, da je s svojimi pijačami umoril njega pokojno ženo. Nevarni dr. Mirakel pričara Antoniji prikazen njene ranjke matere, ki jo pregovarja, naj zapoje. Antonija se ne more premagati, zapoje lepo kot slavček m umre. —
V epilogu smo zopet v Lutrovi kleti.
kjer je Hoffmann pravkar končal s svojimi pripovedkami. — Jacques Offenbach je znan kot zastopnik frivolne francoske cancanoperete in je šele s svojo opero »Hoffmannove pripovesti« prodrl na svetovne gledališke odre in to leto dni po svoji smrti. Zanimivo je, da so na Dunaju prvič izvajali »Hoffmannove pripovesti« oni nesrečni večer, ko je gledališče na Ringu pogorelo. Mogoče je to tudi krivo, da so opero nekaj časa odstavili iz repertoarjev. sedaj pa se vsepovsod poje. Uspeh provzroči lahka godba, krasne slike in predvsem Offenbachova bujna orke-stracija. Dosedanji dve letošnji uprizoritvi na slovenskem odru sta uspeli izvrstno. Operna kriza je bila že pereče vprašanje in šele z angažiranjem dveh novih sposobnih moči je rešena. Kot Hoffmann se je predstavil Harfner-Karas in se odlikoval z lepim petjem, s še bolj naravno in premišljeno igro. Pevec in igralec dobrih lastnosti. Naj ga nam in-tedanca ohrani! Antonijo je pela novoan-gažirana primadona Lowzynska. ki ima izšolan glas in poje res s čutom.
Manj je pristojala vloga Giuliette Fantovi. Premalo kurtinzanskega je bilo na nji. kakor na vsem in v drugem dejanju premalo strastnega italijanskega. Tudi za- j hteva popularna barkarola v pevskem oziru več. V opereti ima Fantova več I
sreče. Srčkaria Olimpija je bila Richtarje-va. Njena koloratura je nekaj izvanred-nega. Partije Spalanzainja, Šlemila in Crespela so našle v Fejfarju dobrega in-ierpreta. V demonske vloge Coppelija Dapertutta, in dr. Mirakla se je hvalno uživel Križaj. Kakor v pevskem tako tudi v igralskem oziru je on zmerom dober Njemu naslednika dobiti bo težko. Skrbno stori svojo dolžnost Peršlova. Visoko alt partijo Niklausa je izvedla pohvalno, v zadnjem aktu je zadovoljivo pogodila glas Antonijine stare matere. Neznatne vloge Hermana (Kovač), Lutra (Vouko), Co-chmla, Pitichinaccia, Franca (Vondra) niso motile. Zbor je vobče znal, v predigri je bil nekoliko neroden. Hrazdira je temperamentno vodil opero, orkester zaslužil za ponovitev barkarole pred epilogom zahvalno ploskanje. Splošno so bile »Hoffmannove pripovesti« ena najboljših letošnjih predstav, zato tudi gledališče obakrat nabito polno. Gledališki list je lagal, ki je naznanil konec predstave ob polu 10. uri, iz gledališča smo šli šele ob en četrt na 11. uro. Zakasnitve vzrok so bile predolge pavze med dejanji.
—ec.
Prihodnja operna predstava bo opera »Naskok na mlin« Karla Weissa, komponista znane opere »Poljski žid« in priljubljene operete »Revizor«.
Šolstvo na slovenskem Koroškem — nezakonito!
Na Koroškem je s šolami za mladino, ki je obvezana obiskovati šole, precej dobro preskrbljeno. Dežela šteje okolo 395 javnih ljudskih šol in mnogo privatnih. Tako prihaja na vsakih 1000 prebivalcev na Koroškem že po ena ljudska šola. Mislil bi človek, da se dežela pri toliki skrbi za izobrazbo lepo razvija in se bliža vedno večji materialni in diuševni blaginji. Vendar pa to ni res. Posebno mi Slovenci moramo potrditi žalostno dejstvo, da nazadujemo vkljub vsemu napenjanju in vsemu trudu na vseh plateh. V gospodarskem oziru igra še srednji in mali kmet, ki pa je navadno zadolžen ali pa odvisen od nemškega kapitala, nekaj vloge, trgovina in po večini tudi obrt sta v nemških rokah, industrija, rudniki itd. je izključno vse v nemških rokah. Lahko trdimo, da :je temu žalosftnemu dejstvu v največji meri krivo pomanjkanje potrebne izobrazbe. Koroški Slovenci nimamo nobenih sredstev, nobenih pripomoč-k )v, da bi spravili svoje ljudstvo na višjo stopnjo izobrazbe; manjka nam obojih glavnih pogojev: šol in učiteljev. Sicer se r.ahaja na slovenskem teritoriju na Koroškem 130 ljudskih šol, ali kaj je Slovencem pomagano s šolami slavnoznanega koroškega utrakvističnega kalibra?! Ne-število člankov je že opisovalo te čudne pedagoške inštitute, veliko se je govorilo o njih po deželnih in v državnem zboru; človek bi torej mislil, da je dovolj jasno dokazano, kak nesmisel so utrakvistične šole kjtoškega načina! Pa vendar jih šolske oblasti tako branijo in čuvajo, kakor bi bile največja modrost in največji zaklad v_seh krajev in časov. Vemo vsi — • zakaj! Ponemčevanje! To je: najprej treba z najzabitejšim šolskim zisie-mom otroka poneumiti, da na nikak način ne bo zmožen za duševen razvoj, da ga bodo potem lažje komandirali in počenjali z r.jim. kar se bo nadutim tiranom zljubljalo — to je namen in smoter utra-kvističnih šol na Koroškem!
L. 1880. je bilo v Avstriji okolo 1200 utrakvističnih šol. Od teh je odpadalo na Slovence 200, to je 18 odsto. a Slovencev je v Avstriji samo 8 odsto. Drugi narodi so že korenito pomeli iz vseh kotov te utrakvistične šole. Sedaj jih imamo v Avstriij samo še okolo 400 in od teh jih odpada 200 na Slovence, ki so jih nam zvesto ohranili! In tako imamo sedaj Slovenci 45 odsto utrakvističnih šol, dasi nas je samo 8 odsto v Avstriji!
Na Koroškem imamo okolo 90 utrakvističnih šol; torej približno četrtina vseh teh šol vse Avstrije odpada na koroške Slovence. Slovenci, v prvi vrsti koroški Slovenci, imamo torej šole. ki so jih že povsod po vsej Avstriji zavrgli kakor nekai nazadnjaškega in skrajno brezumnega in kar bi državne oblasti (naučno ministrstvo v prvi vrsti) moralo že davno zavreči. To tembolj, ker je državno in upravno sodišče že večkrat razsodilo, da so te šole nezakonite!
Imamo ramreč v Avstriji zakon z dne 21. decembra 1867, državni temeljni zakon o splošnih pravicah državljanov, katerega 19. člen se glasi: »Vsi narodi v državi imajo iste pravice. Vsak narod ima nedotakljivo pravico gojiti in likati svojo narodnost in svoj jezik. Ravnoprav-nost vseh v deželi navadinih jezikov v šoli. uradih in javnem življenju se od države priznava. V deželah, kjer prebiva več narodov, naj se javna učilišča ustanove tako, da se nudi vsaki narodnosti zadosti sredstev, izobraževati se v svojem jez'ku. ne da bi bil kdo prisiljen učiti se drugega deželnega jezika.«
Tako se jasno glasi člen 19. Ali vi, ki ste zaprisegli, da bodete čuvali zakone in se ravnali po zakonih: vi vsi, c. kr. naučni minister, deželni šolski nadzornik koroški Benda, okrajni šolski nadzornik Socher, Juvan, Woschitz, Moro, ne poznate člena 19tega?!
Zakon ukazuje v zadnjem odstavku, da je v deželah, kjer prebiva več narodov, javna učilišča ustanoviti tako, da se nudi vsaki narodnosti zadosti sredstev za izobrazbo v svojem jeziku, ne da bi kdo bil prisiljen učiti se drugega deželnega jezika. Na Koroškem bivata dva naroda: Nemci in Slovenci. Kakšna so pa javna učilišča? Mučilnice za slovensko deco, tvornice za fabrikacijo neznačajnih rene-gatov! Ali se nam na Koroškem le količkaj kje nudi sredstev za izobrazbo v svojem jeziku?
Pedagogi koroškega sistema slovenske otroke silijo povsod s palico v roki, naj se uče v drugem deželnem jeziku! Ali vam je to zr.ano. gospodje Benda, Socher, Juvan. Moschitz. Moro, Hornbogner, Ko-berer, Koch, Jurkačič e tutti quanti?!
Kako se to strinja z državnim temeljnim zakonom? Ali niste prisegli na zakon? Vprašali pa bi Vas, gospodje, tudi kakor pedagoge: Kaj mislite o učnem načrtu, o metodi, ki jo: prakticirate na slo-
venskih otrocih?! Po osem let pohajajo v , nekaterih krajih otroci v šolo. Čim je prišel otrok v šolo, ga začenja učitelj po- I učevati v jeziku, ki je otroku tuj. Sem- | terja že zna (pa redkokje) učitelj toliko | slovenščine (navadno samo narečje), da mu za silo s pomočjo spačene slovenščine tolmači, kaj misli. To prakticira učitelj par let. dokler ne privadi otroka, da ume-va najnavadnejše stvari. Zraven pa ti učitelji pri vsaki priložnosti zasmehujejo in zaničujejo slovenski jezik in sploh Slovence, tako da se otroci sčasoma res na-pijejo sovraštva do materinščine, do svojega naroda, ne učijo se pa ničesar, vsaj pošteno ne. Sad teh šol je, da prihajajo iz njih otroci, ki so veliki nevedneži, domišljavi fantje in strupeni renegatje. Kaj ti ljudje znajo in kaj vse vedo — o tem se moremo na Koroškem prepričati sle-hrni dan. Za glavo se mora človek prijeti; če čita pisma ali razglednice koroškega fanta ali dekleta in strmeti mora, da je v civilizirani Evropi možno kaj takega.
Ti siromaki pišejo ali v slabi nemščini ali pa v domačem narečju, vedno pa z nemškimi črkami. Pravopis je naravnost grozen. Kratko rečeno: po 7. ali 8. letih ljudske šole ne znajo otroci niti slovensko niti nemško pisati niti ne govoriti! Utrakvistične šole, ki naj vzgajajo renegate, nam zastrupljajo mladino in nam s tem jemljejo našo bodočnost. V Borovljah se učijo otroci v ljudski šoli »Die Wacht am Rhein«, pojejo se tudi: »Stimmt an mit hohem hellen Klang« in druge nemško-na-cionalne pesmi.
To je — pedagogika na Koroškem! Deželna šolska oblast, ki je ponižna služkinja Volksrata, pa to neguje in pospešuje na vse načine. Ob strani ji stojita Schulverein in Siidmarka, ki podpirata materielno šole in učitelje. Oblasti — od okrajnih šolskih svetov, od šolskih vodij do deželnega šolskega sveta in deželnega šolskega nadzornika — naj bi nekoliko preštudirale člen 19. državnega temeljnega zakona: in če so kakor ces. kr. oblasti zaprisegle, da se bodo ravnale same po zakonih in tudi gledale, da se bodo njih podrejeni ravnali po njih; potem naj se res ravnajo po njih in naj ne delajo ravno nasprotnega!
lasno je razvidno, da so utrakvistične šole po členu 19. drž. temeljnega zakona protizakonite, a kar je protizakonitega, to ni dopustno, to je kaznivo.
Koroški Slovenci pričakujemo že dolgo časi, da bi se slovenski poslanci, posebno poslanci »Slov.hrv. kluba«, lotili te delikatne tvarine in dokazali vladi, da je uničujoči koroški šolski zistem nezakonit in da je tista oblast, ki čuva in neguje nekaj nezakonitega, kazniva; in da bodo poslanci zahtevali, da vlada poskrbi, da se uvedejo na Koroškem zakonite šolske razmere, ki imajo kaj smisla, da se bo sploh zakon tudi v resnici prakticiral, ne pa da ga bomo mogli samo lepo citati — na papirju!
Iz naše organizacije.
Štajersko,
Učiteljsko društvo za brežiški in sev-niški okraj ima v nedeljo, dne 5. januarja 1913, ob pol 11. uri dopoldne v šoli v Raj-henburgu svoj občni zbor, ki se vrši po sledečem vzporedu: 1. Odobrenje zadnjega zapisnika. 2. Društvene zadeve in dopisi. 3. Predsednikovo poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu. 4. Poročilo blagajničarke o gmotnem stanju društva in volitev računskih pregledo-valcev. 5. Predavanje tov. Vadnala o čebelarstvu. 6. Nasveti. Pričakuje se obilne udeležbe. Odbor.
Šmarsko-rog. učiteljsko društvo je zborovale dne 8. decembra 1912 v Šmarju, in sicer za'radi tega, ker se je vršil ta dan tam tudi Aškerčev večer, pri katerem je predaval g. dr. Ilešič. Društvo je naprosilo tega gospoda tudi za predavanje pri našem zboru, kateri želji je*imenovani gospod rad ustregel s predmetom: Bitka na Kosovem (v zgodovini in poeziji).
Zborovanje se je začelo ob 2. uri popoldne ter ga je vodil podpredsednik tov. Sekirnik, ker sta gospod govornik in predsednik prišla pozneje od vlaka. Na ta način so se tovariši iz rogaškega okraja lahko udeležili zborovanja, slišali tudi predavanje gospoda prof. dr. Ilešiča in se lahko vračali z vlakom.
Tov. Sekirnik iskreno pozdravi došie goste, ne samo tovariše in tovarišice^am-pak tudi, druge gospe in gospode iz Šmarja, ki jih je društvo v ozirom na gornje predavanje k zborovanju povabilo.
Zapisnik zadnjega zborovanja se o-dobri. Dopis Zveze se vzame na znanje, tem rajši, ker imamo letnino za !eto 1913 že plačano.
O prispevku knjižnici slov. učitelji-ščnikov v Mariboru se ni sklepalo., ker se počaka, kakšno stališče bo zavzela Zveza, ki'je to knjižnico prevzela. Ko se
določi prihodnje^zborovanje na dan 2. februarja 1913 v Šmarji, katero zborovanje bo obenem občni zbor z volitvami in poročili, je bilo društveno delo končano. Med tem časom je pa došel tudi že gospod predavatelj dr. Ilešič. Predsednik ga predstavi in pozdravi. Sicer smo poznali že našega učenega, toliko marljivo delavnega književnika, če ne po obrazu, pa | vsaj po delovanju; saj je on toliko zaslužni predsednik naše dične Slov. Matice. Veselilo nas je pa tem bolj videti ga v naši sredini.
V svojem govoru nas je vodil po Kosovem polju, kjer se je dogodila tista kruta tragedija bratskega srbskega naroda. Seznanil nas je s krasnimi leposlovnimi izvodi, ki nam kažejo, kako globoko rano je vsekala ta bitka Srbom. Na eni strani zgodovina, na drugi živa fantazija srbskih pesnikov, ki v tako bujnih barvah slikajo bolečine ženskega srca in gorečo ljubezen do svoje domovine.
Krasni govor smo vsi z zanimanjem poslušali in s!e čutili hvaležnega g. dr. Ilešiču, katero zahvalo mu je tolmačil h koncu tovariš predsednik. Večina navzočih. ki nismo preveč oddaljeni, smo se udeležili tudi Aškerčevega večera. Glavna točka ve prireditve je bil slavnostni govor g. dr. Ilešiča.
Lepa godba, krasno petje in poezije polni govori so nam polnili dušo in srce ta dan, ki nam ostane v živem spominu.
Tajnik.
Politiški pregled.
* Civilnega zakona ne marajo. V gosposki zbornici je Grabmayr predlagal, da se naj uvede v Avstriji civilni zakon, a razni dostojanstveniki, na čelu jim škof dr. Nagi, so ogorčeno protestirali proti temu.
+ Slovenski klub je rešil vlado. Pri
glasovanju, dali spadajo oni, ki so zavezani k vojaški službi, tudi pod vojaško disciplino in sodbo, bi bila vlada_skoro propadla, zakaj 224 poslancev je glasovalo za predlog, 201 pa proti, in glasovnemu razmerju Šusteršičevih pristašev se ima vlada zahvaliti, da je prodrla.
+ Štiri struje med Jugoslovani. Raz-metanost Jugoslovanov nudi malo vzpodbudno sliko. Oni se dele na štiri skupine. Vsi Dalmatinci, tudi pravaši, so proti vladi, istrski pristaši Šusteršičevi so se ab-sentirali, napredni Slovenci so glasovali za predloge manjšine, ker pa ti niso bili sprejeti, so se izjavili za večino predlogov ju-stičnega odseka, slovenski klerikalci so se pa izjavili proti vsakršni izpremeni. — Poudarjali so, da je sloge krvavo treba, ker če bi v važnih zadevah bili edini, bi si v državi lahko izvojevali ugled, ki jim gre.
+ Ženske — odvetnice na Ruskem.
Pravosodna oblast je izjavila, da smejo tudi ženske postati odvetniki.
Književnost in umetnost.
»Popotnik« je svojo zadnjo letošnjo številko, ki jo je spretno uredil tovariš Pavel Flere, posvetil svojemu uredniku ravnatelju Neratu^ ki ureja list že 30 let. Tako ie list sam najlepše proslavil ta jubilej dela svojega urednika s to-Ie vsebino: 1. M. J. Nerat (Slika.) 2. L. Černej: Mihaelu Neratu ob 301etnici urejevanja »Popotnika« (Pesem). 3. Fr. Kocbek: M. J. Nerat in »Zaveza«. 4. Prof. Makso Pir-nat; Naš »Popotnik«. 5. Dr. Jos. Tomin-šek: Sprejemni izpit za prvi razred srednjih šol. 6. K. K.: Ali je egoizem vzgojni princip (Konec.) 7. Kerschensteiner-Oz-vald: Zahtevki, ki slede iz bistva izobraževanja za ustroj šolskih tipov in njegovih učnih načrtov. 8. V. Pulko: Črtice o galvanski elektriki. 9. Fran Vajda: Individualnost učiteljeva. 10. M. Lichtenwallner: Razstava za moderno šolstvo v Gradcu in naš strokovni list. 11. Pav. Flere: Delovna in dejanstvena šola. (Konec.) 12. Pav. Flere: Zaključna beseda. 13. Književno poročilo: Ocene. Novosti. 14. Razgled: Pedagoški paberki. Šolska higijena, Šolske in učiteljske vesti, Srednje in višješolski vestnik, Inostransko šolstvo, Skrb za obrambo mladine. Razne vesti, Mala poročila. — O tov. Neratu kot Popotnikovem uredniku nam je obljubljeno posebno poročilo. Za danes kličemo cenjenemu delavcu na kulturno - šolskem polja: Še mnogo zdravih in plodOvitih let!
Učiteljski konvikt.
Učiteljska gospodarska zadruga v Celju 49:98 K: Janko in Matilda Blagajne 4 K; tvrdka Fran Ksav. S o-uan v Ljubljani 71:53 K; tvrdka Gri-čar & M ejač v Ljubljani 25 K; g. Fer-do J uvanec v Postojni 5 K. Hvala!
V smislu uvodnega članka, priobče-nega v zadnji štev. »Učiteljskega Tovariša«, darujejo za učiteljski sklad: Jakob Dimnik 10 K, L. Gangl 10 K, neimenovana 10 K; skupaj 30 K. — Živeli nasledniki!
Kranjske vesti.
—	r— Učiteljskih mest je na ljudskih šolah na Kranjskem sedaj 1002. Od teh je v I. plačilnem razredu 100, v drugem 150, v tretjem 301, v četrtem 415.
—	r— Poinaknitev učiteljev v višje razrede, iz II. plačilnega razreda se pomaknejo v I. plačilni razred: Neža Mi-klavčič, Mihael Kabaj, Matija Krauland, Jožef Petrič, Mihaela Huth-Rasinger, Iv. Jeglič, Ivan Boječ, Anton Levstek. Ivan Likar. — Iz III. plačilnega razreda se pomaknejo v II. razred: Luka Albrecht, Ka-rol Piki, Ernestina Rekar, Jakob Slopar, Julij Slovšak, Marija Baudek, Franc Po-tokar, Anton Smerdelj, Jožef Samide, Fr. Jordan, Alojz Gorjup, Ivan Baraga, Ivan Stupica, Franc Jaklič, Franc Čuk, Frančiška Pogačnik, Mat. Primosch, Viljem Tschinkel, Jožef Tratar. — Iz IV. plačilnega razreda se pomaknejo v III. razred: Jožef Polanec, Fran Jurjevčič, Ivana Pre-melč, Ivan Rigler, Marija Zagorjan, Marija Jelene, Štefanija Knafeic-Pečar, Fr. Flere, Marija Jurjevčič. Ivana Orel, Alojzija Trost, Viktor Mihelič, Emilija Roje, Karol Gruden, Frančiška Čerov, Marija Kalin, Franc Kermelj, Anton Knap, Antonija Albrecht, Klotilda Kunacz, Pavla Potočnik, Marija Habe, Ljudmila Vuga-Ko-cafura, Ivan Žagar, Ivan Petschauer, Bog. Govekar, Egidij Schiffrer, Karolina Trost-Lenček, Jožef Pleničar, Ana Grebene, Jožef Pečnik, Alojz Lilija, Marija Remž-gar, Alojz Marok, Justina Modic, Vida Šorn, Ida Popler, Adela Golob, Marija Brolih, Marta Andoljšek, Gabriela Ši-menc-Sepaher.
—r— Ljudsko šolstvo. Imenovani so: Karol Hude (nadučitelj). Stari trg pri Poljanah; Frančiška Čerov, Sv. Križ pri Kostanjevici; Anton Lovše, Podgrad; Martin Sterk, Radeče pri Zidanem mostu; Julija Kramar, Stopiče; Josipina Jager. Čatež; Alfonz Završnik, Cerklje; Alojzija Mavrin je prestavljena v Dobrniče; stalno se upokoji Olga Šivic. M. Jaklič pride kot nadučitelj v Reichenau. Ustanovi se enorazrednica v Hotavljah. Razširi se ljudska šola y Preserju na tri razrede. v Velikih Laščah na pet razredov, poseben oddelek na ljudski šoli v Trebel-nem. Leopoldina Philippa šolsko ustanovo dobi J. Simončič na šoli v Erzelju.
—r— Umrl je preteklo nedeljo v ljubljanski bolnici tov. Josip Travnar, učitelj v pokoju v Ljubljani. O tem vzornem možu značaju nam je obljubljeno daljše poročilo. Blag mu bodi spomin!
Štajerske vesti.
-	š— Štajerski deželni šolski svet je
z odlckom z dne 20. decembra 1912. št. 3 8681/3, z ozirom na izvršilni predpis k §§ 56—58 š. in u. r. odredil, da je 2. prosinca 1(>13 pouk.
—š— Konierenca novoimenovanih okrajnih šolskih nadzornikov se vrši dne 30. decembra v posvetovalnici moškega učiteljišča v Gradcu. Na dnevnem redu te, od deželnega šolskega sveta odrejeni konferenci, so: 1. Naročila deželnih šolskih nadzornikov; 2. administrativne zadeve; 3. vprašanja, želje, predlogi.
—š— Zanimivo priznanje. Na zborovanju konjiškega nemškega učiteljskega društva so sprejeli zborovalci med drugimi sledečo resolucijo: »Ustanovitev novih nadzorniških okrajev za izvenmestne nemške ljudske šole na Spodnjem1 Štajerskem smatramo za jako izdatno odredbo v pospeševanju nemškega ljudskega šolstva na Spodnjem Štajerskem«. Ti-le konjiški nemškutarski učitelji so vsaj odkritosrčni ljudje; razdelitev preje Steringo-vega nadzorstvenega okraja ima edini namen potom vladi in Nemcem vdanih ljudi pospeševati ponemčevanje našega šolstva in naraščaja. Slovenskoklerikalni državni poslanci iz Spodnje Štajerske niso o ;em pri razpravi v proračunskem prpvizoriju niti erfonili.
—	š— V četrtek po Novem letu je brezpogojno prosto. Glasom odredb def. š. in u. r. k §§ 56—58 je »razločno« povedano. da ie v četrtek poučevati, ako je neposredno pred ali za tem dnevom pouka prost dan. Po logični interpretaciji teh odredb vendar ne bo nikomur niti v sanjah na misel, prišlo v četrtek, dne 3-1. julija 1913, kot zadnji dan - šolskega leta — za nekatere okraje — zato še kot učni .četrtek rrakticirati, ker bo v petek za tem četrtkom pouka prost dan; 1. aygti-.sta 1913 bo namreč za prizadete okraje začetek počitnic. — Ali: šolsko leto
& iS • • HP* v
Marija ličar
Zaloga Grubbauerjevih in Slatnar-jevih zvezkov ter vseh priprav za trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevalne Šole.
(L
vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26
1	—— (nasproti „Zlate kaplje".
Cene nizke!
Postrežba točna!
1908/09 se je začelo v prej upoštevajočih okrajih dne 1. oktobra v četrtek. Dan pred tem četrtkom je bil kot zadnji dc(ri počitnic — namreč sreda, dne 30. sep-Tembra — pouka prost. Se je li našel kdo, ki bi bil začel zaradi te proste srede šolsko leto že v četrtek, dne 1. oktobra, namesto v petek, dne 2. oktobra?! Mislim, da ne! Ako da, tedaj je bil bolj papeški nego papež. (Tak učitelj naj se oglasi; mogoče, da pride še kdaj na Mayerjevo mesto v Ljubljano. Poroč.) Z ozirom na vše to in z ozirom na najnovejši odlok c. kr. štajerskega dež. šolskega sveta, po katerem so patrijotični ferialni dnevi brezpogojno pouka prosti, so smatrati tudi oblastveno normirane počitnice za brezpogojno pouka proste, dokler in v ko-likor_ to oblast drugače razločno ne ukrene. Četrtek po Novem letu pa je smatrati tudi zaradi tega kot brezpogojno pouka prost dan, ker deželni šolski svet ni ukazal v svojih odredbah v četrtek po Novem letu pouka imeti, medtem ko je izrecno ukazano v četrtek po Veliki noči in v četrtek pred in po Binkoštih poučevati.
Goriške vesti.
—g— Slovensko šolstvo v Gorici je
od nekdaj našim laškim sosedom hud trn v peti, in na vse kriplje si prizadevajo, da bi nas v tem oziru oškodovali, kjer je le količkaj mogoče. Prvič že magistrat ne stori čisto nič za slovenske šolske otroke. četudi bi bila to njegova sveta dolžnost. Pri davkih pač poznajo ti gospodje tudi Slovence, a drugače smo le tujci, četudi smo bili davno pred to laško gospodo v teh krajih. »Corriere« je bil od nekdaj strupen v tem oziru in nam je izkušal vedno in vedno škodovati. V svoji številki od dne 21. t. m. seje ta list zopet raz-koračil in v zadnji sapi še zaropotal na vlado in seveda takoj poteni na slovensko učiteljišče v Gorici. Kar ima »Corriere« z vlado, to naj opravi sam. A mislimo, če dovoli vlada Lahom v Trstu trgovske kurze, potem imajo zadosti. Za tistih par tržaških študentov pač ni vredno toliko hrupa. V omenjenem članku pa seveda ni smel izostati napad na slovensko učiteljišče, češ, že davno bi bilo moralo iti iz Gorice, ker je Gorica laška itd. Vlada baje preveč podpira Slovence, Lahi pa so siromaki in komaj še žive. Precej drzno čelo ima možak, ki piše take stvari, zakaj vsi prav dobro vemo, kako se prijemljejo Lahi z rokavicami bodisi v tem, bodisi v onem oziru. Sicer smo hoteli le konstati-rati to večno sovraštvo, drugače nam pa »Corriere« presneto malo imponira. Kdor je na smrtni postelji kot je »Corriere«, bolje stori, da premišlja zadnje reči in dela pokoro, kot pa da rogovih in se brez potrebe razgreva. Pred »Corrierjem« so bili Slovenci v Gorici in bodo še tudi takrat, ko »Corriera« že davno ne bo več!
—g— Iz seje ožj. in pom. c. kr. okr. šolskega sveta tolminskega. V I. plačilni razred se pomakneta Izidor Koch in Fran Peternelj; istotako se pomakne učiteljica Marica Perin v I. plač. razred in Gizela jevšček v II. plač. razred. Vsa defini-tivno nezasedena mesta se razpišejo. Dva učitelja dobita predplačo. Sklene se, da uvrsti dež. šolski svet še prov. učitelje: Andrejčiča, Juga in Štrukelja v II. plač. razred. Sprejme se preudarek za leto 1913, ki pokazuje 249.000 K potroškov in 81.079 kron pokritja; primanjkljaj se krije s 150 odstotno dokiado na vse izravne davke. — Prihodnje leto se bo zidala nova šola v Sebreljah.
Istrske vesti.
—i— Imenovanja okrajnih šolskih nadzornikov. Minister za uk in bogočastje je imenoval za okrajne šolske nadzornike v Istri in sicer za slovenske šole: za koprski okraj učitelj na moškem učiteljišču Hinko Dominko: za Krk in Lošinj profesor pazinske državne gimnazije Niko Žic; za voioščanski okraj učitelj na učiteljišču v Kastvu Ivan Bunc; za pazinski okraj profesor pazinske gimnazije Martin Zgrablič; za puljski in poreški okraj nadučitelj v Bermu Fran Barbalič.	t
—ir—. Od. Sv. Antona pri .Kppru; .V hiši našega nadpčitelja. in .deželnega poslanca tov. Josipa, _Yal.en.tica- s& je namilila žalost. Dne 17. t. rh. zvečer mu je Umrla v cvetovi dekliški dobi 21 let blaga hčerka Ljud-
mila. Tudi naše narodno in socialno življenje je bridko zadeto po tej izgubi. Pokoj-nica je z navdušenjem sodelovala na vsaki narodni prireditvi, je bila izvrstna dekla-movalka in pevka od svojega 7. leta dalje. Spoštovani družini izrekamo svoje presr-čno sožalje.
—i— Iz Doline. Dne 16. t. m. smo izročili materi zemlji zemske preostanke pokojnega Ivana Benko, nadučiteija v pokoju. Udeležba pri pogrebu je pričala, da je bil pokojnik vobče priljubljen. Med' udeleženci smo opazili zastopnike domače občine Dekani, ravno tako je bila zastopana dekanska »Čitalnica«, ki jej je bil ravno pokojnik ustanovitelj. Da izkaže še posebe čast pokojniku, je občina poklonila venec s slovenskimi trakovi, istotako tudi Čitalnica. Zastopano je bilo tudi Tržaško učit. društvo. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika tajnik občine Dekani, g. Fran Kosmina, ki je v ganljivih besedah opisal plodonosno delovanje pokojnega.
—i— Ljudska knjižnica v Pazinu. V zadnjih treh mesecih je prišlo 15 novih obiskovalcev. Posojenih je bilo v mesecu septembru 130 knjig, v oktobru 70, a tekom novembra 95. Opaža se, da se število izposojenih knjig v zadnjih 2 mesecih padlo zaradi nekih izprememb v vodstvu knjižnice. Dosedaj se je od početka leta izposodilo 1500 knjig, lanskega leta pa 1085. Te številke nam kažejo, kako potrebna je bila ta javna knjižnica za naš narod v mestu Pazinu. Z druge strani vidimo, da knjižica konstantno napreduje. — V zadnji čas je zopet — primerno svojim skromnim dohodkom — nabavila nekoliko vrednih knjig. Posebno se najtopleje zahvaljujemo gospe Pavli Baričevičevi, vdovi po pokojnem finančnem višjem svetniku, ki je tej knjižnici darovala 83 knjig. Naj bi jo posnemali tudi drugi na tem polju. G. Fran Matejčič, c. kr. dež. šolski nadzornik, je daroval 10 K. Ponovno apeliramo na našo javnost, da podpira prizadevanje uprave te knjižnice, da bomo mogli čimprej rešiti tisto nalogo, ki jo ima knjižnica. S prosveto k svobodi! _
Tržaške vesti.
—t— Smrtna kosa. V četrtek preteklega tedna je umrl na Proseku veleposestnik, deželni poslanec, mestni svetovalec tržaški itd. gospod Alojzij Gorjup po dolgi in mučni bolezni. Pokojnik je bil odličen rodoljub in stal je vedno v prvih vrstah bojevnikov za pravice Slovencev v tržaški okolici in v mestu. N. p. v m.!
Koroške vesti.
—k— Iz Celovca nam poročajo: V sredo dne 13. pret. m. so imeli učitelji celega okraja uradno konferenco. Učitelj Kiiegl je imel poročati, vendar pa se je ustavil, češ, da dokler se ne izboljšajo plače, učiteljstvo ne deluje več. Tudi drugi poročevalec je bil takega mnenja; in da je dobila konferenca krono, da sploh tudi neče poslušati referatov. Ogorčenje učite-ljstva je spravilo predsednika Juvana v veliko zadrego, tako da je moral zaključiti konferenco, ki je ostala brez vsakega uspeha.
—k— Naprednjaštvo na Koroškem!
Novo nameščeni podučitelj v Vobrah pri Velikovcu Pibata ne more dobiti pri nobenem izmed štirih gostilničarjev hrane! Jako žalosten pojav — »Freisinna«. Učitelj ni Slovenec, marveč Nemec! Vsa stvar je sedaj v rokah oblasti.
Splošni vestnik.
Ob sklepu lista prosimo vse stare naročnike, da nam v Novem letu ne ostanejo samo zvesti naročniki lista, marveč da nam pridobe tudi novih naročnikov. Pač ni potrebno hvaliti lista, ki se tako vztrajno bori za stanovske koristi in za izboljšanje gmotnega stanja učiteljstva, zato se zanašamo, da bo napredno učiteljstvo tudi v Novem letu materialno in duševno podpiralo njegov boi zoper suženstvo teme. — Vsem cenjenim naročnikom: Srečno Novo leto!
Črnogorsko učiteljstvo na bojišču. S Cetinja poročajo: Črnogorski učitelji kakor tudi njih neposredni šefj šolski nadzorniki, so vsi na bojnem polju, da tudi tu delujejo in se bore za svoj narod kot ua prosvetnem polju. V raznih bojih je bilo mnogo ranjenih: šolski nadzornik Špadi-
jev, pisatelj in pesnik; M. Strugar, učitelj v pokoju, star in zaslužen učitelj; A. Acič, H. Filipovič, Gjuro Gjurišič, mlad, zelo priljubljen učitelj. Učitelj Lopičič je padel v prvi bitki pred Skadrom. Ta heroična požrtvovalnost črnogorskih učiteljev zasluži vso pohvalo, priznanje in spoštovanje, in dostojno je, da se piše v zgodovini boja našega naroda za osvoboditev.
Strašna zloraba otročičev v Ameriki. V novojorških tvornicah so zasledili strašno zlorabo otrok. Otroci, stari šele tri leta, delajo vsak dan po 18 ur umetne cvetlice. Neka rodovina sedmih oseb stanuje z 19 gosiači le v dveh sobah. Neko šele 81etno dete je moralo trajno treti orehe, triletni otroci morajo šivati. Odkritja so povzročila velikansko pozornost.
Zasluge dr. Rybara in dr. Ravniharja za državno učiteljstvo. Vprašanje zara: čunanja službenih let na privatnih šolah s pravico javnosti za državno učiteljstvo je v pododseku za pragmatiko državnih uradnikov posebno po zaslugi poslancev dr. Rybara in dr. Ravniharja uravnano. — S tem stori tudi država, kar so storile dežele že davno, namreč, da se službovanje na privatnih šolah šteje, kakor ono na javnih, v službeno dobo in pokojninsko pravico.
53 milijonov za tobak. Meseca aprila t. 1. je bilo prodanih za 7 milijonov kron tobaka več kakor meseca aprila 1. 1. Meseca aprila je bilo med drugim 185,808.453 smodk m 700,958.725 svalčic. Skupni dohodek iz vseh vrst tobaka je bil letos meseca aprila 52,794.675 kron, lani 45,536.417 kron.
Novi lOOkronski bankovci. lOOkron-ski bankovci, izdani dne 2. januarja 1910 pridejo iz prometa. Dne 23. decembra je začela c. kr. avstrijsko-ogrska banka izdajati nove lOOkronske bankovce, ki nosijo datum 2. januarja 1912. Ti bankovci so 163 mm široki in 108 mm visoki ter imajo na eni strani nemško, na drugi strani pa mažarsko besedilo. Bankovčeva podoba je 151 mm široka in 96 mm visoka. Obe strani bankovca sta v risbi in tudi v barvi popolnoma različni.
Pri Slovencih pridobljeni denar nemškim in laškim bojnim društvom. Koliko denarja dobijo tujci pri nas in koliko takega denarja gre v namene, naperjene proti Slovencem! Sedaj smo čitali, da je umrl v Mariboru pivovarnar Götz, ki si je nakopičil veliko bogastvo, največ pri Slovencih; in ta mož je daroval ob svoji smrti Schulvereinu 5000 K. Südmarki 3000 K itd., težki tisočaki so šli v nemške namene, proti Slovencem naperjene. Koliko denarja izkupijo Lahi pri Slovencih in koliko tega denarja gre na primer za Lego! Ko umrjejo, čitamo za njimi, da so darovali za Lego, ta toliko, oni toliko tišočakov. — Pri Slovencih treba vse intenzivnejšega dela za osamosvojitev če ne, bomo vedno podlaga tujčevi peti!
Iz slovanskih pokrajin.
o Ljudsko štetje v Bosni in Hercegovini. Tekom poletja je izdala deželna vlada za Bosno in Hercegovino »Razvid ljudskega štetja v Bosni in Hercegovini od 10. oktobra 1910.« Rezultat je sledeči: Civilnega prebivalstva je 1,898.044 (1,568.092 1. 1895.) duš, od teh domačinov 1,783.453. avstrijskih podanikov 46.859, ogrskih 61.151 in drugih 6581. Kot materni jezik so navedli: 1,822.564 srbsko-hrva-ški, 22.869 nemški, .'10.975' poBjski, 7886 španski, 7431 rusinski, 7045 češki, 6443 ogrski, 5419 ciganski itd. Po veroizpovedi se razdele: 825.418 pravoslavnih; 612.137 rnohamedancev, 422.197 katoličanov (med temi 4.34.061 rimskih in 8136 grških); 11.868 judov (med njimi 8219 »španjolcev«); 6342 protestantov; 82 privržencev raznih veroizpovedi.
o »Hrvatska Svijest« bo naslov listif, ki prične izhajati za hrvaško pravaško mladino v Dalmaciji.
o Preganjanje dalmatinskih dijakov v Zagrebu. O tem nam pišejo: Zadnji čas je hrvaška vlada svoje oko vrgla zlasti na dalmatinske dijake, ki jih smatra za nekak revolucionaren živelj. In vsa znamenja kažejo, da se je sklenilo vse dalmatinske dijake iztrebiti iz Zagreba. Te dni je zopet izšla policijska določba, s katero se pet dalmatinskih dijakov izganja za dve, oziroma za p.et let. Pa ,če bi bilo za kaj! Na zadnji sokolski zabavi so bili tudi akademiki m so se' med" sabo zabavali. Seveda ni zabave brez petja in .kakor je
že danes vse navdušeno za balkanske narode, so dijaki zapeli tisto znano: »Oro klik če!« Komaj pa so začeli, je že priletel policist Herkvi in zabranil petje, češ, da je ta pesem na Hrvaškem zabranjena. Na to so dijaki utihnili. Naslednji dan so jih pa detektivi prišli iskat v njihova stanovanja in jih odvedli na policijo, kjer je bil zaradi tiste pesmi vsak izmed njih obsojen na dva do tri dni zapora in na večletni izgon iz Zagreba. Vseučiliški rektor se je za dijake zavzel in pri komisarju zanje posredoval, a ni mogel ničesar opraviti.
o Izleti v balkanske kraje. Hrvaško društvo za promet s tujci je napravilo primerne korake, da se uprizore izleti v balkanske kraje, ki bi vodili preko Zagreba in ostale Hrvaške. Društvo je v to svrho stopilo v zvezo z društvom Cook in z »Mednarodnim potovalnim uradom.« Prvi izlet se priredi že maja prihodnjega leta.
o Za deco turških vjetnikov. Neki turški častnik je pripeljal s seboj v Bel-grad tudi svoja dva otroka — fantička. Starejši, ki je že velik, se čisto dobro počuti v vjetništvu pri očetu, mlajši pa še nima deset let, zato mu je pač malo težje brez domače nege. Tega je sedaj z očetovim dovoljenjem odvedel v svojo družino neki višji srbski častnik, ki bo malemu preskrbel ugodnosti, ki jih tak dečak pač še nujno potrebuje.
o Kolajno za hrabrost so ustanovili v Srbiji. Kolajna bo zlata in srebrna in jo bo podeljeval kralj.
o Šole zaprte v Sarajevu. Vse srednje šole v Sarajevu so zaprte, in dijakom je bilo dno 13. t. m. naročeno, naj tekom 24 ur zapustijo Sarajevo. Kdor ni imel denarja za vožnjo, mu ga je dala mestna občina. Zaključek šol utemeljujejo s tem, da rabijo šolske prostore v druge svrhe.
o Ves srbski vojni plen. Po najnovejših podatkih iz Belgrada znaša srbski plen: 213.000 pušk, 308 topov, od teh 15 neporabnih, 40 milijonov nabojev za puške, 40.000 vojaških oblek, 21.000 plaš-čev, 100.000 čutaric, 5000 gamaš.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša
Prokop Skorkovsky in sin
v Humpolcu na Češkem. Vzorci na željo iranko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tu izgotovltl gosposke obleke.
Eazgled po šolskem svetu.
— Edisonov načrt za moderni pouk v šolah. Edison se peča z mislijo, na kak način bi se dala iznajdba gibajočih se slik porabiti za šolski pouk in v učni namen. Izdelal je načrte za ta pouk s premikajočimi se slikami, in pedagogi, ki so imeli priložnost seznaniti se z njimi, pravijo, da je to imenitna misel in da njena uporaba napravi veliko revolucijo v učnem sistemu. Edison je na tem delal že dalje časa. Pripravil je nekaj tisoč premikajočih se slik, da bi se moglo otroku v šoli pokazati vsi nazorno. Najel je celo vrsto strokovnjakov, ki so potem skupno z njim delali. Med temi njegovimi sodelavci so se nahajali tudi strokovnjaki v astronomiji, filozofiji, fiziki in v raznih drugih predmetih. Izkušenega fotografa so poslali po svetu, da bi prinesel slike zanimivih in občudovanja vrednih krajev kot pripomoček za pouk v zemljepisju. Ako se bodo otroci uči!i o kateremkoli kraju, bodo lahko spoznali šege in navade s slik, ki jasneje govorijo otroški duši kot cele množine suhoparnih besed. Po slikah bodo lahko spoznali tamošnja mesta, življenje po ulicah, zveri, zanimive pokrajine, prirodne krasote in podobno. Ta fotograf je prepotoval že celo Afriko, in njegov trud je imel velike uspehe. Neki drug fotograf je bil poslan, da bi fotografiral življenje živali. Te slike, ki jih bodo rabili pri pouku pri-rodpisa, so ravno tako imenitne. Za zgodovinske ure bodo pripravljene historično zveste slike pomembnih zgodovinskih fakt, ki jih bodo posneli po izkušenih in najboljših igralcih. Kot dopolnilo k njim bodo slike historično pomembnih krajev, ki so se nam ohranile izza davnih dni. Podobne slikovite primočke bodo pripravili za vse stroke pouka, za astronomijo, bak-teriologijo, botaniko, kemijo mehaniko, poljedelstvo, umetnost in podobno. Edison se za ta svoj načrt silno zanima in gotovo je. da nam napravi nekaj,. kar, Bo imelo veliko ceno in kar bo vsega obču-dovanja^vredno.	.;.>■•'
— Šudeniie in študentke so demonstrirali v Tridenti na južnem Tirolskem, in sicer gimnazijci in realci. Ta »otročja«
'demonstracija je bila nekako v oddušek proti postopanju dunajske policije proti laškim dijakom pri zadnjih nemirih na dunajski univerzi. Ti fantiči v Tridentu so imeli tudi >.protestno« zborovanje in so sklenili resolucijo glede tržaške univerze. Svoj sklep so poslali poslancu Malfattiju.
— Prvi šolski kinematograf so odprli dne 4. t. m. na Dunaju na Franc Jože-iovi realki. Prva predstava je obsegala celo vrsto slik iz kulturne zgodovine, obrt-nije, fizike in zemljepisja. Uspeh je naravnost nepričakovan. Stroški niso ravno veliki, okolo 400 kron. To je enkrat pravo sredstvo, da se mladino odtrže od pocestnih kinematografov, ki se takorekoč na noben način nočejo vdati potrebam izobrazbe, ampak le vedno predstavljajo svoje krvave, fantastične drame. Morda bo to pomagalo.
o Pouk v srbskih ljudskih šolah se
povsod ondi, kjer učitelji niso odšli v vojno. redno nadaljuje in se ne bo nič prekinil.
Srečno in veselo leto 1913!
Uredništvo in upravništvo.
©
O © O © © © 9 © © ® O
©
O
••••«•©•o®«
Srečno in veselo novo — leto 1913 —
vosci
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
reg. zadruga z omejeno z zavezo.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 4629.	Kranjsko.
Na dvorazrednici v Ambrusu se razpisuje s tem nadučiteljsko in na dvorazrednici v Dobrničah učiteljsko mesto v stalno ozir. začasno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje je predložiti semkaj predpisanim potom do 10. januarja 1913.
C. kr. okrajni šolski svet Rudolfovo, dne 2. decembra 1912.
Št. 807.
Štajersko.
Služba okrajnega pomožnega učitelja za politični okraj Ljutomer (šolska okraja Ljutomer in Gornja Radgona), def. oz. prov., n. in slov.
Pravilno opremljene prošnje do 30. januarja 1913 na okr. šol. svet Ljutomer.
C. kr. okr. šolski svet Ljutomer, dne 17. decembra 1912.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosn» naložim, ? pomoč le Bebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani.
registrov a» ladrug» i omejenim l&mstvom.
Promet do konca novembra K 174.728*21.
Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.—Vi3 popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v pošt nih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve na vedenih znamk se ue odgovarja
Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroč zbirko vzorcev iz češke tkalnice
Marije Jirsove
učiteljeve soproge, v Novem Hradku p, Met.
(dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K.
Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci biaga zastojn in franko.
S^^SSSSSSS^SS^SSSS^SSESSSS^SSSESiS
AVGUST AGN0LA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
——— poleg „Figovca" ———
priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledai, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, aparate za fizikalične poizkušnje.
Prevzema vsakovrstna stek arska dela, tudi nova šolska poslopja ;;; na deželi itd, :::
Pt:	./
Zahvala.
Povodom izgube nepozabnega, ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka, tasta, strica, gospoda
Ivana Košutnika,
nadučitelja v Dramljah
se zahvaljujemo tem potom vsem za izraze sočutja, za obisk ob času bolezni, za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku.
Pred vsem izrekamo globoko zahvalo gosp. c. kr. šol. nadzorniku Josipu Supaneku, slav. učiteljstvu, č. gosp. župniku Čemažarju, tuk. čč. duhovščini in učiteljstvu s šolsko mladino, si. občinskemu zastopu in krajnemu šol. svetu; gosp. nadučitelju Fr. Brinarju in g. dr. Št. Rajhu za genljiva poslovilna govora, gosp. učiteljem-pevcem in vodji g. Jos. Čuleku za veličastni nagrobnici. Iskrena zahvala darovateljem vencev: si. učit. društvu za celjski okraj, tuk. učiteljskemu zboru in šolski mladini.
Blagovolite sprejeti zahvalo tem potom vsi, ki ste nam lajšali ure bridkosti 1
Drami je pri Celju, 19. grudna 1912.
Žalujoči ostali.
TUZj ig"OT7eznica
Iv. Bonae
Ljubljana, Šelenburgova al.
priporoča vsakovrstna knjigoveška dela, galanterijo, passepartuje itd. Posebno močna vez za knjižnice in čitalnice.
Cene zmerne, delo solidno.
Slovensko Abecedo
za ženska ročna dela
(II. pomnožena izdaja) po 20 vin. komad priporoča
Milena Kiferle
učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, Krojaška ulica 8./II.
Soli d-TLO ¿Lelo !
Tovarna šol. zvezkov
M. Grubbauerja sinovi
:: Line ob Donavi ::
priporoča slav. učiteljstvu svoje
izvrstne izdelke, posebno zvezke in risanke (za ljudske šole,
Zvezki se dobivajo v vseh trgovinah papirnate stroke v mestu in na deželi.
= Postrežba točna. ==
3Do"bex papir!
m mmmwmzmmMm m
J-W-
. Jax
Ljubljana
Danajuha cesi»t
n t i
Šivalni stroji,
kolesa m pisalni stroji.
Pletilni stroji, tifc
	
	
Učiteljska tiskarna
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8.
priporoča:
Kuverte za šol. naznanila, negumirane.
Uradne kuverte z napisom za šol. vodstva in krajne šolske svete.
Učne načrte za vse kategorije šol.
Načela za občni učni načrt ponavljalne šole.
Cesarsko pesem, čveteroglasno.
Telovadba, Brunet.
Narodne pesmi, J. Zirovnik, I in II. zvezek.
Slava cesarju Francu Jožefu I. in besedilo E. Adamič.
O prvinah in skupinah, Stupar.
Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Dr. E. Bretl.
Meterske trake, mape za šolsko matico, pisemski papir s kuvertami, pivnik, ovojni papir, podkladek itd.
Izvršilni predpis k dokončnemu šolskemu in učnemu redu, slovenski in nemški.
Popravna znamenja na veliki lepenki.
: Ceniki zastonj in poštnine prosto. :
Alojzij Luznik
Dornberg pri Gorici, Primorsko.
Slike, pohištvo, glasovirji, harmoniji, šolske in društvene zastave. Kdor želi cenik za pohištvo, naj blagovoli naznaniti, rabi li opravo za spalnico, obednico, katere komade itd. Vsi izdelki najsolidnejši. Cene zmerne. Plačevanje po dogovoru.
Vr	J
tfiit Učiteljska tiskarna
v Ljubljani
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica št. 8
priporoča sledeče mladinske spise:
A, Rape: Mladini, I. zvezek. Spisi Mišjakovega Julčka, L, II., III. zv. E. Gangl: Zbrani spisi, L, II. zvezek. J. Slapšak: Turki pred sv. Tilnom. A. Rape: Dane. J. Ribičič: Kraljestvo čebel. M. Gregorič: Otroški oder.	IX
Vsaka šola naj bi imela vsaj po toliko izvodov teh najboljših mladinskih spisov, kolikor ima razredov.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
s§> ^ fifcS ftjtf? ®
@	jCj
j pravega Franckovega pndaika za kavo je kavni mlinček. - Nahajajo se pa tudi ponaredbe. - Tedaj pozor pri nakupu!
Pravi :Franck: Izdeluje se iz najboljših sirovin.
£
ta—M
^^EBBBzJbnBSiSMnja^M^w 1' w.TrcarOTr.v. vaar- '
J vs¡rr.ra?roitiWWJc v&£ J j} j atmamnu aamtrt
^^Mi-cajsi1
«Kii^sasasa/M«no* ■

Tovarna v Zagrebu.
Bi itn 119 .<24574
Gorica Ivančič in Kurinčič
modna in manufakturna trgovina.
Gosposka ulica 11.
(V. G. Carducci.)
Usojava se naznanjati uglednemu učiteljstvu posebno g. učiteljicam ročnih del, da sva založila vse potrebščine za vezenje in ročna dela. Z ozirom na to, da sva sklenila dati primeren popust v prid učiteljskim dobrodelnim namenom, se nadejava mnogih cenj. naročil. Obenem se dovoljujeva opozarjati . n. ugledno učiteljstvo na krasne novosti jesenskega in zimskega modnega blaga za ženske in moške obleke. Vzorci poštnine prosto proti vrnitvi, riporočava se uglednemu učiteljstvu za blagohotno naklonjenost ter beleživa z odličnim spoštovanjem	Iyančlč &> KnrlnČlČ*
I