378 ■ Proteus 83/8 • April 2021 379Rastlinske interakcije • Alelopatske lastnosti alkaloidov iz plodov črnega poprovca (Piper nigrum L.) Touzani, R., 2019: Black Pepper, the “King of Spices”: Chemical composition to applications. Arabian Journal of Chemical and Environmental Research, 6 (2019) (1): 12-56. Ojima I., Iula D. M., 1999: New Approaches to the Syntheses of Piperidine, Izidine, and Quinazoline Alkaloids by Means of Transition Metal Catalyzed Carbonylations. V: Pelletier, W. S. (ur.): Alkaloids: Chemical and Biological Perspectives. New York: State University of New York at Stony Brook, 371-410. Ravindran, P. N., 2006: Black pepper. V: Hardman, R. (ur.), Nizozemska: Medicinal and Aromatic Plants - Industrial Profiles. Overseas Publishers Association, 86-115. Rizvi, S. J. H., Haque, H., Singh, V. K., Rizvi, V., 1992: A discipline called allelopathy. V: Rizvi, S. J. H., Rizvi, V. (ur.): Allelopathy. Dordrecht: Springer, 1-10. Sheng-Li, Z. H., 2009: Preliminary study on the allelopathy of Piper nigrum L. Dostopno na naslovu: http://en.cnki.com.cn/Article_en/CJFDTotal- AHNY200903016.htm. (22. 1. 2021.) Siddiqui, Z. S., 2007: Allelopathic effects of black pep- per  leachingson Vigna mungo (L.) Hepper. Acta Physi- ologiae Plantarum, 29 (4): 303-308.  USDA, 2018. United States Department of Agriculture (Spletni medij). Dostopno na naslovu: https://fdc.nal.usda.gov/fdc-app. html#/food-details/170931/nutrients. (28. 11. 2020.). Yan, G., Zhu, C., Luo, Y., Yang, Y., Wei, J., 2006: Po- tential allelopathic effects of Piper nigrum, Mangifera indica and Clausena lansium. The Journal of Applied Ecology, 17 (9): 1633-1636. Narwal, S. S., 2010: Allelopathy in ecological sustainable organic agriculture. Allelopathy Journal, 25 (1): 51-72. Weir, T. L., Park, S. W., Vivanco, J. M., 2004: Bio- chemical and physiological mechanisms mediated by al- lelochemicals. Current opininon in plant biology, 7 (4): 472-479. Tavares, W. S., Cruz, I., Petacci, F., Freitas, S. S., Ser- rão, J. E., Zanuncio, J. C., 2011: Insecticide activity of piperine: Toxicity to eggs of Spodoptera frugiperda (Lepi- doptera: Noctuidae) and Diatraea saccharalis (Lepidop- tera: Pyralidae) and phytotoxicity on several vegetables. Journal of Medicinal Plants Research, 5 (21): 5301-5306. Droben ptiček zaustavil gradnjo naftovoda • Ekologija in varstvo okolja Kakor lahko beremo v mednarodni izdaji uglednega britanskega časopisa Guardian 28. aprila 2021, je droben ptiček zaustavil mili- jarde vredno gradnjo naftovoda Trans Mo- untain oil pipeline v zahodni Kanadi – kar se dotlej ni posrečilo s protesti nobeni oko- ljevarstveni organitaciji. Oblasti so namreč ukazale, da morajo ustaviti dela do 21. av- gusta, ker so na tej trasi našli na požaganem drevesu gnezdo kolibrija vrste Calypte anna. Gre za območje, kjer gnezdi na stotine An- ninih kolbrijev, ki so močno ogroženi zaradi obsežnih gradbenih dejavnosti ob pripravlja- nju terena za tisoč petsto kilometrov dolgi naftovod. Da bi preprečili vznemirjanje teh »letečih draguljev«, so začasno zaustavi- li dela v devetsto metrov dolgem gozdnem pasu. Omenjeni projekt je odkupila kanad- ska vlada Justina Trudeauja, ki predvideva, da bo po novih in starih ceveh steklo proti Tihemu oceanu do leta 2022 kar 890.000 sodčkov surove nafte. Zakaj toliko hrupa zaradi drobnega, nič več kot slabih enajst centimetrov dolgega ptička, ki sodi v družino kolibrijev? Vedeti moramo, da so ti med ameriškimi ptiči prav nekaj posebnega, tako zaradi očarljive zuna- njosti kot prav posebnega leta. Najbolje bo, da pogledamo kar v Domače in tuje živali v podobah našega naravoslovnega klasika Fra- na Erjavca: Droben ptiček zaustavil gradnjo naftovoda Jurij Kurillo Samec Anninega kolibrija (Calypte anna) pri naletu do napajalnika. Concord v Kaliforniji. Foto: Jurij Kurillo. Matej Vošnjak, asistent za področje hortikulture, je na oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani zaposlen kot raziskovalec. Trenutno zaključuje doktorat znanosti na študiju bioznanosti, znanstvenem področju hortikultura. Sodeluje v različnih raziskovalnih projektih po Sloveniji, udeležuje se različnih konferenc, sodeluje kot gostujoči predavatelj na tujih fakultetah, je recenzent pri mednarodnih revijah ter mentor in somentor dijakom pri različnih projektno-raziskovalnih nalogah. 380 ■ Proteus 83/8 • April 2021 381Ekologija in varstvo okolja • Droben ptiček zaustavil gradnjo naftovoda »Kolibrij je ustvarjen za zrak. Na zemljo pride samo, kadar pije. Truden počiva na vejici skrit pod senčnim listjem. Po zra- ku leti tako hitro, da oko ne more ničesar razločiti, komaj se prikaže, že izgine kakor kaka muha ali sršen. Žareči iskri enak svrči od cveta do cveta ali pa trepetaje visi nad njim, no človek perutnic ne more razločiti, tako hitro z njimi trepeče. Sedaj leti naprej, sedaj se požene nazaj, zavije v stran, vrti se v krogu, visi v zraku, vznese se naravnost kvišku, zopet pade in pleše od veje do veje, Samica na gnezdu. Concord v Kaliforniji. Foto: Jurij Kurillo. Mladiča v gnezdu. Concord v Kaliforniji. Foto: Jurij Kurillo. Droben ptiček zaustavil gradnjo naftovoda • Ekologija in varstvo okolja Mihael Brenčič: Ljubljanska geološka šola • Nove knjige od cveta do cveta in naposled kakor misel zopet izgine. Viseč nad ali pod cvetom po- tika vanj svoj tenki kljunček, kakor bi cvet poljuboval ...« Biologi poznajo 319 vrst kolibrijev, ki so uvrščeni v 125 rodov. Najbolj pogosto živi- jo v toplih predelih Južne Amerike, in to od tihomorske obale do zasneženih Andov. Ne- katere vrste pridejo tudi v severnejše kraje, celo do Aljaske, vendar se v hladnih obdo- bjih odselijo na jug. Spadajo med najmanjše krilatce, saj tehta najbolj droben komaj dva grama! Ko se samci bleščijo v zeleni, modri, vijoličasti in zlati barvi z vsemi prelivi, so zelo privlačni ne le za skromneje odete sami- ce, marveč tudi za človeško oko. V hitrem, danes bi dejali, helikopterskem letu se kolibri spreletava, kot pripoveduje Erjavec, od cveta do cveta. Pri tem lahko utripa s krili celo do petinsedemdesetkrat na sekundo. Za prehra- no s svojim tankim, ukrivljenim kljunčkom ne srka zgolj medičine iz cvetnih čaš, pač pa mu teknejo tudi mušice in druge drobne žuželke. Pri nekaterih tropskih rastlinah so kolibriji pomembni opraševalci cvetov. Sam sem naletel na gnezdece Anninega ko- librija na sinovem vrtu v kraju Concord bli- zu San Francisca. Drobna bela skodelica na veji mehiškega ligustra je imela v premeru komaj dva do tri centimetre, na dnu pa sta ležala dva črvička, pozneje se je pokazalo, da sta bila mladička. Gnezdo je pogosto obiskovala skromno, sivkasto obarvana sa- mica, medtem ko sem imel priložnost vide- ti samca precej pozneje, na drugem kraju. Zanj je poleg običajnega mavričnega perja značilen rdeči podbradek. Zanimiv je starinski izvor imena tega v Ka- liforniji najpogostejšega kolibrija (Calypte anna), ki sega v davni začetek 19. stoletja. Imenovan je bil namreč po Anni Debelle, princesi d`Essling (1802-1887), prvi dvorni dami cesarice Eugenije, soproge francoskega cesarja Napoleona III. Njen plemiški mož François Victor Massena je bil amaterski ornitolog in je v življenju zbral kar 12.000 vrst ptic. Zaradi velike oddaljenosti »celine čez lužo« od Evrope plemenita Anna zago- tovo ni nikdar uzrla v naravi drobnega le- potca, krščenega po njej ... V letu 2019 je Univerza v Ljubljani slavila stoto obletnico delovanja. Oddelek za geo- logijo Naravoslovnotehniške fakultete sodi med ustanoviteljice naše najpomembnejše visokošolske izobraževalne ustanove. Prva obeleževanja tega pomembnega dogodka so se začela že v maju leta 2019 in se na- daljevala celo leto. Pripravili smo kar nekaj različnih dogodkov, med pomembnejše pa zagotovo sodi izid knjige rednega profesorja dr. Mihaela Brenčiča, diplomiranega inže- nirja, Ljubljanska geološka šola: zgodovina pouče- vanja geologije na Univerzi v Ljubljani (Naravo- slovnotehniška fakulteta, Ljubljana, 2019). V delu je prvič zbran in dokumentiran ra- zvoj poučevanja geologije v Sloveniji in hkrati Oddelka za geologijo. V začetnih poglavjih je Mihael Brenčič: Ljubljanska geološka šola: zgodovina poučevanja geologije na Univerzi v Ljubljani Nina Zupančič 380 ■ Proteus 83/8 • April 2021 381Ekologija in varstvo okolja • Droben ptiček zaustavil gradnjo naftovoda »Kolibrij je ustvarjen za zrak. Na zemljo pride samo, kadar pije. Truden počiva na vejici skrit pod senčnim listjem. Po zra- ku leti tako hitro, da oko ne more ničesar razločiti, komaj se prikaže, že izgine kakor kaka muha ali sršen. Žareči iskri enak svrči od cveta do cveta ali pa trepetaje visi nad njim, no človek perutnic ne more razločiti, tako hitro z njimi trepeče. Sedaj leti naprej, sedaj se požene nazaj, zavije v stran, vrti se v krogu, visi v zraku, vznese se naravnost kvišku, zopet pade in pleše od veje do veje, Samica na gnezdu. Concord v Kaliforniji. Foto: Jurij Kurillo. Mladiča v gnezdu. Concord v Kaliforniji. Foto: Jurij Kurillo. Droben ptiček zaustavil gradnjo naftovoda • Ekologija in varstvo okolja Mihael Brenčič: Ljubljanska geološka šola • Nove knjige od cveta do cveta in naposled kakor misel zopet izgine. Viseč nad ali pod cvetom po- tika vanj svoj tenki kljunček, kakor bi cvet poljuboval ...« Biologi poznajo 319 vrst kolibrijev, ki so uvrščeni v 125 rodov. Najbolj pogosto živi- jo v toplih predelih Južne Amerike, in to od tihomorske obale do zasneženih Andov. Ne- katere vrste pridejo tudi v severnejše kraje, celo do Aljaske, vendar se v hladnih obdo- bjih odselijo na jug. Spadajo med najmanjše krilatce, saj tehta najbolj droben komaj dva grama! Ko se samci bleščijo v zeleni, modri, vijoličasti in zlati barvi z vsemi prelivi, so zelo privlačni ne le za skromneje odete sami- ce, marveč tudi za človeško oko. V hitrem, danes bi dejali, helikopterskem letu se kolibri spreletava, kot pripoveduje Erjavec, od cveta do cveta. Pri tem lahko utripa s krili celo do petinsedemdesetkrat na sekundo. Za prehra- no s svojim tankim, ukrivljenim kljunčkom ne srka zgolj medičine iz cvetnih čaš, pač pa mu teknejo tudi mušice in druge drobne žuželke. Pri nekaterih tropskih rastlinah so kolibriji pomembni opraševalci cvetov. Sam sem naletel na gnezdece Anninega ko- librija na sinovem vrtu v kraju Concord bli- zu San Francisca. Drobna bela skodelica na veji mehiškega ligustra je imela v premeru komaj dva do tri centimetre, na dnu pa sta ležala dva črvička, pozneje se je pokazalo, da sta bila mladička. Gnezdo je pogosto obiskovala skromno, sivkasto obarvana sa- mica, medtem ko sem imel priložnost vide- ti samca precej pozneje, na drugem kraju. Zanj je poleg običajnega mavričnega perja značilen rdeči podbradek. Zanimiv je starinski izvor imena tega v Ka- liforniji najpogostejšega kolibrija (Calypte anna), ki sega v davni začetek 19. stoletja. Imenovan je bil namreč po Anni Debelle, princesi d`Essling (1802-1887), prvi dvorni dami cesarice Eugenije, soproge francoskega cesarja Napoleona III. Njen plemiški mož François Victor Massena je bil amaterski ornitolog in je v življenju zbral kar 12.000 vrst ptic. Zaradi velike oddaljenosti »celine čez lužo« od Evrope plemenita Anna zago- tovo ni nikdar uzrla v naravi drobnega le- potca, krščenega po njej ... V letu 2019 je Univerza v Ljubljani slavila stoto obletnico delovanja. Oddelek za geo- logijo Naravoslovnotehniške fakultete sodi med ustanoviteljice naše najpomembnejše visokošolske izobraževalne ustanove. Prva obeleževanja tega pomembnega dogodka so se začela že v maju leta 2019 in se na- daljevala celo leto. Pripravili smo kar nekaj različnih dogodkov, med pomembnejše pa zagotovo sodi izid knjige rednega profesorja dr. Mihaela Brenčiča, diplomiranega inže- nirja, Ljubljanska geološka šola: zgodovina pouče- vanja geologije na Univerzi v Ljubljani (Naravo- slovnotehniška fakulteta, Ljubljana, 2019). V delu je prvič zbran in dokumentiran ra- zvoj poučevanja geologije v Sloveniji in hkrati Oddelka za geologijo. V začetnih poglavjih je Mihael Brenčič: Ljubljanska geološka šola: zgodovina poučevanja geologije na Univerzi v Ljubljani Nina Zupančič