dar tni ške # in ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 28. decembra 1870. Gospodarske stvari. Nekoliko besedi o sadjereji. Spisal Lovro MencingerjGolski. ne tirja, in nam ga tako bogato ne plača, akoravno ie M M /V I____1 1 V • 1*1 •• « . ^ tako da vse opravilo kratkočasno in ljubeznj qui seme] gustaverit" — kdor se poprime sadjéreje, je voglavega starčeka Ijubezni do te nikdar več ne popusti adjerejsko veselj da celó mladi, vendar je malo prijaznih dnevih čmerne zime marljivi beznjive in častitljive delalnosti po deželi našej sploh še kmet, obžalovaje slabe pridelke preteklega zapoznelega premalo. Celó možje, ki se štejejo med izobražene leta in poln skrbi za ohranjenje svoje družinice j delà si že nove upe za prihodnje leto. Rad ozira se po svojih potih na novo ozimino, ki mu bode ravno eno leto pre- în so tudi v druzih rečéh, so v tej reči tako enostran ski naj naravnost rečem zabiti, da ravno temu pozno - rttw uuud - uvùvicia, - x«v* oyujiu o^- nožetih, na kterih si v upanji že sedaj delà lepe ko- ako bode dozorela --- ^ — j ------* MM^ici, u« lavuu iicuiu, kar bi imeli po svojem stališču vestno, previdno in rad po svojih se- nesebično pospeševati in voditi v blagor družim pice suhe mrve za bolj bogato živinico, kakor si jo bode mogel prerediti tekočo zimo, močj dictu m mogočnostjo svojo pot zapirajo } z vrtu visoka drevesa, ktera je obiral preteklo jesen otožno-vesel Kar morda ena rad ogleduje po ako ne podira, pa zanemarj » srca pa, «.w ^v/*^ »«»«.«w* , v««. ---—„ -------, ----- izpod milega neba mu bode mogel nadomestovati to, rejstvu nasproti zabavlj > — vesel, da so mu obrodila, tuž ne ga ker ne more nikakor pozabiti, da ta pridelek Da slabej Horribile sezida, druga za njo, Horribile dictu * í------- , - „UUIHUUC UIUIU i - je dobro začelo, a potem zanemarilo, to je veliko 9 kakor da ne bi se bilo nič začelo čena, nelična kar mu je mati zemlja odrekla drugod, ter se v občut- rejo so že přetekli , kajti skr zanikerna goščav hoče le vsem sadje« spričevati, da časi za sadje umetnost pri sadjereji ni kon ljivej potrebi nekako tihoma priporoča, da bi revežu čana še sè sajenjem in žlahnjenjem ? rad si tudi prihodnje leto napolnila veselje in hram barva že o belem božiču pod zgodnjim zelenim vencem mlada lica sv. Jurija. Da samo o sadjereji nekoliko spregovorim, rad opomnim, da je naše sadno drevje letos brstja bogato, in da to obeta cvetočo spomlad in bogato prihodnjo ---------au mwuujcujçiu , - tretjCk pugUJa, brez ktere je sadilec in cepec le pokora lepih divjakov, pogoj a, eja požlahnjenega d 3e: - - - doseže razun prekrasne lepote tudi zaneslj letno bogato rodovitost Le-ta vsako- To Je za jesen, ako nam bode nebo milo skozi leto. kmeta toliko bolj veselo, ker večina njegovih dreves rodi celo popolnoma molčim metno žlahnit kdor Namen moj ne more biti enak onemu, adjerejsko knjigo, toraj o prvem in drugem spisuj m del e u 9 ter rečem m dit na drugo ali celó tretje leto in le redko ktero danes povzdigujem i umetnem gojenji pa zopet za nauk kteri bode vsaj deloma roui ie na uiugu an ueiu ueijc ictu iu ie rcu&u iviciu ^wtom^mjvžui uaua , ivicu uuuc v»»j u prav bogato. Kjer sadna drevesa ne dajejo več kot času posebno primeren, ko mraz nekoliko odneha hladne sence poleti, ondi se jeseni in zime otroci premalo veselé, in previdna mati se že o bogatem sadnem letu ob svojih časih drži čmerno, kakor indiška tica „nib", ki vsa otožna čepí v gnjezdu o lepem vremenu. Vsak posestoik gotovo želí, da bi mu sadno drevje rodilo vsako leto in rodilo bogato. To se dá tudi doseči Kako se čedijo in poškodovanja po mrčesu zava rujejo sadna drevesa, to so drag x"jwjv »vsvt* , ou uiagc nam „x^uviue kratkim prinesle dober poduk, čegar spolnovanj in rodovitost povzdiguje in ohranjuje na visoka Idite in delajte po nauku „Novic"! Novice" pred rast leta. Znano je tudi bralcem naših ..Novic", kako se po v oaau loku JU MVSgCtVlS. a v o^/ vtc* tuui ^--;-------jja.wîiv , f±f*i±\j ww j/v ako se vsajeno in rastoče, ali že doraslo drevó vzdiguje rodovitost po p rirez o va nj i, in ta način DCU lj aau OD voaj^/uu ili xaotuv;^ ^ «il vaivt v ----O J ne prepusti le samej delalnosti matere narave. Sadjereja posestnikom ima svojo umetnost kakor vsaka druga veda, ki nas uči pospeševati, povzdigovati, množiti in boljšati dohod ke za blagostanje naše. živo priporoča slavni naš sadjerejec gosp dr. Orel, kterega v tej reči gotovo posnemajo vsi po- Poprimimo se stanovitno tega načina Omeniti in tukaj priporočati hočem le zneji tudi djerejci mi Glej tako ; 9 kako napredujejo vednosti o naravoslovstvu da je že sama modrost nekterim zašuměla čez ušesa 9 priŠČipovalni način slavnega sadjerejca Hooinbrenk-a 9 rokodelstvo napreduje po mnogovrstnem ma- ki učí o zgodnjej bogatej rodovitosti še mladih sadnih šinstvu; napreduje naj tudi po vsej deželi našej polje- dreves to-le, kar se opravlja skozi leto delstvo, živinoreja, gozdarija, v primernih krajih vino- ; „Ako hočeš, da ti bode mlado drevje kmalu in napreduje" naj~ tudi po vsêj našej deželi sadje- potem vsako leto bogato rodilo, poščipaj mu spo delalnosti, ktere nas učé mladi vse nove lesne mladike, prej ko so olesenele, reja, reja po postavnej primernej mnogotere skušnje. Ta oddelek umnega kmetovanja bi toraj ^ ko so še rahlo mehke visoko povzdignil kupčijstvo naše, z novimi železnicami nova doba. m krhke 9 do očes kteremu se odpira nazaj ; iz ostalih gornjih 2 očesec ti bodo hitro pognale nove lesne mladike, zdolnj Akoravno ni lepšega pridelka, kakor ga imamo od vila sad j erej e 9 akoravno nobeno delo tako malo truda odrastejo toliko, kakor popřej, p očesca pa bodo nasta tne popke. Ko nove lesne mladike zopet delo poprejšnje smrti cesaria Mok 420 r in dosegel bodeš ravno to, kakor pri prvem priščipo- spremembi kot ličinek, ki učinja drevju po vrtih in Ponovi to delo trikrat v letu vselej ob času, gozdih necenljivo škodo. vanji. ko nove lesne mladike dosti odrastej mlado čvrsto vkoreninjeno, 9 m imel bodeš Želeti bi bilo t da epo listnato in rodovitno sledilo iz imenovane porabe drevo". isto delo Priščipovanje in prirezovanje tudi to, da bi vsi posestniki sadnega drevja se po- eno in přijeli prirezovanja, izrezovanja, in po okoliščinah tudi Poskusi to delo skozi leto na mladih drevesih ) ki priščipovanja, ter se vsi veselili cveteče spomladi bo- li po tvoj ej volji predolgo nočejo roditi, in rekel boš let res je tako drevesih na vrtih > ker dovitost, a ne pri dobrega velikosti, toraj na malem drevj ^nuvà^v.wujMj «VI «v » vovliii VT vvvvv Dpuuuiaui) gate jeseni prihodnjega novega leta in vseh prihodnjih , ki jih doživi naš čvrsti narod. Želeti bi bilo slednjič in čez vse še to , da zarad sedanjih časov, v kterih je vsestransko napredovanje primerno veliko lepega, pridrlo do koče zadnjega kmeta, vsak posestnik ka- koršnega koli zemljišča, bi poprijel se razun umnega Sploh se priporoča to delo le pri mladih ijih zahtevamo zgodnj ro- Navadno zahtevanje pri posestnikih, ki imajo več poljedelstva, umne živinoreje tudi umetnega sadjerej- 9 ostane vendar-le, da drevo 9 stva; da bi se svetá, in zunaj vrtov pa soko odraste, močno deblo naredi in se tako vsestran ______, — -----------7 sko samo varuje poškodovanja po živini. Močna dre- mogel o pošteni veselici z žlahno kaplico pridelka. njegovi otroci ne veselili zastonj sv. Mi-klavža, da bi sosed sosedu, prijatelj prijatelju postreči domačega vesa naj nam rodé bogato vsako leto Da rodovitost povzdiguje omenjeno prirezovanje, ktero se mora začeti pri mlađem drevesu in se ponav- umetnej sadjereji. Naj se le skoraj razširijo in ustanové To doseči je delalnemu narodu našemu mogoče po ljati vsako leto, dokler sam les delà > jasno je kot beli kmetijske podružnice po vsej našej dežali, in zmagale dan sok v korenine, ki se kakor Prirezovanje p oganj a padom širijo pod zemljo. Mogočno vkoreninj bodo kitajsko ozidje nebrojnih predsoj. V to Bog pomozi! z drevó mnogo živeža dobiva iz mlj 9 toraj delà tudi močneje mladike in močneje bogatej perj ali listi Šolske stvari. po bogatem perji drevo dobiva toliko več živeža iz - zraka, toraj iz zemlje in zraka prirezovan drevo dobiva ft^o S0 M ftrailjskem (tajili Šolski SVèti — ?.. -Lîl- ----- mora biti čvrsto, močno in SGStflVljCIli Okrajni Šolski sveti so po deželni postavi, ktera mocno m mnogo in obilo hrane, rodovitno. Mlada drevesa, ktera sam hočeš izrediti, po da imenovanem načinu prirezuj, in bodo ti rodovitna, bode elj našel trta V pojašnjenje naj omenim mlado hruško, ktero sem ze uuiiiauujcuuj a Uivjai« jv^ UM » uriuuv ix w w v mon« OUIC celega urvi aja j glitviiu UICOIU _L< j UUljaUtt toraj sem jo moral po dvakrat na leto prirezovati šolski svet. V tem svetu sedijo sledeči možje: požlahnj zadeva Šolsko nadzorstvo, zdaj gotovi. Vsak okraj (kanton) ima svoj šolski svèt, ki nadzoruje ljudske 9 m sedaj divjala je navkviško kot vinska šole celega okraja; glavno mesto Ljubljana ima svoj _____________ " _ c. k. popolnoma pokorna in že drugo leto rodo- okrajni glavar, ki je po" postavi prvomestnik temu svetu, kteremu pa udje tega sveta izmed sebe c. k. okrajni šolski nad- vitna, pa še čisto mlada II. Kako je ravnati s starimi odraslimi drevesi 9 ki v mladosti morda niso vživala posebnih milosti umetne šolski svèt, izvoli minister nauka gojitve, da bodo bolj rodovitna? Odgovor na to bode času primeren, ker dotično volijo namestnika zornik, kterega iz trójice, ki jo nasvetuje deželni enduhoven, dva uči- ki ga v okrajni šolski svèt voli škof t e 1 j a delo se opravlja od pozne jeseni do zgodnje pomladi; tičnega okraja imenujmo naj ga: izrezo valni način *) ali izre- tičnega okraja voli deželni odbor, za Ljubljano vai čaj li l ouioai o v ui vuu o i\ u i j vi j u y ci u u i ki ju v šolski svet voli skupščina učiteljev do- dva možá, ktera iz občin do- zo vanje, ktero namenjam posebno priporočevati. mestni zbor. Crke . , — j ~ ~ ~ - ~ kažejo, od ktere Pri starejih drevesih se pomnoži rodovitost z iz- strani so bili voljeni okrajni šolski svetovalci. rezovanjem nekterih vejic po kroni, kajti skušnja uči: In po tej vrsti bomo zdaj naznanili imena okraj- da drevo poganja veliko nerodovitnih mladik z mo- nih šolskih svetovalcev, da drug druzega pozná ali mladike prirezujemo, drevo bogato nastavi cvetnih popkov gočnim listjem in prižagamo velike veje; moćnim lesom, ako mu pnrezemo ako pa male vejice in LiilW 1 I i vu uj VJ ULI v# y Ui u i v fc/v/^v» V V ^ vv* » jl Vf f v vu* u po starejih vejah. Po tej skušnji nam kaže narava ne- prezrljivi nauk: ako hočeš 9 da " ' " «M, VAX V». f----J dežela pa tudi vé, kteri možje imajo po novi postavi v drugi 8topinji (prva stopinja je k r aj n i ali domači svèt vsaki šoli) nadzorstvo ljudskih šol v svojih rokah. okraj i lj ubij ans ke okolice: a) c. kr. odraslo drevje bo- okrajni glavar pL Šivichofen gato nastavi cvetnih popkov in bogato obrodí, izreži Gariboldi 9 dekan Brolih v učitelj Leopold vitez Smarji, d) A. Kuhar, uei- Fr. med krono vse male lesne mladike (se vé da telj v Polji in Jurij Uranič, učitelj v Preserji tudi vse vodene po kroni in deblu). 9 Opiraje se na potrebo prirezovalnega, izrezoval- nega in pri mladih drevesih priščipovalnega načina pri sadjereji, moramo trditi i kar je sprevidno : da dre- Kotnik, posestnik v Vrdu in Val. Krisper, posestnik na Studencu. okraji li ti j skem: a) c. k. okrajni glavar vesu ne delà škode, kdor reže cepiče iz žlahnega dre- grof Auersperg 9 vesa, kajti s tem si drevo V se boljša ; dekan Rozman v Trebnem da žužek Stnartnem, in Jul. Pilhak M. Kulavic, fajmošter v Št. Vidu Fr. Adamič, učitelj v učitelj v Toplicah A. . vu«.., »"j vi w vv«-. w» «»viv J î " / uiuai lucuj j iu a ui. x 11 u a «v , uuitcij v i. upii cau, h. rilček (Riihlkâfer), ki striže še rahle mladike, v ktere Kobler, posestnik v Liti ji in Jurij Oblak, zdravnik v polaga zalego svojega zaroda, samo s tem še ne škoduje drevesu, ker le to opravlj a y kar gospodar sam Litiji. 3. V okraji krškem: c« k« okrajni glavar ÛCI IV/ VW vpiavij« , 1X«1 ^uo^vuai oam u. V U IVI aj 1 K. i S h. tJ Lu , a ) C. K. OB-IOjUl gl»V»r morda zanemarja, akoravno teh lepih živalic ne moremo grof Chorinsky, b) dekan Polák v Leskovcu, c) dekan zagovarjati pri čisto mladih, še le cepljenib drevesciti, Jťolak, d) Blaž Tramše pri kterih želimo imeti do kresa lepo močno mladiko, sič, učitelj v Leskovcu cepljenih drevescih, Polak Blaž Tramšek, učitelj v Krškem in Jan. Vre- Jan. Irkič, notar in poseat- r* -----------v oiv», u ui TOIJ y ucoauvuu , uau« xi *viv> , uuvai iu ki divjakovo rano zalije, in ne moremo rilčeka nikakor nik v Krškem in Vil. Pfeifer, posestnik v Raki. zagovarjati, če pride tudi v zlatej obleki v tretjej svojej var Ekel okraji novomeškem --»«i jL^n^i, u) korar Legat v Novem mestu, vj uimuu Glej Širnhoferjevo sađjerejsko knjižico, 3. natis, stran Vilfan, prošt novomeški, d) A. Jerše, učitelj pri sv. Lo- c. k. okrajni gla- * 182 Simon > 211 rencu na Temenicah in P. Žiga Jeraj, ravnatelj glavne 9 Karol Rudež, grajščak v gradcar 9 se sole novomeške skem Turnu in Martin Mohar, posestnik in novomeške pisujejo imenovani "predmeti razun kmetijske kemij ministerstvo priporočevalo za nedeljske šole po okrož. sodnije adjunkt temi bukvami y gl Aleš, d) Jan. Juvan, učitelj v »tarem trgu, e) Jan. na- učitelj osfcrbi Vrtovčevo „kmetijsko kemijo", ker ti pele oskrbnik grajšcjne Komend, v Metliki in Jan, Kol- zlata vredna knjiga, za ktero nas Nemci lahko zavi črnomaljskem c. kra Tribuzzi, b) dekan Aleš v Semiču Jan. Juvan, učitelj v Starem trgu če jih telj zná rabiti, se bo veliko 9 krajni veliko storilo za našega, áe premalo podučenega kmeta" dekan Jan Ka učitelj Za poduk v kmetijski kemij oskrbi Vrtovčevo kmetijsko kemij naj si vsak ker ta bezen, posestnik v Crnomlj kraj kočevskem c. okraj Josip Novak, dekan kočevski gla Mar ) obsega vse , kar smo se na Dunaj po uri na var Fladung, tin Skubic, dekan ribniški, Kočevji in Jož. Erker v Srednji vasi, e) Anton Treitz zdravnik v Kočevji in Jan. Podboj, posestnik v Ribnici daj dan o kemiji učili. Ker je pa pri takih učbah kazal poduk najbolj tehten in zdaten, zato si bo moral uči Lor. Dovžan, učitelj v telj po moči tudi teh učnih pripomočkov poskrbeti" 9} 99 Sadj _ Č b e 1 a r s t okraji Idriji, v Idrij glav okraji logaškem Planini) c. letvi\L Ogrmct-> , uj x.-cžaiivo uicguai , uuibcij » Jož. Boner, dekan vrhniški, d) Feliks Stegnar Feliks Steg učitelj pa se kak čbelar v šolo bo učitelj sam napravil se z majhnimi stroški prične v želi vasi dobi, da rad u ali svoje čbele uka- 9 99 Leop. Božič 9 teli Planini 9 mladini razkazuje drugih predmetih se bo tudi manj ali več v Alojzij Pe- kazalnem poduku storilo in tako se bodo ti nauki po m • v> fl • t « mm- ^ - - JL renič, župan planinski in Adolf Obreza, župan cerkniški. speševali na blagor našemu kmetu in celi Avstrij gi kraj Globočnik Jurij Grabrij 9 toj nskem c. okraj 9 dekan Luka Hiti, fajmošter studenski, leta 1869 Tako je pisal nek dopisnik v listu n Učit. Tov pavski 9 K. Demšar, uči And telj v Senožečah, Jožef Barle, učitelj v Vipavi, Lavrenčič, župan postojnski in Jož. Zelen, žup. senožeški. dopada Ta važni spis podajam zdaj častitim okrajnim šol-skim svètnikom v dobrovoljni prevdarek, in če se jim > želeli 9 k dol škem radolški v Kranj Wurzbach t Mih. Žolgar k. okrajni gl 9 V C.JLIJ1, \Jj kJlllJWU JL V Tuma, učitelj vRadolj Simon Peharec, dekan v Gradu gimnaz prof Jožef dene besede postanejo mesó ----- -J--^ f,.. ~ T ««x , J»"-» da oni pripomorejo, da gori nave- > to je da se vpeljejo po deželi toliko koristne kmetijske Šole. Mnogo naših uči teljev se je vže izobraževalo na Dunaji in v Gradcu v Lor. Pintar, fajmošter brezniški in Fr. Preželj , ucivau v uiauu , \xj u uùti ucnov oc jo v Aie izivuioacvíiiu Val. Zarnik, učitelj v Kropi, gospodarskih naukih, in ker 9 po sestnik v Srednji vasi. kmetijsko-podučnih knjig imamo, hvala Bogú 10. var Derbic k 9 kranj skem c. Fr. Krašan, gimnaz. profeso okraj gla doka] Novice" soznanjajo z vsem, kar se novega godi v raznih razdelkih kme in nas v v) Jan. Reš, dekan kranjski, ^«««.i , v Škofji Loki in Mih. Kuster, učjtelj v Kranj Kranj tijstva 9 zatoraj mislimo, bodo učitelji prav vspešno o 9 Sadar, učitelj v Mat tem predmetu podučevali. Spominjaje se 23. §. šolskega nadzorstva postave: mislim, častiti okrajni svetniki, da boste dobrovoljno v uivuiji uujDlí ill jluíu. ivuoboij uyi ivi j v xjLi ckjujij oy main luioillu , ižaouu uaiajui ovciumi , u o Pirec, trgovec v Kranji in Kar. Savnik, lekarstva ma- sprejeli in prevdarili ta moj nasvèt! gister v Kranj kraji kamniškem J 11 var Klančič Janez Fink, dekan v Kamniku okraj gla Iz Poloma na Kočevskem. 9 Matevž Močnik, učitelj v Ljublj 9 Ivan Zarnik, učitelj. v Blagovici in Ant. Ribnikar 9 Franc Cerar, učitelj 9 učitelj v Dolu Podrekar, trgovec v Kamniku in Jan. Debevec 9 Janez posest- Oglas šolskim možém. Tretji tečaj ministerskega lista, kteri pod našlo nik v Kamniku 12 Jak. Smolej Ljublj župan ljubljanski dr. Zup vom „Verordnungsblatt 9 telj gimnazije 9 dr. Len. Klofu 9 fur den Dienstbereich des Mini-steriums fur Cultus und Unterricht" razglaša vse šolske razpise tar, prof, bogoslovj Leop. Belar in Jak. Sot 9 v • uci- postave in ukaze, oznanila in osebne zadeve, služeb, odločbe zarad šolskih knjig in učnih pripomoč telj Kar. Dežman in Rajm. Pirker, mestna odbornika kov 9 Okrajnim šolskim svetnikom v prevdarek. začne izhajati 1. januarja 1871. leta. Za gosposke in učitelje onih šol, ktere se zdržu-jejo iz državnih ali javnih zakladov, veljá vsaka postava, brž ko se razglasi po tem listu, tako, kakor da bi jim bila osebno naznanjena. Kdor ima pri šolah kaj Po spodnjem Avstrijskem in tudi nekoliko drugje opraviti, potreben mu je ta list. ,,JL U opuuujoui íxvouijoacui iu IUU1 uoauimv/ «lugjc snujejo tako imenovane „napredovanjske kmetij- poštnino vred je cena celemu tečaju gold. ske šole", ker sl. ministerstvo kmetijstva v spome- Naročila prejema „Expedit des Ministeriums fíir Cultus und Unterricht" na Dunaji, kamor se naročnina v fran nici želí, da bi se v vsi Avstriji vpeljale take šole za ktere naj bi res vsakteri učitelj si prizadeval 9 osnuje 9 ker so potrebne, če hočemo na boljše priti. da jih kiranih listih ali pa poštnih nakaznicah pošilja. tej šoli naj bi se vsi v kmetijstvo spadaj o či nauki po okoliščinah kraja podučevali. Tukaj naj bi se poduče- valo o sadjereji, Znanstvene stvari. murboreji, o reji 9 svilstvu, vinstvu, živino-gozdarstvu in tudi sploh čbelarstvu, poljedelstvu, v kmetijski kemiji. Mislim, da najbolj kaže, da bi se take šole imele ob nedelj ah in praznikih popol- dne po božjej službi. Tudi se bodo kraji dobili, da se bodo v zimskih večerih lahko ustanovile. take šole Poročilo o XVIII. odboroví skupšcini slovenske Matice v Ljubljani 30. novembra 1870. 1. Vprični so bili s predsednikom g. dr. Costom na slednj domači odborniki: dr. Jan. Bleiweis, Jeran« naj hodijo sedanji dečki nedeljske šole in tudi drugi Lésar, Marn, Praprotnik, dr. Papež, dr.^Razlag, Sovan starejši ukaželjni". 99 Da bo pa učitelj mogel tu podučevati, mora mnoge pa gg ---7 ------J V, ----t----J---—- Solar, Vávrů, Vilhar, dr. Vončina, dr. Zup 9 slovenske in nemške kmetijske knjige brati. Vodilo Kosar, Trstenjak in dr. Ulaga vnanji Po pozdravu predsednikovem se potrdi zapisnik učiteljem za te predmete na Slovenskem naj bi bilo: XVII. skupščine in na to poroča tajnik gosp. Lésar o 99 Ponovilo potrebnih naukov za šole na kme tih, 3. del" 9 ker v tej knjigi n e de lj s k e ejih stvaréh: Udov se je od avgusta t ogla 9 ki J° Je silo 77, med njimi 3 ustanovniki, kterih eden je pre atopil izmed letnikov. Dva letaika sta vprašala, ali ju odbor sprejme med ustanovnike ter v vstánovnino všteje letnino doslé plačano. (Odbor pritrdi.) Novi udje so ti-le : (Tajnik bere njihova imena.) Odbor sprejme vse in radost izreka, da je med njimi toliko mariborskih bogoslovcev in nekoliko štajarskih gimnazijskih dijakov. — Dalje tajnik prebere zadnje slovensko pismo, s kterim gosp. dr. L. Toman Matici poklanja diplomo, ter omeni veli-kodušnega njegovega daru za 10.000 gold, obligacij, z obresti v srebru, in zahvalo, ktero je upravništvo iz-reklo g. dr. Tomanovi vdovi Lujizi, s predlogom: naj slavni odbor gospó Lujizo Tomanovo vpiše med ustanovnike. (Odbor soglasno pritrdi.) Dalje predlaga: naj si. odbor pritrdi, da se je dala narediti dr. Tomanova podoba, ki se priveže letošnjemu Letopisu. (Odbor tudi temu ravnanju pritrdi.) Pri tej priliki še dr. Costa poprime besedo ter predlaga: „naj slavni odbor v Matičinih sobah g. dr. Tomanu postavi spominek. Po res-nem prevdarjanji odbor sklene: da se pri domaćemu umetniku Franke-tu naročí malana podoba v pravi velikosti". Potem tajnik bere prošnjo idrijskega učitelja gosp. Lapajneta, da bi Matica nekoliko svojih knjig podarila učencem nedeljske šole — (odbor vstreže prošnji ter pr-vosedniku prepusti določiti knjige) — ter pismo, s kterim g. Levstik Matici vrača „Vodnikov rokopis". (Odbor zahvalo izreka g. predsedniku za njegov trud, da je Matica brez tožbe přejela omenjeni rokopis). Knjigam, ki se kmalu dovršé in razpošljejo, je sicer odbor za izdavanje knjig določil nizko ceno, vendar pa znaša 5 gold. 15 kr. — Da se željam mnozih udov vstreže, predlaga odsek: „naj se Koseskijevim delom pridene njegova podoba". (Odbor soglasno pritrdi temu nasvetu.) Ker bodo pa stroški letošnjih knjig pre- segli 6000 gold ., zato in ker je mnogo doneskov še na dolgu, stavi odsek za izdavanje knjig: „Naj se Kose-skijeva delà, ki bodo obsegala nad 43 pôl, sicer razpošljejo z letošnjimi knjigami, a vštejejo naj se za 1871. leto. (Odbor pritrdi nasvetu.) Potem ko je odbor odobril se nasvet, da se razposiljanje letošnjih knjig prepusti bukvovezu g. E. Hohnu, odobril se je nasvet: da se tudi letošnje knjige dadé vsem udom, naznanja tajnik, da seje 1. snopič telovadne knjige poprodal ves in da se še poprašuje po njem, ter stavi predlog: „Naj se g. Giontiniju prepusti pravica, da oskrbi 2. natis proti temu, da Matici za to pravico plača nagrado;" to določiti se prepusti prvosedniku. Poslednjič tajnik v odsekovem imenu spregovorí o knjigah, ktere naj Matica na svetio dá prihodnje leto, in po želji odboroví le v poglavitnih točkah omeni poro čil a, ktero se ima dati VI. občnemu zboru. Na to razkazuje dr. Razlag svoj nasvet o „malém naučném slovniku"; prične se razgovor, kterega se vdeležujejo gg. dr. Bleiweis, Trstenjak, Šolar, Kosar, dr. Costa, in sklene se po večini (z 12 glasovi), da Matica dá na svetio „mali naučni slovnik" pred vél i kim, in se ta sklep priporočí tudi občnemu zboru, da mu pritrdi, g. dr. Razlag pa se naprosi, da sostaví odseku za izdavanje knjig nekaki načrt za to vzlasti manj omikanim Slovencem pri čitanji slovenskih časnikov, bukev družbe sv. Mohorja in Matice itd. to-likanj potrebno knjigo. Pri 2. nasvetu o „znanstvenem časniku" kaže spet dr. Razlag, da nam ga je treba in da ga zahte-vajo vzlasti vnanji društveniki, in spremeni ga tako, da naj se Letopis razdeli v štiri zvezke, ki naj prihajajo od treh do treh mesecev na svetio, in naj sprejemajo polegdosedanjih oštro znanstvene sestavke. Podpirata ga v tem gospoda Trstenjak in dr. Ulaga, gospoda Marn in Šolar svetujeta kakor za naučni slovnik tudi za znanstveni Časopis dobiti naj-prej sposobnega vrednika, ki ga poleg svojih opravil utegne vredovati, češ, da gradiva se manjkalo ne bode; gospoda dr. Costa in prof. Lésar pa kažeta, kako spol-nuje le-to lahko tudi letopis, da se nikdar noben znanstven spis ni odbil, da pri novem časopisu nastanejo gledé na stroške in v naročevanji in razpo-šiljanji mnoge težave itd. Ko se pri glasovanji dr. Raz-lagov nasvet ne potrdi, stavi dr. Ulaga predlog, naj Matica namesti letopisa daje na svetio le znanstveni časopis, kazaje kako treba nam je sredstva za znanstvene reči, kritiko, in g. Trstenjak, da naj Matica zbira tako vse slovstvene moči slovenske, a tudi ta predlog se ne odobri, in po resnem prevdarjanji se, vzlasti po besedah Kosarjevih, naj Matica razglasi, da jako želi skoro spraviti na dan znanstven časopis, vendar prihodnje leto iziđe še letopis, in da naj marljivo pošiljajo mu pisatelji spisov znanstvenih, o kritiki itd., in po opominu Solarjevem, da se bele-ali novelistika preveč širi, sklene, da v prihodnjem Letopisu, ki naj iziđe za zdaj še skupaj, znanstveni spisi imajo predstvo. Naposled želi prvosednik, da gledé na občni zbor 1868. leta in na prihodnji, o kterem bode v čitalničini dvorani skupna večerja, za svečavo Matica nekaj pripomore čitalnici, kar mu odbor z večino glasov tudi pritrdi. Poročilo o XIX. skupščini odboroví 1. decembra 1870. leta. Vpričo: gg. dr. Costa, dr. Jan. Bleiweis, baron Zois, Jeran in prej imenovani domaći in vnanji trije gospodje. Dosedanji prvosednik želí, da se prihodnji prvosednik voli posebej in njegova namestnika posebej, in soglasno se voli za predsednika g. dr. Costa, za podpredsednika pa dr. Razlag in dr. Vončina, po listkih, blagajnik^ dr. Zupanec, pregledovalec društvenih računov prof. Šolar, ključarja prof. J. Marn in J. Vilhar pa z vsklikom; tako tudi dosedanji gospodarski odsek gg. Sovan, Vilhar in dr. Zupanec. V odsek za izdavanje knjig se volita še k dose-danjim gospoda D. Trstenjak in prof. Tušek, v odsek za narodno blago pa g. A. Praprotnik. Predno se prične obravnava o tajnikovi službi za prihodnje leto, kaže prvosednik, da se mora odločiti za preteklo leto tajniku nagrada, in ker je letos bilo posebno mnogo in težavne poprave ali korekture, ki vendar ne spada med dolžnosti tajnikove, naj se poleg nagrade z 200 gold, odloči mu za to delo posebej pri-merna plača, kakor se to godi tudi pri Mohorjevi družbi in se je tudi g. Tušeku in g. Šolarju dala nagrada za popravljanje nekega rokopisa. Gosp. dr. J. Zupanec, Šolar in Marn izrekó misel, naj se nagrada ne loči, ampak dá za ves posel skupaj, in sicer po dr. Zupan-čevem predlogu 360 gold., kolikor je vstavljenih v proračunu za tajnika, — po nasvetu prof. Solarja, ki se tudi sprejme, pa 300 gold. — Na vprašanje, kako s tajništvom za prihodnje, g. Dav. Trstenjak, sklicevaje se na sem ter tje razodete želje v na nj ih udov, stavi predlog: naj se razpiše tajnikova služba. Ta predlog krepko podpira g. Lésar, sklicevaje se na svoj nasvet, ki ga je stavil že pri XV. odborovi skupščini 2. sept. 1869. leta. — Gosp. dr. L. Vončina pa nasve-tuje, naj odbor poprosi gosp. Lésarja, da ostane tudi vprihodnje Matici tajnik. — Pri glasovanji se z vsemi glasovi zoper dva zavrže Trstenjakov nasvet; na to se g. Lésar popraša, ali hoče biti tajnik še prihodnje leto; a on veli, da nikakor ne more še v prihodnje oskrbovati tega posla, nekaj z ozirom na naraščajoča se opravila y nekaj puščice, ki so na-nj letele iz nekih časnikov z ozirom na neprijazne vence jemal pod svoje krilo. zato, ker noče biti nikomur na poti, zlasti y nekaj yy pa z ozirom na svoje zdravje posebno na slabeče očí. to ime kliôemo mu: Cena za četrt leta po pošti mu je gold. Naj ga podpira vsak Slovenec, ki nemški ume ! Dobro došel !" dr. Bleiweis kaže, koliko se sme ceniti mnenje časni- Gospod Vrednik mu bode velecenjeni gosp. Praus. * „ Vienac" se zove lepoznanski list, ki izhaja v ker list" karsko, gospoda dekan Kosar in dr. Ulaga pa, da gla- Zagrebu, kterega tudi mi, ker je „naše gore n»», , sovi po časnikih so le osebni glasovi, nikar pa obče svojim čitateljem toplo priporočamo. Tako-le se glasi mnenje, zaupanje vsega odbora visoko odtehta posa- poziv na naročbo: „Za koj dan nastat će „Viencu" mesne želje; komur so vse razmere slov. Matica znane, treće godište a ovaj će jedini hrvatski beietristički on zaupljivo tudi ta nasvet podpira; odbor se nadja, list izlaziti i na dalje u dosadanjem obliku. Pozivljuć da tiskamo popravljanje prihodnje leto ne bode tako dakle štovano občinstvo, da se izvoli na-nj što mnogo- težavno in da si tajnik to delo srne olajšati; da mora brojnije predplatiti, preporučujemo ga zaštiti svih rodo- tajnik imeti že drug stálen kruh, ker Matica pri svojih do- «^ujt ou uvjcicui, u« hodkih še ne more s primerno plaćo najeti si tajnika itd. rodnoga napredka. Ma da ljuba koji su uvjereni, da nam je stalo samo do na- l ima neizpunjenih želja Po nekterih hvalnih besedah predsednikovih se od- možemo se ipak pozvati na sud odličnih pisaca y bor raziđe ob pol 2. popoldne. Politične stvari. ip«Iv puůvau lia» OHM. uuuv/uiu pioavja , nam izriekom pohvališe nastojanje te nas bodre ostanemo na dosadašnjem putu poruka, * Jugoslavensko jedinstvo. Vprašanje, ki ga je konferencija južnih Slavenov decembra v Ljubljani na dnevni red stavila, ob- deluje se jako marljivo od prijatlov in protivnikov naših. Zanimiv je v prvém oziru spisek gosp. Radiča > ki ga nahajamo v poslednjem listu „Reforme" pod naslovom . koji da najbolja nam je pre-što nas perom pomažu i podupiru: P. P., I. T. (pjesnik Kriesnicâ), O. Utješenović Ostrožinski, Janko Jurković, VI. Vežić, Franjo Marković, Ivan Dežman, L. Vukelić, B. Milutinov, A. Tkalčević, Armin Pavić, Franjo Ciraki, Avg. Šenoa, Evg. Jos. Tomić, BI. Lor-ković, Ivan Zahar, J. Gržetić, Tade Smičiklas,^ Drag. Jambrečak, J. Peksidr, Franjo Petračić, Armin Srabec, Vlad. Mažuranić, dr. Gj. Pilar, Špiro Brusina itd. Uz ovakovu pomoć nadamo se pouzdano sve to većemu napredku. Pjesme po izbor, izvorne pripoviedke, po- w --J------ v. 7 ------- £-------------UM^/I VVAU14« i. J VO ULI \J ^ \J 1ÛUU1 J i ĆJ Y VJ I LX^J l^U V l^uac J pv/- Ein windisches Reich". On pravi, da ona učni članci svake ruke, predavanja namienjena žen- misel, jugoslavenske dežele habsburške monarhije ze- skomu spolu kitit će nam list i od nove godine; a što diniti v eno celoto, ki se je izrekla v shodu rodoljubov nam je nada sve drago, od sada biti će načina, da uz t------ - ----------7----------- ---"----------J# --- J v v T v J \J\J UUV.IUW J WW V*« jugoslavenskih v Ljubljani, ni nova misel. Ista ideja mnogu pjesmu priobćimo i najpev. — Izlazit će „Vienac" je že rodila se v 16. stoletji, in bili so prosti kmetje, u dosadašnjem vidu i uz dosadašnju cienu: Na godinu i rt /\ Z Z ^ 1 l M r» ^rt H n 11 MA^MnMii n + rfc ni AtTA _J ^ __ ^ i _ /? ÍL ______* _ 1_______J l i. • 1 . _ fj P . _ __A, ki so se je přijeli gledé na tadanji notranji stan „sloven- za domaće fr. za vanjske predplatnike fr. uw J« f1 *J «•MMWUJ» 11VV4MUJI JJ«.« , vu tlM uumav^o \J XL., íiC* VrtUJOIVO piCUJJiatUll\C • JLL ., ua pu sko-hrvaških" dežel in gledé na vnanje nevarnosti. Al godine polovica toga. Predplata neka se šalje „Admi-izid te poskušnje jedinstva ne po poti postavni, am- nistraciji Vienca" u Zagrebu. Najcienije su pošiljke pak po poti krvave prekucije bil je žalostěn. Kratek posnetek Radičevega spisa je ta: Bilo je namreč 1573. leta, ko so v vseh „slovenskih deželah"', poklicani od „bratov" na Hrvaškem, kmetje kot en mož stopili na noge in se zedinili v hud boj maščevanja. Zahtevali so, da se jim povrnejo „stara postanske naputnice žara Svetozara Galea u Ilici. Zagrebu prima predplatu knji I Per k } urednik i izdavatelj „Vienca" Ferdinandu Maksu in ce8arji pravda" (stara#pravica), po cesarji . odpravljene „županijske sodnije" (starodavne slovanské naprave) in stare „svobodščine" o colih in davkih. Gosp. Radič popisuje po tem s zgodovine posnete dogodbe v vaséh na meji hrvaški in štajarski v Brežicah, odkodar so poslanci s „petelinovim peresom" šli križem po deželi do najviših gorenskih krajev. Boj se je začel 29. januarija 1573. leta, kteremu je vojsko-vodja bil neki Ilia fElija Gregorić), v bojih zoper Turke skušeni vojak. Kmečkim krdelom nasproti so se postavili nemški plemenitniki iz Štajarskega Mnogovrstne novice. Samoprodaja tabaka bo v Avstriji padla. Ogri so začeli vrtati v ta monopol državni, in kar Ogri začnó, tudi izpeljejo; vsaj ^mi Cislajtanci zmirom ple- šemo 9 f Ko- slo- kakor godejo Ogri. Ze je ogerski finančni mini ster Kerkapolyi naznanil ogerskemu državnemu zboru da bode prihodnje leto mu předložil načrt postave, da se prenaredi ali popolnoma odpravi pravica, ki jo dozdaj sama vlada ima, da prodaja tobak , kajti zdaj ne sme nihče na Ogerskem in v našem cesarstvu tobas pridelovati brez vladinega dovoljenja, ali kar ga pri- roškega in Kranjskega; po 3dnevnem boji je bila venska" kmečka armada na vseh krajih od armade ce-sarjeve pobita Ilia Je bežal v gore Se mesecev so ga vjeli in na Dunaj peljali, kjer je on s še drugimi vjetniki od 11. aprila do 4. maja stal pred krvavo sodnijo, kteri je predsedoval richter". obsojeni. delà z dovoljenjem, vsaj moraga prodati vladi, da sama ona ž njim kupčuje. Ker je več dežel za tobakorejo cez več pripravnih in bi lastniki za tobak pripravnih zemljišč zato vpra lahko veliko si prislužili s pridelovanjem tobaka je res želeti, da bi se odpravil ta monopól. Al > Ilia in dunajski „stadt- vsi drugi ž njim so bili na smrt * šanje je: kako bo avstrijsko-ogerska vlada si nadome-stila dohodke, ki zdaj državi po tem monopolu vsako leto dohajajo? Ogerska vlada ceni čisti dohodok^ ki ga po tobaku přejme, na 10 milijonov in 624.100 gold» Kerkapolyi sam praša: po kterih direktnih davkih se bo ta zguba nadomestila, ker že zdaj od 54 milijonov Sildslavische Zeitung" tedaj začne, kakor prilo- direktnih davkov (zemljišnih, hišnih itd.) morajo20 mi Casništvo jugoslavensko. y našem cesarstvu pa nese j)KJWU/dliU>VVO\slf>V £JOI/l/U>ltiU LC UCt J £<<*UU<3 , CwC* tVVJL puiU" UUCaiUlU VI« V IW V ^ACUJ ženi razglas kaže, v vojaškemSisku izhajati ob lijonov s silo iztirjati? novem letu. Radostni pozdravljamo list, ki bode v nemškem jeziku bořil se za svetinje južnih Slavenov. Program njegov povdarja sicer najbolj interese trojedne nadomestila, ako bi se vladna samoprodaja tobaka od-kraljevine v razmeri ogersko krono, vendar se smemo stranila? Ako bi smeli kmetovalci tudi tobak přidělo državi tobak še več, namreč 19 milijonov 321.586 gld, čistega dohodka; s kterim davkom pa bi se ta zguba nadjati y da faktično bode hodil širjo pot in tudi Slo vati > gotovo bi si marsikdo pomnožil svoje zemljiščine đobođke i al kako bi se država nadomestila zgubo jiti hoteli! In razložil je slovenskim mladenčem postava tobaku? dohodkov po * Pariz šteje 2,150.900 glav. Da toliko ljudi mnogo reči potřebuje, kažejo te-le številke: Predno je nemška armada oblegla Pariz, so vsaki dan potřebovali: 19.725 centov kruha, 4990 vreč moke, 490 volov. 130 krav po slovenski, akoravno so ga nemčurji pisano gledali hvaležni^obrazi vojakov pa so mu kazali, da je p zadel. Čast tedaj, komur čast gré! Cesar sam hvalil tako delovanje gosp. Kom y Al tudi s lo- o 430 telet, 2963 glav drobnice, y f ke žup 2150 centov slanine, 1150 centov kuretine in divjačine, 1490 centov rib, med temi ijaki f kajt moramo pohvaliti ; oni so pravi ko ne enega odpustnika ali reservista niso nepostavno klicali v kontrolni zbor in mu nepotrebnih dve tretjini živih morskih rib, 2950 centov krompirja, stroškov potovanja in zamude časa prizadeli, kajti to 5000 centov sočivja (repe, salate, kumar itd.) 1120 ravno je bilo na več krajih krivo, da so nekteri župani centov surovega masla, 280 centov sira itd. Koliko pa sklicali vse odpustnike in reserviste brez razločka se raznovrstnih pijač in enacih stvari, o čemur ni na- Zato tudi čast našim tanjčnih naznanil. Misliti se dá, da je zdaj drugače. glavam! " * ' Trst 23. dec. kim županom — bistrim Konjsko mesó je v navadi, pa tudi mačke, psi in pod- gane so dobre. Raznovrstne živali, ki so bile poprej naši po lepih vrtih čene na mizo. na ogled ) * Francoska in nemska nekdaj m zdaj. Narodni napredek je v okolici tudi kmetje so začeli čitalnico bolj besedi" 18. dne t. m. v rojanski či- pre- Fran- možne okoličane, ki so pred letom še trdi bili ko ka- čedalj hodijo zdaj kuhane in pe- obiskovati veči pri uutoauvftui J pii ,, UCOCU1 XKJ. uuo i. IU. V xuiausi talnici, ki se more med prve šteti, sem videi tri co ska je leta 1789. obsegla 9600 štirjaških milj ; 1808. leta 13600; 1815. leta 9665; 1860. leta 9850. Njena men 9 da bi jih ne bilo spraviti v kako čitalnico češ prejšnja meja se po miru, da so citalnice krive vseh zmešnjav. Al zdaj je led v 1815. leta od zaveznih vlad njihovih srcih za národno reč se otajal; sprevideli so, podpisanem, ni kar nič skrčila, tem več še dalje segala Težko pri kot pred glasovito ustajo. Nem čij a * • « w VI 1 V 9 to je 9 severno- zavezne in južne nemške države, pa merijo 9631 štir- da vse delovanje je le za narodni blag čakujemo na novo oživljenega ,,Primorca". Ako se kar se je sklenilo 11. dne t. m. v rojanski vresnici jaških milj. Ce Nemci odtrgajo Franeoski alzaske dežele spodnjerenske in gornjerenske, pa tudi sosednje lotarinške kronovine: Mozel (Metz), Meurthe (Nancy) in Vogeze (St. Die), priraste Nemčiji potem 501 štir- čitalnici v zboru, v kterem sta tudi Klavžar in Dolijak iz Gorice pričujoca bila, bode čez četrt leta vsaki teden izhajal Za Francosko se izvaževa ogromno veliko fižol 9 moke, žita, masti in masl jaških milj ; imela bi toraj skupaj 10.132 pa bi ostalo le samo 9349 štirj milj. 9 Franeoski ce'e samega sočivja jadrajo čez morje 9 Po zadnji štetvi iznaša sedanje ljudsko število v Nemčiji 38 milijonov in 512.877; v Franeoski pa 38 milijonov in 7000. Će privzamemo še zgorej omenjene kronovine, ako Nemcem pripadajo, poskočila bi številka nemških pre- bivalcev za 2 milijona in 308.000, in Francoska se je sočivje zeló podražilo „Beseda" v nedelj 9 tako 9 da 18 t. m Okolič v spomin širnov v rojanski čitalnici je bila krasna, deklamacij so bile dobre in času ugodne, pevski zbor zgolj kmeÔ-kíh fantov, se je tako dobro sponesel, da mu je gromovita slava donela. Predsednik, župan gosp. P je jako bivalcev za z muijona in ovo.uuu, in r rancosKa di «^«v«« * fe^r* -1- v««*, j««. v prihodnje imela le 35 milijonov in 759.000 stanovní- ?obro govoril, da si je marsikako trdo srce pridobil kov 9 Nemčija pa 40 milijonov in 820.877. grala se je glediš spodičina Vesel- 9 igra Dopisi. v Koroško 22. dec. (Cast, komur čast gré! Bralci Novic" vedó, da po novi vojni postavi so vpeljani kontrolni zbori odpustnikov (urlaubarjev) in reservistov. Tako so bili tudi pri nas na Koroškem. Ker so se pri sklicu teh zborov in pri izvrševanji zbornih opravil tam pa tam godile napake vzlasti po nevednih ali surovih 9 99 „Bog vas sprimi!" Go je kot izvrstna igralka in či talnici važna prihodnja moč obnesla; tudi gosp. Raj 5 kot stari Ribničan, se je klasično vêdel; še posebna pohvala gré pa gospej Dolinarjevi. Iz Crnomlja 22. grudna. (Volitev "novega župana) je bila pri nas 18. dne t. m. Ćujte! kako se je vršila. Mi živimo tu med Belekranjci, ki so skoz in skoz Slo županih, ni tedaj čuda bilo, da je bilo sem ter tje upora in razpora dovelj 9 tako 9 na priliko tudi v Pliberku. Temu nasproti^ pa se je godilo vse v najlepšem redu 9 venci, tako, da se med narodom našim skoraj ne čuje ponemčene besede, a vendar tudi mi nismo brez nem-škutarske stranke, —in ktera je zmagala pri volitvi? Nemškutarska! „Prav tako, gotovo imate bolj prebrisane nemškutarje, ko ste vi Slovenci" — bi utegnil kdo reci. na god priliko 9 v St. Pavlu blizo Wolfsberga in tudi dru- Na to naravnost rečem da 9 kjer je naš velecenjeni rojak, c. kr. nadlajtenant kar se nam je nemogoče zdelo. , «v. ne, ai zgodilo se je nekaj, Oni mož, ki se je štel gosp. Andrej Komelj dotično kontrolo opravljah On vé, kaj zahteva pravica, pa tudi vé, s čem si more viši vojak srce pridobiti svojih podložnih — in to je, da se obnaša kakor med svojimi, govoreč ž njimi v ma-ternem jeziku. Vso dotično postavo in vse vojne članke jim je po domaće (slovenski) razlagal, in zgodilo se je v Kaplji, da je po končani razlagi en vojak iz vrste stopil in se v slovenskem jeziku očitno zahvalil gosp. nadlajtenantu, rekši, da je on prvi, ki jih je podučeval v tistem jeziku, kterega razumejo. In kaj se je zgodilo za glavo narodnjakov, ki je bil po njegovih lastnih bese-dah pripravljen „žrtovati za narod kri in življenje", kako se je zasuknil! Hotel je na vse kriplje izvoljen biti za župana, al ko izvé, da ne bo nič, zapusti narodno kr-delo ter se podá v naročje —usmiljenim nemčurjem, al vendar mu tudi na tej strani ni bila sreča mila voljen je bil Stonič Andre. Mož je sicer pošten 9 Kočevar, nemško ume, a slovenščine svoje imé. ne, podpisati zná kaj si more za to, ako mu nenadoma 9 Vesel J*9 V Št. Pavlu dne t. m.? Ondi je nazoče župane in pa c. kr. vladnega komisarja vprašal: ali so morebiti med odpustniki in reservisti tudi Slovenci? Odgovorijo mu, da so nekteri, a da vsi razumejo in govorijo tudi nemški. Ker pa skušeni gospod ni verjel tem besedám veleva mladenčem, naj Slovenci, razumejo, na levo stran se podajo prav po nedolžnem izrocijo mestno krmilo ! kakor bi bili tudi drugi kandidatje. Za svetovalca sta izvoljena Virant in Majer le, jako vneta nemšku-tarja. per 5. *) Opomním naj Premagala tedaj je una stranka z 7 glasovi zo- še to, da so na uni strani župan kteri je bilo, ktere ■ ■■■HH; nemščine ne in glejte! 11 jih in oba svetovalca sama sebi tudi glasove dali. Ako Ta gl or ij a vendar ne bode dolgo trpěla, kajti nova osnova evu onau oc jpuuaju; — in gicjic. XX I i li so nemški kulturonosci v nemce prestro- j jl a * )o J v cuuai nu uuuu uva^v «^viwj «mj ui u v y o župan i j pride v kratkem, in potem bodo zopet nove volitve. Vred. bi bili to naši storili, bilo bi jih na vsaki strani > za ta primerljej pa so uni že imeli pripravljenega bolnika, deželneg da bi jim bil v sili — pomočnik! Ako se, dragi cita- potřeb kranjskega deželnega zbora y da založé potřeb loga, kakor tudi da se založé deloma v ozreš na volilce te in naše se telj da naši imajo več v glavi, uni pa vec 9 strani, najdel mljiščino-odvezneg log za » v/v » v»**» . - —- doválo se bode, se vé da „više slovensko"!! bivši „narodnjak" pa je zdaj skusil, kamo člověka tirano hlepenje po „slavi" zapelje. Nadjamo se, Naš preda bridka ta skušnja mu je dovolj pokore in da še sedaj spoznava, da značajnost je narodnemu možu prvi pogoj V štev. 145. „Slov. Nar." bodeš, leto 1871., dene 40 odstotkov deželne doklade na vse ►jskine přiklade, in 20 odstotkov v kletih. Ura- direktne davke brez 9 na dac od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesá in sicer tako, da se od onih 40 odstotkov obrne 18 od stotkov za zemljišno-odvezne namene, od teh 20 odstotkov pa 10 odstotkov za deželne in 10 odstotkov za ! Kočevji 19. dec. mljišno odvezne namene Gosp. Jožef P državnega pravdnika v Ljublj iz Novega mesta pride za gosp. Jakob H ▼ IlUV^Tji uou« - » OH&ÏI 11U. jjUIUVI liait «iti«)» uvg« piavuuiua » j gUO^« nahaja se dopis iz KoČevskega okraja, v kterem do- pa gré za državnega pravdnika v Novomesto __:u  _____________i ~ ~ i___: • • / • z ~ písník celó surovo napada tukajšnji okrajni šolski svèt, ter posebno očita deželnemu odboru, češ, kakošne možé dr BI Učiteljska beseda1 v Pragi) imeno? w za častnega uda in mu poslala je on v ta posel volil! Kaj je dopisnik hotel s tem lično diplomo ter ob enem željo izrekla po vzájemnosti doseči, mu menda samému ni jasno, ker okrajni šolski našega učiteljskega društva, ki bode gotovo rado sto svèt ne more biti iz samih pedagogov sestavljen. *) Ne pilo v ozi zvezo s slavnim društvom v Prag 9 kaj se dopisnik po izgledu „Tagblattovem" znam pa gosp. Treic-a in gosp. Podboj-a tako boji, znabiti, ker zbor (Čitalnica) 26. dne t. m. imela svoj občni mu Je znano 9 } kteremu vpričo kot ces. komisar je bil magi da sta prebťisane glave in bi utegnila stratni prvi svetovalec gosp. Jan. Gutman. Predsednik tudi v njegove pedagogične predalčeke pogledati? Naj dr Bleiw v začetnem govoru s pohvalo bi se bil „modri Nathan", pri srcu, ante, ker so mu Kočevarji tako omenil delovanje čitalničinega društva, ktero je iz soci- ne post factum oglasil 9 in on druge nasvetoval! Njemu nasprotno se mora tu javno konstatirati, da večina okrajnega šolskega sveta je sestavljena iz mož jalnega ozira, da se v glavnem mestu krepko zdržava ljenje, gotovo največe pomembe, pravi veselih dogodeb tega društva ár o d ki se svojega posla dobro zavedajo. Sicer je narodni dom. Omenil v minulem letu, pa tudi britkih udarcev 9 ki pa zapomniti, da bi oni dopis nikakoršnega odziva ne } bil našel, ako bi podpisani na deli so ga za- po smrti izvrstnih rodoljubov in domorodkinj • » sumnji ne bil > da ga je Tajnikovo poročilo je on zakřivil, in to tem več, ker se je pred malo Časom dosedanji službi odpovedal. Zato tu javno izreka, ki jih med drugim kazalo 11 „besed , čitalnica napravila preteklo leto, 33 političnih da časnikov in 23 druzih, ki jih ima čitalnica, udov pa da ga ni zakřivil Božja. stej 350 Blagajnikovega poročila glavna vesela St. Vidu pri Zaticmi. 20. dne u. m. je bil dosedanji občinski svetovalec Janez Čoš, poštar in posestnik pri sv. Roku za župana, — posestnik in mesar Bernard Klemenčič iz St. Vida pa za svetovalca izvoljen. 9 Pri občinski volitvi stvar je bila ta , da so se dohodki čitalnici pomnožili li stroški pa znižali, da tedaj društvo stoji na trdnih nogah. — Radosten je sprejel zbor naznanilo, da gosp. Janko Urbančič bode čitalnici daroval sliko dr m ki sam mala, in da bivši odbor na svoje Iz Ljubljane. (Iz novih občin (županij) je gotova in se bode kmalu odbora.) Težavna osnova stroške postavi v dvorano 9 štatuet slavnih jugo si L HE 9 —. - « " _i i i i A i • ____* * tt « « « % tt tt r—* ^ kih mož 9 ki je izdelal naš umetnik Zaj c. k. deželni vladi izrocila, ker deželni odbor in deželna Imenik udov čitalničinih, ki ga društvo izdá ob novem vlada skupno določita nove občine. Takrat pa, ko bode osnova novih občin se c. kr. deželni vladi izročila, jo bode deželni odbor razglasil po „Novicah" in „Laib. letu 9 „berila , bode poleg navadnega obsežka prinesel nektera da tako tudi vnanji udje iz vedó, kaj se je tem zboru je bil za prihodnj godilo v čitalnici Z e i tg. ii da jo prevdarijo možje po deželi, in če imajo o leto dr. Jan. Bleiweis za predsednik 9 kteri občini kako upravičeno željo pri srcu, ki se po Kremžar pa za postavi, ki jo je da jo brž naznanijo deželnemu odboru med tem deželni zbor sklenil, spolniti blagaj nika izvoljen, za Andrej d bornike more bode se cas 9 ko da se deželni odbor zarad kakošne pre- so bili izvoljeni gospodje: dr. Costa, dr. Poklukar, Jentl, dr. Kar. Bleiweis, dr. Zupanec, Ivan Vilhar, Jož E. Gutman, J. JamŠek, Debevec 9 membe more porazumeti z deželno vlado. Nova stva lag 9 dr. Vončina, Ivan Tisen ; Mih. Pakič, dr. Raz Mat. Kreč, Fr. Ravnikar ritev občin je važna, in deželni odbor kakor vlado na- letošnjim letom čitalnica dopolni svoj prvi daja želja, da kolikor mogoče se pravo Po cemu pa vstreči se vé da ni mogoče ki jo je deželni odbor izdelal, bode vprihodnje le kakih zadene; vsa-novi osnovi, nium (desetletnico) vprihodnj naj bi dece- čvrsto napredovala tudi (Zadnji večer tega leta to je Silvestrov večer) 112 občin namesti sedanjih 347. To bodo potem častitljive prihodnjo saboto po večletni navadi napravi čitalnica ■ * " ' ki obeta prav mična biti. Program jej je: županije, kakor so nekdaj bile tako 9 ÍÍ imenovane „velike „besedo , županije službo oficijala v pisarnici, odboroví podělil hal ic-u, službo oficijala v deželni blagajnici pa poslednji svoji seji je deželni odbor .Mi- Urá moški zbor od Glinka Mihova ženitev, komični moški zbor rilo. ljenje na kmetih, ^veseli osmospev Oveterosp Be IV AI « * * v u j uiucji/v UU\JIJ «liai v UU^JUIUI uiaga j uivi yjck g« u • - j ~ «J w--—— ----j v --- Podkraj šeku; oba sta služila zdaj že v pisarnicah predstavlja gosp. Sušteršič Mladost Komični prizor zbor Vogelna dež. odbora. Ker je vodstvo Rudolfové železnice red Deklamacij AbLCltoU,. «. iTlldUUDt, ^ Ô Laška salata, šaljivi moški zbor od vožnje po ljubljansko-trbiški železnici razglasilo Genè. 10. Lote rij Odbor vljudno vabi v to ve v nemškem jeziku, zato se je deželni odbor obrnil na glavno vodstvo omenjene železnice, naj bi dalo te razglase tiskati tudi v slovenskem jeziku. Njegovo Veličanstvo je z Najvišim sklepom od selico čestite društvenike čitalnice, dramatičneg dru štva in „Sokola' Začetek ob pol mih zvečer novembra t. 1. do voliti blago volilo, naj se po sklepu magnet so slovenske igre našim mestjanom (.Predstava dramatičnega društva) v deželnem gledališči v pondeljek je prav očitno razodela, kakošen kajti So paž vsake baže pisalci na sveta, tuđi taki, ki ne poznajo dotične postave in ne vedó, da okrajni šolski svèt obravnava tudi gospodarske in druge zadeve. o strašansko sneženem vremenu bilo je gledališče vendar dobro polno. Pa se tudi niso kèsali, ki so gazili ____ sneg do kolena. V veseli igri „Medeni tedni" sta se Vred! odlikovala moj ster Grasselli in iz vrstna gospodičina J a m u i k čestitati. , kteri danes še prav posebno moremo Trans- in Cislajtanijo, se spozabii tako daleč, da o narod-Sveti večer na straži" je bil gosp. Nolli nih voditeljih blodi, da jim je zginulo „avstrijsko čutje"! kot deželni brambovec" ves na svojem mestu tudi gospáp d i j tako Hoch der ôsterreichische Besoldungsbogen „njegova nevesta". V Offenbachovi taka napitnica bi bolj pristojala takim ijudém !" ki se opereti » i VUlJOVa jjujcguv« uuvcšota • v » » » J LU JJUUCUJ , »< Čarobne gosli" so s zasluženo pohvalo peli drznejo napadati može, kterim ni treba od njih na po gospá Odij 9 gospod Med in gospodič N gebauerj 99 dan decembra 1870- 1 Sokola11 redni občni zbor) bo v četrtek 29 ob sodo jemati niti pojmov o svobodi, niti o zavesti avstrij ski. ' il y (Vprašanje do si, magistrata.) Kako pridejo uri zvečer v telovadnici. hišni gospodarje do tega, da za vsacega vojaka ki Dnevni red poročilo Prvomestnikov ogovor Blagajnikovo poročilo Tajnikovo hiši pripisan Mvr iiv^mi , vtc« utM v onvv/ga v vjaaa , rvi J6 morali zdaj 20 krajc. stanovnine Volitev pre- v mestno blagajnico plačati? Ali ni kosama v Trno- gledovalcev društvenih računov od leta 1869 m 1870 vem 9 ki jo za to zdržujejo, na pol prazna? hudih Volitev staroste, njegovega namestnika in ostalih 7 vojskinih časih pod županstvom dr. Cos te se ni nakla- odbornikov Odborovi predlog Sokolovi družab- dal izreden davek hišnim gospodarjem niki naj se razdelé v č a s t 9 podporné in del 9 zdaj pa? letni prilog podpornih udov naj znaša udj se naj plačujejo samo polo gold tega prilog delalni naj Novičar domaćih in ptuiib dežel Prihod Njih Veličanstva cesarja v Tirolsko je bil povsod z veliko častio obhaian. Ustavoverske čas- 1 • ! • tf J delà na to, da društvo mestu začasnega lesenega nike je že pred potovanjem cesarjevim v Tirole bilo godovinsko-statistično poročilo od začetka društva sestavi. natisne m med družabnike razdeli ; c) nai ou uv>ia uc* tv i vv- ------ spominka na pokopališči postavi stalen kamnen spo naj se izvolita dva j anuarij a 1871 telja prihodnjemu minek sokolskému večeru družabnikov predlog metev, o kterih bodo razprave, in sploh gledé na ime strah rolce 9 da ne bi mu „črni Cehi' tako imenujejo Ti bili nadležni s svojo lojalnostjo in skušali ško-Posamesnih dovati ustavi. Predrzna skrb! Tirolci nikoli niso bili Tages- ozirom na važnost pred- hinavci, cesar pa tudi ne potřebuje poduka mm* M A mmnn -%r\ r\ n 4- a ltd j rt 1 /v -r. ^ " " ^ " " ^ poste nitni pomen občnega zbora najuljudneje vabi brate Sokolove, naj se vsi udeležé občnega zbora zdravj Sklep delegacij, da se za skup odbor avstrij sko-ogerske potrebe za mesec januar in februar in 217.000 gold., je cesar potrdil. Na (Konstitucijonalno društvo ljubljansko) je bilo orabi 14 milij Iz tega zneska se bode obrnilo 12 milij za armado milij ena med tistimi „belimi vranami in 230.000 gold, za pomorstvo, 670.000 gold 9 _ 7/ # ki so obhajale letos za ministerstvo vnanjih oprav, 300.000 gold, za državno decembersko ustavo. Še DunajČanje je niso. Al kogar finančno ministerstvo , in 17.000 za najviše računovod- Ta denar naj se vzame iz dohodkov colstva me veseli, da gré v gostilnico praznovat politične praznike stvo naj drage olj gré spomniti bi se moral, da Šmer januarja in februarja; kar pa ti premalo donesó ling še z vsakoletno cerkveno ordonanco ni mogel febru- naj se nabere iz glasovitih 70 in 30 odstotkov arske ustave oteti pokopa! Mi bi tudi besedice ne spom- plača Cis- in Translajtanija nili o svečanosti konšt. društva 21. 9 Nem so z dec ako bi ne- na Francoskem še zmirom tam , ki jih vojsko so bili, in posled ktere napitnice ne bile take, da jih je le vinsko navdu- nje novice celó pravijo, da se od Pariza vmakujejo. Pa šenje na dan spraviti moglo! Med smešnicami prva pa kaj bi tudi ne o hudem zimskem času! ko vojakom je bila ona nekeg Er ti U Li a ucivcga g. jlj i tx-e», C. kr. finanČnCga iaJ~ lu^o u LU i a uj cj u , ua xi c xiiuici' Vzel si je ta nemški Demosthen za moto neko povi službo opravljati. Iz P /i « /% aí^Ía lin au a ti^tin -ttti vi /Î i v\ ■ .ni kn nvi ainl xníu aiavi Ann I Ir v^ A rr iÀ/ «1 f^AiAvtn + Aiv^ ^ taj flika frazo : „die orientalische Frage wird in Laibach gelost roke zmrzujejo, da ne morejo streljati in morajo to to so besede ki jih general knez Wittgenstein da pa je pisal ruski ,imaj o Francozi živeža HI1VI XLX JLJaiuavu gvuwai ri migouotoiu , ua „xxxxaju X' laUUUZil ZilVCZia hče ni govoril, kise jih še dovelj in da so za boj vsi navdušeni; za denar se LKJ O \J U^O^UU y Ai Jlii LI A li VV JLI i V Uill^ IVI OV JIU »V ViV V V1J 111 U« OV7 £J C* KJ VJ V OJ. XXCk V UUOUUi j ZJCk U.V3JJČtJL OU je le nemškutarsk vohún izmislil in v nemškutarske v Parizu še vse dobi; gledališča so odprta in 70.000 časnike poslal. Na to izmišlj zidal črvivo poslopj frazo je finančni tajnik kónj je še za moja skega kmeta povžitek pripravljenih; še mesece in me sece se morejo braniti". Med tem pa vpada srce Pru je med drugim čenčal — stopite v kočo kranj- som, in Bismarka in kralja pruskega preklinja tisoč in svojega besedovanja! „In gospoda ne boste čuli ne Đ&cga JVixicta , XXIcvjci xxo uuoio uun uo giaou O tej pri- tÍSOC glcvow v v oan. uau; tw oc juucju pu aguuijeiilll »VUJIJ smojeni frazi". Da se ta človeček, ki besedice ne ume na bojišču. Cem bolj pa Prusi grejo rakovo pot na bo vsak dan, ki se jočejo po zgubljenih svojih slovenski, predrzne govoriti o tem 9 kaj slij 9 to pač je pnsmojenost najveća ! kmetj mi Da bi finančni lizovati mož razumel slovenski in bi šel po kočah naših revnih na limanice vsedel? jišču, tem več so se jeli njihovi vladni časniki spet pri- trij ski vladi. Ali se jim bode pač Beust Mlaj sin kralj talij an skega kmetov, pač bi slišal marsikaj, kar bi davkarski Amadej pride za kralja španskega; al težko da mož si moral dobro zapisati za ušesa! In naposled je ostane dolgo na prestolu v svoji napitnici ta LUVSO , J C „VJI tilo L VUIX1 UCWIO XXX UUUU UI ti 111 gel Fleisch vom Fleische" tište klike, ki je pomagala v kakor kralja Mak moz, ki u«ťua,v« jv, vrahův, u« pcoiuiu, kajti republikanska stranka Geist vom Geiste" in ga hudo črti in ga že pred dohodom ne imenuje drugaô J© 99 to 9 da Avstrije več ni, ampak da se je razrušila v konec leta, povsod vidimo vse negotovo Kamor tedaj pogledamo î \ po pošti za celo leto po pošti za pol leta po pošti za Četrt leta Novice" gold gold gold Oglasnikom" vřed veljajo 20 kr 20 kr 15 kr. v tiskarnici za celo leto v tiskarnici za pol leta v tiskarnici za četrt leta gold gold gold 60 kr 80 kr, 90 kr. letom 10 kr Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača za celo leto 36 kr., za prenarejeni napis med Naročnina se pošilja tiskarnici Blaznikovi v Ljubljano Omenili smo že večkrat, da narocila so najcenejši po tako imenovanih poštnih nakaznicah (Postanweisungen) ktere se pri vsaki pošti dobivajo in do 10 gold., ki se po pošti-pošljejo čem se tedaj prihrani do 12 kr ? velj aj o 9 kraj c i pn Odgovorni vrednik: Jožef Golé. — Natiskar in založnik: Jožef Blazilik v Ljubljani.