SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXIII (57) • ŠTEV. (N°) 31 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 19 de agosto -19. avgusta 2004 KAJ PA, CE JE IMEL COUBERTAIN PRAV? Slovenske parlamentarne volitve v Argentini IGOR GREGORI „Vojne po svetu se ne končajo iz dneva v dan, kar tako v eni noči, ampak če bi uspeli imeti mir za šestnajst dni, bi ga lahko imeli za vedno." Tako se je izrazil predsednik generalne skupščine Organizacije združenih narodov Hunte in se oprl na tradicijo, ki je zaznamovala že prve olimpijade, tiste, ki so potekale v stari Grčiji. Takrat je očetom zahodne civilizacije uspelo vzpostaviti vojno premirje v razdobju, ko so potekale olimpijske igre. Olimpijske igre sodijo tudi v moderno človeško mitologijo in je obenem vsaka izvedba sad trenutka, v katerem se te odvijajo. Če je leta 1936 Hitler predčasno zapustil berlinski stadion, da ne bi bil primoran nadeti zlate kolajne temnopoltemu tekaču in skakaču Jesseju Owensu, če je munchensko izvedbo iger leta 1972 pretresel napad palestinskih bojevnikov, če sta bili moskovski in kalifornijski izvedbi tarča svetovne berlinske delitve in če je leta 1996 jubilejna olimpijada potekala v prestolnici kokakole in ne že takrat v Atenah, kot bi zdrava pamet lahko narekovala, so letošnje igre odsev današnjega strahu terorističnih napadov. Kot poročajo sredstva javnega obveščanja, so grške oblasti porabile več kot milijardo evrov, da bi zagotovile varnost nastopajočih in obiskovalcev, izredno število specialcev pa bo igre nadzorovalo. Olimpijada pa mora potekati! V tem je srž vsakdana, ni pa videti kakega idealnega vzvoda, ki bi lahko spominjal na prve atlete, ki so med seboj tekmovali na ,,starem Peloponezu” (oče modernih oimpijskih iger baron Pierre De Coubertain se je konec 19. stoletja motil, ko je trdil, da je na igrah pomembno le nastopati in ne zmagati, ker tako mišljenje ni bilo skupno niti starim Grkom, saj so takratni atleti dosledno trenirali, da bi dosegli zmago nad ostalimi nastopajočimi). Rad pa verjamem, da predstavljajo olimpijske igre vendar nekaj več, da niso gola paradigma moderne potrošniške kulture, ki vidi v športnem uspehu zrcaljenje drugih podvigov, po katerih stremi današnji človek. Zakaj pa se ne bi le za trenutek strinjali z nadebudnim francoskim baronom, ki je na prehodu v dvajseto stoletje imel šport za vzgojni dejavnik in element povezovanja različnih ljudi ne glede na njihov položaj, raso, veroizpoved, politični nazor, vsaj takrat, ko spoznamo, da so športniki obeh Korej vkorakali v atenski stadion na otvoritveni svečanosti pod skupno zastavo, da lahko ponovno tekmujejo športniki iz Iraka in Afganistana in predvsem, da na teh igrah nastopa tudi palestinska tekačica Sanaa Abu Bkheet, ki doma v Gazi trenira v nemogočih pogojih? Globlji smisel olimpijad je ravno v teh marginalnih zgodbah in ne v rekordnih podvigih, ki žarijo vedno pod sumljivo lučjo nezakonitih poživil ali visokih denarnih pridobitvah. Rad verjamem, da se pravi olimpijski duh zrcali ravno v tej hrabri devetnajstletni palestinski atletinji, da pomenijo njej atenske igre veliko več kot že priznanemu športniku, da v njeni življenjski usodi žari tisti olimpijski ogenj, ki je 13- avgusta prižgal tripod na olimpijskem stadionu in ki je morda še edini simbol zvest svoji stoletni preteklosti. (Po Novem glasu) Veleposlaništvo RS v Buenos Airesu obvešča, da je bil v Uradnem listu RS, št. 75/2004, z dne 13. julija 2004, objavljen Odlok o razpisu rednih volitev v državni zbor, ki se izvedejo v nedeljo, 3. oktobra 2004. Vsi slovenski državljani v Argentini, Čilu in Urugvaju, ki so že glasovali in vsi tisti, ki so zahtevali vpis v evidenco volilne pravice skladno z 10. členom Zakona o evidenci volilne pravice ter so bili v to evidenco tudi vpisani najkasneje do 30. julija 2004, so vpisani v volilni imenik. Kopija volilnega imenika je razgrnjena na veleposlaništvu in je na vpogled zainteresiranim državljanom. V času razgrnitve ima vsak državljan pravico pregledati volilne imenike in zahtevati popravek. Popravek imenika lahko zahteva državljan ustno ali pisno pri DKP najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja. Državljani, ki so vpisani v volilni imenik bodo v prihodnjih tednih dobili pisno obvestilo Republiške volilne komisije (RVK) o razpisu volitev in o možnih načinih uresničevanja volilne pravice ter instrukcijske obrazce, namenjene sporočanju zahtev o načinu glasovanja. Državljani Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Argentini, Čilu in Urugvaju in ki so vpisani v volilni imenik, bodo svojo volilno pravico lahko izvajali na enak način kot na prejšnjih volitvah, in sicer: 1. osebno z glasovanjem na veleposlaništvu RS v Buenos Airesu; 2. po pošti z volilno karto, ki jo bodo overili pri pooblaščencih veleposlaništva po slovenskih društvih in domovih v Argentini (tisti državljani, ki želijo voliti na ta način, bodo morali izpolniti instrukcijski obrazec in ga po faxu ali po pošti poslati na naslov Republiške volilne komisije); 3. če se bodo na dan volitev nahajali v Sloveniji, bodo lahko ob pravočasno vloženi zahtevi, volili na volišču v Sloveniji. Državljani, ki še niso vpisani v evidenco volilne pravice (zlasti tisti, ki na dosedanjih volitvah in referendumih niso mogli glasovati, ker niso bili vpisani), morajo do 18. septembra 2004 pri Upravni enoti zadnjega stalnega prebivališča v Sloveniji ali na veleposlaništvu v Buenos Airsu vložiti zahtevo za vpis v evidenco volilne pravice. Kopijo obrazca prilagamo. Obrazec mora vsebovati vse zahtevane podatke, priložena mu morajo biti tudi vsa zahtevana dokazila. Posebej izpostavljamo, da je potrebno na obrazcu jasno napisati podatek o naslovu v Republiki Sloveniji, s katerega volivec želi uresničevati svojo volilno pravico. Janez Pavel II v Lurdu Papež Janez Pavel II. je opravil svoje 104. apostolsko potovanje izven Italije, katerega glavni namen je bil obisk francoskega Marijinega romarskega središča Lurd pod Pireneji. To romanje je povezano s praznovanjem 150-letnice razglasitve verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju. V soboto 14. avgusta je letalo s papežem pristalo na bližnjem letališču. Papeža s kardinali in škofi, ki so ga spremljali, je v letališki zgradbi sprejel francoski predsednik Jacques Chirac. V imenu vseh Francozov mu je izrekel dobrodošlico in se spomnil dosedanjih papeževih obiskov v Franciji. Papež Janez Pavel II. se je v odgovoru najprej zahvalil francoskemu predsedniku in škofom, da so ga znova sprejeli v svoji deželi. Zatem je spregovoril o namenu svojega obiska, ki je povezan z že omenjenim jubilejem razglasitve verske resnice o brezmadežnem spočetju. Kot je dejal, bi se rad pridružil milijonom romarjev, ki prihajajo v Lurd leto za letom, polni zaupanja v Nebeško Mater Marijo. Po uradnem sprejemu je papež s svojim spremstvom v „papamobilu'' odšel v Lurd. Tam so se že več dni zbirale skupine bolnikov in invalidov s svojimi spremljevalci. Na kraj milosti so prišli tudi drugi romarji iz številnih držav sveta. Že dopoldne so se množice zbrale pred lurško votlino, na vseh prostih mestih ob baziliki in na ulicah Lurda. Tako je Janeza Pavla II. ob prihodu v Lurd z ulic pozdravljala navdušena množica romarjev in pesem iurških zvonov. Vzkliki navdušenja so ga spremljali vse do Masabelske votline. Kot katerikoli drug romar, se je tudi papež Janez Pavel II. ob prihodu v Lurd najprej ustavil v osrčju svetišča, pri masabelski votlini, kjer se je Marija prikazala Bernardki. Tam je lahko pokleknil in v tihi molitvi je Mariji ponesel prošnje celotne Cerkve in sveta. Prav tako je kot navaden romar pil iz tamkajšnjega izvira vodo, ki so mu jo prinesli v posodici. Lurškemu škofu je nato predal tako imenovano zlato vrtnico v čast Marijinemu brezmadežnemu spočetju. V preteklosti so papeži zlato vrtnico običajno darovali katoliškim kraljicam. Tokrat je papež vrtnico podaril Mariji „nebeški kraljici". Janez Pavel II je podobno storil že na preteklih romanjih v različna Marijina svetišča. Papež Janez Pavel II. je na Marijin praznik daroval mašo, ob čemer se je pred baziliko svetega rožnega venca zbralo več kot 300.000 vernikov. Več kot tri ure dolga maša ob prazniku Marijinega vnebovzetja je predstavljalo vrhunec papeževega dvodnevnega obiska. „Zlo in smrt ne bosta nikoli zmagala, ne bosta imela zadnje besede. Vendar pa je treba slediti sporočilu lurške Marije: bodite svobodne žene in možje ter spoštujte človeško življenje od spočetja do naravnega konca." Papež Janez Pavel II. je k temu pozval pri mašnem nagovoru. ____ Srečanja s papežem v Lurdu se je ude- ležila tudi skupina slovenskih romarjev. Spomenik Titu sredi Trsta? O/ V ATENAH Prvi bron za Slovenijo Slovenska reprezentantka v judu Urška Žolnir je na olimpijskem turnirju v Atenah v kategoriji do 63 kg s tretjim mestom osvojila prvo slovensko kolajno na letošnjih igrah in prvo slovensko olimpijsko kolajno v judu sploh. "Po porazu v polfinalu sem komaj prišla k sebi. Najraje bi kar odšla iz dvorane in hvala trenerju, ki me vzpodbujal. Sama nase sem bila jezna zaradi izgubljene priložnosti," je menila Žolnirjeva, ki je po 13 letih trdega dela stopila tudi na olimpijske stopničke za zmagovalke. Dvaindvajsetletna Žalčanka se je po nesrečnem polfinalnem porazu v polfinalu (v zadnji sekundi dvoboja z Avstrijko je prejela še zadnjo četrto kazen in nenadejano se je zmage po diskvalifikaciji Žol-nirjeve veselila tekmica, s katero je imela slovenska tekmovalka pred današnjim nastopom razmerje v zmagah 4:2) v kratkem času spet zbrala in premagala Kanadčanko Marie Helene Chisholm. Žolnirjeva se je na olimpijske igre uvrstila šele po spletu srečnih naključij, vse do nekaj dni pred igrami je bila na seznamu kot rezerva. Pot do Egejskega morja se ji je odprla šele po odpovedi tekmovalke iz Urugvaja. ,, Največji uspeh je, da se je Urška zmogla pobrati po porazu v polfinalu in sploh, da je tekmovala tako dobro, saj je bilo celo sezono težko, ker ni vedela, ali bo na igrah sploh lahko nastopila" je dejal njen trener Nekdanji predsednik Italije Francesco Cossiga je prepričan, da bi si pokojni jugoslovanski diktator zaslužil spomenik sredi Trsta, piše Primorski dnevnik. Cossiga je pred dnevi na Južnem Tirolskem dejal, da bi morali biti Tržačani italijanske narodnosti hvaležni Titovim partizanom, da so osvobodili mesto izpod nacifašističnega jarma. Zato bi mu morali istgvtth spomenik. .^Cossiga \e v pogovoru za južnotirolski \g\J§i!fAlCp®ijiere dell'alto Adige, ki izhaja kot priloga milanskega dnevnika Corriere della Sera, ponovil oceno, da je bil pokojni jugoslovanski predsednik osebnost z veliko mednarodno dimenzijo, kateremu mora biti Italija zelo hvaležna tudi za vlogo, ki jo je odigral med informbirojem, ko se je SFRJ oddaljila od Stalinove Sovjetske zveze. Na predlog Cossige se je odzval italijanski poslanec Narodnega zavezništva Roberto Menia, češ da je nekdanjemu predsedniku "očitno v glavo udarilo avgustovsko sonce". (STA) SLOVENIJA OKNO ,,ZARJA MLADOSTI" POJE.... 3 NA JUGOVZHOD ... 2 ŽENA IN NJEN SVET 4 34. MLADINSKI DAN V SLOMŠKOVEM DOMU... ... 3 SLOVENCI NA OLIMPIADAH 6 SLOVENIJA OKNO NA JUGOVZHOD /Z ŽIVLJENJA Slovenija bi lahko za finančne institucije londonskega finančnega središča predstavljala predvsem okno v države bivše Jugoslavije, odskočno desko za sodelovanje s celotno jugovzhodno Evropo, je na novinarski konferenci povedal župan londonskega finančnega središča City Robert Finch, ki je pred kratkim opravil dvodnevni obisk v Sloveniji. Finch pričakuje, da bo slovenska vlada prenehala z vključevanjem države v gospodarstvo in nadaljevala s privatizacijo. Ob tem je izrazil upanje, da bo v te procese vključen tudi londonski finančni center, tako na področju bančništva kot zavarovalništva. Britanskim podjetjem vedno predstavljamo vrsto področij, kjer imajo slovenska in britanska podjetja velike možnosti za sodelovanje, vendar je včasih težko britanska podjetja zainteresirati za 1,9-milijonski potrošniški trg, je povedal britanski veleposlanik Hugh Mortimer. Finch je prepričan, da obstajajo velike možnosti za sodelovanje med Slovenijo in londonskim finančnim centrom. Strani bi si morali prizadevati za harmonizacijo na področju trgovine in okrepiti sodelovanje finančnih institucij. Potrebno je ugotoviti, „kako lahko London sodeluje pri razvoju slovenskega gospodarstva, sedaj ko se odmikate od pridružitvenih procesov in vstopate v evropski mehanizem menjalnih tečajev (ERM II). Poleg tega se počasi odmikate tudi od koncepta, po katerem država plača za vse, v gospodarstvo, kjer je zasebni sektor partner z državo". Kot mu je ob obisku zagotovil Gaspari, ni ne kapitalskih ne monetarnih ovir, ki bi britanskim bankam tako kot tudi drugim finančnim institucijam zavirale prihod na slovenski finančni trg, tako da je njihova morebitna prisotnost v Sloveniji predvsem stvar njihove odločitve. Poudaril je, da je slovenski finančni trg odprt tako za britanske kot druge banke in dodal, da je več kot 20 bank s sedeži v državah EU po postopku notifikacije že obvestilo Banko Slovenijo o namerah za poslovanje v Sloveniji. Možnost sodelovanja med finančnimi institucijami se kaže tudi na področju življenjskih in zdravstvenih zavarovanj ter vlaganj v vzajemne sklade, tudi tuje. Banka Slovenije je vlagatelje ob tem že opozorila na morebitna tveganja, ki jih prinašajo vlaganja v finančne produkte, ki niso zavarovani z jamstveno shemo. Kot je ob tem poudaril Finch, je pomembno predvsem vprašanje, ali slovenske bančne skupine sploh iščejo internacionalizacijo in ali želijo sodelovati pri širitvi svojih storitev na Hrvaško, Srbijo, Črno goro. Pomembno je tudi vprašanje, ali potrebujejo pri tem finančno ali strokovno pomoč. Slovenija se mora najprej odločiti, katere so njene finančne prioritete. Ali bo proračunska sredstva namenjala področju izobraževanja, razvoja ter kako bo financirala preoblikovanje javnih služb, je poudaril Finch. »Preučiti je treba širši privatizacijski proces, se odločiti, ali želite neposredne tuje investicije v državo, kako boste zagotovili infrastrukturo javnih služb, je dodal in ob tem izpostavil predvsem pomen uporabe javno-za-sebnega partnerstva." Ob koncu obiska se je Finch sestal še s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Jožkom Čukom, predsednikom uprave Nove Ljubljanske banke Marjanom Kramarjem ter predstavniki Ljubljanske borze in zunanjega ministrstva. TONE MIZERIT Hrvati nič kaj navdušeni nad EZ in NATO Če bi te dni na Hrvaškem pripravili referendum o vstopu države v Evropsko zvezo in zvezo NATO, bi Hrvati, sodeč po rezultatih nedavne ankete agencije Plus in hrvaške televizije, vstop v NATO zavrnili, glasovanje o članstvu v EZ pa bi bilo zelo tesno, poroča tiskovna agencija Srbije in Črne gore Tanjug. Kot je pokazala sredi julija na vzorcu 1000 oseb izvedena anketa, bi za članstvo v EZ glasovalo 52 odstotkov vprašanih, za vstop v NATO pa le 46 odstotkov. Tako je podpora članstvu v Severnoatlantskem zavezništvu v primerjavi z letošnjim februarjem padla kar za 16 odstotkov. Sicer so analitiki vzroke za padec podpore NATO med Hrvati navedli vojaški napad ZDA in njenih zaveznic na Irak, navaja Tanjug. Kot omenjeno, pa vse bolj usiha tudi podpora javnosti članstvu v EZ, kar je še posebej očitno od aprila, ko je Evropska komisija izdala pozitivno mnenje o prošnji Zagreba za članstvo v povezavi. Hrvaški mediji vse bolj krhko podporo članstvu v EZ pripisujejo negativnim posledicam vstopa, kot je denimo preklic odločitve o razglasitvi ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu. Sicer je največ proevrop-sko usmerjenih anketirancev moč najti v vrstah pristašev vladajoče Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) - za vstop v EZ je 59 odstotkov volivcev HDZ - sledijo pa volivci opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP) (57 odstotkov), Hrvaške narodne stranke (HNS) (53 odstotkov), medtem ko je moč naj-večji delež evroskeptikov najti med volivci konservativne hrvaške kmečke stranke (HSS) in desničarske Hrvaške stranke prava (HSP). Hrvaška je zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z EZ dobila na vrhunskem zasedanju povezave junija letos. Slovenski vojaki v Afganistan V Afganistan odhaja drugi kontingent Slovenske vojske, ki bo v prihodnjih šestih mesecih deloval v sestavi mednarodnih mirovnih sil ISAF. Na misijo odhaja 20 pripadnikov SV, ki bodo prevzeli in izvajali iste naloge kot prvi kontingent. Območje delovanja bo Kabul in njegova okolica. Na misijo so se pripravljali dalj časa ter so se izurili in dobro pripravili za izvajanje najzahtevnejših nalog v operacijah za podporo miru. Predvideno je, da bodo po krajšem uvodnem obdobju, ko bodo izvedli še določene nujno potrebne priprave na terenu samem in se privadili na klimatske razmere, pripravljeni za izvajanje predvidenih nalog v okviru enot zveze NATO. Vojaki bodo nameščeni v kanadski bazi Julien v Kabulu, kjer bodo zamenjali dosedanji 18-članski slovenski kontingent. V primerjavi s prvim kontingentom, ki je v Afganistanu od februarja oziroma marca, so v izvidniški enoti večinoma novi pripadniki enote za specialno delovanje. Del enote je Hud padec pokojnin „V zadnjem času je bilo slišati Več 'polresnic', kako si je sedanja vlada prizadevala za stabilizacijo pokojnin, kar pa ne drži", je na novinarski konferenci dejal vodja poslanske skupine stranke Nova Slovenija (NSi) Janez Drobnič. Po njegovih besedah je namreč vlada s spremembami obračunavanja pokojnin povzročila upadanje pokojnin v primerjavi s plačami. Če bi vladi Janeza Drnovška in Antona Ropa vodili uspešno gospodarsko politiko, bi bilo stabilnost pokojnin mnogo lažje zagotoviti, meni Drobnič. Drobnič je predstavil tudi nekaj podatkov iz letnega poročila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Od leta 2000 do leta 2003 so se starostne pokojnine v primerjavi s plačami zmanjšale s 76,1 odstotka na 71,5 odstotka plače. Tudi invalidske pokojnine so od leta 2000 padle s 61,1 odstotka na 57,7 odstotka plače, družinske pa 53,1 na 49,9 odstotka. Drnovškova in Ropova vlada sta tako v sodelovanju z DeSUS povzročile zelo hud padec pokojnin, meni Drobnič. Zato se v NSi sprašujejo, kaj želi DeSUS z vloženo novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju spremeniti, Drobnič pa je potezo označil kot predvolilno. Tudi številke, ki jih vlada predstavlja v zvezi z brezposelnimi, po Drobničevem mnenju ne držijo. Vanje namreč v primerjavi s prejšnjimi obdobji niso vključene osebe, ki so na posebnem seznamu (večinoma invalidi), ter osebe, ki so vključene v programe javnih del in programe izobraževanja. Drobnič je bil kritičen tudi do vladne odločitve glede dodatka za rekreacijo upokojencev. Za višje pokojnine se dodatek v tem letu poveča za devet odstotkov, za nižje pokojnine pa ostaja enak. To je še prispevek k povečevanju razlik med šibkejšimi in močnejšimi sloji v Sloveniji, poudarja Drobnič. Trditve v interpelaciji koalicije Slovenija zoper delo vlade, da rast pokojnin zaostaja, povsem in prepričljivo držijo, trdi predsednik Kluba seniork in seniorjev pri Slovenski demokratski stranki (SDS) Ivan Bizjak v sporočilu za medije. Bizjak kritizira tudi odziv DeSUS ter vodstva Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), ki sta pred kratkim v odzivu na interpelacijo zapisala, da so ugotovitve v interpelaciji iztrgane iz konteksta, neutemeljene in zavajajoče. V Klubu seniork in seniorjev pri SDS so namreč prepričani, da so bili upokojenci „v trajanju mandata te vlade in koalicije, v kateri sodeluje tudi DeSUS, oškodovani za skoraj dve pokojnini". Po mnenju Bizjaka pa vlada prav s pomočjo DeSUS »varčuje pri otrocih in upokojencih, ki vse težje živijo". že opravil predhodno izvidovanje v Afganistanu, tako da je enota dobro seznanjena z aktualnimi nalogami in razmerami na območju, za katerega bo enota odgovorna. Pri pripravah so se pripadniki novega kontingenta opirali na izkušnje, ki jih je med svojo misijo v Afganistanu dobil prvi kontingent. Vojaki so po navedbah obrambnega ministra Antona Grizolda dobro pripravljeni na odgovorno nalogo, ki jih čaka v precej pomembnem obdobju za Afganistan, kjer potekajo priprave za oktobrske predsedniške volitve, sicer prve demokratične volitve v državi. Ni dvoma, da je argentinska družba globoko prizadeta. Na časopisnih straneh, radijskih valovih in televizijskih zaslonih lahko vsak dan zasledimo, kako so prizadete skupine in posamezniki. Najbolj žalostno je, da ta vsakdanjost na nek način zvodeni zavest, da smo vsi žrtve krivičnega stanja in da je treba nekaj storiti. Razna področja. Lahko rečemo, da se seznam krivic širi v nedogled. A ostanimo le pri tistih, ki so najbolj vidne: pomanjkanje varnosti z nenehnimi ropi in ugrabitvami, revščina, barikade na cestah, neresne politične in juridične poteze, nevredne pokojnine in plače, pa tudi ceste in pločniki spremenjeni v smetišča, stene, ki so prostor za nekulturna izražanja in miselno umazanijo... Včasih se stanje tako zaplete, da se nam zdi naravno to, kar v normalnih, razvitih ali kulturnih državah povzroča začudenje in ogorčenje. Kakšna naj bo naša reakcija na to stanje? Naveličana družba. Pretekli teden (vse pretekle tedne) so ta področja bila na dnevnem redu novic. Verjetno je družba najbolj sledila primeru ugrabitve, katere je bil žrtev mladostnik Nicolas Garnil. Dejstvo, da je družini uspelo plačati odkupnino in so zlikovci izpustili fanta zadeve nič ne spremeni. O tem priča pismo matere, ki je ostro kritizirala vlado. Res ne neverjetno (in nedopustno), da medtem ko je vrsta ljudi (ne samo Nicolas) v rokah ugrabiteljev in so ropi in umori vsakdanja stvar, predsednik države trdi, da je Argentina zelo varna dežela. Drug izzivajoč primer se je dogodil v mestni četrti Cabal lito. V enajstih dneh je bilo v isti kvadri kar devet ropov, vsi z orožjem v roki. Nekaj je gnilega tam, kjer bi gnilobe ne smelo biti. Akcija in reakcija. So javne izjave, kot je pismo matere Nicolasa dovolj? Bo kak pozitiven rezultat prinesla nova manifestacija na Kongresnem trgu, ki jo za 26. t. m. napoveduje Blum-berg? Gotovo ni to vse, ne edino, kar mora storiti družba. Je pa bilo dovolj, da se je vlada čutila ogroženo in je notranji minister kritiziral prizadeto družino češ, da pripadajo sloju, ki protestira le, kadar njih zaboli. Lahko bi se podali v ideološko debato vloge in zavesti srednjega sloja v Argentini. Res je, da so nižje plasti družbe še bolj in na različne načine prizadete. A možnost reakcije v danih okoliščinah je v rokah srednjega sloja, ki mora stopiti na čelo zahtev, naj se vendar vlada zave, da se v takem stanju ne da vredno živeti in da stori korake, ki so potrebni in so možni. Taktika in strategija. Pretekli teden smo znova doživeli poulične in cestne blokade. Piketeri (kar nekatero debato sem že prestal glede vprašanja, kako naj bi ta izraz prevedli v slovenščino) so na neštetih krajih zagospodrili kot običajno in delovni dan spremenili v kaos in pekel. Vidno pa je, da njihov zagon omaguje: vedno manj je pristašev, ki (prisiljeni ali ideologizirani) sledijo njihovim nastopom. A pojav pocestnega protesta uvaja spemembe in zadnji primeri ne govorijo o zmagi vlade, ker ne vemo, kam se lahko prevratnost usmeri. Zato so v vladi vedno bolj zaskrbljeni in ni čudno, da se v najvišjih krogih slišijo izrazi, da »naj gredo delati". Nov dokaz, da vlada nima določene jasne strategije ob tem pojavu. Bolj jasno vidijo problem piketeri. Zato smo opazili približevanje sindikalizmu. Kako drugače naj si razložimo sestanek med vodjem Castelsom in glavnim tajnikom CGT Moyanom? Ta sestanek, na katerem je bilo govora o »skupnem boju", je povzročil kratek stik v sami glavni delavski konfederaciji, kjer je druga od treh članov vodstva, Susana Rue-da ostro protestirala. Po njenem Moyano sploh preveč avtoritarno vodi argentinski sindikalizem. Politična fronta. Govora o avtoritarizmu je dovolj tudi na političnem področju. Dialog, ki ga tam pospešuje vlada, je zašel v slepo ulico. Radikalizem se ne navdušuje, ker se boji, da bi jih vlada izigrala. Do drugih političnih izrazov, tako na desni kot na levi, pa vlada sama ni zgradila mostov. Kritike torej padajo z leve in desne. Bolj umirjeno pa je stanje v peronizmu. Tam se je večina že sprijaznila z idejo, da naj Kirchner predseduje stranki v prihodnji dobi. S tem tudi postavijo meje njegovemu prvotnemu namenu, da bi zgradil novo lastno politično strukturo. Predsednik pa gotovo sprejema dejstvo, da »če jih ne moreš premagati, združi se z njimi". Zato bodo sklicali kongres (konvencijo) za mesec november. Tam naj bi Kirchner končno postal predsednik peronizma, stranka pa bi določila nove vodilne organe. Bližajo se namreč ključni meseci, ko bo treba pripraviti sezname kandidatov za parlamentarne volitve prihodnjega leta. Plače in pokojnine. Vlada je odločila povišanje pokojnin v višini 10%, minimalna pa naj bo 308 pesov (tam okoli 100 ameriških dolarjev). Sedaj tečejo pogajanja, koliko povišati plače privatnim uslužbencem in kaj narediti z državnimi uradniki. Nivo dohodkov je v zadnjih letih grobo padel. Brezposelnost ni ponehala in plače na črno se ne premaknejo. Sredi reaktivacije (in bogatitve) nekaterih se večina poglablja v vedno hujši revščini. SLOVENCI V NAŠA SKUPNOS SLOMŠKOV DOM 34. mladinski dan V nedeljo 8. avgusta je bilo v Domu letno srečanje mladine iz vseh odsekov Slovenske dekliške organizacije (SDO) in Slovenske fantovske zveze (SFZ). Mladinski dan, kakor se ta praznik imenuje, je postala že res tradicionalna prireditev, saj je poleg športnega tekmovanja, pravo družabno srečanje. Tudi v nedeljo na krajevnem mladinskem dnevu v Slomškovem domu se je zbralo izredno število različnih rodov mladine, pa še tistih, ki so mladi samo v srcu... Zimski teden je grozil z mrzlo nedeljo, a je miren sončen dan bil prijeten okvir mladinskemu prazniku. Že v zgodnjih urah so se pričela tekmovanja v odbojki med odseki SDO in SFZ. Uradni del slavja pa se je pričel ob 11. uri, ko sta v imenu odbora domačega odseka Lučka Kinkel in Andrej Grabnar dvignila na drog državni zastavi ob petju argentinske in slovenske himne. Sledila je sveta masa, ki jo je daroval župnik Franci Cukjati ob petju mladinskih cerkvenih pesmi in zvokih kitar. Gospod Cukjati je v cerkvenem nagovoru tudi povedal res lepe misli o vzgoji, pri kateri bistveno sodelujejo starši. V opoldanskem premoru so mladi postregli s kosilom. Kakor je tradicionalno v Argentini za praznične dni, je bil na vrsti „asado" (pripravil Franci Novak) s prilogami iz kuhinje (pod vodstvom Marije Novak Kinkel). Po kosilu so se nadaljevale tekme v odbojki. Sledilo jim je lepo število gledalcev. Drugi so se zapletli v pogovore in pričakovali nastopov, ki so že običajni na vseh naših mladinskih prireditvah. Kulturni program se je pričel v večernih urah. Uvedla ga je predsednica krajevnih mladin- skih organizacij Lučka Kinkel in pozdravila številne navzoče. Sledil je prizor, ki je predstavljal „sejo" mladinskega odbora, kjer so se kresale ideje in predlogi za kulturni program. Seja se je prelila v filmski prerez programov mladinskih dni iz zadnjih desetih let, nato pa so dekleta izvedla plesni nastop ob sodobni ritmični glasbi, fantje pa ob glasbeni spremljavi telovadno vajo s prižganimi baklami (pripravila Tatjana Panaino). Sledila je še izročitev pokalov zmagovalcem tekmovanja v odbojki. Omenimo, da vsaka udeležba predstavlja tudi dosego določenega števila točk za skupni letni pokal. To nedeljo so v odbojki ponovna zmagali tako dekleta kot fantje iz Našega doma v San Justu. Za konec sporeda je zadonela še mladinska himna, ki so jo zapeli vsi navzoči. Za slovo nas je pospremila stara a večno veljavna modrost: „Če načrtuješ za eno leto, sej žito; če načrtuješ za deset let, posadi sadno drevo; če pa načrtuješ za prihodnost, vzgajaj mladino!" J.T. Zimsko taborjenje mendoških naraščajnikov v Los Penitentes Kot vsako leto smo preživeli štiri dneve v slovenski koči Jožeta Kastelica v osrčju Andov. Bilo nas je 20 otrok in 5 voditeljev. Odšli smo v ponedeljek, 12. julija. Ko smo dospeli, smo vse pospravili, se porazdelili po skupinah in takoj začeli z igrami. Še bolj nas je razveselilo, ko je proti večeru začelo snežiti. Ko smo naslednje jutro vstali, je še naprej snežilo, sicer to nas ni zadržalo; dobro smo se oblekli in se kar v snegu igrali nogomet, iskali skriti zaklad in uživali naravo. Tretji dan je snežilo do opoldne. Nadaljevale so se razne igre in kdor je igro izgubil, je dobil kazen. Voditelja Frica smo zato oblekli in našemili v deklico ter je moral po vodo v sosednjo kočo. Zvečer smo šli peš do pokopališča andinistov v Puente del Inca, kjer počivajo planinci, ki so izgubili življenje pri tem športu, predvsem na Aconcagui. Med njimi je prvi slovenski dušni pastir v Argentini Jože Kastelic. Na njegovem grobu smo se ga spomnili z molitvijo. Potem smo se premraženi vrnili v sedem kilometrov oddaljeno slovensko kočo, med potjo pa pripovedovali strašljive zgodbe o mendoških duhovih kot obglavljenem Futre, ki jezdi na konju. Marsikdo tisto noč res ni spal od strahu. Zadnji dan taborjenja smo odkrili nevidnega prijatelja in izvedeli, katera skupina je prejela nagrado pri igrah, čiščenju, kuhanju in petju. Na koncu smo vse pospravili in se veseli vrnili domov. Zelo težko smo se poslovili od prijateljev, s katerimi smo preživeli tako lepe dneve. Zahvaljujemo se staršem in mladini, ki nam je organizirala to prekrasno doživetje. Pavle Nemanič 7. razred osnovne šole sv. Cirila in Metoda v Mendozi ENO STOPNIČKO NIŽJE FIFA je objavila novo jakostno lestvico, na kateri rav pri vrhu ni sprememb, e vedno so prvi Brazilci. Slovenija je izgubila eno mesto in je zdaj 43. Med tekmeci slovenske izbrane vrste v kvalifikacijah za SP 2006 so še vedno najbolje uvrščeni Italijani. V nedeljo, 25. julija, je delegat prelat dr. Jure Rode obiskal rojake v Miramaru. Sv. maša je bila v župnijski cerkvi sv. Andreja. V sredo, 28. julija je bil v Slovenski hiši učiteljski sestanek voditeljic. V nedeljo, 25, julija je bil v Našem domu v San Justu asado prijateljskega dne. Izkupiček kosila je bil namenjen za delo misijonarja p. Petra Opeke na Madagaskarju. V nedeljo, 1. avgusta je bilo praznovanje 52. obletnice Hladnikovega doma v Slovenski vasi v Lanusu. Pričelo se je z mašo, sledilo je nogometno srečanje, kosilo in popoldan kulturni program. Slavnostni govornik je bil prof. Martin Sušnik. Za prvi petek so bile svete ure po naših naselbinah in sicer: v četrtek 5. avgusta v Carapachaju, San Justu in Berazateguiju; v petek, 6. avgusta pa na Pristavi, v San Martinu in Slomškovem domu. V soboto, 7. avgusta je bila v Slovenski hiši predstavitev knjige Pavla Ranta „Tak sem bil", ki jo je priredil dr. Jože Rant. Debata ob okrogli mizi je bila pod okriljem Slovenske kulturne akcije. V nedeljo, 8. avgusta je bil Mladinski dan v Slomškovem domu. Spored je obsegal tekmovanja v odbojki, mašo, kosilo in kulturni program, ter končno prosto zabavo. Isto nedeljo je bil v Našem domu v San Justu Družinski dan v Blantičevi šoli. Bila je maša, skupni zajtrk, otroške igre, kosili in srečolov. Prav tako je bilo ta dan družinsko kosilo na Pristavi v izvedbi kuharskih mojstrov. V četrtek, 12. avgusta je bil redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena v Slovenski hiši. Vodila ga je predsednica Pavlina Dobovšek. Sledil je razgovor z go. Anko Savelli Gaser por naslovom „Splošno o petju in glasbi". Isti dan je bila v slovenski hiši seja Upravnega odbora Zedinjene Slovenije pod vodstvom predsednika Lojzeta Rezlja. V petek, 13. avgusta je bila seja Medorganizacijskega sveta, v Slovenski hiš. Vodil jo je predsednik Zedinjene Slovenije Lojze Rezelj. V nedeljo, 15. avgusta je bilo slovensko romanje v Lourdes, najprej je bila molitev rožnega venca, sledile so litanije Matere Božje in nato romarska maša. V ponedeljek, 16. avgusta je bil sestanek pristavske Zveze mater in žena. Vodila ga je predsednica Marta Križ Golob, govorila pa je Lenči Komar o ceremonialu in protokolu. D-ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenije Dekleta so nastopila s plesno vajo OTROŠKI ZBOR S PRISTAVE „Zarja mladosti" nastopa V nedeljo 1. avgusta sta veleposlaništvo Češke republike v Argentini in Izseljensko društvo Češky dum priredila proslavo v počastitev desetim državam, ki so letos postale nove članice Evropske zveze. Na proslavi, ki se je vršila v dvorani Univerze Kennedy, so se vrstile predstavitve posameznih držav. Slovenijo je zastopal pristavski otroški zbor „Zarja mladosti", pod vodstvom prof. Marjane Jelenc, pri klavirju pa je spremljala ga. Anka Savelli Gaser. Po uradni predstavitvi Republike Slovenije je Pavel Grohar opisal delovanje slovenske skupnosti v Argentini ter predstavil zbor. Za tem so otroci ubrano zapeli štiri slovenske pesmi: „Zvonček", „Meglice nad jezerom", „Lastovičke" in „Mlin". Prisotni v dvorani so otroke nagradili z močnim ploskanjem, na koncu pa so prosili člane zbora, naj se vrnejo na oder in zapojejo še eno pesem; ta je bila „V dolinici prijetni". Otroci so se zadovoljni vrnili domov, ker so s petjem lahko predstavili domovino svojih babic in dedkov. Ta je bil letos prvi nastop „Zarje mladosti" izven Pristave, obetajo pa se še drugi. D.O. Zbor in pevovodkinja ob nastopu Fantovska telovadna vaja s prižganimi baklami ŽENA IN NJEN SVET Družinski utripi (7) KAKO RADI SE IGRAMO! Vsak otrok se rad ustavi pred trgovino z igračami in si poželjivo ogleduje izložbe. Kar sline se mu cedijo ob toliki ponudbi. Vse je tako vabljivo, vsiljivo, večkrat nedosegljivo. Prava paša za otroške oči! Prvo nedeljo v avgustu praznujemo v Argentini (ne vemo točno zakaj) otroški dan. Trgovine z igračami so še posebno bogato obložene in dobro obiskane. Včasih si ob nakupovanju daril starši belimo glave: Kaj naj kupimo otrokom, ko pa imajo že vsega dovolj. In če se že odločimo za igračo, je ta nekaj časa zanimiva, potem pa lepo obleži v kakšnem kotu ali predalu. Vsepovsod in v vseh časih so se otroci radi igrali. A le kako je bilo prej, ko na svetu še ni bilo toliko igrač? Ivanka Trobec Tomazin se je zlahka vživela v svoja otroška leta: „Ko danes gledam nazaj, še bolj spoznavam, kako nekaj pomembnega je igra v otrokovem življenju. Otroku je potrebna kot vsakdanji kruh. Imela sem srečo, da sem preživela otroška leta v okolju, kjer je bilo veliko otrok, predvsem deklic. Samo sestričen nas je bilo osem. Nesreča pa je bila, da sem se rodila v vojnem času in bila ločena dolga leta od očeta. Živeli smo na robu idilične vasi (Polhov Gradec), obdane s travniki, gozdovi in potočki. Velik del leta smo se otroci igrali v naravi, na travniku igre kot: slepe miši, skrivanje, lovljenje, črnega moža, gnilo jajce; te igre so kot nalašč za večje skupine. Prav tako igra med dvema ognjema, morda mi je prav ta ostala v najlepšem spominu. Ker smo živeli na deželi smo bili še posebej povezani z živo naravo: domače živali kot mladi mucki in ovčke in kozlički, piščančki in zajčki, pa postavljanje mlinčkov na potoku ali trganje cvetlic. Mama nas je že zgodaj navajala, da je imel vsak otrok na vrtu svojo gredico, kjer je sadil in zalival svoje rastline. Zimski čas je prinesel svojo zabavo in igre: sankanje, kepanje, drsanje na ledu, oblikovanje sneženega moža. Igrali smo se sami, mlajši smo se učili od starejših, saj naše mame niso utegnile igrati se z nami. Zaradi vojnih razmer so bile v nenehni skrbi za preživetje in zraven tega še same za vse. Zaradi teh razmer tudi posebnih igrač ni bilo. Prvo igračo, ki se je spominjam, je poslal ata iz tujine: bil je pajac, ki se je premetaval dol po lestvici." Tudi Gabrijela Leber Marolt hrani v svojem srcu spomine na otroška leta: „Zelo veliko sem se igrala sama in tudi z veliko skupino slovenskih otrok. Vsak dan popoldne, po šolski nalogi, smo se zbirali, da smo se skupaj igra- li. Skrivali smo se, igrali 'mančo', 'poli-ladron', 'rayuelo'. Deklice smo se še posebno rade igrale, da smo bile mamice in da smo imele veliko otrok. Tudi smo delali zmaje in se igrali s 'fi-guritas brillantes'. Igrali smo se na majhnem polju (saj ni bilo veliko zgrajenih hiš) in tudi na cesti pred našo ali sosedno hišo. Seveda takrat ni bilo nobene nevarnosti za nas. Doma sem se igrala, da sem bila učiteljica in sem si predstavljala lepo vrsto učencev. Moje igračke so bile otroške punčice, 'šalčke' in posodice. Bila sem zelo vesela, ko mi je mamica kupila majhen štedilnik, da sem se lahko igrala mamico in kuhala svojim otrokom. Starši so se z nami igrali prav posebno, kadar smo pripravljali kres in v poletnih večerih smo skupaj lovili žabe. Z igranjem sem si pridobila družabnost, sodelovanje v skupini otrok, kreativnost, spoznanje različnih osebnosti, sprejem in spoštovanje bližnjega. Moje želje so da bi lahko vsi otroci sveta doživljali otroška leta, kakor sem jih jaz." Kot v filmu jih gleda, kako so se igrali pred več kot desetimi leti. Nežka Kastelic Ribnikar nam prisrčno opisuje: „Ko so bili otroci majhni so se igrali različne igre. Matjaž se je rad igral z avtomobilčki; zelo mu je bilo všeč razdirati vse, kar je dobil. Igral se je s kockami 'Rasti' in sestavljal vsemogoče reči. Vozil se je z majh- nim motorjem. Hčerki sta se igrali s punčkami. Takrat so bile v modi Barbie. Stara mama jima je naredila oblekice ali spletla jopice za punčke. Tudi onidve sta sami oblikovali oblekce. Imeli sta tudi druge igrače: posode za kuhanje, likalnik, tablo in krede. Vsi trije so prav posebno radi risali. Risbe je bilo treba zmeraj kam obesiti in kmalu je zmanjkalo prostora. Igrali so se sami ali s prijateljčki. Z možem nisva otrokom kupovala preveč igrač, ker so jih dobili kar precej v dar za rojstni dan, otroški dan in seveda je igrače nosil sv. Miklavž. Kupovala sva jim predvsem didaktične igre ali knjige. V družini smo se skupaj igrali karte in druge namizne igre. Večkrat smo skupaj kolesarili. Brali smo in pripovedovala sem otrokom povesti." Lepo je obujati spomine na otroške dni. A sedaj pustimo ob strani nostalgijo in se vrnimo v sedanjost. Kako in kaj se igrajo otroci danes? Kar malo poglejmo naokrog. Nekatere igre se prenašajo iz roda v rod in so vedno vsem priljubljene. Vsak čas pa zaznamuje celo način igranja. Danes je gotovo globoko posegel v otroški svet računalnik in izpodrinil marsikatero prej omenjeno igro. Mala Ivanka je danes stara mama in se ljubeznivo posveča svojim šestim vnukom in vnukinjam: „Naši vnučki so še majhni in so tako tudi igre z njimi preproste: sestavljanke vseh vrst, barvanje, zbiranje školjk, ali lepih drevesnih listov v jeseni. Zelo uživajo na vrtu, na gugalnici, plezajo na drevo, se valijo po gričku. Se bolj so srečni, če smo z njimi, jih gledamo ali se celo z njimi igramo." „Danes so otroci že veliki ampak se še radi igrajo namizne igre. Čas še najdemo za te skupne igre, večinoma med počitnicami, ker smo med letom vsi zaposleni. In še uživamo s temi igrami", nam je zaupala Nežka. Ob koncu tega igrivega kramljanja želimo vsem, da si privoščite trenutek skupne igre v družini. Bo že vse drugo počakalo. Pa brez prepira in goljufije, seveda! vbp Le še štirje Rezijani govorijo slovensko? V oddaji na valu 202 Lov na počitnice v soboto, 17. julija, so hvalevredno predstavili Rezijo, vendar je kolega časnikar storil veliko napako, ko je dejal: „Zdaj pa bomo prišli do drugega od štirih Rezijanov, ki govorijo slovensko", piše Miloš Batistuta v Delu. Rezijanščina je sicer povprečnemu Slovencu težko razumljiva, enako je slovenski knjižni jezik težko razumljiv Rezijanu. Rezija je bila v zgodovini odmaknjena in ni imela živega stika s sosednjimi slovenskimi pokrajinami. Večstoletna zaprtost doline je razlog, da se je v njej izoblikovalo posebno slovensko narečje. Govoriti, celo v slovenskem nacionalnem mediju, da so v Reziji štirje slovensko govoreči Rezijani, je žalostno, čeprav se je napaka verjetno prikradla zaradi nevednosti. Treba bi bilo reči: ,,Zdaj pa bomo prišli do drugega od štirih Rezijanov, ki govorijo knjižno slovenščino", zaključuje komentator. Konferenca slovenskih arhitektov Svetovni slovenski kongres letos prireja 1. Svetovno konferenco slovenskih arhitektov in gradbenikov, ki bo potekala 9. in 10. septembra na Brdu pri Kranju. Slavnostni pokrovitelj konference je predsednik RS, dr. Janez Drnovšek. Svetovni slovenski kongres tudi s to konferenco, ki jo organiziramo v sklopu svetovnih srečanj slovenskih strokovnjakov, izboljšuje dialog med Slovenci, ki delujejo doma in po svetu. Namen teh konferenc je izmenjava znanja, poznanstev in idej med Slovenci iz vsega sveta. Na srečanju bodo predstavljeni dosežki uglednih slovenskih arhitektov, gradbenikov, krajinskih arhitektov in urbanistov. Vljudno vabimo vse slovenske arhitekte tudi iz Argentine, da se konference udeležijo Za dodatna vprašanja in informacije se interesenti lahko obrnejo na glavno tajnico Svetovnega slovenskega kongresa, jano Čop (e- pošta: ssk.up@eunet.si, tel: 00 386 1 24 28 560). Moški in ženske v Cerkvi Kongregacija za nauk vere je v soboto objavila dokument pod naslovom „Pismo škofom Katoliške Cerkve o sodelovanju moškega in ženske v Cerkvi in v svetu". Pismo govori o pravilnem razumevanju njunega sodelovanja in o priznavanju njune različnosti. Posebno pozornost dokument namenja svetu žensk in predstavlja novost v smislu, da gre za odgovor na dve vrsti razmišljanj v današnji kulturi. Prva močno poudarja podrejenost ženske, ki se mora za svoj obstoj boriti proti moškemu. S tem nekako poudarja tekmovalnost med spoloma, ki bodisi prizadene identiteto enega ali drugega. Drugo razmišljanje pa nasprotno stremi k brisanju razlik med spoloma. Ob tem zmanjšuje pomen telesnih razlik in ju pojmuje preprosto kot posledico družbeno kulturnih vplivov. Takšno razmišljanje poraja nasprotovanje naravni podobi družine, ki jo ustvarjata oče in mati in s tem izenačevanje njune vloge z istospolno skupnostjo. Krščanstvo tako razmišljanje označuje za zmotno in mu ob bok postavlja nekatera dejstva o človeški osebi iz krščanske antropologije. Škof Glavan o vlogah žensk Na slovesni maši ob prazniku Velikega Šmarna je na Brezjah več kot 5000 zbranih vernikov nagovoril upravitelj ljubljanske nadškofije škof Andrej Glavan, ki je v pridigi največ pozornosti namenil vlogi ženske v Cerkvi in svetu. Opozoril je na neutemeljene napade medijev na Cerkev, njen nauk in ravnanje, čeprav svet ne premore tako lepega in harmoničnega nauka ter gledanja na lepoto, pomembnost in vzvišenost ženskega genija, ki ga Cerkev vidi v popolnosti uresničenega v Mariji. Krščanstvo sicer poudarja možnost materinstva kot ključno za žensko istovetnost, vendar pa je papež Janez Pavel II. v pismu ženam zapisal hvalnico tudi vsem ostalim vlogam ženske, torej od vloge matere, delavke pa do redovnice, je spomnil Glavan ter miselnost, da krščanstvo uči, naj bo žena doma, označil za zmotno. Ob obletnici izročitve slovenskega naroda Mariji je škof Glavan v današnji obnovitvi posvetitve prosil za družine, da bi v njih rasli tudi novi duhovni poklici, in za slovenski narod, da bi po vstopu v Evropsko unijo ohranil odprtost za življenje ter ostal zvest krščanskim koreninam. Meni, da bi v nasprotnem primeru izgubil svojo najdragocenejšo dediščino in tudi fizično ne bi preživel. Smo v času, 1