OSREDNJA KNJIŽNICA V CE LJU
GLASILO SKUPŠČINE OBČINE -	0
IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE Let0 J
MAREC 1977
Št. 3
Obiskal nas je dr. Marijan Brecelj
V ponedeljek, 7. marca je Gornjo Savinjsko dolino obiskal predsednik slovenske skupščine dr. Marijan Brecelj. Razgovora o vseh pomembnih vprašanjih mozirske občine so se poleg njega in vseh najvidnejših predstavnikov življenja in dela občine udeležili še podpredsednik skupšči-
V tem, da pridejo v občini na enega zaposlenega kar štirje prebivalci, skratka v mozirski občini se še sedaj otepajo s slabim začetkom razvoja gospodarstva v prvih povojnih letih. Za zadovoljivo kritje vseh potreb skupne in splošne porabe bi moralo biti v občini zaposlenih vsaj
5.000	prebivalcev in ne le okrog 3.000 kot sedaj.
V današnjem gospodarskem trenutku jih tare zlasti sistem cen. To velja tako za kmetijsko proizvodnjo, kot za lesno industrijo. Težave so naj večje v tovarni ivernih plošč, kjer za letos načrtujejo deset milijonov dinarjev izgube, kar ima znaten vpliv ne samo na tovarno samo in njeno poslovanje, ampak tudi na občino kot celoto. Dr. Marijan Brecelj je med drugim opozoril na težave, ki se bodo nujno pojavile v letošnjem letu, ob tem pa po njegovem mnenju cene ne bodo smele biti zaviralec rentabilnosti, čeprav bo ta vprašanja seveda treba z dogovarjanjem kar najhitreje rešiti.
O uveljavljanju delegatskih odnosov sta gostom spregovorila predsed-
nik občinske skupščine Franc Šarb in sekretarka skupščine Anka Sivec. Opozorila sta na pomanjkljivosti, ki se v delegatskih razmerjih, kljub določenim uspehom, še vedno pojavljajo. Zlasti v združenem delu delegacije še vedno niso sestavni del samoupravnega utripa. Šepa tudi obveščanje delegatov in njihova povezava s sredinami, ki so jih delegirale. Stanje je precej boljše v krajevnih skupnosti, kjer je interes krajanov za reševanje širokega spleta vprašanj, zlasti komunalnih, bolj neposreden in večji.
Gostje so ponedeljkovo srečanje nadaljevali z ogledom nazarske lesne industrije. S predstavniki podjetja so se izčrpno pogovorili o problemih, ki tareja lesno industrijo in nakazali nekatere možne rešitve. Obisk so sklenili z ogledom preusmerjene kmetije pri čremošniku. Gospodarja sta jim pripravila kosilo in jih zatem seznanila o poti, ki sta jo prehodila pri preusmerjanju, o uspehih in načrtih za bodoče delo, ki so zlasti obetavni na področju kmečkega turizma.
Gostje so si z zanimanjem ogledali Čremšenikovo domačijo
ne SRS Vladimir Logar, predsednica zbora občin slovenske skupščine Mara Žlebnik in predsednik družbenopolitičnega zbora Stane Markič, član predsedstva SR Slovenije Tone Bole, generalni sekretar skupščine Jože Pacek, sekretar za informacije Drago Vresnik in šef kabineta predsednik skupščine SRS Go j mir Komar.
V uvodnih besedah je vršilec dolžnosti predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Hinko Cop gostom postregel s številnimi podatki o Gornji Savinjski dolini, zlasti o njenem gospodarstvu. Razprava zatem je stekla predvsem o problemu razvojnega zaostajanja na področju gospodarstva, saj to dosega le tri četrtine povprečnega narodnega dohodka v Sloveniji. Problem je tudi
Dr. Marjan Brecelj s sodelavci na obisku v GLIN-u
Delavcu resnično oblast
V okviru obiska predsednika centralnega komiteja ZKS Franceta Popita sta bila v četrtek, 10. marca najprej dva ločena sestanka. Na prvem so se zbrali sekretarji krajevnih organizacij ZKS in predsedniki krajevnih organizacij SZDL. Pogovarjali so se o uresničevanju ustavnega položaja SZDL, o aktivnosti komunistov v krajevni skupnosti in o njeni vsebini dela. Poleg njih so se razgovora udeležili Lojze Briški, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, sekretar medobčinskega sveta ZK Janez Zahrastnik in Alenka Kocjan, strokovni sodelavec pri CK ZKS.
Udeleženci so ugotovili, da so krajevne skupnosti dosegle lepe uspehe v reševanju komunalnih zadev, medtem ko delegatski sistem šepa zaradi preštevilnih delegacij in slabe povezave med delegati in sredinami, ki so jih izvolile. Problem se pojavlja zlasti v majhnih krajih z velikim številom organizacij in društev in premajhnim številom usposobljenih ljudi za zahtevno družbeno-poli-tično delo. Pereča je tudi neaktivnost nekaterih komunistov, ki jih izven službe prav ničesar ne zanima, imajo pa zase in za svoje dobro počutje obilo zahtev. Premalo je tudi sodelovanja med organizacijami in društvi v posameznih krajih.
Drugi sestanek je bil v prostorih STIK in so se ga poleg gostiteljev udeležili še Igor Uršič, član izvršnega komiteja predsestva CK ZKS, sekretar medobčinskega sveta zveze sindikata Ivan Kramer, družbeni pravobranilec samoupravljanja Rudi Peperko in strokovni sodelavec pri CK ZKS Peter Bregar. V tehtni razpravi so se pogovarjali zlasti o uresničevanju zakona o združenem delu v mozirski občini in v sestavljeni organizaciji STIK še posebej.
Popoldne je bila v Mozirju razširjena seja komiteja občinske konference ZKS, ki se je je udeležil tudi predsednik centralnega komiteja France Popit. Pogovor je tekel o odgovornosti komunistov pri uresničevanju ustavnega položaja delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Uvodno besedo na seji je imel sekretar komiteja Matevž Požarnik, udeležili pa so je še člana izvršnega komiteja Alojz Briški in Igor Uršič, pomočnik zveznega sekretarja za narodno obrambo generalpolkovnik Ivan Dolničar in sekretar republiškega sindikalnega sveta Ivan Godec. V izredno kritični razpravi je France Popit med drugim dejal, da so na nekaterih odgovornih mestih še vedno ljuje, ki nasprotujejo temu, da bi delavci prišli do resnične in neposredne oblasti.
Če komunisti tega ne bodo začutili in preprečili, zdajšnje bitke v revoluciji ne bomo izpeljali. Bil je še bolj določen:
»Občinski komite mora reagirati na pojave, ko delavcem ne puste do oblasti, in jih razčistiti. Dolžan je ustvariti idejno in akcijsko enotnost. Kdor se s tem ne strinja, naj zapu-
sti zvezo komunistov, zanj ni mesta v njej.«
Beseda je zatem nanesla na materialne odnose med temeljnimi organizacijami združenega dela in skupnimi službami, o gospodarskih težavah v občini, o samoupravni preobrazbi gozdarstva in lesne industrije v Nazarjih in največ o uveljavljanju dohodkovnih odnosov. »Ti odnosi so nova kvaliteta, zato moramo iz naših delovnih organizacij pognati konkurenčni boj. Ne moremo biti hkrati za samoupravljanje in za profitne odnose, ki so po svojem bistvu
izkoriščevalski. Če hočemo torej graditi socialistično družbo moramo izgraditi sistem dohodkovnih odnosov«, je med drugim dejal predsednik France Popit. Vsi prisotni so si bili enotni, da so bili doslej že doseženi določeni premiki v spreminjanju družbeno-ekonomskega položaja delavcev, »stvar pa je v tem, da se to spreminjanje pospeši in da zlomimo odpor nekaterih, ki se jim z njim oblast izmika iz rok. Gre za neposredno oblast delavskega razreda,« je za zaključek ponovno poudaril France Popit.
Prepletene poti dohodkovnih odnosov
TESNA POVEZANOST
Zavedajoč se, da je frontna povezanost družbenopolitičnih ih družbenih organizacij ter društev v naši občini tudi pogoj za uspešno plodno in načrtno delo vsake organizacije posebej in vseh skupaj, so skupno zastavile delo in aktivnost občinske organizacije ZRVS, ZSMS in strelci iz vse doline. Plod tako zastavljenega dela naj bi bilo uspešno izvajanje vseh tistih nalog, ki so skupnega pomena.
Poleg skupno prirejenega tekmovanja v veleslalomu na Golteh so najprej priredili še strelsko tekmovanje v počastitev dneva žena. Na strelišču v Mozirju se je 6. marca zbralo 24 žena in mladink, članic osnovnih strelskih organizacij, ki so dosegle tudi lepe rezultate. Ekipno so bile najboljše strelke iz Solčave, najboljša posameznica pa je bila Zora Bider iz osnovne strelske organizacije Mozirje, sekcija Elkroj. Vse tekmovalke so poleg diplom prejele še praktična darila, darilo delovnih organizacij.
Tretjo skupno akcijo so izvedle le teden pozneje. Na strelišču v Mozirju se je pomerilo 24 najboljših strelcev iz občine, ki so na poprejšnjih tekmovanjih po osnovnih strelskih organizacijah dosegli določeno normo in s tem pravico sodelovanja na zaključnem tekmovanju. Tokrat je bil najboljši Ciril Kunst iz Rečice, ki se je tako uvrstil na tekmovanje za republiško Zlato puščico, ki bo konec marca v Novi Gorici. Zmagovalec je prejel prehodno občinsko Zlato puščico in značko v trajno last.
O četrti skupni akciji pišemo posebej, vsekakor pa ostaja dejstvo, da so vse tri organizacije s tako plodnim sodelovanjem nedvomno dosegle večjo medsebojno povezanost, s tem prispevale k dvigu telesnih in moralnopolitičnih sposobnosti vseh in vsakega posebej ter tako okrepile obrambno moč naše samoupravne skupnosti.
,	Franc OMLADIČ
Tebi mati, žena, delavka, borka
V soboto pred praznikom dneva žena so odprli v Mozirju šolsko razstavo. Kako domiselno so s tem počastili obeležje 8. marca! Gre za naj-prisrčnejšo in nadvse kulturno obliko slavja, če predstavijo javnosti v čast naših žensk prav izdelke otrok. Otroška roka in duša sta zelo ustvarjalni in v tem edinstveni, zato je tako praznovanje, ki vsaj delno prikaže trud neštetih tihih ur tako vzgojiteljev, kot učencev, res nekaj posebnega. Ne gre samo za ocenjevanje količine razstavljenih risb, tehničnih in drugih izdelkov, tja do
etnografsko razstavo in uredili katalog starih predmetov narodnega blaga na Ljubnem in v okolici, sodelovali pri izdaji in urejanju knjige o savinjskih splavarjih, dajejo pobudo domačim umetnikom in samorastnikom za njihov razvoj in uveljavitev, skratka skrbijo za vzgojo občanov v negovanju narodnih vrednot, tako v besedi, pesmi kot v umetnosti ročnih del. Kako so tokrat uspeli pritegniti preko 450 domačij šolskega območja, da so prispevale izdelke neštetih ženskih rok iz davnih in sedanjih časov, je do-
kaz za uspešno povezanost šole z ljudmi celotnega območja. Ob številnem obisku razstave lahko z zadovoljstvom trdimo, da ljudje tod radi pridejo v svojo šolo, saj jim ta takšna kot je, predstavlja resnično hram narodne in kulturne zavesti. V naši družbi si takšnih šol, ki tako globoko vplivajo na kulturni razvoj delovnega človeka, želimo, saj je njena vloga ne samo pri vzgoji najmlajših, temveč tudi pri ohranjanju naše družbene in narodne biti.
Razstava je bila bogat prikaz narodne umetnosti najmlajših in starejših krajank, ki se kaže v izredno lepih in izvirnih slovenskih ročnih delih. Mlajšim dokazuje lepote vezenin in drugih ročnih del njihovih mater in prednikov, s tem pa vpliva na ohranitev običajev, ki jih tudi v moderni družbi ne gre zavreči. Lepo vedno navdušuje! V domu, kjer lepote narodnega izročila gojijo, občutimo posebno izrazito kulturo srca. Tudi v tem je vzgojni pomen razstave.
'Tovariš Prislan je v pozdravnih besedah ob otvoritvi razstave med drugim dejal: »Razstavo ročnih izdelkov naših žena Qtvarjam z iskrenim občudovanjem in globokim spoštovanjem do ustvarjalk teh čudovitih izdelkov. Prav ganljiva je ugotovitev, da na tej razstavi sodelujejo kar tri generacije žena v družini: babica, hčerka, vnukinja. Ti izdelki niso le plod vaših hobijev, ampak zavestno ustvarjalno delo. Delo, ki je lastno samo ženam. Odkrito rečeno, današnja družba je vam ženam dolžnik ...«
Aleksander Videčnik
Izrez iz bogatega pregleda ročnih del mozirskih šolarjev
ročnih del, pač pa je treba v tej razstavi videti prizadevanje sodobne šole, da poveže svojo dejavnost s prebivalstvom kraja in pokaže, kaj naši otroci zmorejo ob dobrem vodenju prosvetnih delavcev.
Uvod k otvoritvi razstave je kratek kulturni program učencev osnovne šole Mozirje lepo popestril. Le škoda, da takšna razstava, ki je nedvomno zahtevala ogromno dela, tako otrok, kot prosvetnih delavcev, v dvorani TVD Partizana ni našla pravega okolja. Sodila bi v šolo, kjer pa žal nimajo ustreznih prostorov. Osnovna šola na Ljubnem je že kar poznana po širokem povezovanju s prebivalstvom tega lepega kraja in okolice. Nič torej ne preseneča, da so v počastitev dneva žena pripravili nadvse zanimivo razstavo ženskih ročnih del v prostorih osnovne šole. V petek, 4. marca 1977 so na otvoritvi predstavili javnosti šolski orkester, instrumentalni trio »Domačini« iz Primoža, svoje pesmi pa je bral Joško Vodušek, delavec v domačem gradbenem podjetju.
šola naj ne uči le ABC, pravi ravnatelj Jože Prislan. Res, že nekaj prireditev nazaj so nam na Ljubnem pokazali, kako široka je v naši družbi naloga šole. Pred leti so pripravili
Marec 1977
Ljubitelji ptic združeni
V Mozirju je bila 6. februarja ustanovna skupščina društva za varstvo in vzgojo ptic. V Gornji Savinjski dolini je veliko ljubiteljev narave in življenja v njej. Ptice so sestavni del žive narave, zato so se ljubitelji teh koristnih in ljubkih živali sklenili združiti v društvo. Osnovni namen vseh članov je izmenjava izkušenj pri gojenju ptic, proučevanje njihovih navad in prehrana vseh vrst ptic pozimi.
Na skupščini so sprejelti statut društva in izvolili upravni ter nadzorni odbor. Društvo trenutno vključuje dvajset članov, njegov naslov pa je »Društvo za varstvo in vzgojo ptic KALIN Mozirje«. Ime je prevzelo po dobro znani in sedaj že zelo redki ptici, ki prebiva po naših gozdovih in gmajnah.
Člani društva želijo sodelovati z ostalimi sorodnimi društvi v občini in izven nje, katerih osnovni namen je zaščita in varstvo narave. Društvo želi postati tudi član republiške zveze društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije. Udeleženci skupščine se zahvaljujejo občinski konferenci
SZDL za napotke in podporo pri ustanavljanju društva in hortikulturnemu društvu za udeležbo na skupščini in za spodbudne besede na njej.
Stanko Kotnik
OBVESTILO
Občinski odbor ZZB NOV Mozirje obvešča vse borce NOV s priznano posebno dobo v dvojnem trajanju, da do 15. aprila 1917 sprejema vloge za dodelitev stanovanjskih kreditov. Stanovanjski kredit se dodeli borcu NOV za obnovo ali novogradnjo stanovanjske hiše. K vlogi za kredit je potrebno priložiti:
1.	fotokopijo odločbe o priznani posebni dobi,
2.	zemljiškoknjižni izpisek (lahko tudi drug dokument, iz katerega bo razvidno, da je prosilec lastnik stanovanjske hiše).
S&rfy'sf*-
NOVICE s
Obsežne naloge v kmetijstvu
V petek, 11. marca se je na razširjeni seji sestal svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri predsedstvu občinske konference SZDL Mozirje. Udeleženci so razpravljali o zagotavljanju pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva in o uveljavljanju novih družbeno-ekonom-skih odnosov na vasi v obdobju 1976—1980 ter hkrati ocenili dosedanji razvoj kmetijstva v mozirski občini in opredelili nadaljnje naloge na tem področju. S to razširjeno sejo so sklenili javno razpravo o nadaljnjem razvoju kmetijstva, ki je tekla od 1. februarja dalje ter sprejeli predlog zaključkov.
Kmetijstvo v Gornji Savinjski dolini temelji pretežno na govedoreji, v prihodnjem obdobju pa bo moralo razrešiti precej problemov in opraviti obsežen splet nalog. Pri uresničevanju zemljiške politike bo treba dokončati melioracijski sistem Dur-šeki na 50 hektarih in osušiti nadaljnjih 250 hetarov zamočvirjenih zemljišč na vodnih sistemih Savinje in Drete. Za govedo bodo uredili 370 hektarov planinskih pašnikov in hkrati organizirali pašne skupnosti. Izvršili bodo zložbo zemljišč na Dur-šekih in začeli z izvajanjem zamenjave razdrobljenih parcel med kmeti na približno 100 hektarih, viške kmetijskih zemljišč od nekmetov in od opuščenih kmetij pa bodo usmerili h kmetom, ki so jih pripravljeni obdelovati.
Potrebno bo pospešeno organiziranje pašnih in strojnih skupnosti kjer so dani pogoji za skupno pridelovanje. Te in druge oblike bolj produktivnega dela spodbuja tudi kreditna politika. V hribovitem svetu bo treba vsem perspektivnim kmetijam omogočiti, da s pomočjo kreditov in strokovne službe čim-prej preusmerijo gospodarjenje v tržno proizvodnjo. Samo tržno gospodarjenje namreč omogoča dohodek in z njim razvojno perspektivo in socialno varnost kmetij. Zato bodo morali s hitrejšim naraščanjem obsega proizvodnje in kakovosti pridelkov opravičiti dosedanja in bodoča vlaganja v modernizacijo kooperacijskega kmetijstva.
S tem naj bi se mlečna proizvodnja do leta 1980 povečala od sedanjih 5,8 milijona litrov na 8 milijonov, prireja pitancev od 300 na 500 ton in vzreja plemenskih telic od 600 na 1.000 primerkov. Poleg tega naj bi v višinskih legah vse več kmetij začelo oživljati ovčerejo in bi tako bolje izkoristilo obsežne planinske pašnike. Temeljna usmeritev je proizvodnja mleka in si zato zasluži največ pozornosti. Da bi se medsebojno zaupanje čimbolj utrdilo, bodo morali vsa vprašanja organizacije proizvodnje, odkupa in kontrole reševati na znatno poglobljeni samoupravni osnovi, kar velja tudi za ostale vrste kooperacijske proizvodnje.	1
Naloge so zahtevne, zato bodo za dosego postavljenih proizvodnih in družbenih ciljev v kmetijskem raz-
voju naše občine potrebni veliki napori, da bomo:
—	izboljšali samoupravno organiziranost kmetov in zadruge glede na zakon o združenem delu in v skladu s potrebami in željami članov zadruge,
—	dosedanje kupoprodajne pogodbe zamenjali s pravičnejšimi dohodkovnimi odnosi na osnovi vzajemnega rizika in delitve dohodka,
—	osnovali samoupravno skupnost za pospeševanje kmetijstva, ki bo omogočila hitrejše reševanje tekočih problemov kmetijskega razvoja,
—	zagotovili boljšo izkoriščenost
kmetijskih zemljišč, gospodarskih objektov in mehanizacije, kar vse bo pripomoglo k višji produktivnosti dela in k cenejši proizvodnji hrane,
—	izboljšali sodelovanje gozdarske kooperacije pri uresničevanju skupnih interesov,
—	povečali interes mladih, da se bodo bolj smelo in množično odločali za delo v kmetijstvu in za strokovno usposabljanje in
—	okrepili družbeno-politično aktivnost kmetov v okviru SZDL za pravočasno odpravljanje razvojnih težav in napak, za dajanje pobud, ki bodo pripomogle k hitrejšemu razvoju in učinkovitejšemu reševanju razvojne problematike kmetijstva in k boljšim samoupravnim odnosom v zadrugi, v krajevni in širši družbeni skupnosti.
Opozorilo vsem občanom
Bliža se spomladansko obdobje in z njim čas, ko je treba očistiti travniške in druge površine raznega listja, suhljadi, posušene trave in podobnega.
Pri tem žal ugotavljamo, da so v preteklosti nekateri občani neodgovorno netili in požigali po travniških površinah. S takšnim ravnanjem in zlasti ob suhem in vetrovnem vremenu so spravljali v veliko nevarnost gozdne in druge površine, na katerih se lahko razširi požar.
Zaradi takih neodgovornih rav-manj posameznih občanov so že bile potrebne intervencije gasilskih enot, da so preprečile ali omejile izbruh požara v večjih razsežnostih.
Da bi v prihodnje preprečili vsakršno neodgovorno požiganje trav-
niških in drugih površin, na krajih kjer obstaja zaradi vremenskih in drugih razlogov verjetnost, da se ogenj lahko razširi, opozarja pristojni organ za inšpekcijske zadeve požarnega varstva pri SO Mozirje vse občane:
in drugega materiala na travniških
—	da ne požigajo listja, suhljadi in drugih površinah v bližini gozdov ali drugih objektov, ki bi na ta način lahko postali ogroženi;
—	da bo pristojni inšpekcijski organ, pristojen za zadeve požarnega varstva, najstrožje ukrepal zoper kršilce požarne varnosti, če se ne bodo ravnali po tem opozorilu.
ODDELEK
ZA NOTRANJE ZADEVE
SO MOZIRJE
Če bi bila znanstvenik
Približujemo se letu 2000. Zemlja pa ni vedno enaka. Iz dneva v dan je bolj onesnažena od izpušnih plinov. Da bi to preprečili, sva se s prijateljico dogovorili, da bova zemljo rešili te nadloge.
V svojih laboratorijih sva preždeli veliko dni in noči. Toda te noči niso bile zaman. Sestavili sva nekakšno rastlino, ki vsrkava onesnažen zrak. Toda kje jo preizkusiti ?To je bilo veliko vprašanje. Zopet sva mislili in mislili, dokler ni meni šinila v glavo zelo dobra zamisel. Kakšna je bila ta zamisel? Začeli sva sestavljati nekakšno raketo na bombo. To raketo sva postavili na najvišjo stolpnico v Mozirju. V raketo sva vsadili rastlino.
To razstavljanje in sestavljanje pa naju je zelo utrudilo. Legli sva k počitku. Toda nisva dolgo ostali v postelja. Prebudili so naju glasni vzkliki iz stanovanja. Hitro sva se odpravili na vrh stolpnice. Neverjetno! Rastlina je zelo hitro vsrkavala onesnažen zrak. S tem pa je tudi zelo hitro rastla. Na napravah v raketi sva določili kilometre, ki bi jih naj prevozila raketa z rastlino in v katero smer naj odpelje. Raketa naj bi poletela več svetlobnih let od zemlje in tam naj bi se raztreščila.
Raketa je poletela, medve pa sva se odpravili sestavljati nove rastline, ki naj bi pomagale človeštvu iz te velike zadrege. Toda ta rastlina človeštvu ni popolnoma pomagala. Nastopila je mlajša generacija, ki je te naprave izpopolnila in drugače skonstruirala. Pa kaj zato! Vsi smo bili zadovoljni, saj se nam ni bilo treba več ukvarjati s takimi mislimi.
Bojana BELAK, 7. č razred, OŠ Mozirje
BESEDA BRALCEM
Nekoliko spremenjen uredniški odbor si je pred časom zadal nalogo, da Savinjske novice napravi bolj pestre, zanimive, boljše, skratka bolj vaše, ki so vam Novice tudi namenjene. Boljše po vsebini, obseg bo zaradi razumljivih razlogov (beri: sredstev) zaenkrat ostal nespremenjen. Pa ne da bi bili člani uredniškega odbora domišljavi. Radi bi le, da Novice ne bi bile nekakšen občinski uradni bilten, delo odbora, ali celo urednika samega. Domišljavi ali ne, člani odbora v tem ne bodo uspeli brez vas in vašega sodelovanja. Le vaši napotki, pobude (dobronamerna) kritika in najbolje kar prispevki so porok, da bo to delo opravljeno v zadovoljstvo vseh, da boste Savinjske novice od številke "do številke nestrpno čakali in vsako z veseljem vzeli v roke. Ko bomo to dosegli, bomo tudi prepričani, da smo delo pravilno zastavili in da naše iskanje možnosti, kako bi vam omogočili mesečno še enkrat toliko Novic, ni polnjenje posode brez dna.
Med drugim bo odslej v vsaki številki predstavljena ena od krajevnih skupnosti. Že v tej številki bi to morala biti (obljubljena) Rečica. Takšna predstavitev pa je malo zahtevnejša, kot smo sprva prenagljeno mislili. Zato raje nekoliko kasneje dobro, kot danes slabo. Tako smo se domenili, v pričakovanju vaše pošte pa upamo, da smo se domenili tudi z vami.
Temeljite priprave Ljnbencev
Nogometaši nogometnog kluba Gradbenik se nadvse marljivo pripravljajo na pomladanski del tekmovanja v kakovostnem razredu temeljne nogometne zveze Celje. Pod vodstvom trenerja Franca NEŽMAHA najmanj dvakrat na teden naporno trenirajo, odigrali pa so tudi več prijateljskih tekem. Trdno so namreč odločeni, da v nadaljevanju prvenstva najmanj obdržijo odlično drugo, odrekli pa se seveda niso boju za prvo mesto, ki ga napadajo že vrsto let. Upajo, da bodo pod »trdo« trenerjevo roko in z zavzetim delom le uspeli, s kančkom sreče pri žrebu pa se lahko nadejajo kaj več še v nadaljevanju tekmovanja za jugoslovanski nogometni pokal. Delo so dobro zastavili tudi mladinci, ki jih vodi trener Štefan Kamplin. V drugem delu prvenstva bi radi svojo, sicer že presenetljivo dobro uvrstitev, še izboljšati. Ljubenci so v sklopu priprav odigrali 5 prijateljskih tekem, štiri so dobili na tujem in edino, ki so jo igrali na domačem igrišču, remizirali. V novem ciklusu pokalnega tekmovanja so žal izpadli že v drugem kolu. V Velenju jih je s 4 : 0 (0 : 0) premagal domači Rudar. Rezultati ostalih tekem: Polzela : Gradbenik 1: 5, Vransko : Gradbenik 3 : 4, Žalec : Gradbenik 1: 4, Gradbenik : Peca 3:3 in Šoštanj: Gradbenik 1:2.
KRITERIJI ZA ŠTIPENDIRANJE IZ TITOVEGA SKLADA
1.	člen
Titov sklad v SR Sloveniji deluje kot enotni jugoslovanski sklad na osnovi družbenega dogovora in statuta (Uradni list SFRJ, št. 28 z dne 24. maja 1973).
Sklad je pravna oseba, ima svoj poslovnik in organe upravljanja.
2.	člen
Štipendije iz Titovega sklada so namenjene mladim delavcem in delavskim otrokom, ki:
—	dosežejo izjemne rezultate pri delu oziroma učenju,
—	so aktivni na področju novatorstva oziroma gibanju znanost mladini,
—	so aktivni v samoupravnem oziroma družbenopolitičnem delu.
Vsi kriteriji se upoštevajo kumulativno.
3.	člen
Štipendiste za Titov sklad predlagajo na osnovi javnega razpisa TOZD (sindikalne organizacije, oziroma samoupravni organi) ter organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije.
4.	člen
Sredstva za Titov sklad so:
—	del solidarnostno združenih sredstev (od 0,5 %), ki ga vsako leto za Titov sklad določijo udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju v SR Sloveniji,
—	namenska sredstva organizacij udeležencev družbenega dogovora,
—	druga sredstva (prispevki občanov, organizacij ipd.).
5.	člen
Pravila o delovanju sklada bo sprejela skpuščina Titovega sklada na prvi seji.
Predloge za možne kandidate pošljite na občinsko konferenco ZSMS Mozirje.
V skladu z določili zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) ter 6. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve v občini Mozirje
razpisuje
samoupravna enota za graditev stanovanj stanovanjske skupnosti občine Mozirje po sklepu zbora delegatov enote z dne 24. 12. 1976
2. NATEČAJ
za posojila delavcem za «zidavo družinskih stanovanjskih hiš v osebni lasti.
Natečajna vsota znaša 400.000,00 din.
Razpisni pogoji:
Posojilo po tem natečaju lahko dobijo delavci:
—	ki so zaposleni v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in so podpisnice družbenega dogovora o obveznem združevanju, upravljanju in uporabi sredstev za usmerjeno stanovanjsko gradnjo v občini Mozirje;
—	da namensko varčujejo pri poslovni banki;
—	da se njihova gradnja šteje za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo.
Prednost imajo delavci, ki:
—	imajo nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine;
—	zidajo družinsko stanovanjsko hišo ob upoštevanju elementov za standardno stanovanje;
—	zidajo družinsko stanovanjsko hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda;
—	bodo s preselitvijo v novozgrajeno hišo sprostili družbeno najemno stanovanje.
Posojila po tem natečaju se dajaje največ za dobo 15 let s 3,5 °/o obrestno mero. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča za 2%.
Vloge za posojila bo sprejemala Samoupravna stanovanjska skupnost občine Mozirje.
Rok za prijavo na natečaj je 15 dni od dneva izida Savinjskih novic.
Po tem roku vloženih prijav ne bomo upoštevali.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE
srečanja
rvtln.rJiU
Komisija za informiranje	E M 11 'll	m H H
pri OK ZSMS Mozirje	1111	jj Jf g p
SLAB ODZIV SMUČARJEV
Občinska konferenca zveze socialistične mladine in občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin sta konec februarja na Golteh pripravila tradicionalni smučarski tekmovanji. Mladinci in mladinke so tekmovali za pokal Slavka Šlandra, starešine pa za pokal Franca Rozma-na-Staneta. Tekmovanje, ki ga je tehnično izvedel mozirsk ismučarski

ZSMS Mozirje (Tratnik, Prušek);
4.	00 ZSMS Šmartno 85,4; 5. AMZ Šmartno 88,2; 6. OŠ Gornji grad 91,3; 7. 00 ZSMS Ljubno 93,8.
Posamezno: 1. Ajnik (Luče) 37,4; 2.-3. But (OŠ Mozirje) in Hren (Rečica) 38,2; 4. Robnik (AMZ Luče) 38,8; 5. Vezočnik (Ljubno) 39,0; 6. Tratnik (Mozirje) 39,2; 7. Marovt (AMZ Luče) 39,4; 8.—9. Prušek (Mozirje) in Repenšek (Študentje Gornji grad) 39,5; 10. Erjavec (Mozirje) 39,6 itd.
Mladinke — ekipno: 1. 00 ZSMS Nazarje 87,9 in 2. AMZ Luče 91,8.
Posamezno: 1. Urank (Nazarje) 42,2; 2. Marolt (Luče) 43,4; 3. Skok (Mozirje) 45,4;	4. Pavlič (Nazarje)
45,7; 5. Češnovar (Luče) 48,4; 6. Tir-šek (Gornji grad) 50,9.
ZRVS — ekipno: 1. Mozirje I (Marovt, Herček) 84,5; 2. Luče (Letnär, Knapič) 86,4; 3. Mozirje II (Purnat, Marolt) 91,7; 4. Nazarje I 93,3; 5. Nazarje II 100,9.
Posamezno: 1. Letnar (Luče) 41,3; 2. Marovt 42,1; 3. Herček (oba Mozirje I) 42,2; 4. Purnat (Mozirje II) 44,2; 5. Knapič (Luče) 45,1; 6. K. Planovšek (Nazarje I) 45,8; 7. Štiglic (Nazarje II) 46,7; 8. Marolt (Mozirje II) 47,5; 9. Klemše (Nazarje I) 47,5;
10.	T. Planovšek (Nazarje II) 59,2.
r mu:	wm
lili.. it	JSi
Zagrizena tekma z vratci in časom
klub, je bilo dokaj dobro pripravljeno, pa vseeno bo treba v prihodnjih zimah k takšnim spominskim in tradicionalnim prireditvam pristopiti z nekoliko več zavzetosti in resnosti. To velja za vse, za organizatorje in za nastopajoče. Čudno je namreč, da se je od 85 prijavljenih mladink in mladincev na štartu pojavilo le 44, torej niti polovica. Zanemariti pa ne gre tudi prav mačehovskega odnosa RTC Golte do omenjenih, in verjetno ne le do teh tekmovanj. Kakorkoli že, obeh tekmovanj ne smemo podcenjevati in jih bomo morali prihodnjič pripraviti tako, kot si zaslužita.
REZULTATI:
Mladinci — ekipno: 1. OO ZSMS Luče (Ajnik, Pečovnik) 77,7; 2. AMZ Luče (Robnik, Marovt) 78,2; 3. OO
ir
t
Predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Vlado Košir izroča pokal Slavka Šlandra Francu AJNIKU
Prijetno srečanje
V	Rečici ob Savinji je bilo v soboto, 12. marca tekmovanje v šahu in v streljanju z zračno puško, ki tudi sodi v splet okrepljenega sodelovanja med obrambnimi dejavniki v občini. Tokrat so tekmovanje pripravili občinska konferenca ZSMS, osnovna organizacija iz Rečice, domača strelska organizacija in športno društvo. V obeh disciplinah so se pomerili delavci postaje milice, vojaki iz Logarske doline, člani ZRVS iz Rečice, mladi teritorialci iz Mozirja in domači strelci in mladinci. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno, vsi tekmovalci pa so ponovno izrazili željo, da bi se na takšen način še večkrat srečali.
V	streljanju z zračno puško so bili ekipno najboljši strelci postaje milice, pred ekipo TO iz Mozirja in osnovno strelsko organizacijo iz Rečice. Med posamezniki je bil najboljši Silvo Zdolšek (TO Mozirje), drugi in tretji sta bila Silvo Kukovič in Sreten Stanojkovič (oba postaja milice).
V	šahu so se najbolj izkazali igralci osnovne organizacije ZRVS iz Rečice, drugo mesto so zasedli domači mladinci in tretje ekipa TO iz Mozirja. Zoran Zjajič iz osnovne organizacije ZSMS Savinjski partizan, drugo mesto pa sta si razdelila Zdravko Novak (OO ZRVS Rečica) in Anton Irmančnik (OO ZSMS Rečica).
Vojko HREN
Sindikat na smučeh
Prvi dan v marcu je občinski svet zveze sindikatov Mozirje v sodelovanju s tekmovalno komisijo za množičnost pri OTKS Mozirje, na Golteh priredil občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. V treh starostnih kategorijah je nastopilo 51 moški in 14 žensk.
REZULTATI:
Ženske — posamezno: 1. Mija Čeplak (DPO) 53,5; 2. Fanika Napotnik 55,6; 3. Joža Napotnik (obe MGA) 66,6; 4. Anica Rifelj (GLIN) 70,3; 5. Pavlina Jošt (SO) 70,6 itd.
Moški — posamezno: 1. Ivan Fe-dran (Smreka) 42,2; 2. Franc Ajnik (OŠ Luče) 43,1;	3. Jože Pečovnik
(GG) 44,1; 4. Albin Robnik (ZKZ) 44,4; 5. Danijel Strmčnik (Smreka) 44,5 itd.
Ženske — ekipno: 1. MGA Nazarje (Fanika in Joža Napotnik) 2:02,2; 2. DPO in SIS (Mija Čeplak, Marja Sedovnik) 2:12,0; 3. SO Mozirje (Pavlina Jošt, Mojca Finkšt) 2:27,3.
Moški — ekipno:	1. Smreka I
(Ivan Fedran, Danijel Strmčnik) 1:26,7; 2. ZKZ Mozirje (Albin Robnik, Boris Remic) 1:31,9; 3. Smreka II (Ludvik Bezovšek, Jože Letnar) 1:32,9 itd. Skupno je bilo uvrščenih 21 ekip.
ZGODOVINA GORNJESA VINJSKEGA PLANINSTVA
Pravi smisel za prirodo in njene lepote je rodil šele novi vek, proti koncu 18. stoletja tudi smisel za lepote in odkrivanja planin in gorskih vršacev, vendar organizirano šele v drugi polovici 19. stoletja (1857 — The Alpine Club London).
Slovenija je alpska dežela s sredogorji, ki so s svojimi lepimi gozdovi in pašniki priljubljena izletišča številnih prijateljev planinske prirode. Razumljivo je, da se je v takem okolju že zelo zgodaj Začelo pri ljudeh razvijati zanimanje za ta gorski svet, ne le poklicno, tudi iz rekreacijskih in znanstvenih nagibov.
Ob 60-letnici dr. Johannesa Frischaufa leta 1907 v Mozirju
Fran Kocbek
Politične razmere v 18. in 19. stoletju so bile za Slovence izredno težke. Predvsem Nemci, pa tudi Italijani so si lastili pravice v našem alpskem svetu. Triglav so 1778. leta osvojili Slovenci. Okoli 1871. leta so se začele pojavljati v nemško-av-strijskem časopisju vesti o vzponih in znanstvenih raziskavah v slovenskih gorah. Ustanavljala so se različna društva, ki so hitela s ponemčevanjem naših planin. 1874. leta je nastalo nemško in avstrijsko alpsko društvo (D. u. ö. A. V.); več njegovih sekcij je imelo svoj sedež na slovenskih tleh. Ravno tako je posegalo na naše ozemlje tudi delovanje Kluba avtsrijskih turistov in Štajerske gorske družbe. Na. te organizacije se je skraja opiralo tudi delovanje dr. Johannesa Frischaufa, navdušenega planinca, graškega univerzitetnega profesorja, ki je že od leta 1868 obiskoval naše planine, od leta 1874 pa sistematično preiskoval in turistično ter književno obdeloval Savinjske alpe. V družbi domačih gorskih vodnikov je premagal niz vrhov in v Savinjskih alpah zgradil prve tri skromne planinske koče, oziroma zavetišča: pod Ko-krskim sedlom na Suhadolnikovi planini, na Okrešlju in Korošici; odkril in markiral je več poti, za najnujnejše potrebe nadelal pot tudi na Kamniško sedlo.
V tem času se je ob močnih nacionalnih gibanjih začela porajati ideja tudi o slovenski planinski organizaciji, saj so posamezni planinci opravil dokaj vzponov doma in na tujem že prej. Tudi Frischauf je pozdravil ustanovitev Slovenskega planinskega društva (v nadaljnjem besedilu: SPD) 27. 2. 1893, saj mu je bila zdaleč pretirana nemško nacionalna u-smerjenost Nemškega in avtsrijskega skega društva (N. i. a. a. d.) v naših ninah zoprna.
SPD se je uspešno vključevalo v slovensko narodno gibanje, se borilo proti potujčevanju in dosti prispevalo k utrditvi slovenske narodne veljave. Že v pr-
vem letu svojega obstoja je dobilo dve podružnici: Kamniško in Savinjsko.
Garaško delo je bilo ustanoviti prvo SPD na Štajerskem, kjer je bilo vse gospodarsko, kulturno in politično raznarodovalno delo ne le celjske, temveč vse Spodnje-štajerske nemškutarije v neoviranem zagonu. Podprto je bilo od Südmarke pa do LandesausschuSsa v Gradcu ter raznih trgovskih in industrijskih podjetij po vseh mestih in mestecih, kjer niti turnerska, gesangsvereinska in druga taka društva niso stala ob strani; posebno v Cilli, Schönstein itd., kjer je globoko koreninil nemčurski, nemškutarski in maloštevilni nemški živelj.
Savinjska podružnica SPD (ŠP SPD) je bila ustanovljena 28. 8. 1893 v Mozirju, ki je bilo slovensko, obenem pa tudi prirodno izhodišče za Savinjske alpe in že znan letoviščarski kraj. Ni namreč slučajno, da je bilo prvo SPD na Štajerskem ustanovljeno ravno v Mozirju. Za to sta pomembni dve dejstvi: prvo ih zelo pomembno je, da je Mozirje v tem času bilo znan domoljuben trg z vsestransko razvitim narodnim in društvenim življenjem, saj so tu že obstajala od 1874 Gornjesavinjska posojilnica, 1877 Narodna čitalnica, 1882 Savinjski Sokol, 1877 Požarna bramba, 1888 Podružnica CiriL Metodove družbe, 1892 Tujskoprometnd in olepševalno društvo. Druga in nič manj pomembna pa je okoliščina, da je v tem času živel in delal v teh krajih Fran KOCBEK.
Pravzaprav je čudno, da je sin vinskih Slovenskih goric le nekaj mesecev za ustanovitvijo SPD v Ljubljani postavil temelje SP SPD. Fran Kocbek se je rodil 26. 1. 1863 v LočiČ bregu pri Lenartu v Slovenskih goricah viničarju Juriju Kocbeku in materi Tereziji, rojeni Jurkovič. Ljudsko šolo je obiskoval v Negovi, meščansko šolo v Radgoni, 1882 pa v Mariboru maturiral na učiteljišču. Služboval je v Žalcu, na Rečici ob Savinji, od 1890. leta do 1921. pa kot nad-^ učitelj v Gornjem gradu. Tu se je 1892. leta poročil z Vilmo Hofbauerjevo iz Mozirja, s katero je imel 6 otrok. Dne 6. 8. 1930 je umrl v Gornjem gradu, kjer je tudi pokopan.
Kocbek je že kot dijak mnogo pešačil doma, kasneje po Pohorju, okolici Žalca. Ti, sprva botanični izleti so se spremenili v vidno turistično-planinsko slo; že 1887. leta je napravil turo iz Luč na Korošico in Ojstrico ter sestop čez Škarje in Kle-menčo jamo v Logarsko dolino. 1889. je prišel kot učitelj na Rečico in brez oddiha oblezel Dobrovlje, Golte, Menino, Rogatec in Raduho. V Mozirju se je seznanil s pesnikom Antonom Aškercem, ki je tu kaplanoval, in še njega zvabil v Logarsko dolino. 15. 7. 1893 je pismeno, 23. 9. 1893 pa osebno stopil v stik s prof. dr. Johannesom Frischaufom, ki mu je od-
tlej nepogrešljiv mentor, vodnik in pomočnik, tako v borbi s celjsko N.i.a.a.d., kakor pri delovanju takrat ustanovljene SP SPD
Ko se je naihreč ustanovilo SPD, se je Kocbek obrnil nanj za informacijo, če namerava društvo razširiti delokrog tudi v Savinjske alpe. V tem primeru, da je rade volje pripravljen pomagati. Odgovor je bil ta, da so mu prepustili poverjeništvo za SPD, markiranje vseh potov, postavljanje kažipotov ipd., istočasno pa so mu v Luče dostavili ves za to potrebni material. Z mladostnim elanom je pričel z delom in kmalu imel razpredeno že celo mrežo zaupnikov in pomočnikov: V Lučah tamkajšnjega prvega učitelja, pozneje poštarja in občinskega tajnika Antona Pustoslemška, ki mu je bila dragocena opora v Lučah: nasvetoval in preskrbel mu je najboljše ljudi ža gorske vodnike in oskrbnike, oskrbel potrebne izjave in dovoljenja kmetov za markiranje in naprave potov čez njihova zemljišča in podobno.
V Planici posestnika Jakoba Planinška, zelc dobrega Frischauf o Vega prijatelja, ki je v svoji gostilni opremil in prepustil sobo S tremi posteljami, ki jih je kasneje poklonil SPD; v Solčavi Antona Herleta, p. d. Vitežiča ož. Matevža, tudi odličnega in naprednega čebelarja, gostilničarja in poznejšega poštarja Kristijana Germelja p. d. Šturma. Obema je Kocbek preskrbel knjigo ža vpis tujcev; V Kamniški Bistrici pa je bil zaupnik tamkajšnji gozdar Josip Luznar.
Medtem pa se je že pripravljala ustanovitev SP SPD. Kocbek je sklical pripravljalni sestanek za 20. 8. 1893, ki se ga je med drugim udeležil tudi Anton Aškerc in ko je bil določen datum ustanovnega občnega zbora. Tako je 28. 8. 1893 bila ustanovljena V znani gostilni Alojza Goričarja Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva s sedežem v Mozirju. Kocbek je bil soglasno izvoljen ža načelnika, kar je ostal do leta 1927, do leta 1912 pa je bil hkrati tudi blagajnik. V Gornjem gradu je bival tudi tajnik, po eden izmed odbornikov je bil iz-Mozirja in Celja; šele leta 1912 se je odbor pomnožil. V primeru potrebe si je odbor pomagal s posebnimi odseki in krajevnimi zaupniki. V širšem smislu pa je bil zaupnik vsak član podružnice^ V letu ustanovitve je imela SP SPD 41 članov; leta 1910 pa enega častnega člana, 25 ustanoviteljev in 141 drugih članov.
Delokrog podružnice SO bile Savinjske planine in sosednje Karavanke, pa tudi celjsko in sosednje hribovje. Veliko skrbi so povzročala potrebna finančna sredstva. Odbor je bil iznajdljiv, javnost pa je podružnico rada podpirala, ker se je zavedala njenega, tudi nacionalnega pomena. Na roko so ji šli tudi posestniki in
(Nadaljevanje na strani 8)
ZGODOVINA
(Nadaljevanje s 7. strani)
prebivalci gorskega sveta. Koristna pa ji je bila še velika naklonjenost knezoško-fa Missije in ljubljanskega stolnega kapitlja, žal pa je skraja bilo gornjegrajsko oskrbništvo neprikrito nenaklonjeno. Dobo ustanovitve pa do prve svetovne vojne smemo imenovati dobo ustanovitve, utrditve in polaganja planinskih temeljev.
Mlada podružnica je posvečala posebno pozornost markiranju poti. Ob koncu prvega leta delovanja jih je bilo markiranih nad 40. V razmeroma kratki dobi je markirano omrežje pokrivalo ves osrednji del Savinjskih alp, Rogatec, Menino, Olševo, Raduho, Golte. Segalo pa je še do Mrzlice, Gore Oljke in Uršle gore. Zelo koristna je bila sposobnost domačinov, zlasti Lučanov in Solčavanov. Pota na Mozirski planini so oskrbovali Mozirjani, Mrzlico najprej Žalčani, kasneje Celjani; prav tako so domačini skrbeli za pota bolj oddaljenih točk: Uršle gore, Lisce, Boča.
Podružnica je morala graditi tudi nova pota. Po otvoritvi Kocbekove koče je Uršič nadelal pot od koče do Ojstrice in do Škarij proti Logarski dolini. Istega leta (1894) je bila zgrajena nova krajša slovenska pot na Okrešelj, ki jo je zgradil Piskernik. Od 1894 do 1900 so gradili pot skozi Turški žleb na Skuto in Rniko, trasiral jo je Frischauf, ki se je udeležil tudi otvoritve. Že leta 1876 je Frischauf začel nadelovati pot z Okrešlja na Kamniško sedlo ali do Jremanovih vrat, v letih 1905 in 1906 je bila zgrajena pod nadzorstvom prof. Herleta. Da bi podružnica zavarovala svoja pota pred tujim poseganjem, si jih je pravno zaščitila.
Leta 1903 si je po nasvetu J. Frischaufa oskrbela pismeno dovoljenje od posestnikov Luč in Solčave, s katerimi je bila pridržana izključna pravica nadelave potov in markiranja po njihovem ozemlju le SP SPD. To pravico sta poslej priznavala tudi škofijsko oskrbništvo v Gornjem gradu in meščanska korporacija v Kamniku.
PS SPD je mislila tudi na zgraditev planinskih zavetišč. Ob ustanovitvi sta bili na tem področju koča na Korošici in na Okrešlju, ki ju je postavil Frischauf ter ju je oskrbovala celjska sekcija N.i.a.'a.d. in sta bili v zelo slabem stanju. Pogodbeno pa je sekcija imela v najemu še Piskernikovo hišo v Logarski dolini. Najprej je SP SPD pričela z zavetiščem pod Ojstrico; od kmeta Jurija Moličnika je dobila v last del Moličke planine, kjer je že leta 1894 stalo zavetišče, ki so ga na Aškerčev predlog imenovali Kocbekova koča; prvi in z malimi vmesnimi presledki dolgoletni oskrbnik je bil Jurij Planinšek p. d. Kraševec iz Luč. Leta 1898 je podružnica zgradila v bližini te koče na pečini nad Robanovim kotom še kapelico Sv. Cirila in Metoda po Kocbekovem načrtu, ki pa jo je pozimi 1950/51 zdrobil plaz.
1895. leta je podružnica od ljubljanskega škofa Missije dobila dovoljenje za u-porabo lovske koče na Raduhi in na Gol-teh, le-to pa je že leta 1896 zamenjala nova, ki so jo postavili prizadevni Mozirjani. Naslednje leto so začeli graditi nad Mrzlim dolom na Koritih med Dle-skovcem in Ojstrim vrhom Lučko kočo. 1898. leta je tako postala vmesna postojanka med Lučami in Kocbekovo kočo ob novi, krajši poti, ki jo je nadelal in trasiral Jurij Planinšek.
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Janez PLESNIK — Uredništvo in uprava; Mozirje 175, telefon Mozirje (830-017) — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopis, objave in oglase za vsako številko sprejemamo od petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO Celje TOZD grafika Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.
PLANINSTVA
Istega leta je bila otvorjena Gornjegrajska koča na Menini, v dolinici med Smrekovcem in Zalegami. Pričetek del sega v leto 1896. Gornjegrajski upravitelj iz nasprotovanja ni hotel izdati dovoljenja za krkšnokoli dejavnost na »knežo-škofijskem svetu« ter je zahteval, da mora podružnica tudi iz koče na Raduhi odnesti ves inventar. Šele po intervenciji kanonika Sušnika in škofa Missije je stvar stekla; žal pa je koča med prvo svetovno vojno pogorela.
Leta 1899 so Žalčani zgradili Hausen-bichlerjevo kočo na Mrzlici, studeniški župnik Martin Žekar pa v okviru podružnice kočo na Boču, ki jo je leta 1903 prevzela Podravska podružnica. Leta 1902 je po zaslugi razborškega nadučitelja Blaža Jurka bila zgrajena planinska koča na Lisci, na Raduhi pa leta 1910 koča na Loki.
Že ob ustanovitvi je podružnica mislila na zavetišče na Okrešlju, vendar so to delo ovirali Nemci in niso pomagale nobene, niti škofove intervencije, saj je bil nasproten tudi osrednji odbor SPD do leta 1907, ko je plaz odnesel staro nemško kočo. SP SPD je položaj izrabila; od novega gornjegrajskega upravitelja Pa-riša (Parischa) je dobila pristanek za novo stavbo. Načrt za spodaj zidan, zgoraj leseni planinski dom je naredil inž. Ska-berne iz Ljubljane, dela pa prevzel stari praktik Piskernik. 2. 8. 1908 je bil dom slovesno otvor j en kljub slabemu vremenu.
SP SPD je mislila tudi na Logarsko dolino. Poleg nakupa dveh oralov zemljišča, na katerem je bilo nemško zavetišče, je bila 1897 v Celju ustanovljena zadruga »Rinka«, ki si je zadala nalogo, da na tem zemljišču zgradi hotel. Načrt pa je bil neizvedljiv tudi zaradi neprimernih cest.
Pomembno pa je omeniti tudi propagandno dejavnost. Že v prvi številki Planinskega vestnika, ki ga je začelo SPD izdajati leta 1895, je 9 člankov Kocbekovih. Skupaj z učiteljem Mihom Kosom je Kocbek 1894 izdal Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico. Obširnejša knjižica Savinjske planine — vodnik po gorah in planinah iz leta 1903. Leta 1910 pa je začel Kocbek izdajati priročni Planinski koledar.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
Mladinci na seminarju
V februarju je občinska konferenca ZSMS Mozirje v Gornjem gradu pripravila enodnevni seminar za člane predsedstva in predsednike o-snovnih organizacij. Pri izvedbi sta ji bila v veliko pomoč klub samo-upravljalcev in delavska univerza. V precej natrpanem programu so mladi slušatelji poslušali štiri zanimiva predavanja. Najprej jim je načelnik oddelka za ljudsko obrambo Janez Žagar predstavil sistem ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Spregovoril jim je o ustavni ureditvi ljudske obrambe, o pravicah in dolžnostih delovnih ljudi in občanov. o podružbljanju obrambnih priprav, o pravicah in dolžnostih krajevne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in drugih sorodnih dejavnikov, o civilni zaščiti in o vključevanju mladih v enote teritorialne obrambe. Zelo zanimivo je bilo zlasti predavanje Mileta Ura-njeka iz Velenja o vlogi zveze komunistov v boju za samoupravljanje, neuvrščenost in mir v svetu, srednjeročni načrt občine Mozirje pa je mladinkam in mladincem predstavil mag. oec. Alfred Božič. O četrti temi bomo morali zapisati kaj več prihodnjič. Z njo je Jože Krebl iz Velenja mladim orisal organiziranost zveze socialistične mladine s posebnim poudarkom na organizaciji dela in na opravljanju nalog v posameznih osnovnih organizacijah.
DEŽURNI ŽIVINOZDRAVNIC
3. 4. 1977 mag. vet. RESNIK Tone, Mozirje, tel. 830-978.
11. 4. 1977 dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001.
18. 4. 1977 dr. vet. LOGAR Franc, Logarska dolina, tel. 846-025.
25. 4. 1977 mag. vet. MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji, tel. 840-044.
OBVESTILO
Občinski odbor ZZB NOV Mozirje obvešča vse borce NOV, da imajo prednost v ambulantah v občini Mozirje po naslednjem razporedu:
Zdravstvena postaja Mozirje:
dr. Ivan BUT, torek: od 11.30 do 13.30, petek: od 11.30 do 13.30.
ZDRAVSTVENA POSTAJA NAZARJE:
dr. Franc SIRKO, ponedeljek: od 11.30 do 13.30, sreda: od 11.30 do 13.30.
dr. E. KELEMEN, torek: od 7. do 9. ure, četrtek: od 7. do 9. ure.
ZDRAVSTVENA POSTAJA GORNJI GRAD:
dr. Franc URLEP, ponedeljek: od 7. do 9. ure, četrtek: od 7. do 9. ure.
ZDRAVSTVENA POSTAJA LJUBNO OB SAVINJI:
dr. E. ŠPRAJC, torek: od 7. do 9. ure, četrtek: od 7. do 9. ure.
ZDRAVSTVENA POSTAJA LUCE:
dr. A. ŽUNTER, torek: od 7. do 9. ure, četrtek: od 7. do 9. ure.
8