459ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
JUBILEJI
Dr. Du{an Biber – osemdesetletnik
Petindvajsetega maja letos je praznoval osemde-
setletnico dr. Du{an Biber, upokojeni znanstveni
svetnik In{tituta za novej{o zgodovino, zgodovi-
nar z iskrivo, ~esto tudi polemi~no besedo.
Du{an Biber spada med tiste slovenske zgodo-
vinarje, ki jim znanstvena pot ni bila polo‘ena v
zibko v premo~rtni liniji od izbire {tudija do upo-
kojitve, pa~ pa je v zgodovinopisje pri{el po ve~
prelomih, tudi pod pritiskom ~asa, ki nikakor ni bil
enostaven. Bibrova generacija 1926 z ljubljanske
klasi~ne gimnazije je do‘ivela vse tisto, kar je odra{-
~ajo~im, ki so smeli in celo morali naenkrat odra-
sti, prinesla druga svetovna vojna. Biber je po svo-
jem izvoru Ljubljan~an, rodil se je in svojo mla-
dost pre‘ivel v najo‘jem centru mesta, na Miklo-
{i~evi ulici, ~eprav je, kot se sam izrazi, plod so-
kolske ideje. O~e Josip, Ljubljan~an, ban~ni urad-
nik, navdu{en Sokol, je mamo Vido Perhavec, ki je
bila prav tako Sokolica, le da v Trstu, spoznal na
sokolskem sre~anju.
Petnajstletni Du{an Biber je ‘e v prvem letu okupacije sodeloval v odporni{kem gibanju,
junija 1942 je izkusil koncentracijsko tabori{~e Gonars in nato Monigo. To ga je scela opre-
delilo; po izpustu iz tabori{~a februarja 1943 je septembra, ko so se za nekaj dni odprli
ljubljanski bloki, krenil v partizane. Ker je znal pisati, je kmalu postal propagandist v brigad-
nih {tabih in pripadnik partizanske »sedme sile«. Sam pravi, da se je med svojim partizan-
stvom najbolje po~util v 2. brigadi VDV na Primorskem. Konec vojne je preko baze Glavne-
ga {taba NOV in POS v Biogradu na moru pri{el spet na slovensko ozemlje v Prekmurju, v
misiji General{taba JA, ki je bila poslana v tedaj od Rde~e armade zasedeno Prekmurje. V
rodno Ljubljano se je vrnil sredi maja prek kaoti~ne [tajerske in takoj pre{el v mirnodobno
slu‘bo, ~e lahko prva povojna leta sploh tako imenujemo. Kot novinar se je najprej udejstvo-
val pri Ljudski pravici. Med njegovimi ~lanki naj omenim prvi povojni ~lanek o zaporu v
Begunjah, ki je nastal v ~asu, ko so se vrhovi slovenskega agitpropa odlo~ili, da je treba
bralce posebej spomniti na vrsto zlo~inov in nasilja, ki so ga povzro~ili okupatorji in domo-
branci (bilo je to isto~asno s skrivnim pobojem domobrancev). @e dva meseca pozneje je
urednikoval v obnovljenem Kme~kem glasu, glasilu OF namenjemu kme~kemu prebivalstvu.
Njegovi najbolj plodni novinarski leti sta bili tisti, ko je postal v za~etku leta 1947
zunanjepoliti~ni urednik Ljudske pravice. Novinarska slu‘ba se je kon~ala za Bibra s krahom.
Spletka v uredni{tvu, kjer 22-letni urednik ni bil vsakemu po godu, ga je v skrajno napetih
460 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
~asih po resoluciji informbiroja pripeljala v roke UDBe. Aretirali so ga 13. septembra 1949
in do februarja 1950 je sedel v zaporu na Poljanskem nasipu. O~itno mu niso mogli dokazati
kaj dolo~nega (nek njegov kolega funkcionar je v tedanji maniri zapisal, da sicer ni inform-
birojevec, njegovo delo pa objektivno koristi informbiroju), saj je bil po pol leta izpu{~en.
Vendar mu posredovanje za sozaprto kolegico ni prineslo miru; ‘e po desetih dneh je bil spet
aretiran in to pot odrejen za 6 mesecev ’dru‘beno koristnega dela’, kot se je reklo jugoslovan-
ski ina~ici policijske internacije. Trpko v~asih pove, da je gradil Litostroj. Psihi~ni zlom ga je
pripeljal na Psihiatri~no kliniko, kjer se je ve~ mesecev zdravil pod imenom Tone [korjanc,
s katerim so ga prijavili policijski organi. Po izpustitvi ga je dru‘ba uvrstila med za~asne
invalidske upokojence. Aretacija, zapor, internacija in psihiatri~no zdravljenje so pomenili
popoln prelom v zasebnem in poklicnem ‘ivljenju. Slu‘bo v Ljudski pravici je samoumevno
izgubil dan po prvi aretaciji, obnovili so mu jo marca 1950, a zanj kot novinarja ni bilo
zaposlitve in tudi zakon ni vzdr‘al strahotne preizku{nje. Njegovo ime se je pojavljalo, kot
lahko danes vidimo v arhivskem gradivu, {e ve~ let na policijskih listah informbirojevcev. S
svojim prizadevanjem je dosegel pozneje v {estdesetih letih tiho rehabilitacijo, s pomo~jo
Dru{tva novinarjev LR Slovenije so mu tudi naknadno priznali leta brezposelnosti za svobodno
novinarsko delo.
Med zgodovinarje je za{el na nasvet svojega prijateljsko naklonjenega zdravnika dr. Kano-
nija, ~e{ da bo tam zanj mirnej{i in za njegovo preve~ direktno in iskreno izra‘anje manj
nevaren pristan. Vpisal se je na zgodovino na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je sep-
tembra 1957 diplomiral. Zaposlili ga niso. Namenjen naj bi bil za enega od sodelavcev usta-
navljajo~ega se In{tituta za novej{o zgodovino. Med ~akanjem so mu ’kadrovniki’ namignili,
da Institut za dru{tvene nauke v Beogradu razpisuje nate~aj za znanstvene {tipendiste. Prija-
vil se je, bil izbran med ve~ kot dvajsetimi kandidati in tako 2. decembra 1958 v jugoslovan-
ski prestolnici za~el, pa tudi skoraj 16 let nadaljeval svojo raziskovalno in znanstveno kariero
zgodovinarja. Odrejeno mu je bilo podro~je jugoslovansko-nem{kih odnosov med obema
vojnama. Svojo promocijo za doktorja znanosti je kljub temu dosegel na ljubljanski univerzi.
Doktoriral je leta 1964 s temo o jugoslovanskih Nemcih v tridesetih letih: Nem{ka narodno-
stna manj{ina v stari Jugoslaviji s posebnim ozirom na nacisti~no gibanje. Biber je v njej
pokazal na oblike in vzvode, ki so vodili k nacifikaciji precej raznorodne nem{ke manj{ine v
Kraljevini Jugoslaviji, pri ~emer je uporabil ‘e iz nem{kih arhivov zbrane vire. Disertacijo je
dve leti pozneje dopolnjeno izdal v knji‘ni obliki in zanjo leta 1967 prejel nagrado sklada
Borisa Kidri~a.1 Vsaj v slovenskem prostoru velja za {e vedno temeljno delo, na katerem so
raziskovalci gradili raziskovanja nadaljnje usode nem{ke manj{ine.
Prvih deset let svojega raziskovalnega dela na in{titutu v Beogradu se je posve~al pred-
vsem omenjeni tematiki, jugoslovansko-nem{kim odnosom v zadnjem desetletju pred svetovno
vojno, ob ~emer je svoje raziskovanje osredoto~al na nem{ko-jugoslovanske diplomatske
odnose, stike in konflikte zlasti v letih, ko je bil predsednik vlade Milan Stojadinovi}. Poleg
‘e omenjene knjige o nem{ki manj{ini v Jugoslaviji in ve~ razprav o nem{ki politiki v kon-
tekstu manj{ine in politike Kraljevine Jugoslavije2 je njegova {tudija o Simovi}evem dr‘av-
nem udaru 27. marca 1941 in ostalem dogajanju zadnje tedne pred napadom na Jugoslavijo
eden od najbolj opaznih rezultatov raziskovane tematike. Vzporedno z raziskovalnimi rezul-
tati je tudi strokovno napredoval, od {tipendista do asistenta, znanstvenega sodelavca do
vi{jega znanstvenega sodelavca.3 Leta 1969 je ob reorganizaciji zveznih in{titutov pre{el v
1 Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941. Ljubljana : Cankarjeva zalo‘ba, 1966, 480, [16] str.
2 Npr. O padu Stojadinovi}eve vlade. V: Istorija XX. Veka. Zbornik radova 8, Beograd 1965.
3 The Yugoslav Coup d’Etat : 27th March 1941. V: John Ericson, David Dilks (ur.): Barbarossa : the Axis and the
Alies. Edinburgh 1994.
461ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
In{titut za sodobno zgodovino jugoslovanskih narodov in narodnosti (Institut za savremenu
istoriju) v Beogradu, kjer je dosegel naziv znanstvenega svetnika.
Konec {estdesetih let je Biber s svojo zna~ilno elokvenco zaznal nov neiz~rpen rudnik –
deklasificirane britanske in malo pozneje ameri{ke vire iz obdobja druge svetovne vojne, ki
so se ravno odpirali raziskovalcem, med njimi pa so bili najbolj intrigantni tisti o usodi Jugo-
slavije tik pred in med drugo svetovno vojno, pa tudi tik po vojni. To je opredelilo vse njego-
vo nadaljnje raziskovanje, saj je temi posvetil vse svoje sile naslednjih dvajset let zaposlitve
in {e po upokojitvi. Prvi~ se je sicer sre~al z obdobjem druge svetovne vojne ‘e med zbira-
njem gradiva o Jugoslaviji v mikrofilmanem italijanskem in nem{kem gradivu, ki ga je hra-
nila ameri{ka vojska v Alexandrii pri Washingtonu; za ve~ raziskovalnih institucij v Beogra-
du je namre~ izbiral za jugoslovansko zgodovino zanimive posnetke.
Fonde v takratnem Public Record Office (danes National Archives) v Londonu, ki so se
nana{ali na Jugoslavijo, je sistemati~no pregledoval, pripravljal preglede vsebin in kolikor so
dopu{~ala sredstva tudi kopiral gradivo. [e danes velja, da je od jugoslovanskih zgodovi-
narjev prebil najve~ ~asa v londonskih arhivih in tudi najbolj sistemati~no pregledal na Jugo-
slavijo nana{ajo~e se gradivo.4 Rezultati raziskovalnega dela, za katerega je bil dobro uspo-
sobljen, saj je teko~e obvladal angle{~ino kot tudi nem{~ino, franco{~ino in italijan{~ino, so
najprej dosegli visoko popularnost; pripravil je namre~ za objavo cele serije dokumentov.
Za~el je sicer z problemom mar~nega dr‘avnega udara leta 1941 v Jugoslaviji, kjer mu je
vodilni beograjski ~asnik Politika objavil obse‘en feljton. Sploh je Bibra kot zgodovinarja
mo~no obele‘evala njegova novinarska ‘ilica in izku{nja; neko~ je celo poudaril, da mu je
bila kot zgodovinarju, ki se ukvarja z mednarodnimi odnosi, izku{nja zunanjepoliti~nega
urednika dragocena, celo bolj kot zgodovinarska izobrazba. Vsekakor je ostal publiciranju v
javnih glasilih zvest vse svoje raziskovalno obdobje. V obliki podlistkov v zagreb{kem Vjes-
niku je izdal tri ob{irne serije dokumentov o zavezni{ki politiki do Jugoslavije in do odpor-
ni{kega gibanja, tudi za ~as po vojni.5 Serijo je ~asnik, niti sam ne ve na ~igavo posredovanje,
prekinil potem, ko je prinesla prve dokumente o problemu povojnih pobojev.
Tematiko odnosov obeh zahodnih zaveznikov do Jugoslavije v ~asu druge svetovne vojne
je dr. Biber pozneje, ko je z ve~ raziskovanji v arhivih lahko zaokro‘il svoje poznavanje
gradiva, obdelal v vrsti razprav. Mnoge so bile pripravljene za nastope na znanstvenih konfe-
rencah, okroglih mizah in predavanjih. Udele‘il se jih je v Evropi in Ameriki okoli {tirideset,
pove~ini z referatom, sicer vsaj z diskusijo. Nekatere od razprav so dostopne tudi v sloven-
skem zapisu, v na{ih zgodovinarskih in drugih revijah ali jugoslovanskih revijah. V njih je
obravnaval posamezne vidike vojnega delovanja ameri{kih in britanskih misij v Jugoslaviji,
ki je bilo povezano z razpetostjo med jugoslovansko vlado v Londonu in Kairu, Dra‘o Mihailo-
vi}em v njegovih vlogah ministra v vladi in vodje oboro‘enega (odporni{kega/kolaborant-
skega) gibanja v Jugoslaviji in narodnoosvobodilnim gibanjem Josipa Broza Tita.
Poglavitno njegovo delo s to tematiko je znanstvena izdaja medvojne korespondence med
voditeljem odporni{kega gibanja v Jugoslaviji ter poznej{im ministrskim predsednikom vla-
de DFJ Josipom Brozom Titom in britanskim premierom Winstonom Churchillom.6 Kores-
pondenca in druga slu‘bena dokumentacija, ki zajema teden manj kot dve vojni leti, je {e
4 Tone Ferenc: Dr. Du{an Biber – {estdesetletnik. V: PNZ, 26, 1986, 1–2, str. 204.
5 Otvorena tajna arhiva britanske diplomacije, Vjesnik u srijedu, 21, 1972, {t. 1047, 1049–1068; Kako je tajna
diplomatija krojila sudbinu nove Jugoslavije. Vjesnik u srijedu, 21–22, 1972–1973, {t. 1073–1089; Nova Jugoslavija
u sudbonosnim poratnim trenucima. Vjesnik u srijedu, 22, 1973, {t. 1110–1124.
6 Tito – Churchill, strogo tajno : [zbornik britanskih dokumentov 28. maja 1943 – 21. maja 1945]. Ur. Du{an
Biber). Zagreb : Globus, 1981, XLVII, 591 str.
462 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
vedno bogat vir za prou~evalce tako interpersonalnih odnosov in motivov, kot {e bolj pred-
vsem postopnega (pre)oblikovanja britanskega pogleda na jugoslovansko situacijo in seveda
vsakemu, ki ne gradi na celoti dostopnih virov v britanskem dr‘avnem arhivu, vir odli~ne
raziskovalne informacije, pa tudi izhodi{~e za prou~evanje posebnih in novih vpra{anj. Knji-
ga je iz{la v veliki nakladi v vzporednih izdajah za srbohrva{ki in slovenski trg, dobila je tudi
nagrado vstaje slovenskega naroda.
Ko je dr. Biber izdal to svoje pomembno delo, je bil ‘e nekaj let zaposlen v In{titutu za
zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, kjer se je po lastni ‘elji za menjavo okolja, ustalit-
vi dru‘ine in prizadevanju tedanjega ravnatelja in{tituta dr. Toneta Ferenca zaposlil oktobra
1974, z delovno nalogo, da raziskuje mednarodni polo‘aj Jugoslavije v drugi svetovni vojni.
To svojo nalogo je, ne glede na to, kako so se imenovali projekti, v katerih je bil vklju~en,
opravljal do upokojitve v letu 1992; v pokoj ni {el povsem po svoji volji, ~eprav je zbral ‘e
ve~ kot dovolj slu‘benih let. Po tedanji ureditvi je moral in{titut ve~ let vsaki~ ponovno
razpisovati njegovo delovno mesto. Prihod dr. Bibra je pomembno okrepil raziskovalni kader
in{tituta, {e pomembneje pa je, da je raz{iril njegovo raziskovalno podro~je, ki je bilo zelo
usmerjeno na slovensko okolje, v tematiko mednarodnih odnosov. V ljubljanskih delovnih
letih je dr. Biber nadaljeval zbiranje gradiva v tujih arhivih; to po~etje je bilo zaradi restrikcij
znanstvenega denarja konec sedemdesetih in vsa krizna osemdeseta leta kaj naporno po~etje.
Tako kot spo~etka, si je dr. Biber pri raziskovanju v tujih arhivih pomagal z prijavami za
{tipendije (v {estdesetih letih je imel UNESCOvo, Fulbrightovo, Fordovo) in celo donacijo
katerega od slovenskih podjetij. Posvetil se je predvsem namenu, da bi pregledal gradivo
vseh zavezni{kih misij, ki so kakorkoli pri{le med vojno na slovensko in jugoslovansko ozemlje
in mu je to v veliki meri uspelo. Res pa se je odpiralo in se {e odpira vedno novo gradivo, v
zadnjih letih njegovega raziskovanja tudi v ameri{kih arhivih gradivo ameri{kega Urada za
strate{ko slu‘bo (OSS). Polotil se je tudi tega gradiva. Pred leti je z odmevnim referatom
nastopil na velikem posvetovanju o delovanju te slu‘be.7 Njegovo celovito obdelavo vseh
misij sicer {e ~akamo, je pa obdelal v razpravah in ~lankih vrsto misij in objavil tudi ve~
njihovih poro~il in {tudij.8 Med njimi je posebej omeniti objavo zaklju~nega poro~ila Petra
Wilkinsona o slovenskem partizanstvu.
Ne moremo mimo pomembne vloge dr. Bibra v mednarodnem zgodovinopisnem prosto-
ru. @e po svoji raziskovalni tematiki, {e bolj po pogosti prisotnosti v tujih arhivih in {tevilnih
skrbno gojenih stikih z nem{kimi, britanskimi in ameri{kimi zgodovinarji je bil tisti, ki je
specifi~no podro~je slovenskega in jugoslovanskega zgodovinopisja povezal z zahodnimi
zgodovinopisji v ~asih, ko to ni bilo niti nujna zahteva, {e manj samoumevno. Njegovo med-
narodno udejstvovanje je obrodilo sadove tako v sodelovanju pri organizaciji in tudi vsebin-
skih nastopih na mednarodnih in bilateralnih konferencah in predavanjih v doktorskih semi-
narjih univerz Yale in Stanford, v Londonu in Beogradu, po drugi strani pa z imenovanjem za
predstavnika Jugoslavije v mednarodne zgodovinarske forume. Dolgo je bil v osemdesetih in
devetdesetih letih (od 1984) predsednik jugoslovanskega komiteja za zgodovino druge sve-
tovne vojne in nato, po 1991, predsednik slovenskega komiteja za zgodovino druge svetovne
vojne, pa tudi v sami organizaciji je bil izvoljen na eno od podpredsedni{kih mest, bil je tudi
~lan uredni{kega odbora revije Histoire de la deuxièmme guerre mondiale. Leta 1985 je bil
glavni organizator pomembne bilateralne britansko-jugoslovanske okrogle mize o koncu druge
7 Failure of a mission : Robert Mc Dowell in Yugoslavia, 1944. V: The Secret War : the Office of Strategic
Services in World War II. (ur. George C. Chalou). Washington 1992, str. 194–217.
8 Zavezni{ke in sovjetske misije ter obve{~evalne slu‘be v NOB. Borec, 1990, 43, {t. 1–3, str. 77–138; NOB
Slovenije v zavezni{kih dokumentih. Borec, 2001, 53, {t. 588/590, str. 213–218.
463ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
svetovne vojne v Sloveniji, ki je obravnavala ve~ino {e danes ‘go~ih vpra{anj, od problema
zasedbe Julijske krajine do poboja domobrancev.9 Najbr‘ je v veliki meri njegova zasluga, da
se je v sedemdesetih letih za~elo plodno izmenjevanje mnenj med jugoslovansko in britansko
stranjo (v njej so se zelo aktivirali nekateri nekdanji britanski ~lani misij v Jugoslaviji) o
vojnih letih, kar je po mnogih ledenih letih v britansko-jugoslovanskih stikih odprlo nove
horizonte.
Kolega Biber je bil z svojo {iroko razgledanostjo, anga‘iranostjo, dobrimi informacijami
iz tujine in od kolegov po Jugoslaviji v osemdesetih letih tisti, ki se je od slovenskih zgodo-
vinarjev najbolj anga‘iral v polemikah z novo srbsko (zlo)rabo novej{e zgodovine, ki je
spremljala in celo pripravljala Milo{evi}ev pohod. Njegove ocene del Vladimirja Dedijerja,
Veselina \ureti}a, in {e koga so odra‘ale jugoslovanski pogled slovenske strani, ~eprav so
njegove polemike izra‘ale njegove poglede in ne poglede ’ljubljanske zgodovinarske srenje’,
ki je bila marsikdaj tudi pomanjkljivo informirana o dogajanju. Zavzemal se je za resnost in
verodostojnost v pisanju o zgodovini, politiki pa naj politi~ne re~i raz~istijo med seboj. Z
zgodovinske perspektive lahko vidimo, da so vsaj nekatera tovrstna dela sicer razpirala tudi
polje do tedaj prou~evanega, glede zlorabe zgodovine v politikanske namene, v populisti~no
mobilizacijo srbskih mno‘ic pa je bila njegova slutnja ve~ kot pravilna. Dr. Biber se je sicer
potrudil, da je svojo tovrstno kritiko razvil v obliki resne obravnave z upo{tevanjem premis
vede.10 Manj, ~eprav ne z manj neposrednosti in polemi~ne ostrine, se je anga‘iral v sporih
glede revizije slovenske zgodovine druge svetovne vojne v devetdesetih letih prej{njega sto-
letja, omenimo le pomembno temo, vpra{anje {kofove spomenice iz septembra 1942.
V pokoju je spo{tovani kolega ‘e petnajsto leto, kar je podobno dolgo obdobje kot so bila
njegova beograjska in ljubljanska in{titutska leta. Kot ve~ina zgodovinarjev s svojim razisko-
valnim delom ni odnehal tudi po upokojitvi, ~eprav ni eden tistih, ki meni, da mora v pokoju
postoriti vse, kar ni utegnil med zaposlitvijo. Kolikor mu je slu‘ilo zdravje, je do pred nekaj
leti {e vedno veliko potoval v tujino, kjer se je odpiralo novo gradivo; pomagal je tudi Zvezi
zdru‘enj borcev pri vzdr‘evanju mednarodnih stikov z britanskimi veterani. Prizadela ga je
izguba kolegov in prijateljev njegove generacije, zlasti sira Williama Deakina, s katerim sta
bila dobra prijatelja. Slovenijo je zastopal na konferenci o judovskem zlatu v letu 1997,11 v
zadnjih letih je nastopil na mednarodni konferenci v Kopru in jubileje kolegov svoje genera-
cije po~astil v ve~ njim posve~enih zbornikih.12
Kot za generacijo mlaj{i svojega starej{ega kolega ne morem poznati enako kot genera-
cija njegovih sodelavcev; marsikaj mi je poznano iz legend in govoric, marsikaj tudi iz pogo-
vorov z jubilantom. Tako kot starej{i ga tudi njegovi mlaj{i kolegi cenimo zaradi njegove
izredne na~itanosti, briljantnega spomina, poznavanja zadev iz zgodovine in sedanjosti in
povezovanja obojega, pa tudi zaradi tega, ker nam je vedno natresel polno informacij iz
ozadij, saj je veljal vedno za dobro obve{~enega, pa~ zaradi svojega zanimanja in razpeljanih
9 Konec druge svetovne vojne v Jugoslaviji. Borec, XXXVIII, 1986, {t. 12.
10 Prim. Nau~na kuliserija jednog politi~kog pamfleta : u povodu knjige V. \ureti}a Saveznici i jugoslovenska
ratna drama. ^asopis za suvremenu povijest, Zagreb, 17, 1985, {t. 3, str. 95–119; Historiografija izmedju politike i
politikanstva. V: Historija i suvremenost. Zagreb 1984, str. 247–251.
11 Yugoslav monetary gold 1939–51. V: Nazi gold : the London conference, 2–4 december 1997. London: The
Stationary Office, 1998, str. 411–415; Jugoslovansko monetarno zlato 1939–1951 : dopolnjeno besedilo referata,
predlo‘enega mednarodni konferenci o nacisti~nem zlatu, London, 2.–4. decembra 1997. Zgodovinski ~asopis, 1998,
52, {t. 2, str. 195–200.
12 Velika Slovenija – Zdru‘ene dr‘ave Evrope?. V: Vojna in mir na Primorskem : od kapitulacije Italije leta 1943
do Londonskega memoranduma leta 1954. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e,
Zalo‘ba Annales: Zgodovinsko dru{tvo za ju‘no Primorsko, 2005, str. 147–150, 465–467.
464 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
zvez. Marsikomu imponira tudi njegov duhovit, ~esto ironi~en ali sarkasti~en slog pogovora
in diskusije. V tem oziru ga ’okovi’ in{titutskega dela niso ovirali, saj je vedno rad nastopil v
zgodovinarski, predvsem pa {ir{i javnosti s kak{no noti~ko, polemiko ali dopolnitvijo. Meni
namre~, da daje zgodovinarju nastop v {ir{i javnosti mo`nost za ve~ji odmev, vendar pa ga
izpostavlja ve~jim pritiskom, ki se jih je treba nau~iti prena{ati. Spo{tovanemu kolegu jubi-
lantu, ki lahko s ponosom re~e, da njegovo delo nadaljujejo tudi raziskovalci mlaj{ih genera-
cij, iskreno ~estitam in mu `elim ob dobrem zdravju izpeljavo ~imve~ od {tevilnih zamisli!
D a m i j a n  G u { t i n