i O O J t m iii DELAVSKA N,. % ENOTNOST r )la SE! S, ■ ■ - v:-** ■ *•;; - PREBERITE M. K.: ANKETA O DRUŽINSKEM PRORAČUNU Z. S. LJUDJE POTUJEJO, ZAVEST PA SPI D. Rakanovič: ODPRITE ZAPORNICE (reportaža o silvestrovanju na meji) Ašer Deleon: NOVI V SVETOVNI ARENI Prof. dr. Blagojevič: ZA IZREDNI Studu ------—---------—--------1 Sobota, 9. januarja 1960 štev. 1, leto XV!IL Neodgovorno povišanje tarif namesto boljšega nagrajevanja Družbeni plan ljudske republike Slovenije, ki je pravkar v razpravi v skupščinskih odborih in o katerem bo razpravljala Ljudska skupščina prihodnji četrtek, predvideva med drugim: — da bo v naslednjem letu porasla produktivnost dela v družbenem sektorju gospodarstva za 8 odstotkov, v industriji in gradbeništvu pa 9 do 10 odstotkov in — da bi s povečanjem produktivnosti dela narasla osebna potrošnja za okoli ?,? odstotka, realni prejemki v družbenem sektorju pa za okoli 9 odstotkov. Kot vidimo, sta ti dve stvari, to je produktivnost dela in naraščanje osebne potrošnje, oziroma realnih prejemkov, v tesni medsebojni zvezi. Takšno povečanje produktivnosti je res zahtevna naloga v predlogu družbenega plana. Vendar je mogoče pričakovati prav na podlagi lanskoletnih izkušenj, da ga bomo izpolnili. Kakšne so te izkušnje? Iz-cušnje, ki smo si jih pridobili na osnovi spodbudnejšega sistema nagrajevanja, ki se je že uveljavil v reteklem letu in ki ga bo treba os še nadalje izpopolnjevati. Dru-tvar, ki je ne gre podcenjevati izpolnitev te naloge, pa je na-ijnje izkoriščanje rezerv v indu--rijski proizvodnji in na ostalih odročjih. Te so, da omenimo le , polnejše izkoriščanje strojev in trav. NEGUJMO PRIDOBLJENE IZKUŠNJE Lani smo nedvomno dosegli izredno velik napredek z razširitvijo nagrajevanja po učinku. V vseh večjih podjetjih v odločilnih panogah industrije je nagrajevanje po učinku dela že prevladujoče in nagrajevanje po času le še v manjšini, in sicer za določen del režijskih služb, upravno-administrativno službo itd. Toda v posameznih podjetjih so začeli nagrajevati zaposlene po učinku tudi pri teh delih. V razne oblike plačevanja po učinku je zajetih približno 80 odstotkov zaposlenih v gospodarstvu. Zavoljo tega podatka pa ne smemo biti samozadovoljni. Marsikje namreč še niso izkoriščene vse možnosti za nadaljnje razširjenje nagrajevanja po učinku — čeprav je prejemek večine odvisen od dela in uspeha podjetja — ponekod pa bi lahko tudi pravilnike o nagrajevanju še izpopolnili, tako da bi le-ti še spodbud-neje vplivali na večjo produktivnost, znižanje stroškov in podobno. Ta zahtevna naloga v predlogu družbenega plana torej tudi povečuje odgovornost delavskih svetov, zborov proizvajalcev in družbenih organizacij, in sicer v tem smislu, da si vsi ti činitelji prizadevajo razširjati in izpopolnjevati nagrajevanje po učinku, da ne nastajajo nesorazmerja med skladi podjetja in skladom osebnih dohodkov, da se izogibajo v gospodarskih organizacijah vseh tistih ukrepov, ki še ohranjajo mezdno miselnost. Praksa kaže, da so takšni primeri še v veljavi. NESORAZMERJA MED SKLADI SLABO VPLIVAJO NA PRODUKTIVNOST Eno izmed velikih industrijskih podjetij je na primer v prvih devetih mesecih lani porušilo razmerje med skladi in osebnimi dohodki, zato ker je zbiralo sredstva za izplačilo tako imenovane »dodatne plače«. Do teh sredstev so prišli na ta način, da niso v polnem znesku izplačevali prejemkov, ki bi jih sicer morali plačati za delo po učinku. V drugem večjem industrijskem podjetju so v treh tromesečjih presegli planirano raven osebnih dohodkov za 3 odstotke, za 12 odstotkov so ustvarili manj dohodka podjetja, za 6 odstotkov manj čistega dohodka in za 3 odstotke je bil manjši bruto produkt. V primerjavi z rezultati, doleženimi v letu 1958, so v tem podjetju presegli osebne dohodke za 40 odstotkov, celoten dohodek pa je bil presežen le za 24 odstotkov. Lani ob sestavljanju pravilnika o nagrajevanju so namenili 23 odstotkov sredstev za sklade, to je 2 odstotka sredstev manj kot leto prej. V tretjem četrtletju pa je ostalo za sklade zaradi takšne nesmotrne politike razdeljevanja sredstev le 16,3 odstotka sredstev. V omenjenem podjetju so na primer izplačali 5 milijonov dinarjev dodatkov za stalnost, leto prej pa jih sploh niso izplačevali. Za občasne in stalne honorarje iz delovnega razmerja so izplačali 2,200.000 dinarjev več kot leto prej. Na ta način nagrajujejo lastne delavce za opravljanje nekaterih proizvodnih in režijskih del v rednem pa tudi v prostem času. Zaradi vsega tega je povsem razumljivo, da so nastale neskladnosti med skladji, podjetja in skladom osebnih dohodkov. ZBORI PROIZVAJALCEV NAJ URESNIČUJEJO SVOJA POOBLASTILA Zbori proizvajalcev so dobili pred časom določena pooblastila, da lahko vplivajo na podjetja, če ne gospodarijo s sredstvi z vidika dobrega gospodarja. To pooblastilo je še vedno v veljavi. Prav v takšnih primerih bi morali zbori proizvajalcev opozoriti gospodarsko organizacijo na opažene slabosti in nanjo vplivati, da storjene napake popravi. Zbori proizvajalcev bodo lahko v marsičem vplivali na izpopolnjevanje pravilnikov o nagrajevanju in razširjenju nagrajevanja po učin- kii, če bodo občasno analizirali položaj gospodarskih organizacij ali posvetili posebne seje samo tem problemom. Ostro pa bodo tudi morali ukrepati proti takšnim gospodarskim organizacijam, ki hočejo na prikrit način poviševati tarife na določenih delovnih mestih in ostro ukrepati, če si upravni aparat prilašča več pravic in celo izpreminja sklepe družbeno-političnih organov. Tudi takšne primere je moč opaziti V eni izmed občin se je pred časom na primer dogodilo tole: Veliko industrijsko podjetje je predložilo komisijama občinskega ljudskega odbora in sindikalnega sveta predlog, da izrečejo soglasje k spremembi tarif na nekaterih vodilnih delovnih mestih. Komisiji sta ta predlog proučili in naročili upravnemu aparatu, da je treba dobiti točnejšo obrazložitev za to od predstavnika podjetja in šele potlej bosta komisiji o tem dokončno sklepali. Predstavnik omenjenega podjetja je predlog obrazložil, načelnik oddelka za gospodarstvo pa te obrazložitve ni predložil znova v pretres pristojnim družbeno-politič-nim organom, to je komisijam za izrekanje soglasja, temveč je kar S£tn. podpisal akt, s katerim je bilo odobreno zvišanje tarif za delo na Rodilnih delovnih mestih. Prav enako je storil tudi ob predlogu drugega podjetja, čeprav sta obe komisiji zavrnili spremembo tarif. Upravni aparat tega občinskega ljudskega odbora si je torej v tem primeru prilastil pravico izpodbijati in spreminjati sklep družbeno-političnih organov, kršil je načelo enakopravnosti in pravic teh organov, ker je podpisal akt tudi v imenu sindikata. Razen tega je s tem tudi pomagal rušiti razmerja med skladi podjetja in skladom osebnih dohodkov. Kot rečeno, si je torej letos treba prizadevati, da bomo nagrajevanje po učinku še razširili in izpopolnili, tako da bo vsak posameznik zainteresiran za povečevanje produktivnosti. V tramvaju, ki obkroži del Nove Hute, največje poljske železarne, smo peli. »Ste Čehi?-" so vpraševali potniki. »Ne. Jugoslovani." Vstal je mož in mi segel v roko. Zuljava roka železarja. »Pozdravljeni!" je dejal. »Rad bi obiskal Jugoslavijo. Veliko nam pomenite. Pokazali ste nam pot." »Res?" »Pri vas ste prvi izvolili delavske svete." In tako se je začel pomenek o delavskem samoupravljanju pri nas in pri njih. Čez čas sem ga vprašal: »Pa ne da ste član delavskega sveta?" »Sem, v naši železarni." Pokazal je z roko na gozd dimnikov, kjer dela 17.000 delavcev. »Obiščite nas." Kjerkoli smo se znašli z delavci, v tovarni, na cesti ali v vlaku, povsod so bili pomenki ■ > delavec svojo osebnost, povsem novo osebnost, kakršne zgodovina še ne pomni, osebnost proizvajalca in upravljavca, ki nima teženj, da bi kogarkoli izkoriščal. S spremembami v sistemu delitve dohodka, ki je omogočil in naravnost terja drugačen način razdeljevanja ustvarjenih dobrin v gospodarski organizaciji drugačen način nagrajevanja, nagrajevanja po delovnem učinku, pa tudi postopoma izginevajo mezdni odnosi in nastajajo novi socialistični odnosi v kolektivu. Kolikor večja bo zavzetost, da bi te stvari uresničili, kolikor večje bo hotenje, tem prej se bo tudi izoblikovala ta povsem nova osebnost proizvajalca in upravljavca. Prebiram deset let stare zapiske prvih delavskih svetov. Sprva so razpravljali res samo o drobnih stvareh, sklepali o malenkostnih zadevah. Naj to zamerimo prvim delavskim svetom? Ne! S slabo četrtino tistega, kar so ustvarili, so samo- PROUČUJMO o delavskih svetih, o upravljanju pri nas in pri njih na prvem mestu. Ko smo se poslavljali od poljskih delavcev, se mi je zazdelo, da mi sami včasih pozabljamo, kako pomembno stvar smo uresničili. Zgodovinar ne bo mogel prezreti dveh dnevov: 23. decembra 1949. leta, ko so bila izdana navodila o volitvah in delu prvih delavskih svetov — tedaj so bili res izvoljeni le v posameznih podjetjih in imeli so še posvetovalni glas in pa 27. junija 1950. leta, ko je bilo delavsko samoupravljanje uzakonjeno s temeljnim zakonom. Uzakonitev delavskega samoupravljanja pri nas je bil edinstven dogodek ne samo v zgodovini našega delavskega razreda, temveč tudi v razvoju mednarodnega delavskega gibanja. Delavsko samoupravljanje ima izreden gospodarsko politični in humanistični pomen. S tistim trenutkom, ko so delavci prevzeli upravljanje podjetij v svoje roke, je bila odpravljena svoboda izkoriščanja, ki so jo dopuščale vse dotedanje družbene zireditve. Socialistična družba, porojena v revoluciji, je delavcu vrnila proizvajalna sredstva, ob katerih je s svojimi rokami ustvarjal plodove, te pa si je krivično prilaščala izkoriščevalska družba. Ne smemo pa tudi prezreti humanističnega pomena samoupravljanja. Ni fraza trditev, da je delavec sedaj sam svoj gospodar in da je od njegovega hotenja in zrelosti odvisno, koliko bo naredil, koliko zaslužil in kako bo živel, da je od njegovega hotenja odvisno oblikovanje odnosov v gospodarski organizaciji in v komuni, v kateri živi. Ob upravljanju, ob gospodarjenju s sredstvi gradi stojno gospodarili. Toda vzroki niso samo v tem. Prvi delavski sveti so imeli tudi premalo izkušenj, vzorov pa ni bilo nikjer. Danes ostaja kolektivom več sredstev, več pravic imajo in več dolžnosti. Reči je treba, da se teh dolžnosti zavedajo, da bolj preudarno razpravljajo o stvareh, ki pospešujejo proizvodnjo, preudarno dele sredstva, pridobljena z njihovim znojem. Kolektivi pa si tudi prizadevajo izoblikovati nove socialistične odnose v gospodarski organizaciji in komuni, kajti zavedajo se, da je od zdravega vzdušja, od socialističnih odnosov odvisen nadaljnji napredek njihovega podjetja. Kjer še niso krenili na to pot, ne bodo mogli dolgo zaostajati. Razmišljam o teh izkušnjah. Letos ob desetletnici delavskega samoupravljanja je pred nami pomembno delo. Zbrati in izpopolniti bo treba dokumentacijo, ki postaja že sedaj zelo pomembna osnova za proučevanje razvoja socialističnih odnosov v Jugoslaviji. Vsak, pa navidezno še tako nepomemben sklep ali navidezno tudi suhoparno napisan zapisnik je živa priča o pridobitvah našega delavskega razreda. In zato ni prav, da so dokumenti o rasti delavskih svetov zakopani nekje' v arhivu, ki je običajno v kleteh, da se praše in prhne ali pa da jih pogostokrat ni moč najti. Na osnovi teh dokumentov je namreč moč proučiti rast delavskih svetov, razvoj socialističnih odnosov. In ob vsem tem imamo priložnost proučiti, kako je delavsko samoupravljanje usklajeno z družbenim upravljanjem in komunalnim sistemom, kaj še zavira hitrejši napredek samoupravljanja, kako moramo izpopolniti gospodarski sistem, da bo ta napredek zagotovljen. Peter Dornik _______________________________J ueiovnem učinku smo dosegli troje: predvsem se je občutno pove čala produktivnost dela, povečali so se osebni prejemki delavce' ie povečal tudi čisti dohodek, močno pa so narasl tudi skladi gospodarskih organizacij. Posredno s tem pa smo do segli še nekaj drugega. Nenehno izgublja svoj pomen formalna kvalifikacija, lahki bi rekli celo, da sc izpreminja v gol pojem. Temu nasprotno p: Z1™.8:1 strfni stalno narašča prizadevanje delavcev, da bi s poglobili svojo strokovno izobrazbo ter se tako čimbolj usposobil za de o ki ga opravljajo. In lahko trdimo, da omalovaževanj, formalnih kvalifikacij hi hkrati tudi omalovaževanje resničnegi znanja, ne pomeni njegovega razvrednotenja. Spremenjena kla sična shema kvalifikacij jc pravzaprav najbolj demokratično vred notenje človekovega znanja. Neizbežna posledica nagrajevanja po delovnem učinku p; sama po sebi terja spremenjen sistem strokovnega izobraževanja !r°Je«ntg£ k0t izrctlneKa- Pot do resnične kvalifikacije se mor: skrajšati, biti mora cenejša in bolj racionalna. Strokovno šolstvc bo moralo v prihodnje še v veliko večji meri zadostiti potrebam gospodarstva, abstrakten profil delavca bo moral zamenjati konkreten profil delavca na določenem delovnem mestu. Sola mora biti pravzaprav šola tovarne. In tovarna mora biti šola delavca Zato tudi v tem času toliko razpravljamo o izobraževanju. 7 dni v sindikatib S POSVETOVANJA TAJNIKOV SINDIKALNIH SVETOV OKRAJEV IN INDUSTRIJSKIH SREDIŠČ SKUPNO ODLOČAJMO Novi glavni urednik »Delavske enotnosti« Mitja Švab Tajništvo republiškega odbora sindikata rudarjev, metalurgov in kmetijskih delavcev je imelo 25. decembra sejo, na kateri so govorili o pripravah na občne zbore sindikalnih podružnic in o družbenem planu za leto 1960. Glede občnih zborov so sklenili, naj člani. plenuma na , svojih območjih pomagajo sindikalnim podružnicam, da bodo politične in organizacijske tehnične priprave dobro opravile. Glede družbenega plana pa so ugotovili, da bodo gospodarske orga-niz»ei1e ki so včlaniene v ta sindikat, lahko dosegle plan, če le ne bo prišlo do večjih motenj pri dobavi surovin in električne energije. Na tej seji so govorili tudi o nadaljnjih nalogah sindikalnih organizacij. Le-tem priporočajo, naj se'v letu 1960 z. nezmanjšano prizadevnostjo lotijo strokovnega usposabljanja delavcev in bolj organizirano ter sistematično rešujejo probleme, ki neposredno zadevajo delovnega človeka. Predsedstvo republiškega odbora sindikata obrtnih in komunalnih delavcev je imelo 25. decembra sejo, na kateri so razpravljali o nekaterih vprašanjih družbenega piana za leto 1960 in o občnih zborih sindikalnih organizacij. Sklenili so priporočiti vsem sindikalnim organizacijam, da pomagajo organom in vodstvom podjetij izpopolnjevati sisteme nagrajevanja po učinku. Le-te naj se zlasti prizadevajo, da gospodarske organizacije čim-prej izdelajo za individualno nagrajevanje po učinku ustrezna objektivna merila, kajti le tako bo mogoče doseči, da bo posameznik zainteresiran tudi za dobro gospodarjenje podjetja. Ker je v okviru tega sindikata tudi nekaj takšnih gospodarskih organizacij, ki še vedno nagrajujejo svoje delavce po času, so bili člani predsedstva mnenja, naj se sindikalne organizacije prizadevajo, da bodo tudi ta podjetja uvedla nagrajevanje po učinku. Okrajni sindikalni svet Maribor je imel 25. decembra posvetovanje s predsedniki občinskih sindikalnih svetov. Razpravljali so o analizi dela delavskih svetov, ki jo bodo izvedli, v nekaterih manjših podjetjih obrtne, komunalne, trgovinske in go-, sllknske : dejavno.'U. Govorili so tudi o delavskih športnih igrah v zimskem času. Člani komisije za delavsko upravljanje in odbora za gospodarstvo pri republiškem odboru sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev so v zadnjem času obiskali več kolektivov z namenom, da pripravijo analizo o problemih delavskega upravljanja in nagrajevanja po učinku. Iz njihovih ugotovitev je razvidno, da so tudi v kolektivih kmetijske in živilske stroke uspešno uvedli nagrajevanje po učSniku in da se že pripravljajo na obračunavanje doseženih učinkov po ekonomskih enotah. Nekoliko manj razveseljiva pa je njihova ugotovitev glede dejavnosti zadružnih svetov. Okrajni sindikalni svet Novo mesto je na koncu preteklega meseca organiziral s predstavniki gospodarskih organizacij posvetovanje o nagrajevanju po učinku. Ker so v novih sistemih nekatere pomanjkljivosti, so na posvetovanju sklenili, naj sindikalni svet pripravi trodnevno strokovno posvetovanje o nagrajevanju za predstavnike okoli 30 gospodarskih organizacij. Na pobudo okrajnega ljudskega odbora in okrajnega sindikalnega sveta je bilo v Novem mestu tudi posvetovanje s predsedniki občinskih ljudskih odborov o točkovanju stanovanj in novih najemninah. Ker občinski ljudski odbori niso imeli enotnih kriterijev za ocenjevanje le-teh, so se dogovorili za enotna stališča V Murski Soboti je bila koncem preteklega meseca okrajna konferenca obrtnih delavcev. Razpravljali so o nagrajevanju v obrti. Najpomembnejši sklep te konference je, da si bodo prizadevali v letu 1960 uvesti v vseh obrtnih podjetjih nagrajevanje po učinku. Spet so pred nami občni zbori sindikalnih organi- več mladostnega poleta. Nic ne di, ki bodo znali politično reagi- V Vindn iannnrin v ffosnodar- bo slabega (le dobro bo), če v ratl na vsa ta vprašanja in jih zacij. V javnih sluzodn bodo ze januarja, v gosp večjih podjetjih, kjer je veliko tako tudi reševati, ki bodo ves sklh organizacijah pa takoj, ko bodo znani rezultati sposobnih ljudi, zamenjajo ves kolektiv pritegnili v mehanizem ZSJ je imenovalo za glavnega ija V minulem letu. Prav nič pa ne smemo od- odbor in izvolijo nove ljudi - več delavskega upravljanja in s tem urednika Delavske enotnosti to- Tajništvo Republiškega sveta poslovanja __________ _ . ________ _________ ________ „ lasati, kajti časa ni veliko; letošnjo pomlad — ko bodo delavcev iz proizvodnje in manj omogočili resnično demokratično .- g b Č1 R a,-b nrp-anivarii — tehničnega kadra. Potlej ne bo upravljanje gospodarske organi- varlsa M,tJ0 !5VaDa- elana Kepu odobreni zakljncni računi gospodarskih organizacij nevarnosti, da bi se sindikalni zacije. bliškega sveta in dosedanjega bodo namreč tudi volitve delavskih svetov. U tem, kako odbori Spremenih v nekak prive- Občni zbori bodo utrdili sin- p0m0čnika glavnega urednika. [jo letošnje občne sek uprave in tehničnega' kadra, dikalne organizacije in jih pri- __ ° posvetovanju ta j- Delavci bodo bolj kot kdorkoli pravili za izpolnjevanje novih na- Tovariš Ivo Tavčar zapušča * i j * * ___ znali nrisluhniti tudi družim los le. če bo že v orioravah na- mesto glavnega urednika zaradi , . . —enosti drugod, ker je kot spodarskim. rocilo naj bo plod široke razpra- . T , . . . ... ... . , Na primer: nov način nagra- ve, kolektivnega razmišljanja. Isto clan tajništva zadolžen pri Re- Leto ki je za nami, je bilo druzmee, in naj govore le o ne- jevaT1ja odkriva vrsto novih vora- velja za nove naloge, ki jih bodo publiškem sindikalnem svetu na naj sindikalne organizacije pripravijo zbore, so pred dnevi razpravljali na po nikov sindikalnih svetov okrajev in Industrijskih sre- jffLijgg-S. «• Jg £ -«• “ d«č, ki ga je sklical republiški sindikalni svet. raSSsS. 0."“nloTSS Sinr°. arurml. Uer J, .. . . , , , , , . , . . bile nekoč vse, postajajo premalo, moč temeljito pripraviti občni di zato, ker srno v tem obdobju ustanavljanja kadrovsko-socialne pr^tično znanje pa je vedno bolj zbor in obenem že sedaj utreti v°hen tudi za predsednika novo okrepili delavsko upravljanje (m službe itd. pomembno. Treba bo ponovno pot kolektivnemu načinu dela, ustanovljene Zveze delavskih in celot;nl mehamzern demo- velja za naloge, ki jih bo- pregledati, kakšni ljudje delajo na skupnemu odločanju o vseh važ- ljudskih univerz, kraticnega upravljanja delovnih do gindikaing organizacije spre- kakšnih delovnih mestih, pa na nih vprašanjih. Kjer je le mogo- Ijudi) ter na področju nagraje- jemale na občnih zborih. Prav nič novo razporediti ljudi. Odpraviti če, naj na občnem zboru sodelu- vanja štorih^ zelo pomemben ko- ne bo pomagalo, če bodo na pri- bo treba cehovska načela v stro- rak k pravičnejšemu razdeljeva- mer sklenili, da bodo »zboljšali kovnem šolstvu, se veliko bolj ntov_ °t3nn, — ^nagrajevanju po nagrajevanje po učinku«, veliko odločno zavzeti za zboljšanje sobolj koristno bo, če bodo ugoto- cialne skrbi za človeka, omogočiti vili, kaj bo sindikat storil, da bo delavcu na delovnem mestu in v vloženem delu in učinku celotnega podjetja. V vseh teh prizade- vanjih so se zlasti uveljavile sin- nagrajevanje boljše, dikalne organizacije, zato ni bo- ° jazmi, da na občnih zborih ne bi imeli kaj govoriti. jejo vsi člani sindikata, kjer pa je kolektiv prevelik, naj omogočijo, da jih bo sodelovalo čimveč. Občinski in okrajni sindikalni sveti pa naj že sedaj prično pri-pravljati seminarje in tečaje za Ne bi bilo prav, če bi se tia občnih zborih — v poročilu in tovarni čimboljše počutje in še mnogo podobnega. Zato moramo novoizvoljene odbornike, izvoliti v sindikalna vodstva lju- Janez Voljč Zlasti kolektiv Delavske enotnosti se dosedanjemu glavnemu uredniku zahvaljuje za uspešno delo pri izboljšanju in razširjanju našega lista ter mu želi mnogo uspehov pri delu na drugih področjih. “j"-’ ' T razpravi — zaprli vase in videli In ne samo to: lahko govori- L . j. ,. , mo - in tudi moramo eovoriti - samo svo-)e PodletJe> ne Pa tudl zelo konkretno o vseh pomemb- odl?osov med njihovim podjetjem w,;v,,, in komuno, razmer v komuni. Ker mh vprašanjih, ki jih je v minu- bodo ^ ^ pQ zak!jučnih računih, bo prav, če na njih spregovorijo, kako naj bi razdelili gajalo^da'so na občnih"zborih ne- ustvarjena sredstva, da bi jih kar katerih sindikalnih podružnic zelo tnaJbo1? koristno porabili za vse ^ tisto, kar bo najhitreje vplivalo na dvig življenjske ravni. Govorili naj bi na primer tudi, kako lem letu reševala sindikalna organizacija. V preteklih letih se je še do- S SEJE PREDSEDSTVA SINDIKATA FEDERACIJE JAVNIH SLUŽB Spodbudnejše nagrajevanje v javnih službah radi govorili predvsem o tem, kaj sta storila delavski svet in upravni odbor, kako je bilo z gospodarsko dejavnostjo podjetja itd. Dru- deluje zbor proizvajalcev, kako so gje so brali poročila, ki so bila J obcm? ‘P**?11 stanovanjsko, re-plod posameznikov, polna lepih form°- ka^ ® preskrbo,^ tr-besedi in načelnih ugotovitev, govsko mrezo, z obrtjo, usluznost-°_____________________________X:i„ mmi obrati — toda govorih tako, Ponekod pa so zapisali v poročilo vse, kar jim je pač padlo na um kaj bo storil sindikat, da se bodo - od Formoze pa do sindikalnega razmere zbol^le- izleta; in takšna poročila so bila podobna špecerijski trgovini, v kateri lahko kupiš vše — od risalnih žebljičkov do soli. Poskrbeti moramo, da bo letos takšnih poročil im razprav na Ko pripravljamo občne zbore, veliko razmišljamo o kadrih — o novih ljudeh, zlasti delavcih, ki naj jih izvolimo v nova vodstva. PLENUM SINDIKATA TEKSTILNIH IN USNJARSKIH DELAVCEV Specializacija notranjih služb - nujen pogoj predvsem s področja nagrajevanja ekonomskih ter proizvodnih analiz, saj si brez tega res ne moremo zamisliti tistih osnov, na katerih bi lahko gradili in izpopolnjevali sisteme nagrajevanja. Na to nujo v pod- DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List izdaja Republiški svet Zveze sindikatov Jugloslavije Glavni in odgovorni urednik MITJA ŠVAB UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: MILOŠ MIKELN, PETER DORNIK, PETER DORNIK, JANEZ VOLJČ, MILAN MAVER. JANEZ ŠUSTER. JANEZ VOLJČ, MILAN MAVER. TEHNIČNI UREDNIK JANEZ Šuster List izhaja v uredniški povezavi z »Radom« - Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Kopitarjeva 2. pošt. pred. 284, telefon uredništva 39-181 do 185, 31-555 in 31-453 - RaSun pri Komunalni banki v Ljubljani št. 600-V05/1-83 - Posamezna številka stane 20 ”—— -p, četrtletna 250. polletna 500 in letna 1000 din Pošnlna plačana v gotovini Formalna izobrazba je se Vedno glavno merilo pri kajpak velja poudariti bistveno določevanju osebnih dohodkov javnih uslužbencev. Ud osebne dohodke v gospodarstvu in spremembah v nagrajevanju v gospodarstvu se človek nehote vpraša, zakaj do takšnih razlik v zaslužkih, kot vecia ne smemo pričakovati, da bi jih zaznamujemo v gospodarstvu, ne bi prišlo tudi v ^Xh° zavoljo tcn°aSa'z javnih službah. Seveda bi zategadelj morali tudi za te darstvom povečali za toliko in to-delavee in uslužbence vpeljati merila za določanje ^0g00eeSf mwa£unja po učinka njihovega dela. učinku dela. Kajti ne smemo poza- biti, da so tudi delavci v gospodar- Zdaj nagrajevanje v teh službah delovnem uspehu. Tudi ta zakon sl- stvu prislužili večje zaslužke pfed-. . . o pravne strani urejata dva zakon- cer predvideva, da se na določenih vsem z večjo storilnostjo, 2: teč . g1-® za t°> da bi z nezaupa- ska predpisa. Uredba o plačevanju delovnih mestih lahko vpelje delo dela. ln„ J18 Si16?1! gleda1.1 ”a vodstva. tehničnih uslužbencev in delavcev po učinku, toda' to doslej praktič- Prav o nagrajevanju v jPvr:'U občnih zborih čimmanj. Manj be- Dejstvo pa je, da ljudje, ki dolga dopUšča nagrajevanje po učinku de- no še ni bilo nikjer uresničeno. Po službah so zdaj podrobno začela sedicenja, vec konKretmh ugoto- leta opravljajo iste dolžnosti, na ja> kar v nekaterih javnih službah drugi strani pa še zdaj zaman pri- razpravljati tudi naša sindikalna mtev pa ne o tem, kaj se do- primer predsedniki in tajniki (n_ pr_ uprave cest) že uvajajo, če- čakujemo razne izvršilne predpise, vodstva. Problem ni nov, to-:-.:, težje gaja na svetu m kaj m kako so sindikalnih podružnic, nekako prav je je vedno čutiti močne tež- da bi lahko določila temeljnega za- je bilo zagristi vanj. Predsedstva delovali organi upravljanja (o ostarijo, se »vsega navadijo«, se nje; da bi te delavce vendarle na- kona o javnih uslužbencih vsaj ma- sindikata federacije javnih služb, delu delavskega sveta bodo po- »spfijateljijo« med seboj in z vezali na zaslužek po tarifni po- lo bolj prožno izvajali. Toliko s ki je o tovrstni problematiki raz* drobno razpravljali ob volitvah vodstvom podjetja ter ne riažad- stavki. Za vse ostale javne usluž- strogo pravne plati. Kot rečeno pa pravljalo na zadnji seji, je že prh delavskih svetov), amfiak o tem,; nje Isjiko tudi.. žhirokrdtjžirajd., bence. je plačilni sistem enoten, ure- nagrajevanje V teh službah sloni pravilo svoj program dela. Dstaro-kakp je deloval sindikat, kako je Veliko'slabosti Izvira iz'tega. Ža- ja pa ga Zakon o javnih uslužben- predvsem na formalni izobrazbi, ki vili so več strokovnih- komis::':, .> vplival, da'bi bile njihove rešitve ‘ to je prav,1 da se vodstva stolno čih. Nagrade za izredne delovne se po njej tudi določajo osebni pre- okviru federacije . in pri pc.3-.uaez- čimboljše. Poročila naj bodo res- pomlajujejo. Novi ljudje bddo uspehe so po določilih tega zakona jemki po tarifnih postavkah v raz- nih strokovnih odborih, ki l-ocio nični odsev sindikalnega dela, ko- vnesli v delo sindikalnih odborov jtraktično edina oblika, da je tudi ponih. Mimo drugega se na ta način čele sistematično proučevati sedanji lektivnega dela odbora in vse po- marsikaj novega — Več življenja, uslužbenec lahko plačan po nekem v praksi le slabo odrazijo objektiv- plačilni sistem v celoti. Pri tem bp- ne posebnosti posameznih služb, do upoštevale in analizirale iuul kajti zakon v glavnem uveljavlja si- druge osnove nagrajevanja, da bi stem nazivov. Ker so istovrstni po- tako sčasoma našli primerne oblike klici po skupinah in strokah po- tudi za nagrajevanje v javnih služ-gosto zelo različno razvrščeni, pri- bah. Pri tem je ena osnovnih na-zadeti nemalokdaj upravičeno nego- log ta, da bo treba čimprej_ odkriti dujejo. Naposled pa so napredeva- vse možnosti za uvedbo tistih oblik nja v službi spet določena z izpol- nagrajevanja po učinku, ki jih do-njevanjem čisto formalnih predpi- pušča že zakon. Tako se v denarnih „. . . • . v. , , . sov> P° triletni čakalni dobi. Tudi zavodih že marljivo pripravljajo. Ob uvajanju nagrajevanja po učinku dela se je Toda praksa kaže, da so navzlic to delavce v javnih službah kaj da bi uvedli novi način plačevanja pokazalo tudi to, da bodo morala podfetra boli kot do- temu naPravili lep korak naprej malo spodbuja, da bi skrbeli za po učinku. Seveda pa pojma nagra- slei noskrbeti za m aani/noi m snpnial.ziran.b povsod tam, kjer so zares zagrizli lastno strokovno izobraževanje, kaj jevanjapoučinkunebi smelije- SlUZD, tudi v tQ podroeje notranjih re- šele za boljše delovanje služb. mati dobesedno,'saj je pojem nor- ~ “ * - - - zerv podjetij, Omenili smo nekaj Samo nekaj primerov kam vse mativov v teh službah bistveno primerov, navedli bi jih lahko še lahko pripelje takšen formalizem: drugačen kot pa v gospodarskih or-več. Toda — naj bodo ob vsem ... ganizacijah. Res je, da so službe, ki tem kriva zgolj »staromodna« ® Ob upokojitvi doleti delavca so takšnega značaja, da nikoli ne t jV __ „ „ mišljenja odgovornih ljudi v ali uslužbenca pravzaprav najhujše. bo mogoče natanko opredeliti dela, jetjlll je ze pred casom opozorilo predsedstvo repubh- podjetjih? Ker pokojninski zakon ne upošteva ki ga opravljajo posamezniki. Toda škega sveta sindikatov. Ker pa marsikaj kaže, da SO Najbrž ne. Recepta, ki bi bil položajnih dodatkov, se dogodi četudi ne bo mogoče pokazati di-' tovrstno nroblematiko v tekstilni in usniarski indu- primeren za vsako podjetje, ni- t°-le: glede na leta službe in stro- rektnega učinka, bo pa očiten in- KJ vi sinu piuDieiUttUKO v leKSUini m USUjarSKl lUUU- bomo v kovnost je bila šolska upraviteljica direktni učinek dobrega ali slabega strijl spremijall se Z najbolj neprizadetimi očmi, SO na ,e p0jav takšen kakršen je s 34.000 dinarjev skupnih osebnih deia javnih služb. V komunah se zadnji seji elani plenuma tekstilnih in usnjarskih de- škodljiv in da predstavlja cokljo dohodkov upokojena s 16.350 din bo to kajpak najbolj pokazalo, lavcev dobršen del Časa namenili tudi tem vprašanjem, za nadaljnji razmah nagrajeva- pokojnine! s te strani bodo sindikalni orga- nja po učinku dela, smo si na • Služitelji v šolah lahko zaslu- ni proučevali nagrajevanje v jav-Praksa kaže, da splošni in or- ali oddelke oziroma posameznike, jasnem. Prav o tem, kakšna je žijo največ 12.000 dinarjev. Mimo te- nih službah glede na obstoječo za- ganizacijski sektorji ter sekre- ki jim bodo vprašanja ekonom- pravzaprav podrobna organiza- 8a 50 doslej imeli naturalno stano- konodajo. Popolnoma drugačne pa tariati podjetij združujejo vse ti- sirih in proizvodnih analiz ter cija poslovanja in dela po pod-ste službe in dejavnosti, ki jih analiza osebnih dohodkov res jetjih tekstilne in usnjarske stro-ni mogoče naložiti drugim sek- glavna skrb in ne morda drugo- ke, pa vemo premalo, da bi se torjem in službam v podjetjih. V vrstno delo, kakor se zdaj mar- s tem nasprotnikom lahko spo-teh sektorjih so oddelki, službe, sikod še dogaja. prijeli že takoj. zdaj. Prav zato biroji in referati, ki praktično Takšna je sedanja splošna, nič je plenum sklenil, da bodo po-obravnavajo prav vse; od pravne kaj rožnata podoba. .Vendar v Sebne komisije izdelale komplet-in personalne službe do analitike mnogih podjetjih že poskušajo ne organizacijsko funkcionalne in tarifnih vprašanj. Se bolj ne- reševati notranjo problematiko sheme šestih večjih podjetij (Pre-rodno pa je, da se službe, ki so skozi organizacijo primernih dilnica Litija, UTOK, PEKO, tesno povezane s politiko nagra- služb. Bombažna predilnica in INTEK, TOPER in Tekstilna to-jevanja, delijo tako, da slednjo tkalnica Tržič je ustanovila orga- varna Ajdovščina). Ob teh pri-obravnavajo v že omenjenih sek- nizacijsko-kadrovslri sektor. V merih bi potem lahko čisto štu-torjih, medtem ko za normirsko MTT so izločili poseben sektor dijsko obravnavali sedanje orga-službo skrbi tehnični sektor. Ra- za analitike in planiranje, k{. je nizacijske oblike dela v teh pod-zumljivo pa je, da v prihodnosti prej sodil v pristojnost splošnega jetjih, ki bi jih potem primerjali kakršnih koli novih uspehov pri sektorja. V vrsti drugih podjetij s sodobnimi, smotrnejšimi orga-nagrajevanju in v proizvodnji Pa 80 ustanovili posebne sektorje nizacijskimi prijemi. To bo sprva res ne moremo pričakovati, če za organizacijo in pripravo dela. načelen in šele pozneje konkre- tudi ta vprašanja ne bodo ureje- Ne bi mogli reči, da so ti kolek- ten spopad s staro prakso. Brez ...... na. Plenum je predlagal, da bi tivi glede dela in izkušenj pri politične podpore kajpak to ne vanie. kurjavo in podobno. Z no- so naloge, ki jih urejanje nagraje-morala vsa podjetja z več kot nagrajevanju med slabšimi. Sicer bo šlo brez težav, saj bo tudi or- Vlml najemninami bodo morah sta- vanja v teh službah postavlja za 500 zaposlenimi imeti sektorje so vse to šele začetki, ki pa ven- ganom delavskega samoupravlja- novanje plačevati. Vedeti pa mora- daljše obdobje. Zastavlja se namreč dar dokazujejo, da je moč tudi nja v mnogih podjetjih treba mo> da Je njihov delovni čas vselej vprašanje, če je mogoče m smiselno tistih nekaj redkih strokovnjakov gele dokazovati potrebo po usta- dališi od °smih ur- znati pa mo- govoriti o enotnem plačilnem siste-za ta področja, ki jih imamo, za- n0vitvi specializiranih služb in raj° tudi razne veščine, da lahko mu, ki bi po določenih osnovah zares .smotrno izkoristiti pri priza- obenem s konkretnimi primeri opravljajo manjša popravila. Toda jel vse javne uslužbence. Delo služb devanjih za sodobnejši način vo- zavračati mnenja, da je ustanav- prek doloci1 zakona ne gre. je zelo raznoliko, tako da bi bila denja in poslovanja podjetij, s Ijanje služb zgolj povečevanje # Glavni kamen spotike je, tako a^”ab°bP”™erkf tem pa tudi za njih rast. »birokracije« v podjetjih. Uspehi se vsaj zdi raven osebnih dohod- določeni po službah ali Si lahko odgovorimo na vpra- se prek noči kajpak se ne bodo kov v gospodarstvu m v javnih sluz- »trnk-ih Podroben študii bo no-šanje, zakaj v naših tekstilnih in mogli pokazati. Marsikod bo bah. V celjskem okraju na primer ka2a, k • '• bol- in kako za. usnjarskih podjetjih doslej na morda trajalo tudi več let, da zasluži uslužbenec OLO povprečno misel loh lahko izvedli v praksi, sploh še niso Izboljšali organiza- bodo službe tudi na zunaj uteme- 17 tisočakov mesečno, uslužbenec v cije dela in poslovanja, kar je Ijile svoj obstoj. Toda takrat bo- gospodarstvu pa povprečno še 7000 Gradivo o nagrajevanju v javnih na primer v marsičem uspelo do lahko vsak čas posredovale dinarjev več. To je sicer primer sa- službah bo republiški svet sindika- podjetjem kovinske stroke? Res rezultate in analize dela v pod- mo iz enega okraja, toda znova nas tov posredoval centralnemu svetu je, da manjka strokovnjakov, jetjih, česar za zdaj marsikod še opozarja na' negodovanje javnih sindikatov Jugoslavije, ki bo pred-strokovne literature in sodobnih nimajo, oziroma traja dobršen uslužbencev, ki pogosto _ potožijo, lagal spremembe in dopolnitve ozi- tehničnih sredstev za administra- čas, preden lahko zberejo vse po- da njihovo delo naj ne bi bilo do- roma izdelavo novega zakona o jav- cijo (računski stroji in podobno), trebne podatke. —mGf voU cenjeno in podobno. Ob tem nih uslužbencih. -ml» Ob vstopu v novo leto 1960 pozdravljamo vse delovne kolektive naše socialistične domovine ter jim želimo mnogo plodnega dela in uspehov! Okrajni sindikalni svet LJUBLJANA ____ din — Naročnina Je: četrtletna 250, polletna 500 in letna 1000 din - List tiska CZP »Ljudska pravica« ------ ANKETA O DRUŽINSKEM PRORAC^U Izdatki v minulem letu Ob koncu minulega leta je objavil Zvezni zavod za pohištvo v Srbiji (9,6), za higieno tako dalje. Nekaj razlik je bilo statistiko rezultate običajne ankete o družinskih pro- drSabnoaSe2 v Ž) tudl v ceMh -dustnjskega blaga, računih za prvo polletje 1959. Rezultati ankete se na- vse to pa presega jugoslovansko naraščanj?1 ž^vljenjsk^ravn?? našajo tako na vso deželo kakor tudi na posamezne fi*VnndnifenZr.b?n?iflth!afanr1ik?^i Primeriavi 2 letom 1959. Čeprav ljudske republike, pri čemer je treba upoštevati, da mešLnskih dmžinah v teh rep" ^"odstofnfh^premem^v^post vpliva na razlike v ravni dohodkov v posameznih ljud- bllkah- meznih skupinan potrošnje, so te skih republikah med drugim tudi različna stopnja siru- kovne usposobljenosti anketiranih in nacm nagraje- Vi^ mn0g0 bolje osvetlil rezulta- lel1 družin. Ne moremo mimo nate ankete o dohodkih in izdatkih, raščanja sredstev za pohištvo. Pri ki jih imajo te družine. Kot pri- delavcih znaša razlika za leto dni Če analiziramo gornje podatke mer navajamo, da so bile cene ži- 357 din (te družine dajejo v ta po republikah, spoznamo, da je ta v drugi polovici leta najnižje nallien mesečno 1407 din), pri na-odstotek izdatkov delavske dru- v Srbiji, na Hrvatskem in v Ma- meščencih pa 675 din (mesečno vanju. Povprečni redni dohodki štiričlanske delavske družine so znašali v prvem polletju minulega _______ _______ _____________ . ._____________________ . ___. 10ko a- \ leta 23.294 din, nameščenske pa žine za pijačo in tobak najvišji v kedoniji, mesa in perutnine v Čr- skupno 1952 din). 28.993 din. V primerjavi z istim obdobjem 1958 so se prejemki delavskih družin zvišali za 1795, na-meščenskih pa za 2696 din. Od tega so redni dohodki (plače, otroški dodatki in drugi prejemki) poglavitni vir za kritje proračuna, medtem ko sestavljajo dodatni dohodki le neznatno postavko (pri delavcih 6,7, pri nameščencih pa 9,2 °/o). Primerjava višine skupnih dohodkov delavskih in nameščen-skih družin v posameznih republikah kaže, da so imele v prvi polovici leta 1959 največ dohodkov družine v Sloveniji (nagrajevanje po učinku je letos pri nas zelo razširjeno in to vpliva na porast osebnih dohodkov), potem na Hrvatskem, v Črni gori, Srbiji, Bosni in Hercegovini in Makedoniji. Pri analizi strukture izdatkov je seveda treba upoštevati cene na trgu, te pa so bile v istem časovnem obdobju v različnih delih dežele dokaj različne. NAD POLOVICO DOHODKOV ZA PREHRANO Čeprav so se izdatki za prehrano v primerjavi z letom 1958 (11.270 din) nekoliko zvišali (11 tisoč 834), so procentualno v splošni strukturi za kake 3 °/o nižji, kar je posledica zvišanja skupnih mesečnih prejemkov. Po anketi so izdajale za hrano največ delavske družine na Hrvatskem (57,5 °/o mesečnih dohodkov), dalje v Črni gori (57,3 %), v Makedoniji (56,5 °/o), v Bosni in Hercegovini (53,9 %>), v Sloveniji (51,4 odstotka) in v Srbiji (48,5 “/e). Pri nameščenskih družinah je delež izdatkov za prehrano v skupnih izdatkih približno enak kot pri delavskih, le razpored po republikah je nekoliko drugačen: Črna gora, Hrvatska, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Slovenija. Kakor se vidi, zahteva prehrana še vedno nad polovico dohodkov anketiranih družin. Upoštevati pa je treba, da gre za družine, v katerih je zaposlen en sam član, čigar zaslužek hkrati z otroško doklado (povprečno 5800 din) zadovoljuje potrebe vseh članov družine, kar vsekakor vpliva na družinski proračun. Ostali dohodki pri teh družinah (gledano za deželo v celoti) so se gibali v prvem polletju minulega leta v odstotkih takole: Štiričlanska delavska družina Črni gori (8,4), za kurjavo in luč ni gori in Makedoniji, mleka in v Bosni in Hercegovini (6,5), za mlečnih izdelkov v Sloveniji in I. pollet. II. pollet. 1958 1959 Pijača In tobak 5,8 5,7 obleka in obutev 14,9 16,5 stanovanje 2,5 2,6 kurjava in luč 4,9 4,8 pohištvo 5,2 6,3 higiena kulturno in dru- 3,5 3,3 žabno življenje 4,7 4,7 ostalo 3,0- 3,4 Štiričlanska nameščenska družina I. pollet. H. pollet. 1958 1959 Pijava in tobak 5,0 4,9 obleka in obutev 16,9 17,1 stanovanje 3,1 2,9 kurjava in luč 4,4 4,6 pohištvo 5,1 6,8 higiena 3,7 3,6 kulurno in družab- no življenje 5,8 6,5 ostalo 3,8 4,6 Bela vrana Osiješko podjetje -Oblačila-zadnje čase prodaja novost, ki so si je potrošniki že dolgo želeli — polkonfekcijo. Odveč bi bilo govoriti o prednosti polkonfekcije, kajti kdor kupuje konfekcijo, lahko ugotovi, da mere industrijsko izdelanih oblačil večkrat ne ustrezajo telesnim meram. Zato podjetje Oblačila- sproti razproda vse svoje izdelke, čeprav maksimalno izkorišča proizvodne zmogljivosti. Oblačila prihajajo v trgovino na pol izgotovljena. Dolžino rokavov, hlač in podobno šele tu prilagajajo kupcem, hkrati pa odpravljajo tudi eventualne proizvodne napake. Popravila in seveda izgotavljanja oblačil kupec ne plača posebej. Podjetje bo odprlo še dve poslovalnici: eno v Našicah, drugo v Zagrebu. Radi pa bi jih imeli tudi drugod po državi. PETROLEJ Neka teta Ristosija iz vasi Bajazitova pri Kragujevcu je svetovala nečaku, naj pije »■smrdljivca«. Zdravniki so bili ugotovili raka na pljučih... Nečak je upošteval tetin nasvet in zdaj, nekaj več kot dve leti kasneje, je živ in zdrav. Rad pripoveduje časopisnim dopisnikom o »čudežni ozdravitvi«. Zdravniki se najbrž ne motijo, ko pravijo, da je »čudež« povzročila napačna diagnoza, ne pa čarodejna moč temne, smrdljive tekočine. Raka niti ni bilo, pravijo, ker bi v tem primeru petrolej prav nič ne zalegel. V očeh bolnikov, pred katerih mukami je medicinska znanost vsega sveta brez moči, pa je petrolej zanetil iskrico. Kdo bi jim to zameril? »Ta pozna žensko, ki je ozdravela...« — »Botrica je rekla, da je petrolej pomagal nekemu kmetu...« Take in podobne so zgodbe, ki so se razpredle od Bajazitova do Kragujevca, od Kragujevca do. Zagreba, od Zagreba do Beograda, od Beograda do Splita ter najprej šepetaje, nato pa v listih ob-jadrale vso deželo. Segle so tudi v svet. Ljudje kupujejo petro- j lej, ga destilirajo in pijejo. Pe- 1 trolej je postal medicinsko dejstvo, vseeno kakšno. Ponekod na vasi ni nikoli izgubil slovesa, češ da zdravi golšavost, želodec, upognjena pleča. Človeka, ki mu preostane le še možnost čudeža, je odveč prepričevati samo z besedami, da je petrolej strup. Mar je tako malo snovi, ki so strup in zdravilo hkrati? Medicinski strokovnjaki pasivno gledajo, kako si ta ali oni list na vse kriplje prizadeva, da bi opravil njihovo delo pri proučevanju upov ljudi, obsojenih na smrt, namesto da bi organizirali strokovno nadzorstvo nad sto neozdravljivimi bolniki, ki nimajo kaj izgubiti, potem pa bi z dejstvi v rokah objavili: petrolej ni pomagal nikomur. — Seveda če zares ni pomagal. Inteligenten, fakultetno izobražen Beograjčan je poslal na vas očetu, ki ima raka, liter destiliranega petroleja. »Ne verjamem sicer, da bo pomagal, vendar — čemu ne bi poskusil!« To je formula male petrolejske mrzlice pri nas. Rak je nevarna bolezen, ki je o njej mnogo več neznanega kot znanega. Pa še tisto, kar je znano, ni prav nič spodbudno. V zadnjih desetletjih rak zelo vztrajno sili proti vrhu lestvice vzrokov smrti. Utemeljeno je proučiti sleherno, tudi najmanjšo sled, pa naj se zdi še tako malo verjetna. Sistematične raziskave v neštetih inštitutih še niso dale rezultatov,' kakršne si svet želi in jih nestrpno pričakuje. Zanašanje na naključje ne more nadomestiti strokovnih raziskav, vendar pa naključje lahko pomaga. Kakor je znano, so začeli proučevati penicilin, ko je glivica po naključju prišla na kulturo bakterij in jo uničila. Med sodobnimi antibiotiki in plesnijo, ki so si jo naši predniki po bojih polagali na rane, je logična zveza. Neverjetno se sliši, da petrolej zdravi raka, vendar je treba razpravljati o tem na podlagi dejstev. Treba je raziskovati, pa čeprav samo zato, da bi ljudje nehali piti strup ali da bo popustila psihološka mrzlica. Z. S. Anketo o družinskih proračunih delavskih in nameščenskih družin izvajajo od leta 1951. Proučujejo stroške za življenje štiričlanskih družin, v katerih je zaposlen le oče (mati gospodinji, dva otroka pa sta mlajša od osemnajst let). Čeprav to proučevanje posreduje približno predstavo o njihovem življenju, vendar menimo, da ne zagotavlja karakteristične slike strukture družinskega proračuna drugih delavcev in nameščencev spričo čedalje širše zaposlitve žena v gospodarstvu in v drugih službah. Vzporedna anketa, ki bi upoštevala tudi družine, v katerih sta zaposlena oba zakonca, bi dala nedvomno mnogo bolj realno sliko. M. K. Ce dobijo vajenci od mojstrov podrobna navodila za delo, ga laže in uspešneje opravijo RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM KOMISIJE ZA MLADINSKA VPRAŠANJA PRI REPUBLIŠKEM SINDIKALNEM SVETU Mladini več pozornosti Pri republiškem sindikalnem svetu je bila pred nost) mladinskim organizacijam v kratkim ustanovljena komisija za mladinska vpraša- ?s0etien35re?naej^sKJOki “ n j a. O tem, zakaj je bila komisija ustanovljena m^s javljajo v kolektivih, pobudniki katerimi problemi se bo predvsem ukvarjala, nam je njen predsednik Marjan Rožič povedal naslednje: vost pa je v tem, da so se doslej premalo zanimali za težave in težnje mladih delavcev. V neka- »Ustanovitev komisije za mladinska vprašanja pri Republiškem sindikalnem svetu je narekovala potreba, da se začne sindikalna organizacija, v katero so vključeni tudi mladi ljudje, bolj zanimati za njihove probleme in jih resno ter načrtno reševati. Večjo skrb sindikatov za življenje in delo mladih ljudi narekujejo tudi spremembe v podjetjih, ki nastajajo zaradi vedno važnejše vloge delavskega upravljanja, zaradi uvajanja stimulativnejšega nagrajevanja po učinku itd. Ne moremo reči, da se sindikati doslej sploh niso zanimali za , mladino. Prav v zadnjem času so v okviru tovarne, temveč ga lah in zagovorniki akcij, ki so jih prav v zadnjem času sprožili sindikati na področju nagrajevanja po učinku, skrbi za družbeni standard, strokovno in splošno izobraževanje itd. Sedaj pa se še do- terih sindikalnih podružnicah se gaja, da nekatere mladinske orje namreč uveljavilo mnenje, da ganizacije v glavnem skrbe za naj mladinska vprašanja rešujejo izlete, zabave, proslave, razna samo mladinske organizacije, češ tekmovanja (kar je sicer tudi poda to povsem zadostuje. Pa ni trebno), manj pa za življenjske res. Mladinske organizacije same razmere mladih delavcev, njihovo ne zmorejo vsega. Potrebno je sodelovanje v delavskem uprav- večje skupno prizadevanje, skupna skrb, in samo kjer so tako reševali mladinska vprašanja, so dosegli lepe uspehe. Sindikati imajo namreč več možnosti, večji politični vpliv, da marsikateri Ijanju, delo na delovnem mestu, odnose v kolektivu, se pravi za vse tisto, kar zadeva mlade ljudi, pa tudi ves kolektiv. Program dela komisije za mladinska vprašanja še ni dokončno problem, ne samo uspešno rešijo izdelan. Je tudi vprašanje, če ga \r +£'rm7W> ero u- : j x : j_i_m: si v mnogih sindikalnih organizacijah precej prizadevali, da bi čimveč mladih ljudi vključili v sindikalna vodstva, v organe delavskega upravljanja. Pomanjklji- ko postavijo, če je potrebno, tudi pred zbor proizvajalcev in pred vse organe družbenega upravljanja. Sindikati tudi lahko veliko pomagajo (in to je njihova dolž- Ljudje potujejo, zavest pa spi SLUŽBENE POTOVANJE NISO VSELEJ SLUŽBENE, V01SIH NITI NISO P0T0VENJE Ko sta se direktor tobačne tovarne v Banji Luki in glavni inženir odpravljala na potovanje v Italijo, sta navajala tehten razlog. Ogledala naj bi si poseben stroj za pakiranje cigaret, prav tak stroj, kot ga je nameravala tovarna kupiti za lastne potrebe. V Italijo sta odpotovala in se vrnila. Stroj sta videla. Potovanje je stalo tovarno skupno 260.000 din. Ne glede na to, ali je bil stroj kupljen ali ne, je padel na to potovanje velik klicaj. Malenkost je v tem, ker bi lahko oba , voditelja videla prav tak stroj v zagrebški tobačni tovarni. V Zagreb je iz Banje Luke dve do tri ure avtomobilske vožnje ali nekaj več z vlakom. Potovanje v Zagreb bi stalo skupaj z dnevnicama kakih deset tisočakov. Račun je kratek: četrt milijona je odnesla kalna voda. Človek se vpraša, zakaj? Zelo verjetno zato, ker Zagreb ni v Italiji. Gospodarsko poslovanje zahteva potovanje po deželi in v tujino, včasih celo mnogo potovanj, Na potovanjih se sklepajo kupčije, popotni ljudje si ogledujejo blago in zbirajo potrebne podatke. Toda dobre dnevnice in še bolj najrazličnejši osnovani in neosnovani stroški, ki jih posamezna podjetja priznavajo svojim nameščencem, spodbujajo nekatere ljudi k potovanju, kadar je treba in kadar ne. Le malokdo bo potrdil mnenje, da so opravki in samo službeni opravki povzročili množico potovanj nameščencev podjetja »Vrbas«, prav tako i? Banje Luke, potovanj, za katera so v letu 1958 porabili 6,5 mili jona dinarjev, v prvem polletji letošnjega leta pa še soraznvm no več: 3,5 milijona. Ce je — po približnem računu, ki pa je vendarle lahko daleč od resnice — šlo za dnevnice nekaj več kot za prevozne stroške, na primer 3,5 ali 4 milijone, pokaže račun, da je bilo lani kakih sto nameščencev tega podjetja na poti, približno po mesec dni ali kakih petdeset po dva meseca. Kaj vse je mogoče uvrstiti med službena potovanja, naj pokaže primer, spet — tretji in zadnji — iz Banje Luke. Direktor »Sumoprodukta« je šel v Zagreb opravljat izpit. S seboj je vzel inštruktorja, ki ga je na ta izpit pripravljal. Oba sta dobila cd podjetja vozne listke in dnevnice. Tako se službena1 potovanja spreminjajo v tako imenovana službena. Spreminjajo se v ugodno priložnost za osebne opravke in tudi v vir neupravičenih zaslužkov. Nihče ne more povedati, koliko milijonov na leto se v naši deželi izplača za potovanja, ki jih sploh ni, dobro pa je znano, da pod tem izgovorom neredko izplačujejo sumljive nagrade in nadomestila. Včasih pošiljajo podjetja na pot ljudi, ki sploh niso člani kolektiva. Neko črnogorsko podjetje je poslalo v Italijo predsednika občinskega ljudskega odbora. Ko se je predsednik vrnil s potovanja, mu je dal direktor 33.000 din nagrade. Ta nagrada morda ni v zvezi z lovsko puško, ki jo je predsednik kupil v Italiji in jo podaril direktorju, povsem gotovo pa je, da vse skupaj ni v nobeni zvezi poslovanjem podjetja. Nekateri ljudje nikoli ne 'otuiejo službeno, spet drugi ck>' - ' ’}o čez -'sako mero, kakor na primer tehnični direktor podjetja »Ohridski biser« z Ohrida. Samo tisti njegovi potni stroški, ki jih ni mogel opravičiti, so dosegli lani vsoto 200.000 din. Recimo, da ima ta direktor mnogo zaslug za podjetje. V to se ne bi spuščali. Omeniti pa je treba način, kako so opravičili izplačilo te precejšnje vsote. Direktor podjetja je sklical kolektiv in mu predlagal, da bi vsi delali čez uro — brezplačno — določen čas, da bi tako zbrali 200.000 din za tehničnega direktorja. Kolektiv je pristal (kako, to je drugo vprašanje). Ce bi ne bilo organov oblasti in sindikata, ki so to preprečili, bi se zgodila pravzaprav nemogoča reč. Ves kolektiv bi delal za astronomske potne stroške svojega tehničnega direktorja. Vse kaže, da v našem času motorizacije ni več moderno in dovolj dostojanstveno potovati z železnico. Avto, zlasti službeni, močno krepi ugled. Uveljavilo se je mnenje: človek, ki kaj pomeni, potuje z avtom. V poročilu okrajnega sindikalnega sveta v Prijedoru je zapisano, da uporabljajo voditelji podjetij in ustanov, ki imajo na razpolago avtomobile, ob vsaki priložnosti prav to prevozno sredstvo. čeprav bi lahko ? ozirom na kakovost cest in morda na sredstva javnega prometa potovali ceneje in tudi hitreje. Šoferji so preutrujeni, avtomobili propadajo, dogajajo se nesreče. Tovarna celuloze v Prijedoru je plačala za popravilo mercedesa že 4,5 milijona dinarjev. Avto je po najnovejši prometni nesreči spet v popravilu, ki bo izdatke zaokrožilo morda na pet milijonov. Sploh je avto posebno poglavje. O nekaterih podjetjih bi lahko rekli, da uporabljajo avto včasih tudi za poslovne zadeve. V šestih mesecih je avto podjetja »Blesk« iz Murske Sobote malone razpadel zakadi kopice voženj na večerje in pijančevanje v Celje, v Zagreb in na Pohorje. Tehnični voditelji podjetja so prevozili v pol leta samo neopravičenih 10.000 kilometrov. Vozili so se podnevi in ponoči, kamorkoli. Kdo ve, koliko kilometrov jim je uspelo opravičiti. V to žalostno število so vštete mnoge vožnje s taksijem. Dobro je, da so krivci prejeli kazen, bolje pa bi bilo, če bi jim to pravočasno preprečili. Vse to je konec koncev zloraba lastnine podjetja, ljudskega premoženja, zloraba, ki vsako leto oškoduje skupnost za težke milijone. Ce je zlorab zdaj manj, kot jih je bilo nedavno, še ni rečeno, da bi jih mogli manj obsojati. Menda so skoraj vsi delavski sveti sprejeli predpise o službenih potovanjih, o uporabi službenih avtomobilov in druge predpise v tej zvezi. Problem je v tem, ker teh predpisov ne spoštujejo povsod. Zdi se, da je slabo nadzorstvo nad temi rečmi. Organi upravljanja včasih zlahka odobravajo velike izdatke za službena potovanja. Kaže, da so poročila o potovanju ponekod gola formalnost, nekaj, na kar nihče ne pari, česar nihče ne preverja. In nazadnje: kakor da se nekatere sindikalne podružnice bojijo spremeniti godrnjanje delavcev za vogali v javno razpravo, ki bi zdramila dremajočo zavest nekaterih. Z. S. bomo mogli dokončno izdelati. Proučevanje in reševanje nekaterih problemov bo nedvomno odkrivalo nove, ki jih bomo morali v programu tudi upoštevati. Sedanji program komisije temelji v glavnem na ugotovitvah ankete, ki jo je izvedla v 45 gospodarskih organizacijah, da bi ugotovila probleme delavske mladine. Komisija se bo najprej ukvarjala predvsem s strokovnim izobraževanjem mladih ljudi. Nagrajevanje po učinku namreč ne spreminja samo odnosov v kolektivu, ampak postavlja tudi izobraževanje na drugačno podlago. Potrebujemo delavca za moderno, specializirano industrijsko proizvodnjo, 'ki ne bo več plačan po tarifi za kvalifikacije, temveč po tarifi za določeno delo. Zanj je odločilno delo po učinku, zato je zainteresiran za takšno izobraževanje, ki mu bo omogočilo popolno obvladanje svojega delovnega mesta. Proučila bo tudi nekatere probleme industrijskih in vajeniških šol. Ugotoviti bo morala, ali ni učna doba v teh šolah predolga in ali ne bi mogli učenca dovolj strokovno usposobiti v krajšem- času. Razpravljala bo o programu teoretičnega in praktičnega pouka in kako le-te v praksi izvajajo. So primeri, da v šolah zelo strogo ocenjujejo teoretični del pouka, praktični del pa zapostavljajo. V industrijskih in vajeniških šolah bo treba tudi ugotoviti, kako poučujejo v lanskem letu uvedeni predmet — družbe-no-ekonomsko vzgojo. Vprašanje je, če ga poučujejo dejansko tako, kot je bilo mišljeno, ali samo formalno zadoščajo potrebi, ali pa te ure uporabljajo celo za poučevanje drugih predmetov. Komisija bo tudi proučila, do kolikšne mere je omogočeno učencem, da sodelujejo v upravljanju šole, kako nagrajujejo vajence teh šol, ali so podjetja že uvedla stimulativno nagrajevanje vajencev in kakšnih kriterijev se pri tem poslužujejo. Razpravljali bodo tudi o vzgoji operativno tehničnega kadra, o odnosih v podjetjih, o tem, kako mladina izkorišča prosti čas, kakšne so stanovanjske razmere mladih delavcev itd. Vidimo torej, da si je komisija za mladinska vprašanja že v m-četku zastavila precej težkih in odgovornih nalog. EDEN IN POL ODVEČ Čeprav je smreka še tako ravna, je pogostokrat njena pot kriva. Začne se s sečnim dovoljenjem. Ko ga gozdni posestnik dobi, se odpravi v gozd in poseka odobreno količino lesa. Potem ga odpelje h kmetijski zadrugi, ki ga izplača. Les je prodan. Zdaj zadruga — če ni v bližini skladišča poslovne zveze — jposkrbi, da les pride do pravega kupca. Za to potrebuje »dispozicijo«. Po slovensko bi rekli napotnico:, pošljite toliko in toliko jamskega lesa v ta in ta rudnik. Zadruga naroči vagon, ki ga naložijo z lesom itt odpremijo v rudnik. Rudnik potem plača les »Gorjani«, le-ta poslovni zvezi, ta pa zadrugi... Zamotano, ali ne? Povedati moramo, da so »Gorjan©«, nabavno podjetje papirne industrije in rudnikov, ustanovili rudniki in industrija celuloze ter papirja z namenom, da bi jim lastno nabavno podjetje — ali agencija — zagotavljala redno celulozni in jamski les. Vsakemu rudniku posebej, pa tudi tovarnam papirja skoraj ni mogoče vzdrževati poslovnih stikov z več kot 200 zadrugami, ki poslujejo z lesom. Prav to vlogo so zato prepustili svoji posebni agenciji »Gorjani«. Medtem so bile ustanovljene poslovne zveze. »Gorjana« je sedaj lahko razdelila Slovenijo na določena področja oziroma okoliše poslovnih zvez, tako da vsaka poslovna zveza oskrbuje z jamskim lesom najbližji rudnik. Torej poslovna zveza oskrbuje rudnike z lesom? Najbolje je, da s primerom pokažemo, kako se odvija kupčija. Poslovne zveze imajo v gozdnih predelih svoja skladišča, kjer njeni lesni manipulanti sprejemajo les, ki ga pripeljejo gozdni posestniki. Tu, na samem skladišču, izplačajo les zadrugi, ki si zadrži maržo (500 dinarjev pri kubičnem metru jamskega lesa), zadruga pa izplača gozdnega posestnika. Na skladišču razvrstijo les po določenih vrstah. Tedaj dobi poslovna zveza »dispozicijo« ed »Gorjane«, po kateri odpošlje njeno sprejemnico kmetijski zadrugi, ki mu les izplača. Kmetijska zadruga pošlje račun poslovni zvezi, ta spet pribije svojo maržo in ga pošlje »Gorjani«, »Gorjana« stori isto in ga pošlje rudniku. Denar pa roma nazaj po isti poti do zadruge (ki je svojo obveznost do gozdnega posestnika že poravnala), le da si vsak posrednik (v tem primeru računa, ne lesa) zadrži delček — rpar-žo — za sebe. Razen tega pa ima »Gorjana« še svoje posebne nakupovalce ali trgovske potnike, ki hodijo od zadruge do zadruge in ugotavljajo, »če je kaj lesa na zalogi«. Za to svoje delo imajo primerno plačo in seveda dnevnice. Težko je reči, ali so potrebni in koristni za »Gorjano« in s tem za rudnike, kajti vse doslej povedano dokazuje nasprotno. Poslovne zveze so prav tako dolžne skrbeti za to, da naši rudniki ne ostanejo brez lesa. Temu je v krajni črti podrejen tudi plan sečnje... Ni naš namen opisovati na dolgo in široko različnih poti lesa in denarja. To, kar je povedano, je že dovolj. - Namen tega članka je le opozoriti, da je pri manipulaciji z jamskim in celuloznim lesom vsekakor nekdo odveč. Vsi prizadeti sami odločno izjavljajo, da je nekdo res odveč. Ta »odveč« podražuje stroške oziroma maržo, ki jo plača rudnik ali pa- DOBRE PERSPEKTIVE za proučevanje produktivnosti nai^p? r' > V‘ -ž# : Nič novega: pri nas je storilnost dela še zelo nizka! Novost: kmalu bomo imeli vrsto ustanov, ki bodo pomagale podjetjem proučevati storilnost dela. Pred štirimi leti je začel orati ledino na tem važnem področju samo Zvezni zavod za produktivnost. Kmalu potem, ko je bil usta- todologija za enako proučevanje novljen ta zavod, so se začele v ostalih panogah gospodarstva, okoli njega zbirati prvi »prbduk-tivisti«. Desetine mladih ekonomistov, inženirjev, psihologov in , „ . , sociologov ter drugih strokovnja-kov se je v tujini in pri nas seznanjalo s sodobnimi metodami, kako proučevati in pospeševati storilnost dela. Trud ni bil zaman. Danes ne delajo ti strokov- Brez pretiranega optimizma je moč trditi, da so perspektive za strokovni pomoči zavoda nastajajo tako specializirane ustanove, ki se zelo hitro usposabljajo za kraktično delo. Kmalu bo imela vsaka republika svoj zavod za ženji osem centrov, kjer bodo vzgajali inštruktorje za izvenšol-sko izobraževanje. Ker bomo dobili od Združenih narodov okoli milijon dinarjev pomoči v ta namen, lahko pričakujemo, da bodo zbornice in združenja kmalu osnovala zvezne centre za vzgojo inštruktorjev. Predvideno je, da naj bi bil za rudarstvo takšen center v Tuzli, za kovinsko stroko v Smederevu, za lesno industrijo v Sarajevu, za tekstilno industrijo v Kranju, za gradbeništvo v Ljubljani, za kmetijstvo v Pančevu, za trgovino v Beogradu in za gostinstvo v Zagrebu. Čeprav Zvezni zavod za produktivnost ni znanstvena ustano- lllCUI. JL/Cii. ICo iiC UCiCiJC/ Ll O L1 UiVU V - _ , , _ , - __ . i „ , , , »j*kLSa™ I 2VeZnT tudiU nastajajo 'enaki Zavodi druge ustanove Zveznega "izvršni Za sedaj so še naše trgovine za- temveč tudi v tovrstnih zavodih tudi nastajajo enaki zavodi v v nekaterih republikah in v °^rahd. ložene s konservami v pločevinasti embalaži. Če bo podjetju okrajnih centrih plod dela zvez. »Kulpm« sledilo še kakšno dru- , , * r-. , v— + /-vrv c -n r nega in ostalih zavodov pa Na produktivnost dela vpliva je več činiteljev. Splošna in stro- znanstvenimi raziskovanji. Ergonomija ali znanost o delu, je eno od področij, ki ta zavod zelo za- val razne konservirane prehram- izdelana metodologija, kako velja kovna razgledanost proizvajalcev nima. Ergonomija obsega znanja bene predmete, ker bodo stroški proučevati, meriti in pospeševati ni brez pomena. Zvezni zavod za c "" f 1 "'~ za embalažo manjši — polivinil produktivnost v lesni in tekstilni produktivnost prav zato ustanav- je cenejši od bele pločevine industriji. Dozoreva pa tudi me- Ija skupno z zbornicami in zdru- ZACEL SEJE POSKUS Konserve v polivinilu Morda ste kdaj kupili »Kulpinovo« konservo mladega graha. Telita poldrugi kilogram. Najbrž se še spominjate, koliko ste plačali: natanko 260 dinarjev, torej kilogram po 170. Ali paradižnik: 100-gramska škatlica stane 56 din, 200-gramska pa 90 din. Po taki ceni očitno ni dostopna potrošniku. Ali je mogoče kaj spremeniti? Kako je s perspektivo za potrošnike? Skladišče lesa s sortirnim mostom les naročniku; jamski les rudniku Trbovlje, Zagorje, Velenjeitd., celulozni les Vevčam ali v Krško ... Rudnik oziroma tovarna plača les »Gorjani«, ki si odščip-ne maržo za svoj trud in nakaže denar poslovni zvezi, ki ji tudi pripada 5 odstotkov marže. Poslovna zveza mora seveda les plačati dobavitelju, to je zadrugi. V tem primeru je storila to že prej. Kako je velik del tega posredovanja odveč, nam pokaže primer s področja litijske poslovne zveze. Čeprav gre v tem primeru le za majhne količine lesa in res za izjemo, zato pa toliko bolj kričečo in vendarle značilno. Že od nekdaj so kmetje s področja kmetijske zadruge Izlake vozili jamski les neposredno v rudnik Trbovlje, ki ga mirne duše prevzame in to potrdi s sprejemnico. Gozdni posestnik odnese ome- pirna industrija in končno potrošnik. Predvsem bi morali prizadeti dvigniti svoj glas. Ker pa ne gre za zasebna sredstva, temveč za družbena, je nujno potrebno, da vsi proučijo, kdo je odveč pri manipulaciji z lesom: »Gorjana« ali poslovne zveze. Morda bi lahko »Gorjana« vskla-jevala naročila svojih ustanoviteljev z manj ljudi v svojem podjetju in brez nakupovalcev ali pa bi lahko rudniki sami sklepali kupčije s poslovnimi zvezami, ki jih je znatno manj kot zadrug (združevanja poslovnih zvez pa so še vedno v teku), pri čemer odpade izgovor, da rudnik ne more poslovati z več sto zadrugami, ali pa bi naj »Gorjana« v imenu rudnikov in papirne industrije poslovala neposredno z zadrugami. Eden je vsekakor odveč, če ne — eden in pol. Danilo Domajnko Odgovor smo iskali v novosadski tovarni »Kulpin«. Ne zato, ker bi bile njene konserve dražje od drugih — če bi šli v. katerokoli drugo tovarno, bi verjetno naleteli na podobno ali enako strukturo cen — temveč zaradi tega, ker so nam povedali, da namerava to podjetje napraviti svoje proizvode potrošnikom bolj dostopne. Do nedavnega so proizvajalci pripravljene ali na pol pripravljene hrane kaj radi proglašali trgovino za poglavitnega krivca visokih cen. Trgovska mreža, tako grosistična kakor maloprodajna, je zaslužila pri vsaki konser-vi okoli 25 %>. Na zborovanjih, kjer so razpravljali o cenah teh potrošniških predmetov, so proizvajalci vneto kazali s prstom na posrednika, ki je po njihovem mnenju odnesel »levji delež«. Tako je bilo še nedavno. Zdaj pa — ali točneje: od novembra lanskega leta — so taki očitki odveč. Razprave v združenju jugoslovanske konservne industrije so dale sporazum, po katerem bo industrija na svoje prizvode tiskala cene na drobno. Poslej torej ne bo več mogoče, da bi jih trgovina določala po svojje. Dobila bo 15 odstotkov, kar tudi ni malo. PLOČEVINA JE DRAGA, ZATO BODO POSKUSILI BREZ NJE Tista konserva, smo začeli sestavek, stane torej v prodajalni 260 din. Ko jo odpremo in izpraznimo, škatlo pa odvržemo, se njena vrednost občutno zmanjša. Pločevina, torej tisto, kar smo odvrgli, je bilo dejansko največ vredno; skupaj z etiketo in z zabojem, v katerem je bila konserva pakirana, je stalo 138,2 din. Res je, za pločevino smo plačali nekaj manj, ker dobi tovarna od skupnosti regres za del njene vrednosti. Čim manjša je konserva, tem dražja je embalaža. Pri paradižniku — v mislih imamo 200-gram-sko konservo — doseže že polovico prodajne cene. POSKUSI S POLIVINILOM Potrošniku je kaj malo mar, kakšen material bomo uporabili za pakiranje konserv. Sedanja pločevina mu niti posebno ne ustreza, ker se mora včasih mučiti, preden jo odpre. Važno je KOLEKTIV ŽELEZARNE JESENICE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM, VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, POSEBNO ŽELEZARJEM OB VSTOPU V NOVO LETO 1960 Z ŽELJO, DA Z NOVIMI DELOVNIMI ZMAGAMI PRIPOMOREJO K ČIMPREJŠNJI IZGRADNJI NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE le, da je proizvod svež in uporaben za prehrano ter da ustreza potrošnikovi kupni moči. V tovarni »Kulpin« so napravili prve poskuse, da bi našli ceneno, uporabno ambalažo. Zdaj se pogovarjajo z osiješkim podjetjem »Anailit« o proizvodnji ambalaže iz plastičnih snovi. Pregledali so nekaj vnst vinil-skih proizvodov. Kaže, da bodo poskusi uspeli. Kmalu bomo dokončno vedeli, ali bomo na trgu dobili konservirano hrano v cenenih polivinilskih paketih. Če jim bo to uspelo, bodo konserve kmalu dobile širši krog potrošnikov, zlasti tistih, ki jih ne 'kupujejo, in sicer ne zaradi konservativnosti, temveč zaradi pretirano visokih cen. Pri »Kul-pinu« menijo, da bi stalo 100 gramov paradižnika v polivinilski vrečki (približno taki, kot jih zdaj uporabljajo za tekoči šampon za umivanje las) 20 do 25 din manj kot zdaj. Če vemo, da stane 100 gramov paradižnika zdaj 56 din, si lahko predstavljamo, kolikšno pocenitev bi prinesla polivinilska vrečka. VŠTRIC S ČASOM Dober proizvajalec ne more zaostajati za zahtevami trga. Napredovati mora s časom. Če to pozabi, izgubi ugled dobrega proizvajalca. Naš čas pa prinaša novosti in spremembe. Tisto, kar je bilo še včeraj dobro in »običajno«, je jutri lahko že zastarelo. Desetletja so prodajali marmelado v lesenih zabojih. Zdaj pa imamo nenadoma vsepovsod prodajalne s samopostrežbo, brez prodajalcev. Leseni zaboj z vsebino nekaj kilogramov marmelade ni več prikladen. Kupec zahteva manj, torej manjšo konservo. Kaže, da bodo tu priskočile na pomoč plastične snovi. Račun je že napravljen: na trgu bomo dobili cenejšo marmelado, ker so zdaj nenadoma ugotovili, da tovarna plačuje kubični meter lesa za zaboje po 40.000 din! Vse kaže, da so pri »Kulpinu.« začeli resno razmišljati o zadovoljitvi trga. Kolektiv se je odpovedal številnim izrednim prejemkom, da bi začeli obratovati v novi, modemi, mehanizirani dvorani (za sedaj opravljajo okoli štiri petine proizvodnega procesa ročno). Kdor hoče obdržati sloves dobrega proizvajalca, mora napredovati s časom. M. K. POPRAVEK V devetinštirideseti številki našega lista je pisec v sestavku »Več glav več ve« napačno formuliral drugi stavek predzadnjega odstavka in v zadnjem stavku istega odstavka neupravičeno zapisal naslednjo trditev: »Mar se v tem ne kaže tudi težnja po prilaščanju sredstev, ki jih — vsaj v tem primeru — omogoča premijski pravilnik.« Ta trditev ni pravilna in ne velja za tovarno kovinskih in plastičnih izdelkov Tuba iz Ljubljane. s področja fiziologije, psihologije, higiene in sociologije dela. To so znanosti, ki lahko vsaka s svojega vidika vpliva na rast produkt-tivnosti dela. In zato bo ergonomija eno od področij dela zavoda v letu 1960 in 1961. Drugo leto pa se bo začel zavod ukvarjati tudi z mikroanalizo poslovanja in produktivnosti naših gospodarskih organizacij. Z njo bo namreč moč dobiti odgovore na vprašanja: kako na primer vpliva na produktivnost obstoječi način nagrajevanja, dalje kako na to vplivajo instrumenti zunanje trgovine, investicijska in kreditna politika, graditev stanovanj, zboljšanje ali zanemarjanje komunalnega prometa, in končno kako vpliva na povprečno družbeno produktivnost sodobna organizacija dela in poslovanja podjetij. Naloge, da bi pospešili rast produktivnosti so torej zelo različne, za nas nove, toda, ker si od tega' obetamo veliko koristi, tudi veliko bolj privlačne. Kolektiv »Snage« izpopolnjuje nagrajevanje V podjetju »Snaga« so že pred časom določili merila dela na vseh najvažnejših delovnih mestih. Z njimi so spodbujali posameznike ali skupine, da so hitreje opravili določena dela, na primer izpraznjevanje smetarskih zabojev, odvoz smeti itd. Minulo leto pa so v tem podjetju sklenili še razširiti nagrajevanje po učinku. Uresničitev te zamisli jim je tudi olajšala sklenitev pogodb s posameznimi občinskimi ljudskimi odbori, kakšno delo mora »Snaga« opraviti, v kakšnem času, ter tudi, kolikšne so cene za posamezne storitve. Na ta način je imelo podjetje pred seboj jasne podatke o obsegu dela in dohod-kih. Kot pravijo, je bil pri razširjanju nagrajevanja po učinku izhod za silo, skupinski akord. Tega so postopoma uvedli za vsa delovna mesta. Določeno število delavcev mora opraviti določeno delo, recimo počistiti določeno število kvadratnih metrov ulic, jih oprati v določenem času in podobno. To akordiranje del je vplivalo na to, da počisti ulice manjše število delavcev. Sprva so računali, da bo potrebno za dnevno čiščenje ulic šestih ljubljanskih občin 60 delavcev, ob zaključku leta pa so ugotovili, da je bilo pri tem delu zaposlenih povprečno le 42 delavcev. Za nočno čiščenje ulic je potrebnih sedaj devet delavcev manj. Delovni učinek je seveda porastel in zato je porastel tudi skupni promet na'enega zaposlenega. Ta je znašal na enega zaposlenega v letu 1958 426.973 dinarjev, lani pa že 629.722 dinarjev. Skladno s tem so seveda tudi porasli osebni dohodki zaposlenih. Kot rečeno, v podjetju še niso zadovoljni s sedanjim načinom nagrajevanja in delitvijo čistega dohodka na osebne dohodke. Po obsežnih razpravah so se odločili, da bodo razdeljevali čisti dohodek po posameznih obratih pod-jetja.-S tem hočejo še bolj spodbuditi vsakogar za zmanjšanje stroškov, tako da bi še hitreje naraščal dohodek in skladi podjetja. Osebni dohodek uslužbencev naj bi bil v bodoče prav tako odvisen od učinka dela, na primer od števila vknjižb, hitrosti obračanja obratnih sredstev in podobno. NAS POGOVOR Prvi stik s tovarno Tovarišica Ančka Remškar. jeva je 1957. leta maturirala in se vpisala na Višjo šolo za socialne delavce v Ljubljani. Zdaj je tik pred diplomo; pravkar pripravlja diplomsko nalogo. Profesor dr. Kiowsky ji je izbral temo iz industrijskega področja. Proučiti mora vzroke fluktuacije v enem izmed obratov Litostroja, kjer je bila lani na praksi. Zanimalo me je, kaj jo je pripeljalo med socialne delavce. Povedala je: »Pred maturo se pač vsakdo vpraša, kam bo šel: ali na univerzo, ali pa kar v službo. Toda gimnazija da zgolj splošno izobrazbo, poklica pa ne. Slišala sem o šoli za socialne delavce, in pestrost zanimivih predmetov, ki jih tam predavajo, me je takoj pritegnila. Mislim, da imam veselje do tega poklica, in prepričana sem, da ima lepo bodočnost,- »Menda res,« sem se strinjal z njo. »Posebno zdaj, ko so v podjetjih začeli ustanavljati kadrovsko-^ocialno službo...« »Zdaj res veliko govorimo o tem. V šoli sem imela najraje metodiko, psihologijo pa tudi delovno pravo. Ti pred- meti so vsekakor koristni za socialnega delavca v industriji, sicer pa o kadrovsko-socialni službi, kakršna naj bi bila v podjetjih, nisem v šoli ničesar slišala. To je šele letos na programu. Prav tako kot delo socialnega delavca v stanovanjski skupnosti. Naša šola nas je bolj pripravljala za delo v občini, na oddelkih za socialno varstvo, kjer bi se naj ukvarjali predvsem s socialno ogroženimi. Kljub temu pa je socialna delavka, moja kolegica, ko je prišla iz šole v službo na občino Kamnik, dobila delo v vložišču, češ da na občini ni dela za socialnega delavca. Zdaj bo odšla v industrijo, najbrž v dupliški »Stol«... Jaz bom pa šla v službo na Zavod za socialno zavarovanje v Koper in bom najbrž delala v invalidskem oddelku.« »Pa kljub temu ste bili na praksi v Litostroju?« »Imamo obvezno prakso v podjetjih. Le tako sem vsaj malo spoznala življenje v tovarni, organizacijo podjetja — od delavskega upravljanja do vseh sektorjev. Seveda me je najbolj zanimala organizacija službe varnosti pri delu, obratne ambulante, prehrane delavcev in delo disciplinske Pomanjkanje stanovanj je stara pesem, ki velja tudi za zdravstvene delavce. Iz ankete Sveta za zdravstvo LRS, na katero je odgovorilo 268 (ali 72 “/o) zdravstvenih zavodov v LRS, je razvidno: v naslednjih štirih Letih (od 1960 do 1963) bi rabili za zdravstveno cjs-ebje 3838 stanovanj, od tega 1875 enosobnih, 1256 dvosobnih in 707 trosobnih. Če upoštevamo sedanje cene, bi ta stanovanja stala 11.801 milijonov dinarjev, pri tem pa niti niso zajeti vsi zdravstveni zavodi. Kje dobiti ta sredstva ali vsaj tista, s katerimi bi najeli kredit za stanovanjsko graditev in odplačevali anuitete? V zadnjih letih smo v naši državi zgradili več stanovanj kot kdajkoli prej. Vemo — in prav je tako — da so na tem področju največ storile gospodarske organizacije. Srečnejšo roko so pri tem imeli tisti, ki so zaposleni v večjih in močnejših gospodarskih organizacijah. Precej časa je baloi pomanjkanje stanovanj velik problem vseh, zlasti pa Z namenom, da bi izboljšala trebno stalno nadzorstvo ustrez- ki so poklicno laže zboleli v ož- na^^o^ea11 začeli delavcem delovne in življenjske nih strokovnjakov, med katerimi jem ali širšem smislu, reševati z združevanjem lastnih razmere, skusa delovna medicina ima pomembno mesto tudi zdrav- dokončno premestitev poklic- sredstev v okviru svojih komun. komisije. Na praksi sem morala tudi »intervjuvati« posamezne delavce. To je težko, ker sem pač mlada in vsak do misli, da »samo vprašujem iz radovednosti«, ne pa, da želim in tudi lahko kaj pomagam. Mislim pa, da je dekle, ki pride iz gimnazije in konča šolo za socialne delavce, res premlada za naloge, ki jih postavlja socialnemu delavcu življenje v tovarni.« »In zdaj?« »Dokončujem nalogo. Ze sem napravila več anket, da bi ugotovila, kaj vse je povzročalo fluktuacijo delavcev v čistilnici jeklolivame.« »In kaj ste ugotovili?« »Težko je bilo ugotavljati, ker v personalnem odseku nimajo dovolj podatkov, čeprav, obrat obstaja že deset let. Pri analizi vzrokov fluktuacije sem ugotovila, da so najbolj vplivale na njo stanovanjske razmere, socialne razmere posameznikov, oddaljenost od delovnega mesta, težki delovni pogoji, možnost napredovanja, medsebojni odnosi itd. Vse to sem napisala svojo diplomsko nalogo.« Nisem • je utegnil prebrati, upam pa, da bo dobra. D. D. O STANOVANJSKEM VPRAŠANJU ZDRAVSTVENIH DELAVCEV IZ KATERE VREČE? O Ali bi bila zakonita »Odredba o spremembah in do-@ polnitvah odredbe o skladih zdravstvenih zavodov @ s samostojnim finansiranjem«, po kateri bi takšni ^ zavodi imeli tudi sklad za družbeni standard, kamor $) bi se stekala sredstva za finansiranje stanovanjske ® graditve za osebje zavodov? In — ali lahko ta sred-® stva pritekajo od socialnega zavarovanja (zavaro-@ vancev, bolnikov), ker bi zdravstveni zavodi podra-§*) žili vse storitve za toliko (od 2 do 10) odstotkov, ko-® likor bi določeni zavod potreboval sredstev za od-$$ plačevanje anuitet za stanovanja svojega osebja — 0 to je zdaj vprašanje! Ogrožena delovna mesta V različnih krajih so različno reševali stanovanjsko vprašanje zdravstvenega osebja. Tam, kjer so tako rekoč odvisni od edinega zdravnika in medicinske sestre, so poskrbeli zanj, drugod je pa teže. Ponekod imajo višji kadri vso prednost, za srednji in nižji strokovni kader pa nihče ne skrbi. Le-ta pa najbolj občuti pomanjkanje stanovanj. Letos bomo v naši državi zgradili okrog 74.000 stanovanj, od tega 45.000 v mestih. Pričakovati je, da bodo pri gradnji sodelovali tudi državljani z osebnimi sredstvi. Moramo računati, da bodo predvsem višji zdravstveni delavci, ki imajo tudi višje dohodke, kupovali sami stanovanja oziroma jih gradili na zadružni osnovi. Za velik del, predvsem ko gre za medicinske sestre, otroške negovalke in drugo osebje pa bo potrebno nekako poskrbeti. spremembo prej omenjenega navodila in sicer tako, da bi lahko zdravstveni zavodi šteli med stroške za režijo tudi »izdatke za stanovanjsko graditev«. Na ta način dobljena sredstva naj bi vsak mesec odvajali v poseben sklad. Tako bi bilo pravnim normam zadoščeno in Zavodi za socialno zavarovanje bi ga morali priznati kot strošek za zdravstveno storitev. Naj povemo, da se republiški zavod in nekateri okrajni zavodi za socialno zavarovanje s tem strinjajo in zagotavljajo, da imajo sredstva, s katerimi bi prikrili ta novi izdatek. Ljubljanske klinične bolnišnice predvidevajo, da bi v naslednjih letih zgradile 150 enosobnih, 50 dvosobnih in 50 trosobnih stanovanj ter sestrske domove — internate, kar bi skupno stalo 1050 milijonov dinarjev. Pri posojilu za dobo tridesetih let bi znašale anuitete 35 milijonov dinarjev letno. Da bi jih klinika zmogla, bi morali povišati ceno oskrbnega dne od 2500 na 2553 dinarjev ali za 2°/o. In tako dalje. Ljubljanska poliklinika bi zgradila 330 stanovanj, seveda na kredit. Da bi plačala anuitete zanje, bi morala podražiti vsak pregled za 25 dinarjev (ali za 10,82 °/c). Zdravstveni dom, na primer »Komen«, ki potrebuje eno enosobno in eno trosobno stanovanje (ki bi veljali 6,7 milijonov) bi za odplačevanje anuitet — 223.000 dinarjev letno Številke, ki smo jih navedli _ moral podražiti vsak pregled na začetku, dovolj zgovorno pričajo o trenutnih potrebah. Morda so te še večje, če upoštevamo, da niso vsi zdravstveni zavodi odgovorili na anketo Sveta za za 12 dinarjev ali za 5,55 %>. KAJ PA DRUGI? Če bi tako skušali rešiti sta-ovanjsko vprašanje zdravstve- storiti vse, kar je treba, da bi pre- nik delovne medicine, prečila poškodbe, ki bi jih delavci lahko dobili zaradi neugodnih PREVENTIVNI PREGLEDI delovnih pogojev. Zdravniki de- DELAVCEV lovne medicine proučujejo delov- Proces izboljševanja in pori^- 1L>^0‘,e-rJn- ®P°zn^val0 človeka pravljenja neugodnih delovnih P i delu. Pri tem jim pomagajo pogojev vselej zajema vrsto raz-rof strokovnjaki (tehniki, akcij, ki potekajo v določe- no resneje obolelih iz okolja, ki ge vnaprej pa ostane stanovanj-je škodovalo zdravju. sj-0 vprašanje pereče za javne Ti pregledi naj bi zajemali uslužbence, tako v državni upra-vse delavce, ki so zaposleni na vi; prosveti in zdravstvu. Prav-ogroženih delovnih mestih. kar razpravljajo o graditvi sta- novanj za osebje, zaposleno v KONČNI NAMEN zdravstvu, zato bomo tokrat Potem je treba izboljšati de- spregovorili o tem. higiensko-tehnično nem vrstnem redu. Predvsem je lovne pogoje na katerega koli Seveda je tudi od tega, kako scito, vodje obratov in drugi), treba najprej spoznati razmere, izmed znanih načinov: z avto- zdravstveni delavci stanujejo, oprico tega lahko zdravniki nenehno bedijo nad zdravjem vsega kolektiva ter ugotavljajo nezdra-Ve Pogoje ali pa pravočasno spoznavajo njihovo poslabšanje. Zato sodijo preventivni prebledi delavcev, ki so zaposleni na tako imenovanih ogroženih delovnih mestih, med pomembne obveznosti zdravnikov na zdravstvenih postajah v gospodarskih organizacijah. Zdravniki delovne medicine posvečajo posebno skrb določenim delovnim mestom, ki jim pravimo »ogrožena« oziroma »izpostavljena«. To so tista delovna nnesta, kjer je posebna nevarnost Poklicnih škodljivosti, ki lahko škodujejo zdravju tam zaposlenih delavcev. Gre torej za človeka, ogroženega na delovnem mestu. Težko je začrtati mejo, oziroma določiti stopnjo nevarnosti ter Posledice, ki lahko nastanejo za-radi škodljivosti določenega delovnega mesta. Oceniti pa je mo-g°če obstoj nevarnosti ter pravočasno uveljaviti potrebne preventivne ukrepe. POKLICNA ŠKODLJIVOST Škodljivost delovnega mesta le poglavitni povzročitelj poklicnih bolezni. Povzroči lahko delno aH popolno izgubo delovne sposobnosti ali pa pogosto izostajanje z dela. Naštejmo nekaj teh nevarnosti v zvezi s proizvodnim Procesom: nenormalna temperatura, vlažnost in prepih, sevanje raznih vrst, hrup, tresenje, mehanične poškodbe, razni industrijski strupi, industrijski prah itd. Nekatere nevarnosti so posledica ne-fizioloških delovnih pogojev, na primer delo čez uro, preveč naporen delovni tempo, nenaraven položaj telesa pri delu (na primer stalna sklonjenost i. pod.). Pomembno skupino teh poklicnih nevarnosti sestavljajo slabi bigi- v katerih delajo delavci. To do- matizacijo, s hermetizacijo de- odvisno delo zdravstvenih usta- ensko-tehnični pogoji (slaba ven- sežemo z: lovnega procesa, z nadomestit- nov. Če v kraju ni zdravnika, ga tilacija, nomanikliivo ogrevanje, analizo pogojev delovne oko- vijo strupenih snovi z manj težko dobe, če nimajo zanj sta-slaba osvetlitev i pod). lice, škodljivimi ali z nestrupenimi, novanja. Podobno velja za ostalo analizo delovnega procesa, z izboljšanjem splošne in indi- osebje zdravstvenih zavodov, analizo higiensko-tehnične za- higiensko-tehhične za- Dogajajo pa se tudi taksni ščite (splošne in osebne). šclte ltd- primeri: Težko je podati splosno oce- Hkrati z omenjenimi analiza- Izboljšanje delovnih pogojev Po števila ogroženih delovnih . notrebni občasni kontrolni P° katerem koli izmed znanih Zdravstveni dom v nekem mest v podjetjih. Mednarodni -.(jravniški oreeledi delavcev ki načinov je pravzaprav eden naj- manjšem kraju je pet let štipen-urad za delo je v dodatku oziro- zaoosleni na tistih delovnih pomembnejših smotrov prizade- dmM svojega bodočega zdravnl- ma v dopolnilih k seznamu po- TT,;v. vanja za bolj zdravo življenje ^a- ^ dobrih petih letih je postal Mičnih bolezni naštel kakih 500 cj.tematični nrealedi omoao- delovnega človeka. štipendist iz fanta mož in tudi razHih strupenih kemičnih spo- S ^ematmm pregled! omogo- ^ ^ .tj doktor. Prišel je v kraj, kjer naj im, ki jih uporablja sodobna in- J tavljanje zaeetnihj veči- tudi pomen sodelovanja z delov- b^antas °P ^ ^^1^^^%^ -ml. šeJ Neopaznih poškodb nimi inšpektorji na terenu. ^Sel^ iste snovi v raznih oblikah in zclrav-ia>.............. Preventivni pregledi na ogro- mi zagotovite stanovanje, če ga kombinacijah si lahko ustvarimo ugotavljanje lažjih primerov genih delovnih mestih prihajajo ne bom dobil, bom moral dru-Približno predstavo o številu poklicnih ali splošnih bolezni j^ot del širše medicinske dejav- gam.« Kratko in jedrnato. To-ogroženih delovnih mest v indu- tako tistih ljudi, ki delajo, ka- nosti na področju delovne me- krat se je zgodba — pravijo, da striji, rudarstvu in v drugih go- kor onih, ki zaradi bolezni po- dicine v širši okvir socialno- izjemoma — srečno iztekla. Ob-spodarskih panogah. Upoštevati gosto izostajajo z dela, medicinske, medicinsko-tehniške čina je imela novega zdravnika Pa je treba da je lahko določeno oceno obsega in stopnje ne- in socialno-ekonomske dejavno- že »v planu« in stanovanje je delovno mesto zdaj »ogroženo«, zdravih razmer, v katerih delajo st; tako posameznih strokovnja- dobil. Toda kolikokrat se zgodi brž ko uveljavimo ustrezne za- pregledani delavci, kov kakor celotnih delovnih ko- drugače in zdi se, kot da bi bil ščitne ukrepe, pa ni več, in se- začasno premestitev iz škod- lektivov. _ edini odgovor — »stanovanja ni- veda tudi obratno. Zato je po- Ijive delovne okolice vseh tistih, Dr, Ljubiša Sablič mamo«. zdravstvo LRS. Res je tudi, da nih delavcev, bi še vedno ostalo spričo nenehnega razširjanja nerešeno stanovanjsko vprašanje zdravstvene mreže te potrebe ra- za tiste ljudi, ki so zaposleni v stejo, nikakor pa ni res, da do- lekarnah in ki ne smejo podražiti slej ni bilo ničesar storjenega na zdravil, bodo pa to želeli, da bi tem področju. V mnogih krajih, na na način zbrali sredstva za posebno tam, kjer so ljudski od-, stanovanja, v preventivni službi bori pokazali polno razumevanje — na primer v higienskih zaveza zdravstvene delavce, že vrsto dih itd. Izkazalo pa se je, da bi let postopoma rešujejo stano- socialno zavarovanje to zmoglo, vanjsko vprašanje zdravstvenega vendar pa je, razen prarvnih po-osebja. mislekov prav tako težko reči, Večje bolnišnice imajo večje če je to najboljši način. Nedvom-investicijske sklade, ki ga zdrav- no bi to bila tudi spodbuda stveni zavodi ustvarjajo v naj- vsem drugim, da bi tudi oni po-večjem delu iz amortizacije bol- dražili to ali ono za toliko in teniških stavb in le v manjšem de- liko .tete .odkupili ali zgradili — lu iz presežkov po zaključnem kar bi pač potrebovali. Vsekakor računu. Sredstva iz amortizacije bo potrebno najti način, da bi bolnišnice in zdravstvenih zavo- rešili stanovanjsko vprašanje dov sploh praviloma uporabljajo zidravstvenih delavcev. Prav bd za obnovo stavb. Za stanovanja bilo, da bi zdravstveni zavodi ostanejo presežki, ki pa so, pr- lahko uporabljali svoje presež-vič, majhni, in drugič, zelo ne- ke za stanovanjsko graditev in gotov vir dohodkov, kajti vse da bi ustanovitelji vseh zavodov kalkulacije zdravstvenih ustanov bolje skrbeli za stanovanja morajo izključno sloneti na de- zdravstvenega osebja. Če pa lah-janskih stroških (za oskrbni dan, ko zavod kaj prispeva, naj bi pregled), kar je hkrati pogoj za prispeval, toda nikakor ne bi bilo odobritev cen. Tudi tam, kjer so prav, če bi šli na generalno po-imeli presežke, so jih največkrat dražitev zdravstvenih storitev. Delo, nesebičnost in požrtvovalnost zdravstvenih delavcev lahko res oceni le tisti, komur je mirna zdravnikova roka rešil^ življenje... Ne smemo pa pozabiti, da je tudi od tega, kakšne so njihove stanovanjske razmere, veliko odvisno tudi delo zdravstvenih delavcev Število ogroženih DELOVNIH MEST uporabili za nabavo opreme ali za druge investicije. Za stanovanja so jih uporabili le tam, kjer je ljudski odbor odredil večja investicijska sredstva. Vzemimo primer kliničnih bolnišnic v Ljubljani. To je republiška ustanova, kar pomeni, da je republika dolžna skrbeti zanjo (čeprav je to edina bolnišnica v Ljubljani in bi se moral zanimati zanjo tudi okrajni ljudski odbor). Za klinične bolnišnice določajo investicije iz republiških skladov, toda za stanovanjsko graditev doslej ni praktično skrbel nihče. Svojih sredstev za stanovanja ta zavod ni imel in tako ni mogel najeti kreditov za stanovanjsko graditev ne glede na to, da je odvedel v treh letih okoli 90 milijonov dinarjev stanovanjskega prispevka. Stanovanj pa potrebujejo, nič koliko in vse oči so uprte v ustanovitelja, ki bi naj poskrbel za stanovanja, toda ki — nima sredstev. DENAR BO DALO SOCIALNO ZAVAROVANJE? Republiška »Navodila o finansiranju in finančnem poslovanju samostojnih zdravstvenih zavodov« predpisujejo strukturo cen storitev zdravstvenih zavodov, izrecno pa ne navajajo, da spadajo med stroške zdravstvenih storitev tudi stroški za gradnjo (ali nakup) stanovanj. Predvideni so sicer tudi »drugi stroški«, nihče pa ne ve, ali pod tem lahko razumemo tudi stroške za stanovanjsko graditev. Zdravstveni zavodi potrebujejo zagotovljena sredstva, s katerimi bi lahko plačali začetni dolg za kredit in odplačevali anuitete. Ta sredstva lahko zagotovi proračun ustanovitelja (LRS, okraj ali občina) ali predračuni zdravstvenih zavodov. Ker letos ni moč računati, tako ne kot doslej, na prvo, pride v poštev druga rešitev. Kako? Vsi člani sveta za zdravstvo LRS so soglasno sprejeli sklep, da Svet za zdravstvo LRS sporazumno z Državnim sekretariatom za' finance D. Domajnko LRS izda dopolnitev oziroma in s tem pritegnila več gostov. Cernu nezadostno? Ko stopiš v veliko hotelsko restavracijo, kjer sedi le tu in tam kak gost, se nehote vprašaš, ali se izplača vzdrževati objekt s tolikšno kuhinjo? Odgovor pride sam po sebi: vse to, tako osebje, ki ni dovolj zaposleno, kakor drag lokal in razkošno luč ter seveda tudi glasbo boš po obrokih plačal iz lastnega žepa. Takih restavracij ni malo. Najdemo jih v vseh naših mestih in industrijskih središčih. Njihove zmogljivosti so preračunane za »vrhunske« potrebe, torej za turistično sezono ali za večje prireditve. V, navadnih dneh, ki jih je znatno več, so lokali na pol prazni. Statistike kažejo, da so njihove zmogljivosti izkoriščene le 20 ali 30-odstotno. Razen tega so podnevi v določenih urah skoraj povsem prazni, medtem ko ima osebje lepe prejemke, saj vemo, da v takih objektih delajo večinoma kvalificirani gostinski delavci. Po svetu se je že zdavnaj uveljavila zelo koristna zamisel. V času, ko kuhinje niso izkoriščene za goste, pripravljajo obroke za potrebe drugih. Najpogosteje spravijo to hrano v ledenice in potem zmrznjeno prodajajo, neredko pa pošiljajo topla jedila manjšim gostilnam in okrepčevalnicam, ki se jim lastna kuhinja ne izplača, kolodvorskim restavracijam itd. Pri nas bi tako organizirano delo koristilo tovarniškim okrepčevalnicam, morda bi celo lahko prihranili izdatke za obratne kuhinje, saj delavci malicajo znatno prej, kot začno v gostilnah servirati kosilo ali večerjo. S tem bi v takih kuhinjah bolje izkoristili prve dopoldanske ure, kantine pa bi zaradi manjše režije dobivale cenejšo hrano, kot jo lahko pripravijo same. Dobiček bi imela tudi restavracija, lahko bi znižala cene Novi obratni in delavski sveti v Jeseniški železarni V jeseniški Železarni so že leta 1853 izvoli.! pomožne obratne in grup-ne delavske svete, kajti pokazalo se je, da je zaradi obsežnosti železarne — ima 24 obratov in 7000 zaposlenih — osrednji delavski svet premalo povezan z neposrednimi proizvajaJci in da hkrati ni mogoče centralno urejati vse večjih ali manjših problemov obratov. Jeseničani bodo dali več kot milijon za prizadete v Tržiču Na pobudo okrajnega sindikalnega sveta v Kranju je občinski sindikalni svet na Jesenicah izvedel zelo uspešno akcijo za pomoč Tržičanom, ki so bili prizadeti pri zemeljskem plazu na Pristavi. Vseh petdeset jeseniških sindikalnih podružnic je zelo prizadevno sodelovalo v akciji Posebno lepe uspehe so dosegli v Železarni, kjer je kolektiv zbral več kakor 800.000 din. V akciji sodelujejo razen sindikalnih organizacij še druge družbene in politične organzacije. Občinski odbor Ljudske tehnike Jesenice je Tržičanom že poslal 50.000 dinarjev. Jeseničani pričakujejo, da bodo za prizadete Tržičane zbrali več kakor milijon dinarjev. Obratni in grupni delavski sveti so v jeseniški železarni od leta 1953 do 1958 odigrali sicer pomembno in vidno vlogo, boriti pa so se morali z mnogimi težavami in slabostmi. Imeli niti niso pravilnikov niti ne poslovnikov, hkrati pa tudi ne materialnih osnov za uspešno poslovanje. V začetku lanskega leta je osrednji delavski svet izvolil posebno komisijo, ki je morala pripraviti vse potrebno za ponovno oživitev obratnih delavskih svetov. Spremenili so pravila podjetja in sestavili pravilnike in poslovnike za delo obratnih delavskih svetov. O celotni problematiki obratnih delavskih svetov je široko razpravljal ves kolektiv. 23. decembra, prav na obletnico, ko sta velika pokojna revolucionarja Boris Kidrič in D j uro Salaj dala prvi predlog o ustanavljanju organov delavskega upravljanja, so v Železarni na 24 voliščih izvolili štiri nove obratne delavske svete. Novi obratni delavski sveti, ki imajo skupaj 100 članov, so bili izvoljeni za nove ekonomsko-proizvodu e enote: topilnico, valjarno, predelovalne obrate iii strojno energetske skupnost. V novih organih jo 80 članov ZK in 40 mladih proizvajalcev — žene pa so le tri. Seminar o delavskem Kratki iz Velenja upravljanju v Ljutomeru Izmed vseh sekcij »Svobode« Velenje je skoraj verjetno to sezono najbolj delavna lutkovna sekcija. V razmeroma kratkem času je dala za otroke kar sedem predstav. Predstave si je ogledalo več kakor 800 otrok. Svoje prostore je dobila sekcija v novi zgradbi DU Velenje. * Te dni je začela ideološka komisija pri DU Velenje ciklus predavanj. Prvi ciklus, ki je za širši krog poslušalcev, bo obravnaval politično ekonomijo. V vseh šestnajstih krajih Šoštanj-ake občine so bila prva predavanja o zavarovanju kmetova'cev Obisk predavanj je bi)i zelo dober. Pred kratkim so imeli v Ljutomeru dvodnevni seminar za člane organov delavskega upravljanja. Seminar, ki sta ga organizirala občinska ljudska univerza in občinski sindikalni svet. je obiskovalo 28 slušateljev. Na seminarju so govorili o načinu dela delavskih svetov, o delitvi dohodka gospodarskih organizacij, o finančnem poslovanju, o plačni politiki, o delavski zakonodaji ter o drugem. Pri tarifni politiki so največ govorili o nagrajevanju po učinku. Seminar ni obsegal samo predavanj, temveč tudi debatne ure. Udeleženci seminarja so vsekakor dobili mnogo koristnega znanja in zato žele, da bi bilo takšnih seminarjev še več. SVET SVOBOD V HRASTNIKU POSTAJA RESNIČNI USMERJEVALEC PROSVETNE DEJAVNOSTI Najgotovejša pot do uspehov Sicer je kar prav, da so na potrebujejo kulturnih dobrin, po-nedavnem občnem zboru sveta sebno če so te kvalitetne. Če je »Svobod« in prosvetnih društev ta ali ona prireditev dobra, jo hrastniške občine slednjič sprego- obišče desetkrat več ljudi, kot pa vorili o perečem vprašanju giba- ima društvo članov na svojih se-nja članstva v posameznih delav- znamih. To pomeni, da delavska skih in vaških društvih, vendar društva »Svobode« ali prosvetna so pri tem prezrli nekaj, kar ne bi bilo napak vsestransko upoštevati. Med drugim so ugotovili, da se v njihovih štirih najmočnejših »Svobodah« članstvo v zadnjih letih ni povečalo, pač pa celo ne- društva na vasi morajo računati z vsemi ljudmi, ki žive na področju, kjer društva delujejo. Zdaj se je treba torej odločiti: ali je prvenstvene važnosti za merjenje moči društva članstvo ali ce- koliko nazadovalo, čeprav število lotna politika, ki jo vodi društvo? prebivalstva v Hrastniku narašča, Mislim, da je pravilno, da bomo hkrati pa so ugotovili, da število v naših društvih še vedno skrbeli »privržencev« društev vedno bolj za vključevanje novih ljudi v raste in da ljudje zelo radi obi- članstvo, še bolj pa bo treba skr-skujejo prireditve, ki jih pripra- beti, kako usmerjati kar najbolj vijo te ali one društvene skupine, pravilno društveno politiko v »Siisiii Staro in novo se je srečalo pred mariborsko postajo Zato je pač nemogoče reči, da posamezne prireditve delavskih društev obiskujejo samo člani »Svobod« ali prosvetnih društev na vasi. Ker se podobna vprašanja o članstvu postavljajo tudi v ostalih zasavskih svetih »Svobod« in posameznih društvih, bi bilo prav nekoliko več spregovoriti o tem problemu. Menim, da so zasavska delavskoprosvetna^ društva že precej daleč za tem, ko za. svoje .eia.I}?tV0- Krog, obif °- valcev prireditev se je že zdavnaj razširil na vse tiste ljudi, ki Iz tovarne vijakov na Viču v Ljubljani Izobraževalna centra gostincev in steklarjev v Rogaški Slatini S SKUPŠČINE OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE KRANJ Jeseniška bolnišnica ima premalo prostorov Pod okriljem delavske univerze delujeta v Rogaški Slatini kar dva izobraževalna centra. Najbolj je aktiven izobraževalni center gostinskih delavcev. Na pobudo sindikata zdravilišča in s pomočjo gostinskih podjetij je v sklopu tega centra osnovan splošno izobraževalni tečaj, ki ga obiskuje 170 delavcev iz zdravilišča in gostinskih podjetij. V okviru tega tečaja pa je organiziran poseben strokovni tečaj za kuharsko, strežno Rekonstrukcija ljutomerske opekarne V ljutomerski opekami se Intenzivno pripravljajo na rekonstrukcijo obratov. Z nadomestitvijo nekaterih zastarelih strojev in naprav ter z razširitvijo krožne peči nameravajo predvsem zboijšati tehnološki proces. Za in drugo osebje gostinske stroke. Kei je znanje tujih jezikov posebnega pomena za turistične kraje, zlasti pa za svetovno znano Rogaško Slatino, ki jo je letos obiskalo več kakor tisoč tujih gostov, je organiziran tečaj tujih jezikov, v katerega se je vpisal^ 160 slušateljev, ki hkrati obiskujejo tudi štirimesečni splošnoizobraževalni tečaj. Tudi DPD »Svoboda« ima tečaj angleškega jezika (35 obiskovalcev). V steklarni pa je izobraževalni center osnoval tečaj za kvalificirane in visokokvalificirane steklarje. Obiskuje ga 49 delavcev. Vsa gostinska podjetja, zdravilišče, steklarna in tudi kmetijska zadruga bodo prispevali potrebna finančna sredstva za delovanje DU. Zagotovljena so tudi denarna sredstva za nabavo ozkotračnega filmskega projektorja. Le-tega bosta kupila skupno steklarna in kmetijska zadruga. A. K. Na osmem rednem zasedanju skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj so analizirali poročilo bolnišnice na Jesenicah, potrdib sistematizacijo delovnih mest za letošnje leto in pregledali finančno poslovanje zdravstvenih domov v lanskem letu. Primarij dr. Jože Hafner, ravnatelj splošne bolnišnice na Jesenicah, je opisal desetletno delovanje bolnišnice. Od ustanovitve bolnišnice — to je od aprila 1948. leta — je bilo na vse oddelke sprejetih skupaj 68.926 bolnikov, opravljenih pa je bilo 795.272 oskrbnih dni. Bolnišnica je bila grajena za zmogljivost 160 postelj, danes pa je v njej 255 postelj, zato imajo precejšnje težave zaradi stiske s prostorom. Bolnišnica ima svoj rentgen-aparat za fiaskopio in slikanje, vendar ga zaradi pomanjkanja prostora nima kam namestiti. Kaže, da bo treba najprej povečati pralnico, razen nje pa še razširiti lekarno. Bolnišnici je potreben tudi biokemični laboratorij. Največji problem bolnišnice pa je pomanjkanje zdravstvenega kadra, ki ga zaradi pomanjkanja stanovanj ne morejo od nikoder dobiti. Skupščina je po razpravi sklenila dati okrajnemu svetu za zdravstvo posebno priporočilo za čimprejšnjo ureditev problemov jeseniške bolnišnice. Precej so razpravljali tudi o sistematizaciji delovnih mest zavoda. Po temeljiti proučitvi organizacije dela pri zavodu in podružnicah so sklenili ukiniti tri delovna mesta, čeprav se je število zavarovancev v preteklem letu povečalo za 2988. Sedaj je vseh zavarovancev v okraju že 50.861, razen teh pa je še 10.973 zavarovancev - upokojencev. Na vsakega uslužbenca pride 429 zavarovancev. Vevška papirnica skrbi precej tudi za stanovanjsko graditev Na sliki: novi stanovanjski bloki vevških papirničarjev celotno rekonstrukcijo bodo potrebovali ll milijonov dinarjev. Ko bo obnova končana bodo lahko izdelaJi na leto milijon opečnih izdelkov več. S tem se bo bruto dohodek podjetja povečal za 10 milijonov dinarjev. Predvsem bodo več izdelali votlakov in strešne opeke. Nedavna geološka raziskovanja so pokazala, da je ljutomerski opekarni zagotovljeno še za 100 let dovolj surovine. V opekami dograjujejo novo kuhinjo, v kalteri se bo lahko hranilo več kakor 350 zaposlenih iz opekarne in iz nekaterih drugih ljutomerskih podjetij. Precej so v ljutomerski opekami storili tudi za izboljšanje HTZ službe. Razen drugega so uredili tudi sanitarije, nove kopalnice in garderobe. Zgradili so še stanovanjski blok in novo sindikalno dvorano. »Plamen« je dobro zaključil Zadnji dan lanskega leta so imeli v »Plamenu« v Kropi množični sin dikalnih sestanek. Prisotni so zvedeli, da je podjetje operativni načrt za mesec december preseglo za 11 #/», družbeni načrt za leto 1959 pa za 4,79/9 Izdelali so 3685 ton raznih izdelkov. V zadnjih desetih letih so v »Plamenu« proizvodnjo povečali za 61V«, število zaposlenih pa le za 13,5®/«. Direktor podjetja je članom kolektiva na kratko opisal delo in finančno poslovanje v lanskem letu ter želel, da bi kolektiv tudi v novem letu tako marljivo delal kot doslej in letni družbeni načrt presegel, čeprav je ie-ta za 20®/* večji kot lani. Zvečer je delovni kolektiv »Plamena« v svojem sindikalnem domu kolektivno pričakal novo leto. Pregled finančnega poslovanja je pokazal, da je zavod lani na račun zdravstvenih storitev izplačal zdravstvenim domom in obratnim ambulantam več kakor 172 milijonov dinarjev (za čisto ambulantno zdravljenje 103 milijone), za specialistično zdravljenje 42 milijonov in za hišne obiske nekaj več kakor 17 milijonov dinarjev). Ugotovili so, da so v Tržiču potrošili preveč za zdravniške obiske po domovih. Zdravstveni dom Jesenice pa je prihranil skoraj pol milijona dinarjev. Iz celotne analize poslovanja zdravstvenih domov in obratnih ambulant se je pokazalo, da je Ženske iščejo zaposlitev Po podatkih, ki jih je zbrala posredovalnica za delo v Slovenskih Konjicah, se je letošnje poletje v tej občini precej znižalo število nezaposlenih, zlasti tistih, ki prejemajo podporo. Med nezaposlenimi je manj moških, pa še ti so večinoma starejši, ki čakajo na invalidsko ali redno upokojitev, več pa je nezaposlenih žensk. Na posredovalnici je menda prijavljenih okoli 100 žensk, ki iščejo zaposlitev, vendar je po mnenju članov upravnega odbora posredovalnice še več nezaposlenih, ki pa se niso prijavile. Največ jih je v žrešld okolici, pa tudi v krajih ob Konjiški gori. Sedanja industrijska podjetja v občini (deloma pa tudi obrt in kmetijstvo) imajo zaposlenih razmeroma malo žena, posebno še kovinska stroka. Nekoliko več jih je v lesni in usnjarski stroki ter v gostinstvu in trgovini. To pereče vprašanje pa bo moč dokončno rešiti le z ustanovitvijo novih podjetij ali obratov, ki bi zaposlila več žensk. V- L. skladu z našimi splošnimi družbenopolitičnimi cilji in nameni. V hrastniški občini so že lani ugotovili, da vsak tretji občan stalno obiskuje filmske predstave. Kinematografa upravljata »Svobodi«. Podatek pove, da je med rednimi obiskovalci kino predstav samo pet odstotkov članov »Svobod«, vsi ostali so samo obiskovalci. Na občnem zboru sveta »Svobod« pa so med drugim ugotovili, da bo treba energične j e vzgajati filmsko publiko in da bo treba nekoliko bolj resno skrbeti za izbor filmov. Mislim, da so s to željo že kar potrdili, da je »Svoboda« dolžna bedeti nad repertoarno politiko, ki je samo del splošne politike društva. Podobno je tudi na drugih področjih. Ne bo napak, da bodo društva skrbela za povečevanje članstva, vendar bodo to lahko dosegala s pravilno usmerjenostjo, z neposredno repertoarno in vzgojno politiko. Prav zato so na hrastniškem občnem zboru ugotovili, da bo moral postati svet »Svobod v bodoče usmerjevalec celotnega ljudskoprosvetnega in vzgojnega udejstvovanja. Društva bodo lahko vsestransko uspevala le tedaj, če bodo njihovi programi dela upoštevali naše sodobne finančno poslovanje v zdravstveni službi zadovoljivo in da je s prehodom na pavšalno plačevanje zdravstvenih storitev dosežen uspeh. V prihodnje bo treba pavšalno plačevanje še izpopolniti, zahteve, ki pa so tudi zahteve o čemer bodo razpravljali na na- ljudi. To je tudi najzanesljivejša slednji skupščini, ki bo marca. pot do boljših in večjih rezultati. K. tov. —m— - M Pogled na Rogaško Slatino Tovarna otroške konfekcije v Rogaški Slatini Občinski ljudski odbor LOGATEC Z VSEMI MNOŽIČNIMI ORGANIZACIJAMI ZELI VSEM SREČNO, ZADOVOLJNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1960 Krojaško podjetje »Oblačila« v Rogaški Slatini je nastalo iz majhne krojaške delavnice s petimi delavci. Danes ima kolektiv že sto delavcev. Pred šestimi leti so začeli s precej težavami;/ doživeli so celo prisilno upravo. To je bila prelomnica. Z novim vodstvom se je kolektiv izkopal iz zagate. Tri leta pozneje so začeli izdelovati konfekcijo. Storilnost je skokovito rastla — povečala se je za več kot šestkrat. V letu 1959 so dosegli 25 milijonov dohodkov. Svoj obrat so modernizirali in imajo 35 električnih šivalnih strojev. Letos bodo zgradili novo krojnico in skladišče ter kupili še dvanajst šivalnih strojev. Računajo, da se bo tedaj proizvodnja povečala za 50 o/0. Večji del čistega dohodka uporabljajo za razširitev podjetja, nekaj sredstev pa so namenili za stanovanja. Delavski svet je odločil, da se specializirajo za otroško konfekcijo, ki je na trgu vedno primanjkuje, a večje tovarne nerade izdelujejo to vrsto fekcije. Da bi cilj čimprej dosegli, želijo, da dokler ne zberejo dovolj lastnih sredstev za razširitev in nabavo strojne opreme, poslujejo kot pavšalirano obrtno podjetje. Za kraje okrog Rogaške Slatine, ki so zelo pasivni in daleč od prometnih zvez, bo bodoča tovarna otroške konfekcije velikega gospodarskega pomena. Mnogi se vozijo na delo v Celje in Maribor, drugi pešačijo v Rogaško Slatino tudi po petnajst kilometrov dnevno. Podjetje že sedaj zaposluje večje število gostinskih delavcev, ki so v mrtvi turistični sezoni brez dela. Čeprav »Oblačila« preraščajo v industrijo, vodstvo podjetja ni zanemarilo uslužnostne dejavnosti. Lani so ustanovili krojaško delavnico za šivanje po meri v Štorah in Rogatcu. Razširiti mislijo svojo tapetniško delavnico. Zanimali smo se, kako nagrajujejo. Vsa delovna mesta so normirali, nagrajuje se pa po učinku. V kratkem bodo prešli na sistem nagrajevanja po enoti proizvoda, in sicer najprej v tapetniškem obratu. A. K. 0 DELAVSKA ENOTNOST, štev. 1 — 1. januarja 1960 ( | am, do koder segajo radostni vzkliki smučarjev iz Planice, I na koncu petega kilometra onstran izvira Save je med-drzavni, dvolastniški in mali obmejni Prehod Rateče. V prvo skupino sodijo kot je bil tisti Iranec, ki je po Prihodu na naše državno ozemlje zlezel iz svojega chevroleta, da bi uredil normalnosti na meji in se hkrati za-onndil, češ kakšna je ta meja, kjer se obe strani obnašata, kakor da sta ista družina. »Bruno, kako si spal?« vpraša Jugoslovan. »Bene!« odgovori Italijan. »Pa ti, Majkič?« . V drugo skupino spadajo tisti, ki dan na dan hodijo čez mejo, obdelu-isjo zemljo in kot vsi dvolastniki pre-važajo isto seno tja in nazaj, kadar Se vadijo v tihotapstvu. V tretji skupini so tisti, ki imajo dovoljenje za štirikratni prehod mesečno v Italijo ali od ondod v Jugoslavijo. Ta tretja skupina je bila posebno nadležna zlasti 31. decembra. Pridrli so Italijani, hoteli so v Pla-nico. v Gozd Martuljek, v Kranjsko S°ro, italijanskemu in našemu obmejnemu osebju pa je praznik prav tako zlezel v kri in so vsi gledali, *daj bo reka izletnikov navsezadnje le stekla mimo. Nazadnje so se oddahnili, potem pa sta se Ivan Debevc, šef našega prehoda, in carinski Pameščenec Niko Grmalj slavnostno . oblekla in šla h kolegom na ono stran: »Prišla sva vam voščit vse najboljše v novem letu in da bi tudi ? Prihodnje tako prijateljsko sodelovali.« Italijanski obmejni nameščenci so ®e zahvalili in tudi izrekli voščila. Očitno jim ni bilo najbolj všeč, da jih Jugoslovana prehitela z novoletnimi voščili, vendar so se menili Veselo in živahno, kakor je značilno za italijansko ljudstvo. »Eh, čakajte, čakajte, nisva še opravila!« sta jim rekla jugoslovanska obmejna organa. »Vabiva vas v goste. Na svidenje drevi v hotelu >Mojmir‘!« »Ancora una volta eranno primi!« (Spet sta nas prehitela!) Alora, jutri Pa vidva k nam!« V višini 1370 je naš najvišji obmejni prelaz Ljubelj. Zdaj je ves v neprehodnem snegu, zato je trenut-0 zaprt. Sicer pa bodo čez nekaj mesecev odprli predor skozi to pla-o?no' .Čeprav niti naši niti avstrijski mejni nameščenci ne delajo, so se drugi, drugih. Šef tega pre-da na naši strani je Jože Maren, rihski oddelek pa vodi Dušan.Du- - - C 'K ' , ,s ' V'-- $ ............................................. jovič. Na ono stran sta poslala pisano vabilo: »Zelo bi naju veselilo, če bi vam mogla osebno voščiti srečno novo leto. Ker je na prelazu veliko snega, bi bilo najprimerneje, če bi se jutri ob štirih popoldne sestali sredi predora.« In res: naslednji dan, 31. decembra točno ob štirih popoldne so se sešli sredi predora naša dva, z one strani pa carinski revirni inšpektor Mdrtel, žandarmerijski revirni inšpektor Koffler, njegov pomočnik Skudnik in kot tolmač orožnik Tavčar. Tolmač ni bil potreben. Izmenjali so darila in si ganjeni spričo pozornosti prisrčno stisnili roke. In so rekli Avstrijci: »Kaj pravite, kako bi bilo, če bi skupno pozdravili Novo leto?« Mejni prehod Jesenice velja, le za železnico. Predor je dolg nad. osem 'l.. <- . ,:b4i i kilometrov, zato se naši in avstrijski obmejni organi redkokdaj vidijo. | Naši so jim poslali darila in kratko vabilo: »Pridite, skupaj bomo dočakali novo leto!« Na Podkorenu je na naši strani tik za mejno zapornico lep planinski hotel, založen z vsemi balkanskimi specialitetami. Avstrijski obmejni orožnik zjutraj prvi utre gaz v novi sneg. 2e zdavnaj je zaduhal specialitete v našem hotelu, debela krčmarica Nežka pa tudi že ve, kaj pomeni njegova kretnja: »Sliwowitz!« To je eden izmed razlogov, zakaj so avstrijski graničarji na Podkoren-skem sedlu prehiteli naše. Tik pred začetkom novega leta so prišli v ta hotel in niso odšli vse do jutra. Seveda so se z njimi veselili tudi naši. Z avstrijskimi obmejnimi organi pa je prišel tudi civilist. Rekel je, da se piše Franc Nadrak, da je tovarniški delavec in da ne zna niti ene naše besede. »Sliwowitz!« so klicali avstrijski orožniki in cariniki. Mož v civilu je rekel, da ima slab želodec, zato ni maral niti ene »šli-wowitz«. Sicer pa je v vsem spominjal na tistega iz.»Ivkove slave«, ki mu je dal Stevan Sremac ime Nekdo. Bil je razpoložen za gostijo, vendar je raje poslušal, kot pa govoril. Gostoljubni gostitelji so tudi njemu kar naprej ponujali jed in pijačo. In res, civilist, ki je rekel, da se piše Franc Nadrak, je zvrnil prvi kozarček, »samo da ne bi užalil gostiteljev«. Zvrnil je tudi drugi in deseti kozarček, češ »naj hudič vzame želodec«. Pred polnočjo so ugotovili, da znajo oni kako slovensko, naši pa kako nemško besedo. In že so se menili o družinskih razmerah: koliko otrok ima kdo, ali je dedek še živ, pri kom je tašča. Razgovoril se je tudi tisti, ki bi mu bil Stevan Sremac rekel Nekdo, vendar škoda — samo v nemščini. Potem je prihitel dežurni telefonist in sporočil: »Ljubelj, Rateče in Jesenice nam želijo srečno novo leto, ki se je pravkar začelo!« »Hura!« Potem so se seveda objeli vsi po vrsti, gostitelji pa so še vnete j e ponujali gostom: »Tak vzemite no to pečenko!« Tisti trenutek se je zgodil čudež. Civilist Franc Nadrak je spregovoril po naše: »Čast, komur čast!« Dragutin Rakanovič Nenavaden roditeljski sestanek Bilo je tik pred novim letom. V dvorano ljubljanske občine Center so prihajali povabljeni gostje: upravniki vzgojnih zavodov in domov iz vse Slovenije, predstavniki občine Center — referenti za socialno skrbstvo, za šolstvo in — starši otrok, ki so v teh zavodih in domovih. Spočetka kar ni stekel pomenek. Videlo se je, da šo matere nekako strahoma prihajale v dvorano. Iska- so skrite kotičke, kamor bi se usedle, da bi bile čim dlje od tistih, m so jih povabili. Kaj takega se Uamreč dotlej še ni zgodilo. Ni jim vseeno, da so prav njihovi otroci v *Poboljševalnici«, kot še marsikdaj Plavimo. In zato je imela preneka-tera mati solzne oči, hudo ji je bilo, Ker je vse noči pregarala, dala otroku karkoli mu je mogla in vendar le zašel na krivo pot. Tudi občinski možje niso bili Pcez skrbi. Ni majhna stvar, plačati deset, petnajst, pa tudi dvajset milijonov dinarjev za fantiče, ki se Potepajo po ulicah, za dekletca, ki včasih zavestno ali podzavestno ne ločijo, kaj je njihovo in kaj tuje, za otroke, ki podcenjujejo učenje in za tiste, ki morajo zaradi zaostalosti dobiti drugačnega učitelja, učitelja, ki se bo posvečal posamezniku. In konec koncev ne gre samo za denar. Gre tudi za bodočega človeka, proizvajalca. Prijeten pozdrav upravnika Prehodnega doma iz Kodeljevega in njegove besede o vzrokih za takšno stranpot otrok pa so približale vabitelje in povabljence. Razpletel se je pomenek o vlogi družine. Ugotovljeno je bilo, da je pogostokrat največji činitelj za otrokovo izprijenost nepravilna vzgoja doma. Kdo je lahko otroku najboljši vzgojitelj? Prav gotovo skrbni, dobri in ljubeči starši. Toda otrok se kljub ljubezni večkrat loči od doma in vzrok za ^to je slepa ljubezen, ko starši nočejo videti napak svojih ■ otrok ali napačno ravnanje, ko je otroku dopuščena prevelika svoboda, ko je prepuščen samemu sebi, vsem kvarnim vplivom ulice. O otrokovi notranjosti še ni humanih zavor, sam še ne zna razsojati dovolj, sledi trenutnim občutkom in zato mu je potrebna opora, doma in v šoli, opora odraslega človeka, ki naj ga usmerja v življenje. Ce otrok zaide na stranpot, ga je treba prestaviti v drugo okolje, pod vodstvom posebnih pedagoških delavcev. Ali si lahko od tega obetamo uspeh, ali bolje rečeno, ali si lahko obetamo uspeh samo od tega. Ne, je bil odgovor na tem sestanku. Brez sodelovanja staršev je takšen prevzgojni proces mnogokrat za vedno neuspešen. Tudi starši morajo spremeniti svoj odnos do otroka in če se tega sami ne zavedajo, je prav in potrebno, da jim to pove tisti, ki ugotavlja, zakaj otrok ni takšen, kot bi lahko bil. In zavoljo takšnega namena je bilo sklicano to srečanje, ta nenavaden roditeljski sestanek vzgojiteljev vzgojnih zavodov in domov in roditeljev otrok, ki so v.teh zavodih in domovih. Svoje trditve so vzgojitelji podprli s številnimi primeri. Matere so bile vesele tega poučnega sestanka, še več, želele so, da bi se vsaj vsaka dva meseca sešli vsi skupaj in da bi v takšnem prisrčnem razgovoru razčistili stvari, ki terjajo raz-čiščenja. Odhajale so s sestanka z manj sramu, kot so nanj prišle, kajti videle so, da ti zavodi in domovi niso »poboljševalnice«, s katerimi prenekateri šolniki tako radi groze. To so v resnici posebne šole, kjer se lahko pedagogi posvete posamezniku in zato so vzgojni uspehi marsikdaj presenetljivi. Zelo hvale vredno je, da se je ljubljanska občina Center skupno s pedagogi iz vseh teh domov spomnila takšne oblike dela. S skupno pomočjo staršev, šol, socialnega skrbstva in drugih množičnih organizacij bo namreč tudi teh problemov vedno manj. In zato si ne velja zastirati oči, temveč takšna pereča vprašanja skupno reševati, posnemati takšno pobudo, kajti uspeh ne bo izo!|iOGODK! SVETU OD TEDNA DO TEDNA Svetozar Vukmanovič na privatnem obisku v ZSSR Predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič je odpotoval v sredo na privatni obisk v So- vjetsko zvezo. Pred odhodom je Svetozar Vukmanovič izjavil na zemunskem letališču uredniku Tanjuga, da ga je lansko poletje povabil predsednik Vsezveznega centralnega sveta sindikatov ZSSR Viktor Grišin, naj obišče Sovjetsko zvezo. »Zdaj se mi je ponudila priložnost, da se odzovem vabilu in preživim z družino dgLočen čas v Sovjetski zvezi,« je rekel Svetos®! Vukmanovič. Izjavil je, da se bo med bivanjem v Sovjetski zvezi pogovarjal s sindikalnimi in drugimi odgovornimi osebnostmi o medsebojnem sodelovanju. Na moskovskem letališču sta Svetozarja Vukmanoviča in njegovo družino sprejela predsednik sovjetskih sindikatov Grišin in jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Mojsov. Trgovinski sporazum s Turčijo S podpisom novega trgovinskega in plačilnega sporazuma so se v Ankari končala trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Turčijo. Novi sporazum zagotavlja možnosti za širšo blagovno menjavo med obema deželama. Seznami blaga predvidevajo izmenjavo v znesku IS milijonov dolarjev v obeh smereh. Zlovešči pojavi VVASHINGTON — Semkaj je dopotoval vodja Laburistične stranke Velike Britanije Hugh Gaitskell. V ZDA se bo zadržal dalj časa. Obiskal bo več krajev in se razgovarjal z nekaterimi političnimi voditelji ameriške države. Na fotografiji: Gaitskell ob prihodu v deželo prek oceana. KOLN — Že ves svet ve, da so se na 'kolnski sinagogi najprej pojavili kljukasti križi in rekla proti Zidom. Po tem se je val teh protisemitskih dejanj širil na vse strani. Zdaj že o kljukastih križih pišejo v Avstriji, Italiji, Franciji, na Norveškem, v Veliki Britaniji in drugod, z njimi v zvezi pa še o grozilnih pismih, ki jih dobivajo nekateri Židi v teh deželah. Na fotografiji vhod v kolnsko sinagogo PO tem, ko so ga onečastili. Laoška vlada odstopila Misija dobre volje v Afriki Na pritisk skupine oficirjev je odstopila laoška vlada predsednika Sananikona. Vodstvo dežele je prevzel Komite varnosti, ki ga sestavlja pet generalov. Vrhovno poveljstvo laoških oboroženih sjl je objavilo 4. januarja sporočilo, ki ugotavlja, da je armada po vladnem odstopu »izpolnila naloge«. Predstavniki poveljstva so obiskali kralja in mu izročili pismo, v katerem je rečeno, da je vojska upostavila zakonitost in onemogočila nerede v dgželi. Akcija armade je zagotovila kralju možnost — je nadalje rečeno v sporočilu — da bo imenoval novo vlado, ki naj bi čimprej razpisala splošne volitve v deželi. Jugoslovanska misija dobre volje, ki jo vodi član ZIS Sergej Kraigher, je že nekaj dni na obisku v nekaterih afriških deželah. Na svoji poti je misija obiskala Liberijo, kjer je 4. januarja prisostvovala prevzemu predsedniških dolžnosti. Ta položaj je že četrtič prevzel William Tubman. Predsednik Tubman je sprejel Sergeja Kraigherja, ki je sporočil liberijskim državnikom pozdrave predsednika Tita in izrazil željo jugoslovanske vlade za razvoj sodelovanja Liberije in Jugoslavije na vseh področjih. Predsednik Tubman se je zahvalil jugoslovanski vladi, ker Je poslala svojega zastopnika na slavnostni prevzem predsedniških dolžnosti. Ob koncu lanskega in v prvih dneh letošnjega leta so bili stolpci fašističnih izpadov polni novic o pravcatem valu protisemitskih in fašističnih izpadov tako v Zahodni Nemčiji kakor tudi v vrsti drugih zahodnih dežel, v Avstriji in Angliji in celo v Ameriki. Tudi tisti tisk, ki je še nedavno kazal nenavadno sočutje za pristaše in sodelavce Hitlerja in njegovega gibanja, je reagiral na ta nepričakovani pojav in se vprašal, ali ni bilo »čiščenje« Nemčije po drugi svetovni vojni preveč liberalno ali celo samo simbolično. Kaj naj Šele rečemo o občutkih tistih milijonov ljudi po vsej Evropi, ki nosijo v sebi še sveže spomine iz mračnih dni, ko je fašistična grozota pustošila v njihovih deželah in drugod po svetu. V teh deželah in pri teh ljudeh najnovejši pojavi ne zbujajo le težkih spominov iz mučne preteklosti, marveč, prihajajo kot opozorilo, ki ga je treba jemati zares in ga mora javnost hkrati z odgovornimi ljudmi Evrope in po svetu upoštevati, če nočemo, da bi se ponovila ena najbolj temnih strani človeške zgodovine. Po poročilih svetovnega, v glavnem zahodnega tiska so se vrstili po vsej Zahodni Nemčiji izgredi proti židovskim sinagogom in ustanovam, proti spomenikom žrtvam iz druge svetovne vojne. Ob raznih priložnostih so delili letake in lepili plakate, pošiljali grozilna pisma — vse to baje v znamenju boja proti Zidom, v znamenju antisemitizma. Po ugotovljenih podatkih pa je Hitler dokaj temeljito razgnal in uničil Žide,v Nemčiji in jih je zdaj v vsej deželi komaj 9000. Njihova navzočnost in še zlasti vpliv v deželi s 50 milijoni prebivalcev ne moreta biti zaznavna. Izgredi, do katerih je prišlo hkrati v drugih evropskih deželah in celo v Ameriki, nosijo isti antisemitski pečat, čeprav nima takšno gibanje v teh deželah niti tradicije niti drugih pogojev. Po tem bi mogli sklepati, da se tudi zdaj, prav kot v preteklosti skriva za antisemitizmom hitlerjevsko-fašistična pošast in z njo ideje, ki v sodobnem svetu niso nič drugega kot nevarna zarota proti pomiritvi na svetu in poskus, mobilizirati in sprožiti delovanje temnih sil antikomunizma in hladne vojne. Zahodni tisk, tudi desničarski, je zelo resno sprejel ta pojav fašistično-antisemitskih izpadov v minulih tednih in — včasih celo proti lastni volji — izraža zaskrbljenost zaradi možnih težav in nevarnosti, ki jih ta pojav mora povzročiti na vseh straneh. Le malokdo pa je s prstom pokazal na tisto, kar mora v teh trenutkih zbujati največ zaskrbljenosti, na dejstvo, da so se izgredi zvrstili na široki fronti v več deželah hkrati in v povsem enaki obliki, po čemer moramo sklepati, da ne gre niti za trenutne izpade niti za divje, neorganizirane elemente, temveč za široko zasnovano akcijo, za katero nedvomno stoji močna organizacija, ki je nastopila s točno določenim načr- tom. Takšen zaključek pa ne bi smel nikogar posebno presenetiti, ker je le predobro znano, , koliko hitlerjevskih pristašev in sodelavcev se je izognilo tako imenovani čistki po drugi svetovni vojni in se ne le obdržalo, temveč dobilo celo številne visoke in vplivne položaje v Zahodni Nemčiji. Zal je vso zahodno politiko do Zahodne Nemčije po drugi svetovni vojni navdajala težnja, da bi jo očistili nacizma samo površinsko, ne da bi posegali v osnovne korenine nacizma, in sicer iz strahu, ker bi se v nasprotnem primeru prispevek te dežele med hladno vojno preveč zmanjšal zaradi operacij temeljitega čiščenja. Po svoje ni sedanji val antišemitsko-fašističnih strasti v tej deželi nič drugega kakor rezultat in posledica kratkovidne politike zahodnih sil, ki je z določenimi amnestijami nacističnih elementov v Zahodni Nemčiji težila za tem, da bi dobila pristanek in sodelovanje te dežele v hladni vojni. Zdaj je povsem jasno, kako upravičeno je bilo stališče tistih dežel, ki so se, kot na primer naša, med hladno vojno kljub razumevanju za potrebe obrambe vztrajno upirale politiki oborožitve Zahodne Nemčije in njeni vključitvi v NATO, ker je prav ta politika vsebovala nujnost „ kompromisov, pa tudi združevanja z nedavnimi hitlerjevskimi pojmovanji, elementi in silami. Kakor je znano, je zdaj aktualno ne le ustanavljanje' oboroženih sil Zahodne Nemčije, temveč tudi njihova oborožitev z jedrskim orožjem. Sprejeli sp celo načrt za proizvodnjo tega orožja v kateri koli deželi ali skupnosti z njo ter v okvirih sedanjih zahodnih zvez. Ce bi ne bilo vseh tistih drugih, dobro znanih razlogov proti taki in sploh proti oborožitvi Zahodne Nemčije, bi zadostovalo že opozorilo, ki so ga svetu dali naj novejši izpadi in fašistični val, spričo česar bi se moral ves svet odločno postaviti po robu. Svet je — to velja zlasti za odnose med Vzhodom in Zahodom na evropskem poprišču — sredi procesa spodbudne pomiritve, ki od nje pričakujemo ne le konec hladne vojne, temveč še mnogo več, trajno pomiritev hkrati z rešitvijo 'mnogih, zlasti evropskih problemov, med katerimi zavzema nemški vidno mesto. Ze doslej je bilo znano, da uradna politika Zahodne Nemčije , ni niti najmanj srečna zaradi' tega razvoja med Vzhodom in Zahodom. Adenauer si je močno prizadeval nedavno v Parizu in tudi sicer, da bi ta razvoj zadržal in prekinil. Za uradno politiko te dežele so sprejemljive le metode hladne vojne in hladna vojna kot politična smer proti Vzhodu, ker si od tega obetajo rešitev nemškega problema, ki bi, pa čeprav za ceno prave vojne in svetovne katastrofe, zadovoljil gledišča in ambicije Bonna. Z določeno zanesljivostjo bi bilo treba pričakovati, da je v teh pogojih pojav fašističnih akcij v Nemčiji in v drugih evropskih deželah poskus, z zastraševanjem in s pritiskom doseči tisto, kar uradno in di- plomatsko ni uspelo v Parizu: prekiniti nj. smer pogajanj z Vzhodom in obnoviti izj hladno .vojno kot edino ugodno vzdušje za načrte velikonemške politike. Ne bilo bi umestno precenjevati pomen in praktično težo vsega, kar se je doslej zgodilo, politično slepoto pa bi pomenilo, če se ne bi od nedavne preteklosti ničesar naučili, če ne bi pravočasno in jasno zavzeli stališča do pojavov in teženj, kakršne so te. To velja zlasti za dežele, ki so bile med minulo vojno žrtve fašističnih osvajalcev, saj so se ti pojavili na prizorišču prav tako, kot zdaj nastopajo 'njihovi nasledniki. Dežele, kakršna je na primer Francija, pa tudi druge na nemških mejah bi se morale iz tega nekaj naučiti, zlasti še, ker so že enkrat dovolile, da so jih v Miinchenu in tudi že prej tako naivno kakor tudi nevarno preslepili in zapeljali predniki sedanjih povzročiteljev neredov.' Nazadnje, nadaljnje širjenje in ponavljanje fašističnih valov, ki so tako zlovešče označili prehod evropske politike iz starega v novo leto, bi bilo treba ocenjevati tudi pod kotom neposrednega ogrožanja svetovnega miru, kot pojav, ki ogroža mir in pomiritev po svetu. Prav zato bi morali z vsemi sredstvi pravočasno preprečiti to grožnjo in nevarnost, pri čemer bi bilo po- * vsem v duhu sodobne svetovne politike, da bi o tem razpravljala tudi Organizacija združenih narodov kot najvišji svetovni čuvar miru. J. Putnik Konec spora v ameriški industriji jekla Osemmesečni spor med delodajalci In delavci v ameriški jeklarski industriji se je v ponedeljek končal s sporazumom, ki so ga dosegli predstavniki industrijcev in sindikatov po dolgih pogajanjih. Zadnji sestanek je trajal 22 ur. Na sestanku, na katerem so se sporazumeli predstavniki enajst koncernov jeklarske industrije in predstavniki 500.000 delavcev, sta bila navzoča tudi ameriški podpredsednik Nixon in minister za delo Mitchell. Minister je poudaril, da sta s podpredsednikom Nbtonom nekaj tednov posredovala pri pogajanjih, in sicer po naročilu predsednika ZDA Eisenhowerja. Čeprav za sedaj še niso znane podrobnosti sporazuma, so vendar že objavili, da so industrije! sprejeli zahtevo delavcev po večjih plačah na temelju sporazuma, ki so ga poprej dosegli pri družbi *-Kaiser«<. Delavcem te družbe so zajamčili 11 centov višje plače na uro. Po izjavah predstavnikov sindikata so industrije! ugodili tudi zahtevi po reviziji teko imenovanih »-pravil dela«, ki se nanašajo na določanje Števila delavcev v posameznih oddelkih, na čas menjave delovnih izmen, na dolžino odmora med delom itd. Vztrajanje delodajalcev pri tem je bil poglavitni predmet spora v jeklarski industriji. Predsednik sindikata delavcev ameriške industrije jekla MacDonald se je pohvalno izrazil o doseženem sporazumu. Izjavil je, da ne bo treba nadaljevati stavke, ker je ta sporazum ugodil zahtevam delavcev. .....................................................................................................................................................................................1111111111111....... Ašer Deleon Novi v svetovni areni VTISI S POTI PO LATINSKI AMERIKI Tri celine stopajo v svetovno areno. Azija, Afrika in Latinska Amerika se postopno, vendar nezadržno rešujejo političnih, ekonomskih in družbenih spon, ki so jim dolgo onemogočale, da bi postale činitelji v svetovnih dogodkih in da bi v skladu s svojo močjo nastopale pri reševanju problemov človeštva. Nikoli več se ne bodo vrnili časi, ko so svetu krojili usodo v nekaj metropolah. BAGDAD — Pred ljudskim sodiščem se je začela sodna obravnava proti 57 osebam — atentatorjem na predsednika vlade Kasema. Javni tožilec je zahteval smrtno obsodbo za vse obtožence. Neodvisni Kamerun Kitajska nota Indiji Kamerun, doslej ozemlje pod francoskim skrbništvom, je postal prvega januarja samostojna dežela. Ob proglasitvi neodvisnosti so organizirali velike slavnosti, ki pa so se zadnji trenutek znatno zmanjšale zaradi napetosti, ki je nastala po spopadu v pristanišču Duala, kjer je bilo več človeških žrtev. Menijo, da so pristaši ilegalne Unije kamerunskega ljudstva, ki se že dlje časa z orožjem bori za popolno neodvisnost dežele, na ta način Izrazili nezadovoljstvo, ker ni bilo ustreženo njihovi zahlevi, naj bi pred proglasitvijo neodvisnosti razoisali splošne volitve. Slavnostim v Kamerunu so prisostvovali predstavniki številnih dežel in generalni sekretar ZN Hammarskjolcl. Kot odposlanec predsednika FLRJ se je udeležil proglasitve neodvisnosti Kameruna Ljupčo Arsov. Obiskal je prvega kamerunskega predsednika Ahidža in mu izročil pismo predsednika Tita, ki Je izrazil kamerunskemu ljudstvu najboljše želje za uspešni razvoj. Ob proglasitvi neodvisnosti je poslal predsednik Centralnega sveta ZSJ Svetozar Vukmanovič pismo Splošni zvezi delavcev Kameruna. Kot odgovor na zadnje pismo indijskega premierja Nehruja je poslala kitajska vlada indijski novo noto o obmejnem sporu. V dolgi noti je našteta vrsta zahtev in predlogov v zvezi s sporom, čeprav nota v bistvu le ponavlja prejšnja kitajska stališča, ki jih je indijska vlada uradno že zavrnila. V novi noti Kitajska še nadalje vztraja na obojestranskem umiku čet 20 km od in-dijsko-kitajske meje. Dalje zahteva, naj bi se oba premiera sestala takoj, brez kakršnih koli pogojev, čeprav je premier Nehru v svojem zadnjem pismu sporočil, da bi bil tak sestanek mogoč šele po ustreznih pripravah. Macmillan v Afriki Britanski premier Macmillan se je odpravil 5. januarja na šesttedensko potovanje, med katerim bo obiskal več afriških dežel. Macmillan je prvi britanski premier, ki odhaja na uradni obisk v Afriko, zato pripisujejo njegovemu obisku še poseben pomen. Pred odhodom na pot je izrazil britanski premier upanje, da mu bo ta obisk pripomogel, da bo izvedel kaj več o Afriki. Prvi cilj Macmiilanovega potovanja je Gana, kjer ga čakajo dolge razprave s pre-mierom Nkrumahom. Narodi Azije, Afrike in Latinske Amerike so si pridobili ali pa si pridobivajo pravice, priborili so si ali pa se še borijo za mesto, ki jim gre na zemeljski obli. Ni več sile, ki bi mogla zajeziti ta proces. To je najgloblji smisel te velike revolucije — pa čeprav so jo ponekod izvajali z navidezno ne-revolucionarnimi sredstvi in načini — revolucije, ki je zajela svet od Kitajske mimo Alžirije in Gvineje do Bolivije in Kube. To je veliko področje do nedavnega odvisnih, od včeraj neodvisnih ali pa še vedno podjarmljenih in izkoriščanih narodov. To je tista večina človeštva, ki še vedno strada in se v krčevitem boju rešuje zaostalosti. Na zelo različne načine so zatirali in podjarmlje-vali te narode ter jih držali v zaostalosti. Zato so zelo različne tudi poti njihovega osvobajanja in oblike mobilizacije za njihov hitrejši gospodarski razvoj, zato so tako pisane' oblike novega življenja in institucijske oblike družbenih ureditev. Nekatere nedavno osvobojene azijske dežele zelo nazorno kažejo željo narodov, da bi živeli v miru, da ne bi sodelovali v igri velikih sil in. da bi v svoji preteklosti in sedanjosti iskali navdih za oblike demokratičnega življenja in neposrednega sodelovanja prebivalstva pri odstranjevanju tistih potencialnih nevarnosti, ki včasih izvirajo iz skupnega opravljanja gospodarskih in državnih zadev. Junaški odpor afriških narodov in plemen se ne omejuje samo na odločno opuščanje politične preteklosti, marveč se razširja tudi v prizadevanje, da ne bi živeli v revščini ter v preživelih, neustreznih političnih kategorijah. Latinska Amerika je imela povsem drugačno preteklost, zato so svojevrstni tudi sedanji odnosi v njej. Na razvalinah nekdanje indijanske kulture, na neznatnih ostankih civilizacije Inkov, Aztekov in Mayev, Indijancev, ki so jih uničevali z ognjem in mečem, so španski in portugalski priseljenci ustanavljali nove naselbine in države, ki zdaj sestavljajo latinskoameriško celino s 170 milijoni prebivalcev. S seboj iz Evrope so prinesli tudi institucije fevdalne španske družbe ter presadili način življenja, ki je ustrezal povsem drugim osnovam in drugačnim družbenim pogojem. Prišlo je do prvega smrtonosnega trčenja med ostanki družbe, ki je bila na prehodu iz praskupnosti v sužnjeposestniški red, in nove, uvožene fevdalne družbe z vcepljenimi odnosi. To trčenje je imelo hude posledice za družbeni in ekonomski razvoj, ker je onemogočilo normalen naravni proces, ki je drugod po svetu pripeljal do nastanka lastne bur-žoazije in do prehoda fevdalne družbe v kapitalistično. Fevdalni odnosi so v Latinski Ameriki preprečevali formiranje domačega kapitalizma, ustrezali pa so infiltraciji tujega kapitala. Presajanje političnih in družbenih institucij iz zahodnoevropskih dežel, ki so bile takrat v libe- ralnem meščansko-demokratskem obdobju, je povzročilo novo trčenje, novo protislovje med fevdalnimi družbenimi odnosi ter uvoženo družbeno in/politično nadstavbo. Tragedija latinskoameriških narodov, katerih zgodovina je že desetletja prepolna medsebojnih bojev med vojaškimi juntami, menjavanja diktatorskih režimov in boja ljudstev proti diktaturam, ima korenine v taki preteklosti. Diktature in diktatorji so nenehno zlo Latinske Amerike. Vsa napredna gibanja so zdaj trdno prepričana, da je eden njihovih največjih uspehov to, da Peron, Battista in Jimenez niso več neomejeni gospodarji v svojih deželah in da je največja dolžnost vseh naprednih ljudi, da doleti enaka usoda Somoso, Trujilla in Stressnerja. Nič ni tako blizu navadnemu delovnemu člo' veku in malemu političnemu voditelju kot uničenje diktature. Zato je povsem razumljivo, da je nastop predstavnikov nikaraškega osvobodilnega gibanja na tribuni sindikalnega kongresa na Kubi sprožil ne le navdušeno ploskanje, temveč prav tako tudi vdor delegatov na tribuno, kjer so spontano ponujali denar kot prispevek svojih sindikalnih podružnic boju proti diktaturi. Mnogi menijo, da se politično življenje latinskoameriških dežel niti ne more razvijati drugače kakor z odstranitvijo diktatur, z naprednim odstranjevanjem vlad, katerih vsaka je eksponent tega ali onega rodu vojske. Takih pojavov je bilo v teh deželah toliko, da ljudstvo povsem upravičeno ne zaupa novim vladajočim »garnituram«, ker številne spremembe, ki so se včasih vrstile s filmsko hitrostjo, pogosto niso prinesle nič novega. V nedavnem govoru je Fidel Castro poudaril kot veliko zaslugo kubanske revolucije, da je odstranila mit in dogmo starih politikov, da je mogoče zmagati z armado, da je mogoče zmagati mimo armade, vendar da v Latinski Ameriki ni mogoče zmagati proti armadi. Kubanska revolucija je demantirala vse to in dokazala, da je mogoče zmagati tudi proti armadi. Zato si sedanja revolucionarna gibanja tako zelo prizadevajo dokazati da gre zares za revolucionarno preobrazbo. ne pa za državne udare, zakaj državni udari so kompromitirani, hkrati pa so družbeno-ekonomski odnosi tako zreli, da se množice deloynih ljudi S »S-o-m r £.2 ZUzrng 3 g ° > J* » ffi. < fi G.e « t? 252 < » s ŠT« £ Sf OV-O < <& t? " < cr FV o ki bi imel na raznih zemlje-^siuh širinah tako različen pomen, lorda bi lahko rekli, da je na svetu lohko raznih pojmovanj o socializmu, °nkor je strank in skupin, kj težijo 1a njim. Sicer pa niti ni slabo, da je k*0, zakaj to dokazuje, da se enaka ^ja po napredku kaže v različnih azrnerah na različne načine. Razlike, j jih pripisujejo pojmu socializma, so ® odsev specifičnih razmer, v katerih ladje živijo in si prizadevajo, da bi =a ustvarili, in sicer ne le odsev raz-~1,e;ri temveč tudi razhčnih potreb, te Pa so spet rezultat specifičnega razvo-3a določene dežele. V vsaki deželi in a vsako sfcupino socialistov je sociali-eui zamisel, katere uresničenje naj f^ireže določenim, drugačnim željam , Potrebam, zato ima tudi drugačno sebirio. Kadar kdo trdi o svoji deželi, a gradi socializem, bi storili napak, e bi takoj sklepali, da ima v mislih “Ocializem, ki si ga predstavljamo pri as> kadar uporabljamo to besedo. To se ne dogaja samo takrat, kadar r^vorirno o različnih deželah, temveč Pogosto velja tudi za isto deželo. Mor-a to ni nikjer drugje tako razširjen Pojav kot v deželah, ki so nedavno Postale neodvisne in nimajo za seboj uolgega razvoja politične misli niti burne zgodovine notranjih bojev, v de-“elah, kjer mnogi pojmi še niso jasni 11 kjer se staro še skuša obdržati in Sa Prilepiti k novemu. To bogastvo oblik, v katerih se kaže težnja za so-rializrnom in ki že same po sebi prinašajo manjše in večje odmike od ti-stoga, kar imamo mi v mislih ob be-sedi socializem, je neke vrste potrdilo organske narave in neukrotljivosti pro-oesa širjenja socializma. To ne izključuje ideološkega boja za čimprejšnje uveljavljenje znanstvenega socializma, torej za njegovo idejno in ustvarjalno Clstcst, vsiljuje pa potrebo po strpnosti in točnem vrednotenju slehernega aocialističnega cveta, da se pod zasta-v° boja proti plevelu ne bi zadušili cvetovi, ki imajo v določenih lokalnih razmerah edini pogoje za obstoj in da SevS križanjem in z medsebojnim člo-Veškim vplivom razvijejo v blesteči, cgnjenordeči cvet socializma. V boju Proti pomanjkljivostim, id se nam lah-0 zdijo očitne in neodpustljive, je tre-a Pokazati razumevanje in poiskati ,5^0, zlasti še, če gre za narode in fa tjudi, ki so si šele priborili svobodo V? so . zelo občutljivi za vse, kar bd mo-e ° °iti podobno vsiljevanju tuje volje. Zanimivo je bilo opazovati ta pojav frakp. Tam skorajda ni stranke in PUutičhega človeka, ki bi ne rekel, da njegov cilj zgraditev socializma. jU ritno pa pri tem ne mislimo vsi enako. gele globlje proučevanje nam zagotovi vsaj za silo točno predstavo. V tek . posameznih slikah pogosto niti osnovne barve niso vedno iste, da sploh be govorimo o odtenkih. Videti je nekako tako, kakor če bi razni umetniki ?.e morejo zadovoljevati z udari, ker življenje zahteva globoke revolucionar-0 be spremembe. Diktatorski režimi in naglo menja-- j^bje najrazličnejših junt na oblasti so i- Jopnjevali korupcijo, ki je zelo raz-a ®lrjbba. Korupcija je v državnem apa-b na,V>.vv vojski, v poslovnih krogih, v r Političnih organizacijah in v delav-a nSen} Sibanju. Tako rekoč nihče ni imun !- Proti korupciji. Zato je eden velikih Pov nekaterih novih, mladih revolu-o cionarnih gibanj, katerih voditelji in a PJ^bši uživajo še vso avtoriteto ljudi a čistih rok-« in »čistega obraza«, ohra-3» , *. avtoriteto in z odločno opustit- :č , 13° klavrnih tradicij dokazati, da lah-h postanejo politična in revolucionarna i- »'banja novih družbenih sil čista glede .3 ..a korupcijo, privilegije in birokra- jj uzem. )- . Gospodarska zaostalost Latinske u •berike je svojevrstna. Celina je bo-n "ata> vendar nenaseljena, velika na-V Vavna bogastva so minimalno izkori- >3 , ceba! široka področja čakajo, ji bo človek osvojil in obdelal. Vendar je v ,ragedija v »monokulturi«, ker je vsa-ia Ka izmed teh dežel večinoma odvisna °d ene gospodarske panoge in pogosto ib 0cl enega trga. Argentina živi tako nekoč od žita in mesa, Urugvaj od me-i/- p ,?n. .volne, Čile od solitra in bakra, is J°byija od kositra, Venezuela od pe-3' jnoieja, Kolumbija od kave in kakaa, 3' nmazilija od kave, Kuba od sladkorja, ja 1Nekoč, ko so tuji kapitalisti vlagali e, sredstva v latinskoameriško gospodar-ib “tv°. je bila monokulturnost najboljši io ačin za pridobivanje dobičkov in za u- bnranjevanje na pol kolonialnega polo-so ZaJa teh dežel. io. , Njihov poglavitni cilj je zdaj reši-e- tov iz odvisnosti od ene kulture in ene-0- ®a trga, zato investirajo v nove gospo-e- ;arske panoge, da bi uresničili tisto, oo čemur tam pravijo »diverzifikacija«. iti razili j a hoče zgraditi še vrsto indu- no atrijskih panog, Čile razširiti predelo-e- a3no industrijo, Venezuela zgraditi že-3i. ezarne in se rešiti enega samega kupca ila ''ejega neizmernega naftnega bogastva, :3' “.bba noče biti več odvisna od severno-rieriškega sladkornega trga... Eko-P' .0biski plani vseh latinskoameriških tt n?.Zat so obsežni in ambiciozni. Tudi •e- bhove potrebe so velike, zakaj Boli-:ai j 3a ima devetdeset dolarjev narodnega ■a- jbhbdka na prebivalca. Venezuela jih ta- otla osem sto, vendar to še ne pomeni idi 3, da jih slikali isto pokrajino. Vsakdo jo vidi in jo tudi interpretira po svoje. Pričujoči sestavek je poskus, da bi v obliki pogovora petih ljudi, katerih eden je jugoslovanski reporter, prikazali iraško paleto teženj za socializmom, in sicer z vsem bogastvom barv, ki pa zaradi omejenosti prostora in števila ljudi, ki sodelujejo v- pogovoru, 'ne more biti tako veliko, kot je v iraški stvarnosti. Najprej predstavimo osebnosti. Fa-hri je član Nacionalne demokratske stranke, ki bi bila — če bi jo skušali primerjati — nekje med zahodnimi socialnimi demokrati in Nennijevimi socialisti. Tarik je član Socialistične stranke arabskega preporoda (BAAS), ki bi rad spravil Marxa in Mohameda. Mu salem je neodvisni marksist, ki drugi pravijo o njem, da je po svojih idejah blizu komunistični pantiji. Ned-žib je komunist, ki se prav kot toliko drugih po svetu ravna po moskovski liniji slepo in brez ugovora. Tu objavljene izjave posameznih osebnosti zajemajo bistvo odgovorov raznih iraških politikov v posameznih razgovorih. Vprašanja sem v osnovi enako zastavljal vsem svojim sogovornikom. Zaradi dinamičnosti tega skupnega pogovora kot oblike za bolj plastično razlago idej, razloženih v dejanskih pogovorih, zaporedje in včasih način razlage posameznih stališč ne ustreza vedno istemu, kakor je v resnici bilo, kar je pomanjkljivost, ki mi jo bo bralec — tako upam — oprostil. Vse, kar je tu razloženo, vsebuje seveda le odgovore na nekatera vprašanja z omenjenega seznama. Reporter: Od mnogih ljudi, ki imajo, kot kaže, različne koncepte, sem slišal, da bo Irak »socialistična republika«. Spričo tega nimam jasne predstave, kaj mislijo ti ljudje, kadar govorijo o socializmu. Prosim vas torej, da mi oprostite, če bi hotel najprej jasno vedeti, kaj si pod socializmom predstavlja vsakdo izmed vas. Ali mislite s tem na primer na socializem Marxa in na tiste, ki so dalje razvijali njegovo idejo, ali pa na socializem kake druge vrste ha na kakšnega? Fahri: Socializem pomeni za nas iz Nacionalne demokratske stranke socialno demokracijo. To je jasno razloženo tudi v našem programu, ki smo ga sprejeli ob ustanovitvi stranke. Reporter: Z drugimi besedami, vi ne odobravate revolucije? Fahri: Ni popolnoma tako. Mi smo za revolucijsko pot v socializem, toda okoliščine so lahko takšne, da to pot onemogočajo. Za pot v socializem mo- .. ra biti v deželi demokratičen režim, kar pomeni, da ima, ljudstvo možnost, Izraziti in uveljaviti svojo voljo., .Sicer se lahko zgodi, da ljudstvu ne pre-ostane nič drugega, kot da z revolucijo odstrani ovire, ki zapirajo pot v svobodno življenje in razvoj. Tako je bilo pri nas v Iraku. Dvor in klika na oblasti sta bili oviri, ki ju je bilo treba s silo odstraniti. V takih primerih ne izključujemo revolucije. Hilli mnogo. Obe deželi sta odvisni od tujega §f kapitala in se lahko znajdeta v neza- g vidljivem položaju zaradi vpliva veli- s kih monopolov. Tako ena kakor druga g in vse tiste, katerih narodni dohodek s je na lestvici med tema skrajnostima, g ne delijo svojega blaga samostojno in g tako, kakor jim ustreza. Vse to so veli- §| ki ekonomski in politični problemi. Ka- g ko jih rešiti, kakšne oblike najti, kako g utreti lastno pot — to zdaj muči vse g politične sile Latinske Amerike. Nekatere izmed njih menijo — še več = jih je menilo prej — da je politične in- g stitucije in metode ekonomskega pošlo- j vanja, preizkušene v drugih deželah, |§ mogoče prenesti v gospodarstvo latin- g skoameriških dežel. Od tod določene g utvare o parlamentarizmu zahodno- g evropskega tipa, od tod določeno abso- g lutiziranje liberalne demokracije, od g tod precenjevanje državnokapitalistič- It nih metod, od tod tudi nekatere oblike g sektaštva in dogmatizma. Ker pa je g praksa pokazala, da notranjih protislo- g vij latinskoameriškega razvoja ni mo- g goče reševati z uvažanjem tistih druž- g benih, državnih in ekonomskih institu- g cij, ki se štejejo v »nadstavbo«, nastopa g postopno razočaranje ali točneje strež- g njen j e. g Revolucionarnim gibanjem, delav- g skemu gibanju v celoti, socialističnim g silam in sindikatom je čedalje jasneje, g da morajo biti ne le neodvisni, temveč da g latinskoameriška stvarnost zahteva iz- g virne, lastne oblike političnega, druž- g benega in gospodarskega življenja. La- g tinskoameriški narodi se niso zavaro- g vali niti proti diktaturam niti proti ko- g rupciji niti proti reakcionarnim reži- g mom, stem da bi se borili za parlamen- g tarno demokracijo. Nezadostnost in ne- g učinkovitost parlamentarizma je v la- g tinskoameriških razmerah čedalje očit- g nejša. g Spoznavanje latinskoameriške stvar- g nosti, aspiracij in teženj te velike celi- g ne, ki so jo pretresali viharji, še ne daje g zadovoljivega odgovora na vprašanja, g katero pot ubirajo ali po kateri poti g morajo iti latinskoameriški narodi, ozi- g roma v kateri smeri se bodo razvijali g njihovi družbeno-politični in družbeno- g ekonomski sistemi. Čeprav to spoznava- g nje ne zagotavlja takega ugovora, pa g vendarle potrjuje, da ne morejo uspeš- g no hoditi po že znanih, v drugih delih g sveta preizkušenih in tradicionalnih g poteh. g Reporter: Kakšno je vaše stališče do marksizma? Fahri: Verjamem v znanstveni socializem, kakor ga je razložil Marx. Neznanstveni socializem je v primerjavi z znanstvenim v enakem položaju kot »lady’s fingers«* v primerjavi z bombažem. Laik, ki se znajde pred »lady’s fingers« in. bombažem, pomešanima drug z drugim, ne vidi razlike in zatrjuje, da sta obe rastlini bombaž. »Lady’s fingers« pa ni in od te rastline ni še nikoli nihče dobil bombaža. Tako je tudi z znanstvenim in z neznanstvenim socializmom. Laiki ne vidijo razlike med enim in drugim, poznavalci pa jo takoj spoznajo. Mislim, da sem s tem povedal vse.« Nedžib: Gospod Fahri pozablja po mojem mnenju nekaj, namreč da je tudi demokracija oblast enega razreda — buržoazije, ki se prav kot drugi izko-riščevalski razredi pred njo ne bo umaknila s prizorišča zgodovine, razen če bo prisiljena. Buržoazni državni stroj je treba streti, da bo mogoče graditi socializem. To pa zmore samo marksistično-leninistična partija, avantgarda delavskega razreda v zvezi s kmeti in ob podpori mednarodnega proletariata. Fahri: Ne verjamemo v monopolizem v ničemer in tudi ne v boju za socializem. Sicer pa, kaj bOj če bo ljudstvo ustvarilo socializem s tem, da bo šlo za nami, ki smo socialisti, in ne za vami komunisti? Oziroma ali bo določeno ljudstvo za večno obsojeno živeti v. kapitalizmu že s 'tem, če noče vam komunistom zaradi vaših pomanjkljivosti in napak izkazati zaupanja in noče za vami? Mislim, da ni tako! Ni recepta za to, kako se najprej pride v 'socializem ... Nedžib: Zakaj pa ne bi upoštevali, izkušenj tistih, ki so ga žp zgradili, na primer Sovjetske zveze? Mar s tem ne bi skrajšali poti? Fahri: Nisem hotel reči, da podcenjujemo sovjetske izkušnje. Nasprotno, cenimo jih, vendar jih ne smatramo za recept, po katerem bi se bilo treba-ravnati za vsako ceno. Tarik: Prav zato menim, da marksisti nimate prav. Zlasti komunisti. Socializem je družbena ureditev, ne pa sistem življenja,, kakor je to pri vas. Za nas je socializem sistem, primeren za rešitev socialnih problemov, ki se postavljajo pred arabski narod. To imamo v mislih, kadar pravimo, da uporabljali ideološke razlike za kvarjenje odnosov med državami. Vztrajamo na tem, da zaradi tega ni treba prekinjati sodelovanja v boju za mir in proti imperializmu, pa naj prihaja od koder koli. Vsa naša praksa priča, da si želimo takšnega sodelovanja in da ga upostavljamo, kadar je le mogoče, ker je to v interesu miru in socializma po svetu. Tarik: Tudi jaz sem tega mnenja. Čeprav se ne strinjamo z vsemi vašimi marksističnimi nazori, nam je vendarle najlaže sodelovati z vami, Jugoslovani. Želimo nadaljevati in dalje razvijati tesne stike, ki so že med našo Vse-arabsko stranko in vašo Socialistično zvezo. Fahri: Takšnih zvez nimamo, želimo pa jih čimprej upostaviti. Zanima nas zlasti še program. Ali je izšel v angleškem prevodu? Reporter: Še ne, vendar se pripravlja. Fahri: Ali bi mi ga poslali, ko bo izšel? Sploh me zanima vsa literatura, ki bi jo bilo mogoče dobiti o Jugoslaviji, zlasti o vašem nesoglasju s Sovjetsko zvezo. Reporter: Storil bom, kar je v mojih močeh, da boste literaturo dobili. (Nedžib se je malo cinično nasmehnil.) Vendar bi vas rad vprašal še nekaj. Ker se izrekate za socializem, me zanima, kako gledate na vaše medsebojno sodelovanje, da bi dosegli skupni cilj? Tarik: Če se razlikujemo od komunistov, še ni rečeno, da smo proti njim. Pripravljeni smo sodelovati z vsemi, tudi s komunisti. Vendar je to odvisno od okoliščin in razmer. Načelno torej nimamo ničesar proti sodelovanju s komunistično partijo, prav kot sodelujemo z nacionalnimi demokrati. Seveda pa je za sodelovanje potrebna skupna osnova. Nedžib: Sodelujemo že z Nacionalno demokratsko stranko in z Istikla-lom. Fahri: Da, toda v tem sodelovanju niste vedno korektni. Sodelovati ste pripravljeni le z besedami, v praksi pa ne zamudite nobene priložnosti za napad na nas. Nedžib: Ne napadamo vas, temveč vas le grajamo zaradi oportunističnih teženj, ki škodujejo zastavljenim ciljem. Fahri: To je odvisno od tega, kaj kdo smatra oportunizem. Mi na primer menimo, da vi s svojo izključnostjo in ima naša resolucija arabske socialistične cilje. Zato se ne borimo proti islamu, kot se vi komunisti. Socializem ni nasprotje islama, ki ga je po svoje vendar mogoče ločiti od arabizma. Musalem: Zame ima socializem jasen pomen, ki so mu ga dali Marx in Engels in nadaljevalci njunega dela. Vendar sem proti dogmatizmu In menim, da mora konkretna akcija za uresničenje socializma v vsaki deželi ustrezati njenim, razmeram, ki so posebne. Zaradi tega pa mora biti akcija posebna. Mislim, da .so. jugoslovanski marksisti š svojim bojem proti dogmatizmu napravili stvari socializma veliko uslugo. Nedžib: S tem se ne strinjam. S svojo revizionistično dejavnostjo Jugoslovani dejansko razbijajo enotnost .protiimperialističnih sil in. blok miru, ki ga vodijo te sile. Vsi revizionisti so se vedno skrivali pod plašč borcev proti dogmatizmu. Fahri: Z Jugoslovani se povsem strinjam. Želel bi le, da popravijo svoje odnose z Rusi. Potem bi nam bilo vsem laže v boju proti imperializmu. (Reporterju:) Ne bi bilo treba vztrajati na teh ideoloških razlikah. Zakaj tudi vi malo ne popustite? Reporter: Očitno niste obveščeni o naših nesoglasjih s SZ. Ne gre samo za ideološke razlike. Te so le plašč, pod katerim naj bi majhno socialistično deželo podredili veliki. Gre za težnjo po nadvladi in po neenakopravnih odnosih, ki jih hočejo nekateri pod plaščem boja proti revizionizmu vsiliti socialističnim deželam. Pri tem pa ne more biti popuščanja. Kar se tiče enotnosti protiimperialističnih sil, smo prav mi tisti, ki nastopamo proti temu, da bi * »Lady’s fingers« je bombažu močno podobna rastlina. z vztrajanjem pri svojih receptih dejansko škodujete ciljem socializma. Vendar vas zaradi tega ne napadamo. Sodelovanje zahteva določeno strpnost, ki pa je vi ne kažete. Musalem: S tem se strinjam, rekel pa bi, da se boste.tudi vi, gospod Fahri, strinjali s tem, da strpnost prav tako mora imeti meje. Fahri: Res je. Vendar tu ne gre za zahtevo po čezmerni strpnosti, temveč za izključnost, ki jo kaže nasprotna stran. Mar ni tako? Tarik: Tako je. Fahri: Mislim, da sodelovanje pomeni vsaj uresničevanje skupnega programa, zanj pa ni nujno in tudi ne more biti, da bi zajemal vse, kar si želi vsak izmed nas, temveč da obsega široko področje skupnih ciljev. Za sedaj je treba pustiti ob strani vse, kar nas loči. Najvažnejše je okrepiti pridobitve revolucije in razvijati revolucijo do tiste točke, do koder se vsi strinjamo, to pa pomeni: uničiti fevdalizem in reorganizirati kmetijstvo, izvesti demokratične reforme, začeti pospešeno industrializacijo in zviševati življenjsko raven. Seveda to vključuje tudi boj za mir, proti imperializmu in za enotnost Arabcev. Vsi v en glas: Tako je. P. s.: Od trenutka, ko je bil ta razgovor (neposredno po iraški revoluciji), so se zvrstili mnogi veliki dogodki (mosulski upor, pokol v Kiruku itd.), fronta, ki so jo sestavljale tu predpostavljene stranke, je v glavnem razpadla, nestrpnost med komunisti in baa-sisti pa se je sprevrgla v sovraštvo, na katerega oltar so doslej položili že mnogo človeških žrtev. Kljub temu pa razgovor ni izgubil svoje vrednosti kot spričevalo, ki pripomore k razumevanju kasnejših in tudi prihodnjih dogodkov. M. M. Velike zaloge nafte niso prinesle blagostanja narodom Srednjega Vzhoda. Zanje se pulijo imperialistične sile in s tem ustvarjajo napeto vzdušje v tem delu sveta, arabsko ljudstvo pa živi v revščini, —r Arabski delavec na vrtal nem stolpu Proti ameriško-japonskemu paktu Predsednik Centralnega sveta japonskih sindikatov (Sohio) Kaoru Ota je napisal za decembrsko številko časopisa »Svetovno sindikalno gibanje« članek o boju japonskih delavcev proti načrtom za revizijo pogodbe o varnosti med Japonsko in ZDA. Članek pravi med drugim: »Japonski delavski razred bije danes boj, ki je v nečem dosti pomembnejši od lanskega boja proti reviziji zakona o pooblastilih policije. To je boj proti reviziji tako imenovanega ameriško-japonskega varnostnega pakta oziroma, če upoštevamo daljše razdobje, boj za to, da bi ga popolnoma zavrgli, da bi zagotovili neodvisnost, mir in nevtralnost Japonske. Revizija tega pakta je v središču reakcionarne politike Kišijeve vlade, predstavnikov monopolov in drugih reakcionarnih sil na Japonskem, ki niso nikdar opustile politiko militarizma In sovražnosti nasproti Ljudski republiki Kitajski in ki si prizadevajo, da bi napravile iz Japonske azijsko trdnjavo imperializma. V ta namen se naslanjajo na vojaško zvezo z ameriškimi imperialisti, katerih politika atomske vojne je zašla medtem v zagato. Prizadevajo si, da bi si zagotovili gospostvo nad jugovzhodno Azijo, revidirali našo miroljubno ustavo v reakcionarni smeri in obnovili militarizem. Taka politika je očitno nasprotna željam delavcev in japonskega ljudstva, ki želi mir, neodvisnost in deipo-kracijo. Boj proti reviziji tega pakta je dobil širši razmah z ustanovitvijo Nacionalnega komiteja proti 'reviziji ameriško-japonskega varnostnega iiakta 28. marca. Ta komite je organiziral doslej sedem enotnih akcij po vsej državi. Odločitev tokijskega sodišča, ki je proglasilo stacioniranje ameriških oboroženih enot na Japonskem za nezakonito, ker nasprotuje ustavi, je pomenila trdno podporo temu boju in hud udarec Kišijevi vladi. Gibanje, ki je bilo delno upadlo, je zbralo nove sile iz enotnih akcij 4. junija. Kongres Sohio v avgustu si je postavil za prvi cilj boj proti tako imenovanemu varnostnemu paktu. Delavski razred je opravil v tem boju pomembno vlogo. Osem nacionalnih sindikatov, združenih v Sohio — vključen je tudi močni sindikat rudarjev — je izrazilo pripravljenost, da bi pozvalo članstvo na stavko v znamenje nasprotovanja paktu, določeno število drugih sindikatov pa se pospešeno pripravlja v enaki smeri. Razen tega so organizirani v vsakem okraju akcijski komiteji na enotni podlagi, v vsej deželi so pa ustanovili pet sto krajevnih organizacij te vrste. Delavci sodelujejo v tem boju dejavneje in vztrajneje kot kdaj koli poprej; organizirajo konference, krožke in razne množične akcije. Soočena z razvojem te akcije in z notranjimi nasprotji v reakcionarnih skupinah, je bila Kišijeva vlada prisiljena že na začetku pogajanj o reviziji tega pakta, da je odložila podpis novega sporazuma za eno leto. Zdaj militaristi ne morejo napraviti revizije, ne da bi izzvali odkrit spopad z ljudstvom in ne da bi tvegali, da bi prišel v nevarnost obstanek vlade. Bilo pa bi napak, če bi verjeli, da so nasprotniki delovnega ljudstva in demokracije spremenili svoje resnične namene. Izvesti želijo svoj načrt po vsej sili. To je vzrok za njihove brezupne napore, da bi razbili in razdelili demokratične sile, za kar uporabljajo množično propagando, agente, policijske sile in razne desničarske vodje. Obenem so okrepili monopoli in vlada — kot del kapitalistične ofenzive za zagotovitev največjih dobičkov z nizkimi plačami, povečanjem intenzivnosti dela in izrabljanjem delavcev — ukrepe za racionalizacijo in fašistične napade, usmerjene na to, da bi odvzeli delavcem njihove pravice, da bi razbili sindikate in okrepili vojno politiko. Med tistimi, ki se morajo upreti tem naporom, so rudarji, katerih boj proti množičnemu odpuščanju ne zadeva samo nje, temveč se nanaša na vse japonske delavce. Delavci, včlanjeni v Sohio, povečujejo svojo dejavno podporo rudarjem in se obenem lotevajo močnih akcij, da bi izbojevali usvojitev svojih zahtev. S tem namenom organizirajo močno stavkovno gibanje, da bi si delavci izbojevali novoletne premije in se uprli ameriško-japonskemu varnostnemu paktu.« ARGENTINA Novoletna stavka Delavci in: nameščenci, zaposleni v javnem prometu Buenos Airesa, so organizirali protestno novoletno stavko. Opolnoči so napovedali enodnevno stavko, s katero so protestirali proti vladnemu sklepu, da M posebne novoletne nagrade izplačali kasneje. Člani sindikata tramvajskih in avtobusnih delavcev so odklonili predlog ministra za gospodarstvo Alsogaraja, da bi jim izplačilo novoletnih nagrad odložili za dvajset dni. Zaradi stavke je nastal zastoj v vsem javnem prometu Buenos Airesa. Podobno grožnjo so poslali vladi tudi poštni delavci, vendar je bila njihova stavka odložena, ker je vlada obljubila, da bodo novoletni dodatki izplačani 4. januarja. 1 PRIVLAČNA KNJIŽNA ZBIRKA Založba »Kmečka knjiga« je leto za letom razpošiljala na vas in podeželje poučne in leposlovne knjige svoje redne knjižne zbirke. Z ukinitvijo založbe je to nalogo prevzela Glavna zadružna zveza in naročniki kmečke knjižne zbirke so pred kratkim prejeli letošnje knjige: »Kmečki koledar«, roman Dobriče čosiča »Daleč je sonce«, razpravo Edvarda Kardelja »Problemi socialistične politike na vasi« in dve strokovni knjižici. Posebna vrednost letošnje zbirke je razprava Edvarda Kardelja. Poljudno in pregledno govori avtor o razvojni poti našega kmetijstva, poudarja vedno večji pomen pravilnega razvoja zadružništva in kooperacije ter sploh socialistične preobrazbe na vasi, kar ni odvisno samo od delovanja ekonomskih faktorjev in usmerjevalnih državnih ukrepov, ampak tudi od pomoči in zainteresiranosti političnih in družbenih organizacij. Obsežno gradivo, ki je zbrano v tej knjigi, je izredno pomembno za pravilno razumevanje socialistične preobrazbe kmetijstva. Že tradicionalni »Kmečki koledar« prinaša tudi letos poleg kratkih črtic vrsto sestavkov z gospodarskega, družbenega in kulturnega področja. Za leposlovno delo so si izdajatelji izbrali znani roman »Daleč je sonce«. To najbolj znano delo iz narodnoosvobodilne vojne, je našlo širok odmev ne samo pri nas, ampak tudi v tujini in je prevedeno v več tujih jezikov. Zbirko zaključujeta knjižici »Reja krav molznic«, ki sta jo napisala ing. Erik Eiselt in ing. Jože Ferčej ter »Pridelovanje krme na njivah«, ki sta jo napisala ing. Janez Perovšek in ing. Jože Šilc. Naša naj večja zbirka umetnin Narodna galerija? Da, starejša stavba ob Cankarjevi cesti, ki je na zunaj že potrebna nove barve, je naš najstarejši in največji muzej likovne umetnosti. Muzej... nesrečno izbrano ime, ki v naše predstave pokliče spomin na velikanske sobane, po katerih tava obiskovalec, obsojen na postajanje pred slikami, dokler ga ne zabole noge... Res je, ureditev galerije je še tradicionalna, vendar pa ni nikjer rečeno, da bo taka tudi ostala. Pogled v bodočnostr ozvočeni razstavni prostori z udobnimi naslanjači, v katerih posluša obiskovalec razlago slik, ki si jih ogleduje. Razlago spremlja gldsba iz tistega časa, tako da bo tudi tisti, ki pride brez znanja, odnesel s seboj kaj več kot nekaj letnic in imen. Lepo... in tudi izvedljivo. No, za sedaj si lahko ogledamo stalno zbirko, preko 400 umetnin, ki je odprta ob nedeljah. Edinstvena: zbirka gotske plastike velike vrednosti, večinoma iz 15. stoletja, originalne freske in kopije. Baročno slikarstvo je zastopano s slikami na platnu velikih formatov, med njimi so dela Fortumata Berganta, slikarja in portretista redke vrednosti. Devetnajsto stoletje je bogato: Langusu, Prešernovemu sodobniku, sledita še danes nedosežna mojstra alpskega pej-saža Karinger in Pemhart. Kar se tiče J. Tominca, ki ga Italijani hočejo šteti kar za svojega (svetovna kvaliteta), imamo pri nas vrsto njegovih imenitnih portretov. Petkovšek ... brata Šubica... Kobilica ... imena, o katerih smo se nekdaj učili v šoli, so zastopana tu. Pravite, da vam je težko razumeti sodobno umetnost? Razumljivo, saj ne poznate niti naše domače, starejše. Preden torej začnete debatirati s prijatelji o Piccassu, stopite na kratek obisk v Narodno galerijo! F. Z. ČEZ PET MINUT BO POLNOČ Če kretničar ne postavi pravilno kretnice, pride do železniške nesreče in kriv je kretničar. Toda kdo je kriv, kadar kretničarja ne postavijo na »pravi tir«, kadar zgrabi bolnega kretničarja uničujoče kolesje birokratskega aparata, ko ga pošiljajo iz ene ambulante v drugo in iz druge spet v prvo in ga odstavljajo in mu dajejo številke, s katerimi spet ničesar ne doseže, bolezen pa v njem gloda iz dneva v dan, on pa opravlja še naprej vestno svojo službo, medtem ko drugi — zdravi — izostanejo z dela, njih žene pa podkupujejo razne načelnike; stari kretničar opravlja tedaj še njihovo delo; kdo je kriv, da so »statistični zdravstveni podatki zadnjega četrtletja« važnejši kot živi bolnik, ki ga zaradi tega statističnega »podviga« ni mogoče pregledati in ki zaradi tega zakrivi nesrečo, ki terja mnoga človeška življenja? Tako vprašuje slovaški pisatelj Jan Solovič v svoji slušni igri čez pet minut bo polnoč, ki je bila v RTV Ljubljana prvič izvedena 29. decembra 1959, ponovljena pa bo 10. januarja 1960, in odkriva mnoge hibe zbirokratizirane in dehumanizirane sodobnosti. Marsikateri teh problemov je kot boleč ostanek starih ali pa kot divji poganjek novih časov, aktualen tudi za nas in tako dobiva Solovičeva igra poleg svoje birokratsko internacionalne razsežnosti tudi konkretno, našo družbenokritično poanto. Igro je zrežiral Marjan Marinc skrbno, vendar nekajkrat brez pravega občutka, kako dati ogromnemu številu nastopajočih ka-rakterizirajoče posebnosti, ki bi iz nevtralnih govorov napravile karakterje. Uspela pa mu je vrsta zvočno razpoloženjskih scen, naj navedem samo tisto pred sodiščem, z zvočniki in tramvaji in cestnim hrupom, ali pa tisto pokašljujoče in drsajoče vzdušje v ambulantni čakalnici. Odlični kretničar Bien, ta poziv k humanosti in proti birokratizaciji, je bil Stane Sever. -eS- Nekako pred dvaindvajsetimi leti je po skritih poteh prispel iz Italije v Ljubljano povsem navaden zavitek. Vsaj na zunaj ni vzbujal nobene pozornosti. Po obliki sodeč bi morebiti celo kdo mislil, da so v njem čisto navadne pole papirja. In v resnici, tudi najbolj bistro oko ne bi moglo odkriti, da je v zavitku — ČLOVEK! Ne tak, s krvjo in kostmi, kljub temu pa človek — zaveden Beneški Slovenec. In niti ne sam, ampak v družbi stoterih sorojakov! Od takrat pa do danes je minilo več kot dvaindvajset let. Kaplan Čedermac je še vedno tak, kakršen je bil v tistih letih. In tak, kakršen je, bo ostal tudi v prihodnje, kajti nekateri ljudje se ne starajo niti ne umirajo. »Precej preglavic mi je napravil ta moj Martin Čedermac,« je rekel pisatelj Bevk, ko. sva začela pogovor o eni izmed njegovih najbolj branih knjig. »Ne sa-, mo takrat, ko sem ga vtihotapljal v Ljubljano, ampak že prej. Se oddahniti se nisem utegnil od pisanja, ko me je obiskal karabinjer. Nekaj časa je nezaupljivo prelistaval rokopis, potem pa mi je le verjel, da je na papirju navadna ljubezenska zgodba.« Tako je torej zgodba kaplana . Martina Čedermaca prišla čez mejo f in se pri Slovenski Matici v Ljubljani leta 1938 spremenila v - knjigo. Takrat Bevk tega svojega literarnega novorojenca še ni javno 'priznaval. Pa se ga ni sramoval. Vzroki so bili drugje. Med obema vojnama je nam-. reC živel na Primorskem. Tudi med pisanjem Čedermaca, te obtožnice zoper fašistično preganjanje slovenstva. Avtorstvo je naprtil nepoznanemu Pavlu Sedmaku, da bi še tako izognil preganjanju. »Za pisatelje, ki smo takrat živeli na Primorskem, tisti časi niso bili kdo ve kako rožnati. Zaradi ostre cenzure smo se morali pri pisanju izogibati vsemu, kar je moje rojake bolelo in 'metalo slabo luč na italijanske všiljen-ce,« se je spominjal Bevk, »pa vendar me je živo zamikalo, da bi na papirju oživil to trpljenje. Odločil sem se za Beneške Slovence. Fašisti so jih namreč prav takrat po vsej sili skušali oropati materne govorice. Stvar je bila 'toliko bolj tragična, ker so bili Beneški Slovenci večidel lojalni državljani.« »Potemtakem je izid tega romana dvignil veliko prahu?« »Pa še koliko! Takoj so ga prepovedali. Bali smo se celo, da bo v Jugoslaviji zaplenjen. Do tega ni prišlo, pač pa so kasneje neki sarajevski reviji prekrižali račune. Poglavje iz tega romana, ki ga je nameravala objaviti, so zaplenili. Tiste dni so vse popotnike, ki so prihajali iz Jugoslavije v Italijo, na meji spraševali po romanu. Kljub temu pa je 400 izvodov »Kaplana Martina Čedermaca« le prišlo čez mejo. Največ v Slovensko Benečijo, Knjigo je hotelo vse brati. Kot sem nedavno zvedel, so domačini še med osvobodilno vojno zahtevali novih dvajset izvodov.« Bevk ni živel v Beneški Sloveniji. Toda če je hotel svojo zamisel uresničiti, je moral zbrati podatke, dejstva. Zato se je pred pisanjem večkrat odpravil v Beneško Slovenijo, se tam pogovarjal z ljudmi in jih opazoval. Veliko mu je pri. zbiranju gradiva za roman pomagal pesnik Ivan Trin-ko, ki je živel v Vidmu. Še več pa mu je pomagal Anton Gufollo, rodoljubni kaplan v Lazah, mali beneški kaplaniji ob Nadiži. »Predolgo sem odlašal z obiskom,« je pisatelji s trpkim glasom obujal spomine nanj, »ni me dočakal. Pred nedavnim je umrl. Marsikaj, kar sem opisal v romanu, je sam doživel.« Svoje junake Bevk sploh rad Išče v vsakdanjem življenju, v svoji okolici, seveda pa si pri pisanju pomaga tudi z domišljijo. Nekatere dogodke in obraze, posebno če so bili časovno blizu in še živi, je namenoma malo potvoril, da bi se kdo ne čutil prizadetega. Seveda pa so ljudje, kljub temu marsikdaj uganili, koga je upodobil. »Ideje za roman nisem dolgo nosil v sebi. Morda nekaj mesecev. Pisal sem ga pol leta, najprej v prvi osebi, a ko sem spoznal, da v prvi osebi ne morem povedati vsega, kar bi rad, sem začel pisati v tretji osebi. Ko sem rokopis odposlal v Ljubljano, sem kopijo takoj uničil, da ne bi prišla v roke nepoklicanim.« Tako je nastala ne samo literarna umetnina trajne vrednosti, ampak tudi svojevrsten dokument o raznarodovalni gonji fašizma in o brezupnem odporu Beneških Slovencev. Italijanske oblasti so poskušale zapleniti vse izvode tega romana, ki so šli na Primorskem in v Beneški Sloveniji iz rok v roke, pisatelja pa niso odkrito preganjale. Ni bilo dokazov. Vendarle Bevk misli, da so vedeli, kdo je napisal »Kaplana Martina Čedermaca: »Poslej je s kvesture zapihal ostrejši veter,« je opravičil svojo domnevo. »Ali so oblasti izdale uradni akt o zaplembi knjige, pa ne vem. Mislim, da so ga. Svoj-čas sem videl brzojavko iz Rima, naj zaplenijo mojo mladinsko knjigo ,Lukec in njegov škorec1.« Kaplan Martin Čedermac je sicer eno najpomembnejših Bevkovih del, vendar se mu pridružuje še kakih osemdeset drugih. Noben slovenski pisatelj se ne more pohvaliti s tolikšno plodo-vitostjo in s tako širokim registrom tem. Zanimalo me je, kaj ga je spodbujalo k pisanju. »Kaj me je vodilo? Predvsem neukrotljiva strast do pripovedovanja, neki notranji nagib. Tako skraja kakor dandanes. Pisanja sem se lotil, ko sem dokončal osnovno šolo, čeprav sem takrat komaj slutil, kaj je besedna umetnost. Razumljivo, da mi prvenci niso prinesli slave.« Ob tem spominu se je nasmehnil: »Pomagali so samo polniti uredniške koše naših listov in revij. Tu in tam me je kak urednik zafrknil v listnici uredništva...« Toda strast do pisanja je bila močnejša. Za Bevkov literarni razvoj in plodovitost pa je bilo odločilno tudi to. da se je po prvi svetovni vojni in po dveletnem bivanju v Ljubljani vrnil v Slovensko Primorje. Takrat je bila na Primorskem literarna »suša«. Meje so bile pogosto tesno zaprte, pisateljev pa je bilo malo, vedno manj. V Gorici in Trstu pa je kljub temu izšlo na leto do trideset knjig. Pomanjkanje rokopisov je Bevku potiskalo pero v roke. Ce ne bi bilo te žive potrebe, bi prene-katera knjiga bržkone ne bila nikoli napisana. »Domišljija mi je v tistih letih tako burno delovala,« se je razvnel pisatelj, »da pero pogosto ni moglo dohitevati misli. Najbolj so me privlačili kmečki motivi, življenje samotarskih ljudi v boju za ljubezen in kruh. Zakaj kmečki motivi? Življenje v tolminskih hribih sem najbolje poznal. Tam sem doma. In to življenje sem spremljal do sedemnajstega leta in sem ga zato lahko najbolj verno prikazoval.« Pero večkrat ni moglo dohitevati misli, večkrat pa se je Bevku zgodilo, da so mu pero drugi na silo iztrgali iz rok. Marljivo sodelovanje v raznih listih in revijah po prvi svetovni vojni ga je prvič spravilo za zapahe. Kasneje so ga? Italijani konfini-rali. Samo zato, ker je bil slovenski pisatelj. Slovenske knjige niso mogli pregnati, zato so hoteli uničiti vsaj slovenske pisatelje. Na posredovanje PEN kluba so ga Italijani izpustili in nekaj časa v rokavicah hodili okrog njega. Ob vstopu Italije v vojno pa se je znova znašel za bodečo žico, ki so jo ob kapitulaciji Italije prerezali partizani. Pridružil se jim je in tako dejansko postal glasnik svobodoljubnih teženj, ki se zrcalijo iz njegovih leposlovnih del. Njegova muza pa se takrat ni pogosto oglašala. »Za literarno delo ni bilo časa,« je pojasnjeval Bevk, »zakaj nisem bil več v letih, ko sem lahko ustvarjal mimogrede. Napisal sem nekaj črtic in pa celo kopico člankov za partizanske liste.« Po vedrini in živahnosti, ki je spremljala njegovo pripovedovanje, mu nihče ne bi prisodil, da bo že letos praznoval sedemdesetletnico. Sedemdeset let ni kratka doba. In vendar nam je dal Bevk vsako leto po eno knjigo. In še malo več. »Slišal sem, da nameravate svoj opus povečati na sto knjig,« sem se poskušal previdno pri-tipati do pisateljevih načrtov. »Kdo pravi, da moram napisati sto knjig,« se je začudil. »Mogoče sem kdaj res v dobri volji kaj podobnega bleknil, a to še ni obveznost. Čisto nemogoče pa seveda le ni. Četudi ne štejem v zbirko vsake brošurice ali slikanice. Če po pravici povem, trenutno niti tega ne vem, koliko mojih knjig je že izšlo.« In to ni nič čudnega, kajti pisatelj France Bevk že nad štirideset let pomaga polniti izdajateljske programe slovenskih knjižnih založnikov. In kakor nam sam obeta, jih bo še polnil. »Pišem še vedno,« mi je zagotavljal, »zakaj nisem še vsega povedal. In ne bom nikoli, ker se mi gradivo sproti nabira. Pišem pa počasneje, kajti moja domišljija ni več tako živa kot včasih.« Zagledal se je skozi okno, kakor da išče svojo preteklost. »Lahko rečem, da sem svoja najboljša dela napisal z največjo lahkoto, posebno še, če sem se za snov ogrel. Najraje sem sedel k mizi zvečer ali ponoči, ko me ni nihče nadlegoval. Pozneje mi je prišlo nočno delo v navado in se me še zdaj drži. Najprej zgradim fabulo, nato snov razdelim na poglavja. Prvič vržem na papir vse, kar mi pri- de na misel. Dobro in slabo. Drugi in tretji zapis pa pilim in pazim na jezik. A nisem zmeraj tako delal. Zadovoljil sem se z enim ali največ z dvema prepisoma, zato marsikaj ni bilo dodelano. Zato zdaj, ko pripravljam Izbrane spise, to popravljam« Dolga leta po zadnji vojni je bil pisatelj pomemben javni in politični delavec in mu je zato ostajalo komaj toliko časa, da je pisal nove knjige. Se vedno nisem ničesar izvedel o načrtih. Spomnil sem ga na to. »O načrtih ne govorim rad, dokler ne dozorijo toliko, da zastavim pero. Za zdaj lahko to trdim samo za dve mladinski povesti iz partizanskih dni. Eno sem pravzaprav že skoraj do konca napisal. In za roman o osvobodilnem boju na Primorskem. Ne bi omenjal drobnih stvari, ki mi mimogrede zletijo izpod peresa.« Obmolknil je. Prostorno in mračno sobo Društva slovenskih književnikov, kjer sva se pomenkovala, je za nekaj trenutkov zajela tišina. Hotel sem spregovoriti, pa je sam nadaljeval: »Še to naj omenim: odkar pišem, pišem tudi za mladino. Uživam pri pisanju za mlade ljudi, čeprav ni lahko, kot si morda kdo misli, pripovedovati preprosto, lahko umljivo in obenem zadeti na struno, ki gre otroku do srca. Čakati moram na pravo razpoloženje, tako kot pesnik. K pisanju za mladino pa me spodbuja tudi spoznanje, da so otroci najbolj vneti in naj-hvaležnejši bralci. Otroški svet je pisan in bogat. Če mu pisatelj zna prisluhniti, mu ne zmanjka snovi.« Ob slovesu sem ugotovil, da se mi je razgovor pravzaprav ponesrečil. Hotel sem zvedeti kar največ o »Kaplanu Martinu Čedermacu«, naneslo pa je, da sem zvedel še več o človeku, ki ga je oživil. Tako je tudi prav. Kajti »Kaplan Martin Čedermac« je samo steber velike leposlovne zgradbe, ki jo je postavil pisatelj France Bevk. In ali je gradnja detajla pomembnejša kakor gradnja celotne stavbe? M. S. Za izredni študij ZAGOTOVITI BI BILO TREM MOŽNOST IZREDNEGA IN DOPISNEGA ŠTUDUA TUDI NA DRUGIH VISOKIH ŠOLAH, ZLASTI NA TEHNIŠKIH FAKULTETAH IN VIŠJIH ŠOLAH Sklep Zveznega izvršnega sve-? vPisu na univerze — sprejet J® bil 18.’ marca 1959 — pomeni lasti glede na univerze razširjene kroga ljudi, ki jih je mogoče Prejeti na univerzo, in sicer na ^ Jiačin, da imajo pravico in , °^n°st delati sprejemni izpit udi ljUdje brez zaključene sred-“Je sole, če imajo štiri leta uspeš-t1® Prukse. To možnost zdaj lahko Okoriščajo v glavnem le tisti, ki i se vpisali na fakultete kot red-1 študentje, se pravi, da bi zapustili svoja delovna mesta in se Posvetili izključno univerzitetnemu študiju (razen pravne, eko-oruske in filozofske fakultete, ■'e.^e uveden izredni študij). 1 besedami: ta možnost ahko le v neznatnem obsegu zajame sposobne ljudi, ki delajo v Praksi in ki so si že pridobili do-, "J znanja in sposobnosti, da bi ahko študirali na univerzi. Ob mm nastaja kot nadaljnji nujni ukrep tudi zahteva in potreba, ua se možnost izrednega oziroma Popisnega študija razširi na dru-fe fakultete, zlasti na tehniške akultete ter tehniške višje in vi-°ke šole. Tako razširjen izredni Pouk pa mora biti urejen precej urPfače kot doslej na fakultetah Uružbenih ved, posebej pa je po-rreben mnogo bolj aktiven odnos mod fakultetami in izrednimi “tudenti, tako da se bo razlika med rednim in izrednim študijem Vsaj glede pomoči šole pri občudovanju potrebnega gradiva Zmanjšala na kar se da majhen obseg. , Dosedanji izredni študenti so imeli v glavnem le po izpitih zveze s fakultetami, kjer je bil izredni študij. To je morda tudi bilo mogoče, dokler je bil izredni študij le na teh fakultetah. Ko bomo začeli uvajati izredni ozi-forna dopisni študij na drugih fakultetah, bodo morali biti ti stiki mnogo tesnejši in intenzivnejši ter seveda specifično organizi-ani. Minimum teh stikov morajo uiti obvestila študentov v zvezi 2 njihovimi obveznostmi z učni-nu načrti, z roki, s praktičnimi nalogami, z učbeniki, z izpiti in • vsem, kar je potrebno za uspe-sen študij. Posebni feeaji Prakso, Id je bila neposredno Pp osvoboditvi in pred nekaj leti, bi bjlo treba nadaljevati. Enkrat ali dvakrat na leto so bili v določenem času posebni tečaji za izredne študente. Te tečaje naj bi prirejali na vseh fakultetah za Vse študente, ki študirajo izredno ali dopisno. Dolžina in vsebina tečajev naj bi bila na posameznih tečajih različna. Na tehniških fakultetah na primer naj bi trajali ti tečaji vsaj tri, morda pa Se več mesecev. V zvezi z izvajanjem teh ukrepov za pripravo in pomoč, Pa tudi za nadzorstvo nad delom ljudi, ki študirajo dopisno oziro--ma izredno, so lahko ti tečaji v Posameznih primerih tudi izven sedeža univerze. Praviloma pa Jih bo treba še dolgo prirejati na ustrezni fakulteti. V takih pri-nierih bi bilo treba študentom Vnaprej poslati načrte za potreb-ne Priprave in gradivo, ki ga mo-rajo predelati, da bodo uspešno spremljali predavanja na teh tečajih. Razen teh tečajev, ki bi jih Praviloma prirejali na sedežih fakultet, v posameznih primerih Pa tudi drugod, bo treba organi-2lI'ati tudi občasne obiske določenih krajev v notranjosti dežele, m sicer tam, Tej er trenutno morda ne bi mogli organizirati sistematičnih tečajev in predavanj. To pomeni, da bi določeno število predavateljev in asistentov prirejalo posvetovanja, vaje, razprave, praktična dela in druge oblike, v katerih se sicer upostavljajo neposredni stiki med predavateljskim kadrom in študenti v rednem delovanju univerz. To bi trajalo po nekaj dni. Na teh krajih bi se zbirali ljudje, ki študirajo dopisno ali izredno ter stanujejo v bližnjih krajih. Taki sestanki bi bili po enkrat — redkeje tudi po dvakrat — na mesec, trajali pa bi od dva do sedem dni. Zaradi velikega števila študentov, ki študirajo na naših fakultetah, so vsekakor težave tudi glede rednega prirejanja večme-mečnih tečajev za te ljudi, še bolj pa glede pošiljanja manjših skupin predavateljskega osebja za nekaj dni v določene kraje, kjer bi delali s temi študenti. Menimo pa, da ne bo posebnih težav, če zagotovimo potrebna sredstva. Tako bi spočetka vsaj v daljših časovnih presledkih organizirali tudi take posebne tečaje na vseh fakultetah in takšno delo na posebnih točkah na podeželju. Pomoč strokovnjakov Razen tega bi bilo po našem mnenju treba za delovanje teh točk na podeželju, pa tudi za delo izrednih študentov najti sredstva, da bi v tistih krajih pritegnili posamezne strokovnjake, ki bi predvsem takrat, ko bi prišle skupine predavateljev, pomagali pri vajah in praktičnem delu ter bi tudi sicer po navodilih fakultet'in pod njihovim nadzorstvom pomagali in nadzorovali delo teh študentov v tem smislu, da bi jim pomagali obvadovati gradivo ves čas njihovega rednega dela. Strokovnjaki bi imeli evidenco in bi o tem obveščali fakulteto. Tako bi ta evidenca postala eden izmed elementov pri ocenjevanju uspeha ali neuspeha teh ljudi pri izpitih. Izpitni roki bo mogli biti za te kandidate urejeni povsem drugače, kot so razporejeni tisti za redne študente. Samo od materialnih možnosti in od razpoložljivega časa predavateljskega kadra je odvisno, ali bi mogli opravljati te izpite tudi izven sedežev fakultet, in sicer v določenem trenutku vsi ali pa le nekateri. Ce bi prihajali takšni študenti na večmesečne tečaje, ki bi jih prirejali na sedežih fakultet ali drugod, kakor tudi za primer občasnih sestankov na tistih izobraževalnih točkah na podeželju (če bi bile te točke izven stalnega bivališča teh študentov), je posebnega pomena zagotovitev materialnih sredstev za življenje teh študentov v času, ko bi ne bili na svojem rednem delu. Seveda mora biti takšna materialna pomoč vedno v zvezi z uspehom, ki ga je tak študent že poprej pokazal. Z drugimi besedami, obseg investicij v šolanje takih ljudi naj bo čimširši, hkrati pa v vsakem konkretnem primeru odvisen od postopnih pozitivnih rezultatov, ki bi jih v posameznem obdobju pokazali ti študentje. Nikakor ne smemo dovoliti, da bi se taki ljudje razvili v »večne študente«, ki bi »večno« uživali olajšave za čas izrednega študija. Neposredne naloge Izredni študij kot oblika delovanja naših univerz kakor tudi višjih in visokih šol mora postati — čim prej, tem bolje — sestavni del ukrepov za zvišanje števila visokokvalificiranih strokovnjakov. Da bomo uspeli na vsej črti, pa ga je treba uvesti in izvajati. V tej zvezi imajo šolski organi vrsto neposrednih nalog, ki jih ‘ je treba izpolniti, prav tako pa je potrebna tudi izredna pomoč tako državnih organov kakor družbenih organizacij in gospodarskih organizacij. Samo ob skupnem delu vseh bo mogoče doseči v izrednem študiju rezultate, ki jih pričakujemo. Pri tem so po našem mnenju naslednje neposredne naloge: Takoj je treba določiti, na katerih šolah je mogoče že v šolskem letu 1960-61 uvesti izredni študij. To je treba ,storiti čim-prej, da se bodo pripravljali na sprejemne izpite tudi tisti kandidati, ki imajo sposobnosti za univerzitetni študij, vendar se zdaj ne pripravljajo na sprejemne izpite, ker ne morejo pustiti dela in delovnega mesta, da bi se popolnoma posvetili samo študiju. Takih kandidatov ni malo, storiti pa je treba vse potrebno, da se bodo kar najbolje pripravili na sprejemne izpite. Na fakultetah, kjer bi že prihodnje šolsko leto uvedli izredni študij, je treba čimprej proučiti možnosti za več stopenj pouka oziroma, za pouk različne vsebine na istih stopnjah, da bi se prav kandidati iz prakse, predvsem tisti, ki bodo študirali izredno, usmerili na tisto stopnjo, oziroma si izbrali tisto stroko, ki najbolj ustreza njihovim sposobnostim in za katere študij so jih najbolj usposobile delo in izkušnje v praksi. V tej zvezi bo treba v določenem obsegu spremeniti tudi učne programe za sprejemne izpite, ker je bolje zahtevati od kandidatov brez končane srednje šole, da pred vpisom obvladajo neposredni minimum znanja, da ne bi bilo med študijem razočaranja, ki lahko zelo negativno vpliva na celotno življenje in delo kandidatov. Delo učnega osebja z izrednimi študenti je treba posebej nagraditi ne glede na to, ali je na sedežu fakultete oziroma višje ali visoke šole ali izven teh središč, ker bo to delo bistveno drugačno in bolj intenzivno kot delo z rednimi študenti, potekalo pa bo vzporedno z delom z rednimi študenti. V ta namen bo treba zagotoviti tudi posebna sredstva. Ta sredstva bo .le delno mogoče jemati iz proračunov. Nujno bo treba zagotoviti tudi druge vire. Skladi za kadre bi morali vsekakor določiti del svojih sredstev za kritje stroškov v zvezi s poukom izrednih študentov. Skladi za kadre pa niso edini viri. Gospodarska podjetja, njihova združenja in zbornice tudi morajo sodelovati pri zagotavljanju teh sredstev, in sicer takoj, neposredno in v zadovoljivem obsegu, zakaj če nočejo ali ne marajo doumeti pomena izrednega študija, ni mogoče pričakovati, da bi drugi čini-telji storili več kot oni. Sindikalne organizacije imajo pri tem pomembno vlogo v tem smislu, da postavljajo zahteve, ki v določenem trenutku ustrezajo tako interesom njihovega članstva kakor interesom gospodarskih organizacij in interesom vse naše družbe. Ne smemo dovoliti, da bi se ponovilo tisto, kar se zdaj dogaja s strokovno prakso študentov, za kar žal pogosto ni niti materialnih sredstev niti gospodarske organizacije niso pripravljene sprejeti študentov na strokovno pra- kso, kakor da se ti študentje ne bi pripravljali zanje. Dolžnosti gospodarskih organizacij Pred začetkom prihodnjega šolskega leta naj vsaka fakulteta, kjer bo mogoč izredni študij, še pred koncem tega šolskega leta izdela natančen načrt letnega dela z izrednimi študenti, in sicer točno določi obveznosti, ki jih morajo izredni študentje izpolniti v določenih časovnih presledkih, da bo postal izredni študij zares »aktiven« in da bo pripomogel k zvišanju števila kvalificiranih ljudi, ki bodo tudi nadalje ostali na svojih delovnih mestih. Gospodarskim organizacijam bi ' bilo treba naložiti dolžnost, da morajo zagotoviti izrednim študentom plačan dopust za čas, ko bi študentje hodili na fakultetne tečaje oziroma posvetovanja, s tem da bi bil vsak nadaljnji plačani dopust oziroma izostanek z dela odvisen od uspeha pri prejšnjem delu, o čemer bi predavateljski kadri morali obveščati podjetja in ustanove, v katerih delajo izredni študentje, tako da bi dobivali te olajšave le tisti ljudje, ki se zares izpopolnjujejo in dosegajo med izrednim študijem uspehe. Za zagotovitev pomoči izrednim študentom bo treba določiti poseben postopek za pritegovanje strokovnjakov v posameznih podjetjih in ustanovah. Ti strokovnjaki bi kot nekakšni zunanji asistenti stalno delali z izrednimi študenti v smislu programa, ki bi ga določila fakulteta za določen čas. Da bi ta služba kar najbolje delovala, bi bilo treba sklicevati občasne sestanke vseh zunanjih asistentov s predavatelji, in sicer na fakulteti, tako da bi se ti ljudje kar najbolje pripravili za pomoč zunanjim študentom. Nastanitev izrednih študentov Kakor smo že rekli, bo treba izrednim študentom zagotoviti nastanitev za tistih nekaj mesecev vsako leto v kraju, kjer je sedež fakultete. Zaradi omejenosti števila mest v sedanjih študentskih domovih ni mogoče, da bi ti študentje prebili ta čas v družbi rednih študentov svojih fakultet, kar bi bilo vsekakor najbolje iz več razlogov. V ta namen bo potrebna finančna pomoč gospodarskih organizacij ter njihovih združenj in zbornic, da bi do konca leta 1960 zgradili vsaj en dom za izredne študente, ki bi tam bivali v času večmesečnih tečajev na sedežu fakultet. Nekatere gospodarske organizacije so že sprožile to akcijo, ki to pot nikakor ne sme izostati, če hočemo izrednemu študiju zagotoviti dober uspeh. Ne le zaradi večjega števila visokokvalificiranih kadrov je izredni študij zdaj v naši državi ustanova, katere organizaciji in delovanju je treba posvetiti izredno skrb. Pri tem — to naj posebej poudarim — je za uspešno uresničevanje načrtov nujno sodelovanje in zavzetost številnih činiteljev. Brez tega sodelovanja in brez materialnih vlog vseh zainteresiranih faktorjev ne moremo pričakovati zaželenih in tudi potrebnih rezultatov. Te vloge pa so zdaj družbeno upravičene in ekonomsko rentabilne. Prof. Borislav T. Blagojevič AMATERSKA gledališča v OBČINI SLOVENJ GRADEC lin ^ 0kčini, ki obsega Mislinjsko do-naletimo na zanimiv primer: se-občine Slovenj Gradec nima pri-dvorane ali še bolje rečeno — jnoh nima lastne dvorane za kultur-^reditve. To občuti tudi mari-orsko gledališče ob gostovanjih v ovenjem Gradcu, kjer si prebival-da P0leS bogatega glasbenega jjmjenja in. kvalitetne lutkovne sek-*je gojila tudi dramatiko. Doma si-niso zabeležili v zadnjem letu Posebnih uspehov. Pač pa so priteg-Jr1! k Svobodi dramsko skupino Nove opreme, kjer 'mladina zelo rada na-topa na odru. Najbolj jim je uspela pomedi j a »Direktorjev rojstni dan-«, veliko zanimanje je v Slovenjem J^radcu vzbudil veseli večer in pa do-Pripravljena oddaja Pokaži, kaj *uas. Sosedni kraji so pripravili vrsto Predstav. Uspehi so bili tu večji, tam ™anjši. Izbirali so v splošnem dobro. njihovih odrih srečamo uspelo jnj^llnsko igro »Jezusovi apostoli-« in *!®zihovo kmečko dramo »Pernjalro-***• V Šmartnem, kjer so včasih dosti igrali in pripravili vrsto krstnih predstav takratnega šolskega upravitelja Eda Rossnerja, so v zadnjem letu naštudirali le dramo Mire Pucove »Svet brez sovraštva«. V Doliču so dramsko skupino zbudili iz spanja z doma prirejenim delom »S pesmijo v življenje gremo«, v Mislinji pa so pripravili »Bele vrtnice«. Načrti za tekočo sezono obetajo mnogo več. Pri občinskem svetu Svobod in prosvetnih društev so postavili novo komisijo za dramatiko, ki je že krepko prijela za delo. Postavila si je bogat program, ki bo terjal mnogo truda. Zbrani podatki in pregled nad skupinami v občini bodo dobra osnova za vse bodoče delo. Pritegniti hočejo k enotnemu dramskemu snovanju tudi skupine, ki delajo v okviru sindikata, mladinske organizacije, gasilcev in podobne. Največja skrb bo posvečena nasvetom ob izbiranju repertoarja. Pri tem jim bo v pomoč dramska knjižnica, izposojevalnica Prosvetnega servisa in nasveti strokovnjakov. Ob predstavah bodo obiskovali skupine in se z režiserjem ter igralci pogovorili o dobrih in slabih straneh predstave. V skupnem delu želijo izboljšati proslave, jim dati bogato vsebino in kvaliteto. Za obogatitev dramske dejavnosti bodo uvajali tudi nove, pestrejše oblike. Svoje prve uspehe pa bodo najlepše ugotavljali ob občinski dramski reviji, ki bo v marcu prihodnjega leta. Poleg dramske komisije so si tudi dramske skupine društev Mislinjske doline postavile lepe programe. V Slovenjem Gradcu se obeta občinstvu zanimiv domač repertoar. Za prijazen uvod bodo širši publiki pripravili opereto »Habakuk« ali morda celo novo glasbeno komedijo »Jezerca«. Drama »Rdeče rože« bo še posvečena praznovanju 40-letnice KPJ. Pa tudi ostali kraji imajo napreden in lep program. Ta širok program bodo povezali v medsebojna gostovanja. V Mislinjski dolini bodo torej pogosto odgrinjali odrsko zaveso. J. K. PRIJETEN RAZGOVOR S FRANCETOM BEVKOM Literarni klub »Svobode« Zagorje je uvrstil v svoj program tudi razgovore s slovenskimi pesniki in pisatelji. Nedavno so imeli mladi literarni ustvarjalci v gosteh pisatelja Franceta Bevka. Na mah si je pridobil njihovo naklonjenost. Govoril jim je o svojem življenju, začetkih svojega literarnega dela, pogledih na literarno umetnost in kritiko. Pripovedoval jim je tudi o tem, kako in kdaj piše, kako izoblikuje idejo in podobno. Kajpak je moral tovariš Bevk odgovarjati tudi na vprašanja, ki so mu jih zastavljali člani kluba. Ti so mu podarili tudi letnik svojega glasila »Leva, Leva«, v katerem objavljalo svoja dela. Hkrati so ga naprosili. naj jim ob priliki napiše v glasilo kratko oceno, kar je tovariš Bevk z veseljem obljubil. Ob tej priložnosti je Svet »Svobod« in prosvetnih društev občine Zagorje objavil tudi rezultate nagradnega literarnega natečaja, ki ga je razpisal letos poleti. Natečaj je bil Javen, za pesmi, prozo, reportažo in zapise ljudske tvornosti. Posebna komisija je prejela dela osmih avtorjev, kar je za prvič kar razveseljiv uspeh, to tembolj, ker so vsi avtorji mladi in Vendar že kažejo dostojno mero zrelosti v odnosu do neposredne, žive izpovedi, kot je ugotovila komisija. Zanimivo je, da se mladi ljudje najbolj navdušujejo za pesništvo, saj je komisija prejela kar 25 pesmi. Podeljenih je bilo šest nagrad. Svet »Svobod« namerava v bližnji prihodnosti razpisati nov literarni natečaj. Literarni klub »Svobode« Zagorje pa ima v letošnji sezoni v svojem programu še precej obiskov slovenskih pesnikov in pisateljev. Pravkar so zaprosili, da bi prišel mednje tovariš Mile Klopčič — zagorski rojak. Prepričani so, da se bo odzval njihovemu vabilu in da jim bo povedal kaj zanimivega o ruskem ujetništvu, pa tudi o svojem literarnem ti st var j a-nju. Klub namerava vabiti v svoj krog tudi nečlane in starejše ljudi. Vsekakor je njihoVa pobuda pomembna; s takim načinom se neposredno seznanjajo z našimi umetniki in širijo krog ljubiteljev literature. v ‘i imM . i &> ii? L M V!: Gneča na Terazijah Petnajst let domačega filma — Beograd, Zagreb, Ljubljana in Budva: filmska središča, ki jih pozna svet — Občinstvo je sprejelo domača filmska dela — Kaj bo prineslo leto 1960 jugoslovanski kinematografiji? — Koprodukcija domačih filmskih podjetij (Bosna-film in Vardar-film prva?) Oktobra 1959 so pokazali stoti domači film (»Veter je utihnil ob zori« režiserja Radoša Novakoviča). Pred beograjskim premiernim kinematografom »Kozara« na Terazijah so se gledalci gnetli kakih deset dni. Nestrpneži so vpraševali po »karti odveč«. Tako je bilo tudi leta 1896 na Terazijah, vendar na oni strani ceste, pred kavarno »Kod krsta«. Sodelavci bratov Lumiere so se na poti po evropskih prestolnicach ustavili v Beogradu in spuščali iz »čarobne škatlice« čarobne slike. »Čudo, ki ga ni dotlej nihče še videl«, je osvojilo Beograjčane. Kronist je pisal o izredni gneči na Terazijah in pa to, da je Beograd videl »žive slike, ki se gibljejo« prej kot New Vork, Berlin, Petrograd, Dunaj in Bukarešta. Od Čiče Ilije do Bulajiča V presenetljivo kratkem času so se zasnovale in se razcvetele mnoge nacionalne kinematografije. Mi je nismo dobili. Res je, že leta 1910 je veliki beograjski komik Čiča llija Stanojevič posnel čisto amaterski film »Karadjor-dje« (bil je režiser, hkrati pa je nastopil v glavni vlogi). Potem so minila desetletja poskusov in razočaranj v prizadevanju, da bi tudi naša dežela dobila kinematografijo. Mnogo več je bilo navdušencev in zvenečih nazivov studiov, kot pa so v dvajsetih letih posneli filmov. (Dubrovko Dujšin in Ljubinka Bobič sta leta 1930 v Parizu nastopila v mednarodnem filmu. Takrat smo v kinematografih prvič slišali našo besedo. Komediografa Branislava Nušiča so posneli v podobnem filmu.) Sele pred petnajstimi leti smo domačemu filmu položili temelje. Vrhovni štab je sredi leta 1944 sklenil ustanoviti filmsko sekcijo (snemali so s kamerami, ki so jiii zaplenili sovražniku). Leto dni kasneje (1945) je bilo ustanovljeno prvo podjetje »Avaia-fiim«. Postranskega pomena je, katero izmed teh dveh let je važnejše in katero pomeni pravi začetek naše kinematografije. O tem naj odločijo zgodovinarji. Vendar se zdi, da je najpomembnejši datum 12. maj 1947, ko je bila premiera prvega domačega igranega filma »Slavica«. Veselje, da smo videli naše obraze na platnu in slišali našo besedo, je pregnalo slutnjo, da bo nastopilo »grenko« obdobje blodenj, filmskega jecljanja, zamahov v prazno in razočaranj. Občinstvo je bilo potrpežljivo. Skozi prste je pogledalo pomanjkljivosti filmskih umetnikov, leta 1959 pa je navdušeno zaploskalo režiserju Bulajiču in njegovemu »Vlaku brez voznega reda«, celoviti filmski umetniški stvaritvi. Za domači film je odločilno leto 1958, enajsto po nastanku »Slavice«. Prvič so imeli domači filmi več gledalcev kot tuji, čeprav ne v celoti, temveč posamezno. Tuji filmi so imeli povprečno po 130.000, domači pa po 180.000 gledalcev. Ta filmski »plebiscit« je iskren in pomeni pravo zaupanje v domača dela. Od tod tista gneča pred kinematografi na Terazijah, kadar je na sporedu kak dober domači film. Tako je tudi v Zagrebu, Zenici, Celju, Bitolju, Kikindi in Splitu. Navsezadnje to potrjujejo tudi številke. Skoda, da bomo imeli šele sredi leta podatke o točnem številu gledalcev naših filmov. Vendar to ne spreminja slike. Doslej največ gledalcev ima med domačimi filmi »Svojega telesa gospodar« (»Jadran-film«, 1957) režiserja Fedorja Hanžekoviča. Na 2014 predstavah si ga je ogledalo 739.598 ljudi. Takoj za njim je Pogačičev film »V soboto zvečer« (»Avala-film«, 1957) s 658.375 gledalci, dalje »H-8« (»Jadran-film«, 1958) Nikole Tanhofcrja s 561.010, »Pop Čira in pop Spira« (»Avala-film«, 1957) Soje Jovanovič s 542.951 in »Ne čakaj na maj« (»Triglav-film«, 1957) Františka Capa s 526.479 gledalci. Prvi štirje filmi so zmagali na poljskih festivalih, povsem gotovo pa je, da se bosta vpisala med rekorderje tudi »Vlak brez voznega reda« (»Jadran-film«, 1959) Veljka Bulajiča in »Miss Stone« (»Vardar-film«, 1958) Zike Mitroviča. Minil je čas, ko nas je med snemanjem skrbelo, kako bo. Zadnja leta smo imeli med desetimi ali petnajstimi filmi tri do štiri korektne. Čemu bi tudi zdaj ne. bilo tako, saj ima naš film povsem solidno (čeprav ne najmodernejšo) tehnično osnovo. S filmskimi ateljeji v Beogradu (Košutnjak), v Zagrebu (Dubrava), v Ljubljani, Sarajevu, Skoplju in Budvi bi se ponašale mnoge evropske kinematografije. Morda smo v razsežnostih malo pretiravali pri graditvi studiov, ker njihove zmogljivosti še vedno niso povsem izkoriščene. Naši filmi so si utrli pot v svet šele leta 1951. Takrat je Izrael kupil »Zastavo«. Dve leti kasneje se je začel pravi izvoz naših filmskih del. Do konca leta 1958 je 34 dežel z vseh celin uvozilo jugoslovanske filme v vrednosti 971.928 obračunskih dolarjev. »Črni biseri« (»Bosna-fiim«) in »Dolina miru« (»Triglav-film«) sta imela doslej pri tujih trgovcih največ uspeha, večino ostalih filmov pa je tuje občinstvo dobro sprejelo. Jugoslavije ni mogoče preskočiti Tuje družbe za proizvodnjo filmov so to spoznale. Z našimi podjetji zelo rade snemajo koprodukcijske filme. Ne več samo zaradi naših lepih krajin in ugodnih finančnih pogojev, temveč tudi zato, ker naša kinematografija (kot partner) zagotavlja dobro filmsko stvaritev. To dokazujejo »Poslednji most* (Avstrija 1954), »Široka modra cesta« (Francija, 1958), »Nevihta« (Italija, 1958), »Krvava pot« (Norveška, 1955) in »Aleksa Dundič« (ZSSR, 1958). V juogoslovanskih filmskih studiih so posneli doslej 24 tujih filmov. Za usluge smo dobili do konca 1958. leta 578.710 obračunskih dolarjev. Tujci vprašujejo, kako je z našimi zmogljivostmi za letos, in napovedujejo prihod svojih ekip. To je dokaz, da so zadovoljni z delom naših filmskih strokovnjakov in da jim ustreza takšno sodelovanje. Dva sta še vedno močnejša Občinstvo se ne bo prevarilo. Talentirani umetniki, poznavalci obrti in mladi ustvarjalci so si v minulih dveh letih utrdili pot (režiserji Buiajič, Pretnar, Babič in Mitrovič). Sloviti italijanski scenarist Zavattini je napisal scenarij »Vojna«, ki ga bo posnel Veljko Buiajič leta 1960. Nazadnje: če lahko verjamemo novicam, bo prišel francoski scenarist Paul Andreotto v Beograd, da bo pomagal podjetju UFUS v pripravljanju tekstov za film, De Sica pa se pogaja z »Avala-filmom« o snemanju filma (»Karolina Reška«?) Naše filmske hiše so spoznale, da je potrebno tudi združevanje podjetij, združevanje lastnih sil, če hočemo uresničiti težnje, resnejše zamisli. (Verjetno bo prišlo do koprodukcije med »Bosno« in »Vardar« filmom.) To zimsko filmsko zatišje^bo pokazalo, kako so se naši filmski umetniki pripravili na pomladno ofenzivo. Stojijo na dveh frontah: oddolžiti se zaupanju domačega občinstva in dalje prodreti v svet Dejan Gajič SCOOTERJI PRIHODNOSTI so na prvi pogled kaj svojevrstna vozila, še bolj kot zunanji videz pa je svojevrsten princip gibanja. Brez tradicionalnih koles, ne na tleh ne prav v zraku! Novi scooterji bodo namreč drseli na zračni blazini, debeli 10 do 30 cm. Strokovnjaki zatrjujejo, da bodo ta nova vozila veliko bolj ekonomična in hitra, kot pa ta, ki smo jih navajeni. Na slikah dva izmed modelov novih scooterjev, ki so ju izdelali ameriški strokovnjaki. Osvetlitev in pazljivost Ali je osvetljeno rezilo stroja, s katerim delavec reže jeklo ali les, s katerim brusi, struži? Ali žarnica osvetljuje ravnilo risarja, pero nameščenca? Na to vprašanje niso mislili nikoli ali pa le mimogrede. Ko so gradili tovarne, projektantske lin konstrukcijske biroje, so v glavnem upoštevali dnevno luč, pa še te ne vedno. Zato opravljajo v večini podjetij in ustanov delo v glavnem glede na dnevno svetlobo. Ce bi vsaj to vselej upoštevali, bi bilo z osvetlitvijo delovnih mest še manj težav. Znano pa je, da pomanjkljiva osvetlitev občutno utruja delavčeve, risarjeve, pla-nerjeve oči, da niti ne govorimo o tem, da se z boljšo osvetlitvijo predmeta doseže tudi večji učinek. Nekatere raziskave v Angliji pa kažejo, da je od načina osvetlitve odvisna tudi pozornost delavca, nameščenca, planerja. Z drugimi besedami: od svetlitve delovnega predmeta je odvisna produktivnost, hkrati z njo pa število delovnih nezgod in zdravje oči. Razen obsežne dnevne svetlobe so raziskovalci osvetljevali s posebnimi žarnicami rezila strojev, pri katerih imajo opiaviti delavci, ravnila, s katerimi rišejo risarji, z eno besedo predmet dela. Ni treba poudarjati, da so na ta način dosegli boljšo osvetlitev delovnih prostorov. Raziskovalci so odkrili. da delavec in planer mnogo bolj koncentrirata svojo pozornost na delovni predmet, če je nanj uperjena svetloba. Razen tega je njuno delovno mesto bolj pregledno, raziskovalci pa pravijo, da je spričo večje pozornosti manjša možnost poškodb in nezgod. To pa ne pomeni, da bi morali iti v drugo skrajnost in osvetljevati »le delovni predmet, pri tem pa zatemniti okolico. Prav tako ni dobro osvetljevati vse okolice, da bi tako nadomestili pomanjkanje lokalne osvetlitve, ker se v tem primeru pazljivost ne more usmeriti le v predmet, ki je v delu. Različno osvetlitev lahko uporabljajo tudi predavatelji, kadar morajo ohraniti pozornost poslušalcev. To lahko storijo tako, da osvetlijo strop z bleščečo lučjo. Oči poslušalcev se že po naravi obračajo k stropu, ta pa je osvetljen in pripomore, tla se poslušalcev ne loteva dremavica. Pozabljivost in rezerve naših možganov »Higiena pozabe...« Nenavaden, vendar točen izraz je uporabil neki naš pesnik,_ da bi dokazal, kako se v boju proti žalosti in žalostnim spominom zatekamo k mehanični pozabljivosti, v higieno pozabe. Iz zavesti skušamo izriniti vse, kar je za nas mučno, hkrati pa si priza devamo, da bi ohranili v spominu ve dre, prijetne spomine. Od tod hrepe nenje po otroštvu in po sanjah o pre teklosti, od tod rožnata zgodba o »do brili, starih časih«. Upravičeno in neupravičeno Bil je hud dan. Dela več kot po navadi. Le s težavo nam je uspelo urediti vse. Ni bilo časa za oddih, kaj šele, da bi mislili na kaj drugega kot na svoje delo. Zato smo pozabili telefonirati v elektrarno zaradi osvare v našem stanovanju. Pozabili smo se pomeniti s tovarišem o jutrišnjem dežurstvu, ki bi ga bilo treba malce spremeniti. Pozabili smo oddati pismo na pošto. Ta pozabljivost je razumljiva in upravičena. Znano je, da so bili mnogi veliki znanstveniki in umetniki pozabljivi ljudje. Zaradi svoje izrazite pozabljivosti je postal Albert Einstein osrednja osebnost številnih onekdot. Ljudje, ki jih kar naprej spremlja misel na določeno delo, pozabljajo na drobne in tudi večje vsakdanje dolžnosti. Tudi mi, ki nas delo kajkrat zahteva le zase, včasih upravičeno pozabljamo. Dogaja pa se tudi tole: Iz dneva v dan pozabljamo prijatelju poravnati dolg. Mine mesec dni, mi pa nenehno pozabljamo, da bi morali obiskati bolnika na kliniki. Zgodi se tudi, da povsem pozabimo odgovoriti znancem s podeželja, ki so nas prosili za majhno uslugo, ta usluga pa je povezana z nevsakdanjim delom. S tem smo podzavestno že pri »higieni pozabe«. Nočemo se prikrajšati za določeno notranjo udobnost, za prijetno lenivost in tako se začenja neupravičena pozabljivost. To pa ni posledica zavzetosti za delo ali za oločeno misel. To je beg od pozitivne ideje v malomarnost in neodgovornost. Razen vsega tega je dobra osvetlitev eden izmed pogojev za ohranitev vida. Mlad inženir, ki dela v konstruktivnem biroju pogosto celo pri dnevni luči, ki ni tako močna, kot bi morala biti,^ je zadnje čase nekajkrat menjal naočnike. Pred leti, ko je začel risati, so mu povsem zadoščali naočniki z dioptrijo minus 0.5, žo zdaj pa so mu premalo očala s tremi dioptrijami. Popuščanje vida je med drugim prav gotovo tudi posledica slabe osvetlitve predmeta, ki ga ima konstruktor pred seboj. Vse to pa je znamenje, da je treba v naših tovarnah izpremeniti marsikaj, da bi dosegli prvo fazo v sodobnem osvetljevanju, se pravi, da bi zagotovili na delovnih mestih kar najboljšo dnevno vidnost. Dingo in zaunjo fazo bomo dosegli šele, ko bomo s posebnimi žarnicami osvetljevali delovni predmet malo bolje kot okolico. N. C, Veliki in mali IZUMI Nova zasteklitev Nekatera opravila tn obrti se nam zde kaj neprimerne, da bi jih kakorkoli si že bodi mehanizirali, kajti natanko tako, kot delamo danes, so to delali nažl predniki pred sto in sto leti. Pogosto niti ne pomislimo ne, da bi spreminjali že ustaljeni deloVni proces, kajti zdi se nam, da samo tako mora biti. Tako je - med Številnimi drugimi primeri — tudi z zasteklitvijo oken. Ce hočeš pritrditi okensko steklo v okvir, boš pač posegel po kitu in lopatici. Pa čeprav je tako delo počasno, se do nedavnega nihče ni spomnil, da hi okna kako drugače zasteklil. Pa vendar je tudi ta način zasteklitve — pa čeprav je morebiti star že več sto let — zamenjal nov, cenejši in hitrejši. Ideja se je rodila v — kuhinji. Kadar namreč hoče gospodinja okrasiti torto ali pecivo s cvetjem In napisi, poseže po preprosti brizgalni in iz nje iztisne kremo. Podobno kot iztisneš zobno kremo iz tube. In nekdo si je domislil, da bi sicer ta izrazito gospodinjski postopek uporabil tudi pri zasteklitvi oken. Brizgalno Je seveda nekoliko spremenil, toda princip je ostal še vedno isti. Nova metoda zasteklitve okna je torej taka: steklo deneš v okvir, iz brizgalne pa iztiskaš snov za kitanje ob vseh štirih robovih. Ko se kit strdi, je delo opravljeno. In kakšne so prednosti te nove metode zasteklitve oken? Delo gre veUko urneje od rok kot pri tradicionalnem postopku, saj lahko v času ene delovne izmene zastekliš okna v dolžini dveh kilometrov. Obenem pa pomeni ta novost precejšnjo sprostitev delovne sile. M. V. Neupravičena pozabljivost se razvija in krepi, postaja naša slabost, z ničimer opravičljiva pomanjkljivost. Prej^ko se spopademo z njo in čim odločneje jo že v kali zatremo, tem zanesljiveje se bomo iznebili te napake. Pri tem nam lahko pomaga poznavanje rezerv naših možganov, proučevanje meja naše umske zmogljivosti. Izostreni čuti Človek, ki se razvija le povprečno, porabi v življenju samo delček svojih umskih sposobnosti. Vsak izmed nas ima določene umske rezerve, ki jih uporablja le včasih, samo v nujnih primerih. Dejstvo je, da se ljudje lahko naučijo brez posebnih težav vse, kar jim jo potrebno ali kar se jim zdi važno. Nekateri dijaki, ki si nikakor ne morejo zapomniti zgodovinskih datumov, si zlahka zapomnijo imena filmskih igralcev in rezultate vseh mogočih nogometnih tekem. Predvsem si moramo izostriti čute, ki so vir spoznanj in spodbujajo domišljijo. Ce čuti niso aktivni, začenja naš um pešati. Ko smo bili otroci, smo mnogo bolj zaznavali šum listja, svetlobo dneva in temo noči. Zdi se nam, da izgublja svet vzporedno z našimi leti del svoje svežine in nenavadnosti, da postaja vse bolj ali manj nezanimiv in vsakdanji. V resnici pa je svet tak kot prej, le mi se podzavestno spreminjamo. Pazljiveje moramo opazovati okolico in jo močneje doživljati. Predstavljajmo si, kako bi bilo, če bi bili še nedavno gluhi in sjepi, zdaj pa nenadoma vidimo in slišimo, vidimo svetlobo in svet ter prvič slišimo šume. Ob tem bomo opazovali živahneje, čutili bomo izraziteje. Utrjevanje spomina in podrejanje volji Spomin se krepi, če zahtevamo od njega več in več, popušča pa, če si ne prizadevamo, da bi si ga zbistrili. Vsakikrat, kadar zavrtimo določeno telefonsko številko, ne da bi poprej prelistali telefonski imenik, vsalcikrat, kadar gremo v prodajalno, ne da bi imeli s seboj seznam predmetov, ki jih nameravamo kupiti, si dejansko utrjujemo spomin. Kadar srečamo kakega novega človeka, si moramo zapomniti tisto, kar je na njem značilno in dojemljivo. Ponoviti moramo novo ime, ko se nam predstavi novi znanec in ko mu v slovo sežemo v roko. Včasih se jasno spominjamo vsega, včasih se lahko naravnost neverjetno koncentriramo na nekaj, včasih imamo sijajne misli. Ko bi le mogli vedno biti taki! To se doseže le t stalnimi, discipliniranimi vajami. Na primer: predstavljajte sl sobo, iz katere ste pravkar prišli, skušajte se spomniti vsega, kar ste videli v njej. Vrnite se in preglejte, ali ste si zapomnili vse do zadnje malenkosti, potem ponovite, dokler si ne boste zapomnili vsega! Ce se hočete zapomniti vsebino kake knjige ali vsebino sporočila, si predstavljajte, da boste morali odgovarjati na ustrezna vprašanja. Kadar ste pred kakim problemom, si predstavljajte, da to ni vaš problem, temveč nekoga drugega, ki vas prosi za nasvet. (Mnogo bolj smo samozavestni in mnogo samostojnejši, kadar razmišljamo o problemih — drugih ljudi!) Bogatitev spomina in zaupanje v podzavest Naš um se razvija tudi ob mislih drugih.-Sprejme lahko več, kot mu moremo sami dati. Zato je treba spraševati. Spraševati po vsem: kako umetnik slika sončno svetlobo na vodni gladini, kako je nastala ta ali ona nenavadna reč. Z leti naša radovednost popušča, pripravljeni smo razmišljati vedno o istem, vedno nam prihajajo na misel iste ideje. Prav zato se je treba pogovarjati tudi s tistimi, ki se ne strinjajo z nami. Skleniti je treba prijateljstvo z drugačnimi ljudmi, kot smo sami. To nam bo koristilo. Poskusi kažejo, da lahko v spanju najdemo rešitev številnih osebnih problemov. Ves večer včasih pišemo važno poročilo in ležemo spat, ne da bi opravili. Loteva se nas malodušnost. Ko se zjutraj zbudimo, se takoj zavemo, da imamo že vse poročilo v glavi, kakor da smo ga preorali v spanju! Dejstvo je: v delu naših možgan se # nabralo znanje, ki o njem drugi del ničesar ne ve. Ko bi le mogli uporabljati to podzavestno znanje po lastni volji! Zadostuje pa, če vemo: čim bogatejši je um, tem bolje deluje podzavest. Ce bi ne bili zvečer nenehno napeto razmišljali o poročilu, naša podzavest ne bi mogla rešiti tega problema. Nikar se ne izogibajmo »umskih pustolovščin«, v katerih se včasih težko znajdemo. Dejavnosti svojega uma ne smemo začrtati meja. Naši možgani naj sprejemajo tudi tiste reči, ki o njih pravijo »praktični« ljudje, da niso za nikamor. Mogoče imamo večje možganske rezerve, kot si mislimo. Tisoče let je bila elektrika vsepovsod na zemlji, ljudje pa je niso znali uporabiti. Kako moremo vedeti, da nimamo umskih rezerv, umskih sposobnosti, ki bi jih lahko s pridom uporabili? Treba jih je proučiti, to pa bomo opravili z vajo, s preizkušnjo, z močno voljo. Z bistritvijo uma in spomina bomo izpopolnili delovanje naših možgan in razširili meje svojega uma. D. L. ZEMLJA, KI NA NJEJ ŽIVIMO Ptice — čuvaji m pastirji NOVO PRI NAS IN V SVETU Med pticami srečujemo vrsto takih, ki so odlični krojači, ribiči, zidarji, lovci, bojevniki in kdo ve kaj še vse, gotovo pa so še posebno zanimive tiste ptice, ki Jih lahko izurimo za čuvaje in pastirje. Pava lahko naučiš, da varuje hišo prav tako kot pes-čuvaj. Pav Je ena najbolj nezaupljivih ptic in kdor ga ima doma na dvorišču, ho vselej izvedel, kdaj se bliža vrtnim vratom tujec, kajti vreščeči kriki ptice so kot živa sirena. Pava so udomačili že za časa faraonov, takrat Je ttšdi veljal za božansko ptico. Njegova velika opreznost in sposobnost najavili prihod tujca, sta svojevrsten priro-den talent, ki pa ga je moč še izpopolniti. Nekaterim rejcem |e tako uspelo Izuriti pave. da napadejo vse manjše škodljive živali, ki se približajo posestvu. Usico in dihurja pav kaj hitro izsledi, kadar se plazita proti kokošnjaku. Se slabše se odreže kača: pav Jo v dvoboju zagotovo ubile in ponafiradi tu<|i poje. Nekateri lunetfle na Danskem so uredili pravo dežurno službo svojih čuvajev. Podnevi dežura pav, ponoči pa. ko pav spi. je pes na vrsti. Tudi petelina Je moč zaposliti kot čuva ia. Po naših vaseh lahko zaslediš Pete- line, id se poženejo v prsi tujca in tako z glasnim vpitjem opozore gospodarja na nepričakovani obisk. Visoki žerjav je lahko s svojim velikim kljunom in prodlrnim glasom izvrsten čuvaj na velikem gospodarstvu. Udomačen žerjav pa pogosto služi za varuha kokoši. Vsa perutnina namreč še posebno spoštuje udomačenega žerjava. Kjer žerjav brska po dvorišču, tam vlada med perutnino vzoren red in če se že kdaj pa kdaj primeri prepir. ga ta kaj hitro tudi poravna. Vendar žerjava le stežka ujameš, kajti takoj ko se Jata spusti na tla, določi tudi svoje stražarje. Tako se je jati žerjavov skorajda nemogoče približati. Med vsemi čuvaji in pastirji pa je najboljša ptica ibis. Kmetovalci v Južni Afriki uporabljajo udomačeno ptico ibis predvsem kot pastirja. Ptica sede na pleča onemu izmed volov, tako da ima najboljši pregled nad vso čredo. In kadar se hoče katero ži-vinče oddaljiti s pašnika, ga ibis s svojim ostrim kljunom takoj zavrne. Ptico ibis pa poznamo tudi v naših krajih, saj se preko poletja pogosto mudi ob obadski bari v . WWWl.;_____________________ D. C. Ogrevanje motornih vozil Naprava za gretje in prezračevanje motornih vozil, iznajdba Mileta Stanojeviča Iz Čačka, ima kot izum vrsto »rednosti pred napravami za ogrevanje vozil, kakršne so zdaj v rabi. Njegova naprava je konstruktivno preprosta, izkorišča toploto produktov zgoreiih plinov iz motorja, hkrati pa dovaja v vozilo iudi čisti zrak, se pravi, da notranjost avtomobila pre* ačuje zlasti takrat, kadar vozila ni treba ogrevali. Za šnort in oddih Gumijasti čoln, izum Djura Gagoviča iz Novega Sada, je sestavljen iz štiridelnega zračnega gumijastega kolobarja, vsak del pa jo celota zase in ima svoj ventil. Na ta način je iznajditelj odstranil pomanjkljivost vseh čolnov te vrste, ki so imeli eno samo celico in so postali neuporabni, če je zrak uhajal skozi poškodovani ael stene. Sestavni deli tega čolna so tako oblikovani, da se zlahka združijo v celoto; če je eden poškodovan, pa čoln ostane še dlje časa na gladini. Nož /.a preproge Zanimiv izum je predložila Jelena Batrovič iz Posusja pri Mostnru: nož, ki brez odpadkov reže preproge. Doslej je bilo pri proizvodnji raznih preprog precej odpadkov, ki so sicer kvaliteten material, vendar po rezanju nisp več uporabni. Nož je konstruiran tako, aa omogoča rezanje brez odpadkov. Nov helikopter V Ameriki so izdelali letalo, ki je na prvi pogled podobno helikopterju, v resnici pa ima posebne lastnosti. »Ambog-18« ima rotor, ki se vrti ves čas, dokler leti letalo vodoravno, in sicer po zaslugi pogonske sile, ki mu jo daje navpični vijak. Motor je mogoče izmenoma vključevati za delovanje rotorja pri vzletu ali vijaka med vodoravnim letoreu. Ko doseže rotor pri vzletu hitrost 300 obratov v minuti, ga pilot izključi in vključi propeler. Zaradi vztrajnostne energije, ki fo ima, se rotor še nadalje vrti in omogoča helikopterju, da vzleti navpično kakih 10 metrov, kjer dobi njegov let vodoravno smer. Steklo, močnejše od jekla V Sovjetski zvezi so iznašli mikrokristalne steklo, ki jc trdnejše od jekla in lažje od aluminija, vzdrži pa temperaturo 1000 stopinj Celzija. Novi tovorni vagoni V ameriškem železniškem prometu uvajajo tovorne vagone, s katerih je mogoče sneti železna kolesa in pritrditi gumijasta. Vagoni lahko vozijo po železnici in po cesti. Izmenjava koles je nagla in lahka. Prvi francoski prenosni televizor Na zahodnoevropskem trgu prodajajo prvi francoski prenosni televizor, ki je eden prvih na svetu. Diagonala zaslona tega sprejemnika Ima 22 era, škatla je široka 31, visoka 22 in dolga 33 cm, ves aparat pa tehta 10 kg in seže 80 km daleč. NOV MODEL FICA? Ne, MZMA 965 ali bodoči Komunar, nov tip sovjetske avtomobilske proizvodnje. Nekateri ga zlobno imenujejo Volksfiato-vič, ker jih preveč bodejo v oči nekatere -sorodnosti-« med njim ter Volks-wagnom in Fiatom .600. Motor tega novega avtomobila je dvocilindrski in razvije 25 KM, na 100 km pa porabi 5,1 litrov goriva. Z volj o gre vse VELENJSKI DVIGALCI UTEŽI SO V PIČLEM LETU DNI VZGOJILI VEČ NADARJENIH MLADIH tekmovalcev, ki so si priborili sedaj že Naslove republiških prvakov. Našel sem ga v nekdanjem Prosvetnem domu. Ludvika Ura-ojeka namreč. Seveda, kje neki sicer bil zvečer, če ne pri svo-JIh fantih. Pri svojih dvigalcih “teži. »Ni ga doma, na treningu boste dobili,« je povedala nje-*>0va žena, ko sem ga iskal na aoniu, Močan, bolj čokat možakar, z Sostimi brki, dobrodušen in ve-ono pripravljen za žalo, je čepel Pri peči in si grel roke. Od časa oo časa je odprl vrata pečice in ^agnal v ogenj novo poleno. Po-tasi, prav 'počasi, kot bi tehtno Preudarjal, kje bi prijel utež, da “°v bolj enakomerno razporedil režo, se mu je razvezoval jezik. "•Lani smo začeli. Pravzaprav ai-a me nagovarjala znana Ijub-‘janska funkcionarja Kos in Gro-je pričel 38-delavec v ve-leniskem rudniku. »Včasih, ko bil še rudar — zdaj sem merilec lesa v lesnem obratu rudnika — sem tudi sam vzdigoval Preži. No, pa sem se odločil, da P°fn poskusil z mladimi.« Za hip je premišljeval, znova Vrgel poleno v peč, in spet po-r^zel. »Začetek ni bil lahek. Kdo Pa je v Velenju sploh kaj vedel 0 dviganju uteži? Nihče! Niti Pfeži nismo imeli. Pa smo le zadali. Kar z lepaki. Vabili smo hiladino In odrasle na trenin- 6a...« »In uspeh?«, me je zanimalo. Da je kar šlo, je dejal. Kma-lu se je zbralo okoli njega nekaj mladih fantov. Večji del rudarji m vajenci. Prihajali so tudi starejši, vendar bolj iz radovednosti. Potem so začeli. Trenirali so po štirikrat na teden. Poleti v pasijonu na stadionu. »Zdaj pa smo ru.« je pokazal na precej zane- Potera Je prizadevni voditelj nadaljeval s pripovedovanjem. Trdo so trenirali. In načrtno. Poudaril je. da Je hotel fante najprej okrepiti. Zato so trenirali vsestransko za okrepitev telesa, vrh tega pa tudi tehniko. »Samo postopno, načrtno delo vodi do telikih uspehov,« je dejal požrtvovalni velenjski športni delavec. »Na brzino ni moč doseči ničesar. Zato tudi fantom nisem pustil, da bi samo dvigail. kakor bi se jim pač zljubilo.« Seveda ob takem resnem delu uspehi niso IzostaU. Letos so že trije cd »njegovih fantov« dvignili več kot 100 kg. Ignac Šalej, Knez in Miletič. To je bi! plod enoletnega trdega dela. Na letošnjem republiškem mladinskem prvenstvu so mladi velenjski rudarji in vajenci presenetili številne poznavalce te panoge: kar dva republiška naslova sta šla v Velenje. Korošec v peresni in Šalej v srednji kategoriji. »Pa še to vam povem.« je nadaljeval tovariš Uranjek, »da je bil Korošec p^tMl dobrim letom dni pravi s'ablč. Vedno bolan in pri zdravnikih. Pa ga zdaj poglejte.« Pokazal ml je dve sliki. Prva je kazala drobnega. suhega fantiča, druga pa mladeniča z razvitimi mišicami na rokah n ramenih. »Pred letom dni je ta fant komaj dvignil 30 kg: Danes jih kot za šalo dvigne 80 ...« Seveda trener ni rad govoril o sebi. Raje je pripovedoval o mladih dvigalcih, o bratih Šalejih, o Korošcu, Knezu, Miletiču, Šilcu, Špički, Hofingerju, Kodeli, Krevslu, Fijavžu in drugih. O mladih športnikih velenjskega »Partizana«, ki po delu v rudniških jaških in delavnicah veselo odhajajo na trehinge. Šele drugi so mi povedali, da tudi teh mladih dvigalcev uteži ne bi danes bilo brez Uranjeka. »Vsak dan si ga lahko dobil v prostem- času na stadionu ali v telovadnici,« so mi pripovedovali. »Vsak dan je bil med mladino, sleherno prosto uro...« Zanimalo me je, kako da odrasli niso vzdržali pri tem športu. sploh ne skrbi, te mora še odganjati. Letos so za »Dan republike« povabili v goste moštvo piranskega »Partizana« in ga premagali z 214 kg razlike. Dejal je, da upa do poletja marsikaterega svojih fantov dobro pripraviti za republiško in državno prvenstvo, tako da bo nekaterim »štrene mešal«. Začel sem oblačiti plašč in se poslavljati. Medtem ko mi je segel v roko, je istočasno poškilil še na oder. Prav takrat je eden od pionirjev »naložil« 32 kg težko ročko in jo s prav mojstrskim sunkom dvignil nad glavo. »Takoj dol,« je zakričal na 10-letnega pobiča, ko pa se je obrnil k meni, ni mogel zakriti smehljaja. »Vidite, takšni so! Neugnani! Sicer pa me danes že marsikateri mladinec prekosi.« »Slab učitelj, ki ga učenci ne prekosijo,« sem ga smeje potolažil. »No, no, res je tako,« mi je stisnil roko v slovo. »Pa srečno!« Takšna je obala »Sidra« s »svetilnikom« Sidio -vzoien klub Pred kratkim je s slavnostnim občnim zborom pregledal dosedanje uspehe brodarski klub Mariborske tekstilne tovarne »Sidro«. To prizadevno društvo deluje sedaj že deset sezon. Pred leti, ko je na novem umetnem jezeru mariborske hidrocentrale v zaraščenih obalah tu in tam pomočil v vodo veslo ali razpel jadro kakšen »morski obsedenec«, si prav gotovo ni mogel nihče misliti, da bo po skromnem začetku (ko je kot prvi zgradil čolnarno VK Branik) zraslo toliko podobnih »stavb«. In danes bi nekdanji opazovalec zares težko spoznal jezero. Številni delovni kolektivi so s prispevki iz prostih skladov zgradili prelepe čolnarne, ki so podobne majhnim hotelom in je v njih mogoče prijetno in zdravo pa še poceni povrhu, preživeti letni oddih. Pozimi v čolnarnah seveda ni stavba, hangar, restravracija, po-običajnega živžava. Tudi objekt moli in na koncu obale še »sve-»Sidra« ni izjema. Zato si ob zim- tilnik«, dajejo malodane videz sledila še druga podjetja, klub pa je pomagal še tevarišem iz Ptuja, Murske Sobote, Varaždina in Velenja. Tesno je povezan tudi z JLA in turističnimi društvi, čeprav so vezi s slednjimi še zmeraj prešibke. O občnem zboru Kako je potekal občni zbor? Dvorana Delavskega sveta je bila prenapolnjena, med številnimi predstavniki družbenih, športnih in političnih organizacij pa je bil tudi predsednik Brodarske zveze Slovenije Julij Beltram, ki je pohvalil delo tovarniškega kluba. Predsednik »Sidra« Marjan Pahor je govoril o tem, da bo treba še bolj prodreti med mladino in delavstvo. Uspehi pa so lepa spodbuda, saj bo klub letos znoVa prireditelj državnega kajakaškega Ludvik Uranjek med svojimi fanti. Levo je Šalej, desno pa Korošec — oba mladinska republiška prvaka marjen prostor. »Nova telovadnica še ni zasteklena,« je še pripomnil. »Zdaj pa kar gostujemo v nekdanjem pionirskem domu. Tu ima osemletka tudi praktičen Pouk. In plesne vaje so tudi tu. Pa še moji fantje,« se je zado-voljno namuznil. Medtem so prjšli v dvorano •Pajhni pionirčki. Bilo jih je pet sli šest. Seveda so takoj planili k utežem. »Pustite uteži pri mi-cu,- je na videz strogo dejal Ludvik Uranjek, vendar pri tem hi mogel skriti . zadovoljnega smehljaja. »Vidite, teh je vedno kot listja in trave. Moram jih haganjati stran, sicer se še lahko Pripeti nezgoda ...« »O, saj so prišli pogledat,« se je spet namuznil vodja dvigalcev. »Prišli so rudarji, težaki, nekateri pravi »kerlci«. Toda ko so videli, da tak suhec, kot je bil Korošec, • dvigne več kot marsikateri »kerlc«, je vsakogar postalo sram. In so odšli. Niso pač vedeli, da tudi v tem športu nič ne opraviš v nekaj urah ali dnevih. Niso vedeli, koliko je moral prej delati, trenirati in dvigati Korošec in drugi, da so lahko dvignili 80, 90 ali 100 kg.« Potem mi je simpatični Velenjčan pripovedoval o načrtih za prihodnost. Spet delo, delo in delo. Zdaj ima že 30 fantov, ki so redni na treningih. Za pionirje ga OHO, tako, tako! Zadovoljstvo prijateljev smučanja je bilo ob najnovejšem uspehu jugoslovanskih skakalcev na olimpijskem objektu v Garmischu — več ko očitno. »-Sedaj pa imajo,- takšen je bil komentar. Člani jugoslovanskega olimpijskega komiteja namreč, ki so nasprotovali temu, da bi našim smučarjem z normami vsaj pogojno omogočili odhod na zimske olimpijske igre v Squau> Valley. Šlibar, Jemc in Langus pa so z odličnimi uvrstitvami presekali gordijski vozel. »Kaj norme,- takšen je odmev, »zreli so!- Pa vendar ne potujejo. In tujci, ki nam takšen naraščaj — skem pogledu nanj ne bi mogli zamisliti, koliko živahnega vrvenja je tod od zgodnje pomladi pa vse do pozne jeseni. Prikupna Atlet z lastnim kladivom Močan, krepko razvit fant v trenirki in pisani majici je dvakrat, trikrat zavihtel kladivo. Potem ga je spustil. Nekoliko nerodno sicer, a vendar je železna naprava zletela kakšnih 40 metrov daleč. Pozno jesensko sonce je oblivalo igrišče tiboveljskega >Puidarja<. Atlet v trenirki je uprl roke v bok in čakal, da so mu z druge strani igrišča vrgli kladivo nazaj. Ko sem ga skušal zaplesti v pogovor, je bil sprva bolj redkobeseden. Pozneje pa se je. otajal in kmalu sva bila sredi živahnega pogovora. Neznani atlet v trenirki — ime mu je Ivan Lavrič — mi je povedal, da se je začela letos atletika v Trbovljah krepko razvijati. Zdaj je v atletski sekciji »Rudarja« že okoli 30 mladih atletov. Nekateri med njimi precej obetajo. »2e dolgo mečeš kladivo?« Odkimal je. Lani je začel s kroglo in diskom. Njegova osebna rekorda, ki ju je dosegel letos s tem orodjem, sta 13,20 m (mladinska krogla) in 41,14 m v disku. Kladivo pa danes prvič poskuša. »Sam sem si ga naredil,« se je nasmehnil, kot v zadregi, ker mu orodje morda ni letelo tako daleč, kot si je želel. »Včeraj sem po šihtu še ostal v tovarni in sem si skupaj zvaril Kje neki, je odvrnil. Sicer da itak pozna samo dve kroglo in žico.« n mi je svojem začetku. S športom se P( otem mi je pripovedoval o je spoznal v partizanskem društvu. Začel je telovaditi, skakati v višino in teči. Na 100 m je dosegel rezultat 11,8. Potem so mu menda nekega dne povedali, da je za svojih 18 let precej krepko razvit. Pri višini 180 cm in teži 83 kg bi fant lahko bil odličen metalec, so verjetno sklepali vaditelji. In res se niso zmotili. Ivan je kmalu pokazal, da je zelo nadarjen za mete. Hitro je napredoval in že lani dosegel lepe uspehe, ki jih je letos še presegel. »In prihodnje leto?« »Pozimi bom trdo treniral. Rad bi še napredoval. Doma imam ročke, vsak dan jih dvigujem. Za pridobitev moči. Tudi telovadil bom še naprej.« Vprašal sem ga, kako vskla-di svoj poklic s treningom. Povedal mi je, da dela v Strojnih tovarnah kot kovinostrugar. »O, kar dobro gre.« »Te služba nič ne ovira pri treningu?« stvari — svoje delo in šport. Atletika ga zelo veseli. Edina zabava poleg nje mu je kino. »So vsi tvoji vrstniki takšni?« Smeje je odkimal. Niso vsi takšni. Eni si poiščejo zabave drugje, drugim gre za to, da bi čim več zaslužili in delajo še v nadurah. Njemu pa je največje razvedrilo šport. Potem sem ga še vprašal, če si obeta v kladivu največ uspehov. »Ne vem, kako bo,« je odvrnil. »Letos sem precej opazoval metalce kladiva. Včasih sem mislil, da mora biti dober metalec kladiva orjak. Zdaj pa vidim, da je glavno tehnika. Morda bom imel tu največ uspehov. Ali pa v krogli. Bomo videli. Sicer pa imam še dovolj časa...« »Kaj pa služba v JLA?« Poprijel je za ročaj kladiva, da bi ga ponovno zavihtel. »O, tudi to je še daleč. Morda bom še nadaljeval študij ...« In nadarjeni, mladi trboveljski atlet je spet zalučal težko železno kroglo, ki je znova zletela dobrih 40 m daleč. S. P. dinarjev »premoženja«, dohodki pa so v letu 1959 presegli izdatke za skoraj 100.000 dinarjev. V razpravi so se nato oglašali še mnogi, ki so pozdravili občni zbor ali pa s koristnimi predlogi spodbudili kolektiv k še prizadev-nejšemu delu. Najbolj zanimive pa so bile nedvomno besede člana nadzornega odbora Vodopivca, ki je poročal o samosvoji akciji. Izvedli so jo člani kluba med novembrskimi prazniki. Obala čolnarne je bila zadnje čase že preplitva in jo je bilo zato treba poglobiti. Ker je HC prav letos izpustila iz jeza vso vodo, se je ponudila izredna priložnost, ki bi nanjo lahko čakali morda tudi še nekaj let. Zato so buldožerji in delavci kljub mrazu tri dni in noči neprenehoma delali pri poglobitvi obale in zmetali v staro strugo Drave več kot 2400 kubičnih metrov blata. Pohvalo za to akcijo "žaslužijo vsi, zlasti pa še oskrbnik čolnarne Erhatič. V novi sezoni bodo ob poglobljeni obali zgradili še otroški bazen. B. S. V PREMISLEK Široka javnost je z negodovanjem sprejela nekatere najnovejše sklepe športnih forumov. V mislih imamo predvsem znano odločitev jugoslovanskega olimpijskega komiteja o dokončnem »ne« glede udeležbe naših smučarjev na zimskih olimpijskih igrah 1960 v Squaw Valie^u v ZDA. Ne da bi se spuščali v podrobnejše ocenjevanje tega sklepa, pa je vsakomur vendar že na prvi pogled jasno, da tako stališče — še preden so tekmovalci imeli priložnost pokazati svoje znanje tudi v novi sezoni — ni bilo pravilno. Zato je tudi nezadovoljstvo javnosti — razumljivo. Odmev so bili številni protesti m prav toliko ponudb za materialno pomoč, kolikor bi bilo pomanjkanje denarja glavni vzrok naše abstinence. Z znatnimi sredstvi so posegli v spontano nabiralno akcijo tudi delovni kolektivi, pred vsemi jeseniška železarna, ki se je ponudila plačati enemu jugoslovanskemu tekmovalcu vse stroške potovanja in bivanja v ZDA. In kaj nas lahko nauči ta pri. mer? Nič drugega kot to, da so tudi sklepi vrhovnih športnih vodstev problem večjega števila — bolj ali manj — prizadetih ljudi. In neodpustljivo je — prezreti to. Ce imajo volivci možnost pa-Leto 1959 je bilo doslej naj- ob množičnem tekmovanju, ki so vedati svoje mnenje v vseh po-uspešnejše, odkar deluje v »Sto- ga izvedli v počastitev 40-letnice membnejših vprašanjih vsakda-lu« strelska družina. Na raznih KPJ in SKOJ. In kar je družini njega življenjskega utripa, tedaj tekmovanjih z zračno in maloka- še zlasti v dobro: ne zapira se iibrsko puško so strelci in strel- sama vase. Tako ima svojo sek-ke te družine osvojili osem poka- cijo tudi v oddaljenem naselju zlasti, ker čedalje bolj poudarja lov in vrsto diplom. Največji Palovčah. Tamošnjim prizadev- mo, da je tudi telesna kultura del uspeh pa so nedvomno dosegli v nim fantom izdatno pomaga s tekmovanju za pokal Branka Iva- puškami in strelivom. F. S. nuša, saj so z osvojenim tretjim mestom med udeleženci iz vse države dokazali svojo visoko kvaliteto. Čeprav so v ekipah tekmecev nastopali tudi državni reprezentanti (Jež, Vrbinc, Planinc) se je »Stol« vendar uvrstil med najboljše. K temu je nedvomno prispevala redna vadba — v kulturnimi domu so si uredili lepo strelišče za zračno puško — in prizadevnost tekmovalcev. Na družinskem prvenstvu je bil najboljši Miha Maren s 178 krogi od 200 možnih, drugo mesto pe je pripadlo Petru Bertonclju (177). Vsi ti uspehi pa so tudi odraz množičnosti v tej strelski družini, ki se je še posebej pokazala in še kako — zavidajo, pa se nam hkrati smejejo v brk... AHA, in še šahovska. Vneti prijatelji kraljevske igre (na sindikalni ravni) v Ljubljani so že dokaj razburjeni, ker okrajni šahovski odbor še zmeraj odlaša z začetkom tekem za sindikalno moštveno prvenstvo Ljubljane. In to kljub temu, da so lani soglasno sklenili, da je treba s turnirjem začenjati še pred novim letom. Za pomlad namreč tudi šahlsti niso — neobčutljivi ... OHO, to- pa je zares — relativno. Izid dvoboja med Važi-čem in Subotičem namreč. Čeprav je prvi zmagal na Silvestrovem teku 1959, drugi pa se je moral zadovoljiti šele z devetim mestom, pa je bil slednji vendar neprimerno na boljšem. Pot junakov niškega izbirnega teka je bila na zadnji lanski dan namreč dokaj različna. Medtem ko je Važič z velikim naskokom tekal po žalskih ulicah, je Subotič zastopal Jugoslavijo v Braziliji — v največjem južnoameriškem mestu Sao Paolu... AHA, mar nesloga,..? Ljubljanska košarkarska kluba Olimpija in Ljubljana se nista mogla sporazumeti glede nastopa šišenskih fantov na novoletnem mednarodnem tekmovanju Olimpije. Ljubljana je zahtevala približno toliko, kolikor bi stal nastop vsakega jugoslovanskega moštva, Olimpija pa se s takim pogojem ni strinjala. In tako so bili igralci pokalnega prvaka Jugoslavije med turnirjem na tribunah, namesto njih pa so se na GR podili za žogo vrli Zadrani. In kaj pravite k temu — vi? morskega pristanišča. Množica jadrnic, kanujev, kajakov, turističnih čolnov in hidrogliser pa ta vtis samo še poglabljajo. Čeprav je čolnarna precej oddaljena od središča mesta (kakih 5 km), obisk zaradi tega niti najmanj ne trpi. Pametno pa bi bilo, če bi ob poletnih popoldnevih vozil na jezero tovarniški avtobus. »Sidru« gre v Mariboru — veslačem Branika nakljub — prvenstvo, saj so prav zgledu MTT prvenstva na mirnih vodah, razen tega pa še organizator mednarodnega četveroboja državnih reprezentanc Italije, Avstrije, Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Zelo izčrpni sta bili poročil) tajnilca in blagajnika. Iz njih je bilo razbrati, da ima društvo sedaj 195 članov (na novo so ustanovili badmintonsko sekcijo), udeležili pa so se vseh tekmovanj v Sloveniji in skoraj vseh v državi. Klub ima nekaj čez 23 milijonov Aktivni dupliški strelci jim je treba dajati besedo tudi pri takih in podobnih rečeh. Se življenjskega standarda in — potreba delovnih ljudi. Marija Zatuljen je najboljša strelka »Stola« »Strinjam se, tovariš komisar, strinjam se, nič ne ugovarjam. Mi obveščevalci pu iščemo neznane reči, brskamo za sovražnikovimi skrivnostmi . . .« »Da, da,« mu je komisar segel v besedo. »Paziti pa moramo, da ne bomo kupovali mačka v vreči! Nič več. Ce ne bo tako, tudi naše delo ne bo vredno kdo ve kaj ... O vsem tem bi lahko razpravljali na dolgo in na Široko, meni pa se zdi, da je dovolj že to, kar smo povedali. Spoznali smo slabosti v obveščevalnem delu, pridobili smo si izkušnje, v prihodnje moramo biti skrajno previdni. Pregledati je treba, ali se v vsem skupaj ne skriva kak hudič, ki bi nas presenetil. Človek mora biti o nečem trdno prepričan, toda v tem primeru tega ne bi mogli priporočati. Zato sem rekel, da se je treba varovati mačke v vreči.« Na sestanku so obravnavali še nekaj primerov, v razpravi so sodelovali nekateri tovariši, potem pa je divizijski obveščevalec 2an poklical Isa v sosednje poslopje. V tej hiši je stanovalo nekaj članov štaba, med njimi tudi Žan. Komisar in komandant Iso-ve brigade sta ostala pri komandantu in pri komisarju divizije, da bi se pogovorila še o drugih važnejših rečeh. »Iso,« je začel Žan, »dobro bi bilo, da bi se zdaj pogovorila o nekaterih podrobnostih. Prej si se malce razjezil, ko sem omenil vire, se pravi ljudi, ki so ti dajali podatke. Vendar se mi zdi, da bi bilo prav, če poveš, kdo so ti ljudje. Tudi druge tovariše bi rad opozoril, da jim ne bi nasedli. Cernu bi se ta napaka ponavljala? Ali ni tako? Moram si zapisati,« je rekel Žan ter vzel iz žepa zvezek in svinčnik. »Tega si niti sam nisem zapisal, tovariš Žan,« je odsekano odgovoril Iso. »Ce si nisi zapisal, pa si si zapomnil. Stike si navezal z njimi, vse poznaš . . . Saj ti pravim, zakaj potrebujem imena!« »Slišal sem, čemu jih potrebuješ, pa ne mislim tako. Cernu bi zapisoval tisto, kar je propadlo? Raje varčuj s papirjem! No, da se ne bova prerekala, imen teh ljudi ne morem in nočem povedati. Nihče me ne more prisiliti. Odgovarjam za svoje delo. Jaz sem zbiral podatke in jih prinašal, jaz osebno. Moje ime pa je dovolj znano, tovariš Žan. Ce nisi zadovoljen, pojdi h komu višjemu, vendar se bojim, da bo tudi to zaman, ker ne nameravam odstopiti od tega svojega načela,« je rekel Iso in vstal. Zanj je bilo pogovora konec. Očitno je bil slabe volje zaradi vsega, kar je doživel na sestanku v zvezi s svojim delom. Nekje^notri ga je bolelo, grizel se je kot še nikoli v življenju, najraje bi molčal in razmišljal. Zdelo se mu jc, da je vsega tega kriv nekdo drug. Že takrat, ko je sedel nn sestanku, se mu je utrdila misel, da bi sovražnik mogel imeti vohuna v partizanskih vrstah, vohuna, ki izdaja sovražniku načrte. O tem ni govoril. Videz bi bil, kakor da se brani, kakor da hoče pobijati tisto, česar ni bilo mogoče zanikati, zlasti pa, ker si niti sam ni bil na jasnem, kje je pravzaprav skrivnost. Ce bi povedal to misel, sicer drzno, vendar možno, bi moral koga osumiti, koga, ki bi nanj ne mogel ookazati s prstom. Vse to bi bilo nevarno pretirano, narejeno nn vrat in nos. Molčal je, ker se mu je to zdelo najbolj pametno. Žanu ni hotel povedati imen ljudi, ki so mu pomagali. Ni dvomil o njem, kaj takega mu ni hodilo v misel. Menil je: če ima sovražnik v partizanskih vrstah svojega vohuna, bi lahko izvedel tudi tista imena, potem pa bi bilo vse narobe. »Iso, kaj naj to pomeni? Ali mi ne zaupaš? Ali pa . . . No, kaj je? Ne razumem,« ga je ves presenečen vprašal Žan in strmel vanj s priprtimi očmi. »Ne, ne, kje neki, tovariš Žan! Le kako ti pride kaj takega na misel? Zn načelo gre, to je vse,« je rekel Iso in spet sedel.^ »Načelo, vem, toda med nami to ne velja. Jaz kot obveščevalni oficir divizije imam pravico zvedeti, kako in od koga dobivaš podatke. Lahko bi ti ukazal, da mi to poveš. Saj vidiš, kako je, danes smo vsi slišali.« »Res je, lahko mi ukažeš, vendar ne tega, o čemer si zdajle govoril. Lahko^ mi ukažeš, naj zberem take in take podatke, ki jih potrebujejo v štabih. Od mene je odvisno, kako bom to storil, sam odgovarjam za svoje delo. Ce bi ne bilo tako, bi takoj zahteval kako drugo delo. Bil sem komisar bataljona, to spet lahko postanem, tovariš Žan. Ce ne to, pa borec, vseeno navsezadnje, če je tako . . .« »Eh, slabe volje si, prepiral bi se rad, tovariš Tso, meni pa ni do prepira. Hotel sem se s teboj pogovoriti o nečem, ker menim, da je tako prav. C,e pa se ravnaš po načelih, ki mi niso razumljiva, naj bo! Odgovoren si, če bi se kaj zgodilo. Svetujem ti, poišči si druge vire!« »Priznani, morda se zdi, da je tako, morda sem res prepirljivec, vendar povej, komu bi bilo prijetno na mojem mestu? Daj mi raje. kako cieareto, na sestanku sem zadnjo pokadil,« je spravljivo rekel Iso. Žan mn je dal polno škatlico italijanskih cigaret in še prgišče ročno rezanega domačega tobaka. Potem sta se menila o drugih rečeh. Sla sta ven in si mimogrede ogledala konje. Kmalu je bilo treba nazaj, v brigado. Triie jezdeci so jahali v drncu. Hiteli so, da bi ušli dežju, ki se je že napovedoval. Bilo je vroče, soparno, na obzorju so se grmadili debeli, črni oblaki. Strma, visoka planina se je namrščila, kakor da ji ni všeč, da so oblaki objeli pol njenih vrhov. Na enem MILAM TREŠNJIC ie samem koncu, tam daleč na jugovzhodu, se je vedro nebo stikalo z ostro začrtanimi planinskimi vrhovi. Onstran tistih vrhov je bil še vedno lep, sončen dan. Iso je jezdil za komisarjem, komandant pa spredaj. Zdaj so jahali v galopu, zdaj v drncu. Hiteli so, dež pa je bil še hitrejši. Nevihta jih je dohitela. Najprej so padle debele, svinčeno težke kaplje, potem pa se je ulilo kot iz škafa. Težko je bilo gledati predse. Prah se je spremenil v blato, vs*e je plavalo in se premikalo v sto in sto potočkih, ki so podirali ovire in se vili na vse strani, kakor da tekmujejo med seboj. Močna ploha je bila, popustila je prav tako naglo, kot je bila prišla, »izgubljen dež«, kakor pravijo v tistih krajih. »Kar dobro je bilo, Isan,« He rekel komandant, ki je Isa klical tako, kadar je bil s čim zadovoljen. »Lahko bi bilo še slabše,« je dodal in predel vajeti iz levice v desnico. »Samo da ni bilo toče.« V mislih je imel pogovor v divizijskem štabu. v ' Jezdili so počasi, ker so se že bližali cilju. »Lepo, zares lepo, tovariš komandant,« jo pritrjeval Ison. »Da,« se je nasmehnil, »lahko bi bila toča. Tako pa nas je dež umil. Zdaj smo čisti . . .« »Kakor se mi zdi, so nekateri tudi »obrisani*,« je rekel komisar in se zasmejal, njegov konj pa je pospešil korak in se pognal v drnec. »Kakšno pa bi bilo umivanje, če bi ne bilo tudi brisanja,« je rekel Iso in spodbodel konja. Potem so se menili vprek in med dovtipi prijezdili pred brigadni štab. Razjahali so, izročili vajeti kurirjem in šli v hišo, da bi se preoblekli in posušili, ker so bili do kože premočeni. Iso je sedel pri stari, topli peči in dalje razpredal misel, ki se mu je bila utrnita na sestanku: med partizani je skrit vohun. Ni ga štabu, so se njegove misli strnile v isti zaključek. Sumljivih ni bilo, vsaj med tistimi ne, ki jih je poznal,- to pa so bili malone vsi. Drugi niti niso bili pomembni, uu primer tisti od pra-teža, iz intendanture, sanitete in drugi... Ves večer je Isa mučil ta problem. Ko se je zbudil in vstal s slamnjače, na kateri mu je naglo minita noč, se mu je zdelo, kakor\ da ui razmišljal o ničemer drugem. Vohun mora biti, je ugotavljal, in sicer nekje blizu divizijskega štaba. Ko sta se s spremljevalcem Grujem odpravila, je Iso molčal ves pogreznjen v misli. Gruju se je ždeJo čudno, zakaj nikoli poprej nista opravljata službene dolžnosti, ne da bi se pogovarjata in se Šalita. Grujo je imel občutek, kakor da je na pogrebu. Žalostno sc je držal, vendar mu je preostalo le eno: počakati, da m« bo Iso potožil. . . * Drobno, gosto listje divje hruške, pod katero sta počivata, je šelestelo, šepetalo in se igralo s poletno sapico. Nekje pod vrhom široke krošnje se je zazibata ptička in zletela v gnezdo, ki ga je spletla v rogovili. Grujo je strmel vanjo, potem pa se je obrnil k Isu in rekel: »Najbrž si imel hude preglavice, Isan. Molčiš, kimaš in odkimavaš, škrtaš z zobmi, oči se ti bliskajo kot risu. Daj, oglasi se že, govori, ali pa mi reci, naj grem k hudiču! Tako ne gre več. Takega te ne morem gledati.« »Eh, dragi moj Grujo, tudi ti bi molčal, kimal in odkimaval, klel in bliskai z očmi, če bi te doletelo, kar je mene,« se je tiho oglasil obveščevalec. »No, kuj ti je? Povej, govori!« »Kaj mi je? Samega sebe vprašujem, kaj mi je. Veš, da smo bili včeraj s komandantom in komisarjem v diviziji. Na tistem sestanku sem se bolj potil, kot če bi hlode prenašal. Poprijeli so in me razsekali kot repo, po dolgem in počez. Sestali smo se, so rekli, da bi ob primeru tovariša^Isa razpravljali o pomanjkljivostih naših obveščevalcev, ki jih sovražnik vleče za nos. Vidiš, tako se je začelo. Kako se je končalo, pa lahko ugotavljaš na meni, kaj hi ti govoril o terti! Navsezadnje niti ni važno. Vse tisto, kar sva zbirata, je napačno ali pa problematično. Vendar ni važno to, temveč nekaj drugega. Prepričan si in veš, da opravljaš svoje delo v redu in pravilno, tako, da ni kaj reči ali dvomiti. Za podatke sva ti in jaz sto in stokrat nosita glavo v torbi. Stokrat bi naju lahko kdo vzel na muho. Sam dobro veš, kaj vse sva doživeta, kje vse sva bila. In zdaj? Zdaj je vse to megla in dim, še slabše! Ugotovili so, da senr nasedel sovražniku, ki naju je na ta način vlekel za nos. Najini viri niso zanesljivi, poslej se jih morava varovati. To je sklep, dragi moj, to! Ali zdaj razumeš, kaj me muči?« je govoril jezni Iso presenečenemu Gruju, ki je poslušal, mrščil obrvi in se čudil. »Dobro, zdaj pa povej, kdo je skuhal vse to! Kdo in zakaj?« »Kdo? Tudi sam se to vprašujem. Razmišljal sem včeraj vse popoldne in ves čas do tega trenutka, pa šei vedno ne vem zanesljivo. Vse, kar so povedali v diviziji, drži. Našteli so primere. Govoril je načelnik štaba. Te in te podatke si nam dal, je rekel, upoštevali smo jih pri akcijah, pa niso bili točni, zato je tudi uspeh izostal. Imeli smo izgube. Nisem mogel zanikati, ko pa vem, da je tako. Nisem mogel, __________i j* i.; i_______:___ :„ UM t toliko mučil odgovor na vprašanje, kdo je to, kot ono drugo: kako pošilja poročita. -s Vse njegove misli so se končevale v štabih, v brigadnem in divizijskem. Tam nekje mora biti tisti vohun, je razmišljal. Nikjer drugje ne more biti, se je prepričeval. In zdaj, si je rekel, moram ugotoviti, kdo bi mogel biti... V mislih je preletel vse ljudi, ki so imeli s štaboma kakršno koli zvezo, pa se njegov sum ni ustavil na nobenem izmed njih. Za vsakega bi bil dal življenje, za vsakega bi jamčil. Ko je tako pretehtal vse ljudi v divizijskem uruguui, «« puseuej [Jt* jjreu njim. »co, je moralo biti vazno, če je tudi on prišel na sestanek in je govoril o pomanjkljivostih naše obveščevalne. Vsakomur je jasno, koga je imel v mislih! Mene, dragi Grajan, mene je mislil!« »No, in? O čem torej razmišljaš, če ti. je vse jasno? Ali se je zaradi tega vredno gristi in si beliti glavo? Praviš, da nisi mogel reči, da ni tako., kot so razložili. Dobro, zakaj bi se zdaj grizel zaradi tega? Delala bova drugače, pa v redu .. .« »Ni tako preprosto, kot praviš. Nekaj drugega imam v mislih, nekaj, čemur moram priti na konec, ali pa bo po meni. Dokazal bom, do sem imel prav, pa četudi bi pri tem tvegal glavo. Vendar bo takrat še komu drugemu trda predla . . .« »Ne razumem te, Iso. Ali zares, koga sumiš?« mu je Grujo segel v besedo in ga začudeno pogledal. »Boš že razumel, boš,« je odvrnil Iso in stresel z glavo, ker mn je nadležna muha silila na obraz. Skušal jo je ujeti, pa mu ni uspelo, čeprav je z roko klatil po zraku kot s sabljo. Nazaduje jo je pregnal in nadaljeval: »Zdi se mi, Grujo, da slutim, kaj se skriva za vsem tem. Gre za sovražnega vohuna, ki moda biti nekje blizu divizijskega štaba . . .« »Vohun v divizijskem štabu! Reci, ali si pri pravi?« se je nagnil Grujo k svojemu predpostavljenemu in zdrsnil za korak bliže po razprostrti plahti, na kateri je sedel. »Vohun, da, vohun, če ti rečem. Prav tam, kjer ti pravim, da je. Kaj se Čudiš? Mar meniš, da to ni mogoče? Ali misliš, da sovražnik nima obveščevalcev? Sovražnik ne drži križem rok, dragi moj,« je resno rekel Iso. »Da, toda v divizijskem štabu! Ali se zavedaš, kaj govoriš? Ce bi rekel, da je kjerkoli drugod, bi te še nekako razumel. Tako pa — odkrito ti povem, ne vem, ali bi sploh smel misliti na kaj takega. Ne vem, ker tam poznam vse od kurirja do komandanta.« »Nikogar ne sumim, Grujo, zares nikogar, vendar bom to moral storiti. Le eno vem: nekdo sporoča sovražniku, da imamo o njem take in take podatke, on pa potem vse spremeni. Zato so nam spodletele akcije, zato smo imeli žrtve. Vidiš, za to gre. Ni tako, kakor so mislili, češ da nam podtikajo napačne podatke. O vsem tem sem razmišljal. Naj me zlodej, če ni tako,« je rekel Iso in zamahnil z roko. Grujo je molčal, kimal in vrtel v rokah puško kot vreteno. »No, Grujo, ali me razumeš?« »Razumem te že,« je odgovoril oni negotovo, »razumem že, vendar mi to ne gre v glavo.« »Zakaj pa ne?« »Ce ti rečem, da ne gre! Noče mi v glavo, da bi mogel biti povezan s sovražnikom kdo iz divizijskega štaba . . .« a »Pusti to, ti misliš samo na ta del vsega. Govorim o ugotovitvi, ki mi jo je dalo razmišljanje, sklepam po vsem, kar se je zgodilo, tudi po podatkih, ki sva jih prinašata. To imam v mislih, zato te vprašujem, ali razumeš.« »Mogoče je. Ne rečem, da ni. Toda kako boš to dokazal? Povej, kako? V vsem skupaj je sicer nekaj logike, tega ni mogoče zanikati. Vendar se bojim. Ne bi se upal z nikomer govoriti o tem. Tega ti ne bi nihče verjel. Lahko se zapleteš, da te ne reši nihče več.« »Saj ne trdim, da bom to obesil na veliki zvon, če se midva pogovarjava. Tudi sam se zavedam, kaj bi se lahko izcimilo iz takega brbljanja in kaj bi se mi lahko primerilo. Vprašal si me, kaj mi je, zato sem ti povedal. Govorim kot s samim seboj, Grujo. Nemara ne bi niti materi tako zaupal. . .« »Verjamem ti. Zdaj pa poslušaj, kaj ti pravi moja nora pamet! Povedal ti bom. Ce kaj zaupaš meni, je prav tako, kot bi zakopal v črno zemljo . . .« »To sem hotel vedeti in še to: Kaj meniš, ali je ali ni mogoče, kar sem ti'povedal? Veš, Človeku je laže, če se s kom pogovori in mu zaupa svoje misli, pa čeprav je še bolj neumen kot ti,« je zasukal Iso na Šaljivo plat, ker jo bil zadovoljen, da je nazadnje le nekaj premislil in povedal tovarišu. Grujo je vzel njegove besede za šalo. »Pra^ imaš,« je rekel, nato pa dodal: »Kdor bi bil le trohico pametnejši od mene, ne bi hodil s teboj kot slepec, saj bi se zavedal, da je kar naprej v nevarnosti, da bo zviška obliznil roso in da ga bo vzel hudič za vse večne čase. Tega, kar počneš ti, drugi ne delajo. Sam se čudim, kako da niso zveri že zdavnaj oglodale najinih kosti . . .« Se po eno cigareto sta pokadita, na zemljevidu sta pregledata pot, ki bi jo morala ubrati, in se odpravita prav takrat, ko se je sonce skrilo za gorami, da bi bila o prvem mraku na kraju, kjer ju je čakata zveza. Stopata sta na vso moč previdno, ker sta bita že na področju, ki ga je kontroliral sovražnik. Smukata sta se med grmovjem, se skrivata za živo mejo in vedno ostala skrita. Za vsak primer. Kaj lahko bi naletela na sovražno patruljo ali zašla v nastavljeno past. Namenjena sta bita k starejšemu možakarjfl> ki je vse življenje delal na cesti. Bil je eden tistih, h katerim je obvešče- ; valeč Iso zahajal skrivaj in ki so mu pove- ? dali o sovražniku mno^o uporabnih reči. Njegova domačija je bita na položnem po* bočju zraven banovinske ceste, tako da si se zlahka neopažen prikradel do nje. Nad hišo je raslo lepo, staro sadno drevje. Sadovnjak }e segal po položnem pobočju vse do gmajne, ejer je raslo vseh vrst drevje od akacije'do drena in leskovih grmov. Na ta konec sta zahajata Iso in njegov spremljevalec. Hodita sta po stezi, ki je peljala naravnost do hiše. Ob robu sadovnjaka je Iso obstal, da bi ugotovil, ali je nevarno. Stari cestar je vedno puščal domenjeno znamenje: večji kamen je postavljal v sadovnjak ali p« onstran jarka. To pot kamna ni bilo v sadovnjaku. Iso je vedel, da nekaj ni v redu in da ne more v hišo. »Prav gotovo so notri Italijani ali pa njihovi zavezniki,« je ugotovil Iso, potem ko j® otipal kamen. Tudi Grujo je obstal. Šepetaje sta se zmenita, da bosta skušala i* gozdiča ugotoviti, kaj je v hiši ali na cesti. Naprej nista smeta. Počasi sta se umaknita kakih deset korakov in sedla. Molčala sta in oprezata na vse strani. Naprej sta se nagnita, bita so ju sama ušesa. Iz daljave so odmevali streli, dolgi strojnični rafali, vmes so votlo treskale mine. Spričo tišine se jima je zdelo vse skupaj bliže, kot je bilo v resnici. Partizani so imeli navado, da so se prikradli v bližino sovražnikovih položajev, nekajkrat ustrelili, kakor da pripravljajo napad, potem pa so se nenadoma umaknili. Sovražnik se je oglasil iz vseh cevi. Italijanov ni bilo težko prestrašiti in izzvati. Streljali so vso noč, gnali hrup in vpili: »Avanti, partigiano!« To so počeli zlasti takrat, kadar so se prepričali, da je bil napad le dozdeven, ali kadar so se v svojih bunkerjih čutili na varnem. Ti junaki so se naučili celo preklinjati po nase in so le redkokdaj pozabili pokazati to svoje znanje. Nenadoma hrup na cesti. Topot mnogih nog. »To so Italijani,« je Grujo zašepetal IsU v uho. »Stric Frane jih je najbrž spet napojil, ker ženejo tak hrup,« je tiho odvrnil Iso. »On že ve, kaj deta in za koga hrani tropinovec. Slivovko skriva za nas,« se je Grujo veselo zganil in se že vnaprej obliznil, kakor da ga bo zdaj, zdaj zvrnil kozarček. »Eh, kako se mi bo zdaj prilegla, zdaj, ko sem tako truden in zaspan. Malce me bo poživila.« »Tudi mene, Grujo, da veš. Vendar morava potroeti, dokler ne bo stari premaknil kamna* Morda so še notri, kdo ve ... Cuj ...« Čakala sta še kake pol ure, pa ni bilo nikogar. Nazadnje sta ujeta pridušeno pokašljevanje. Bil je cestar. Počasi, starčevsko je stopah premaknil kamen in se obrnil. Sele, potem, ko je zaprl vrata za seboj in hotel leči, ker jo bilo že pozno, se je oglasilo znano trkanje na okno. Prišla sta Iso in Grujo. »Že dolgo sva bita za sadovnjakom, stric Frane. Varovala sva te,« ,je rekel Iso, potem ko je vstopil ter stisnil roko najprej njemu, nato pa njegovi ženi. Teta Munda je bita živahna, dobrodušna starka, ki ju je sprejeta vsakikrat, kakor da sta njena otroka. Oba je imela rada, razveselita se je vsakikrat, kadar sta prišla. Pripravila jima je kaj za pod zob, postregla jima je z vsem, kar je imela in kar si je v revščini laliko pritrgala. Stari cestar se je prav tako veselil in zbijal šale, potem pa je povedal vse, kar se mu je zdelo pomembno za Isa in njegovega spremljevalca. Novic je bilo kar precej. Iso ga j® pazljivo poslušal. Zapomnil si je, kar je bil opazil stric Frane, in vse tisto, o čemer se j® bil pogovarjal s sovražniki vojaki. Stric Frane je povedal, da je videl nov® vojake in vozita, ki so se razmestita v okolici-Po vsem tem je Iso takoj sklepal, do sovražnik nekaj pripravlja, morda napad, ofenzivo ali kaj takega, zlasti še, ker so prejšnje enote ostale tam, kjer so bile. To je vedel iz izkušenj. Medtem ko sta se Iso in stric Frane menita, se je Grujo potikal po hiši, kdaj pa kdaj stopil ven in oprezal, cfa jih ne bi presenetil sovražnik. Vselej je rad po nekajkrat ponovil znan izrek, da je previdnost mati modrosti i« varnosti. Nekoč poprej se je zgodilo: prav takrat, ko sta se Iso in Grujo mudila pri starem cestarju, je prišla po cesti italijanska enota. Vsa sreča, da se Italijani niso ustavili, zato se j® vse dobro končalo. Grujo si je tisti dogodek dobro zapomnil. Ko sta opravita pri cestarju, sta se napotita v brigadni štab. Ponoči sta se umaknita z nevarnega področja, potem pa nista več hitela. Pri1 speta sta, ko je bilo sonce že visoko in je rosa izginjata ... . * Iso je menil: s tem, da sem prepričan, da nekdo sporoča sovražniku, da imajo partizan« take in take podatke, sem rešil že pol svoje naloge. Druga polovica: ugotoviti, kdo je vohun, in ga uničiti. NEDELJA, 10. JANUARJA 6.30 Z glasbo v dobro voljo — 7.35 Pihalne godbe v zabavnem' tonu — 8.oo Mladinska radijska igra: Riževo drevo — 8.35 M. Vodopivec: 7 miniatur za klavir — 8.45 Nedeljska panorama — 9.40 Carl Ditters Dittersdorf: Koncert za čembalo in godalni orkester — 10.00 Še pomnite, tovariši... — Cveto Novak-Justin Ažman: Mirkovo življenje in smrt — 10.30 Naše pesmi — 11.00 V ritmu današnjih dni — 11.30 Nace Grom: »-Bel kamen na vre- lem polju-« - 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Za našo vas — 13.50 Lahek spored za podeželje — 14.15 Naši poslušalci če- - - ____i—.._______. ir on r^r. Uu. N A VALU 327,1 ja — Richard Rodgers — 20.45 Kulturna tribuna — 21.29 Simfonič- ni koncert — 23.10 Pred mikrofonom je plesni orkester Radio-teievi-zije Ljubljana — 23.40 V. Novak: Trio quasi unn. ballata op. 27 TOREK. 12. JANUARJA 8.05 Jutranji spored solistične glasbe šola za srednjo stopnjo — 14.55 Vedri intermezzo — 15.40 Novost na knjižni polici — Ignazio Silone: Lukova skrivnost — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Sestanek ob petih — 17.30 Melodije na izprehodu — 18.00 Kulturna kronika — 18.20 Iz slovenske solistične glasbe od novih akordov do danes — II. oddaja — Gojmir Krek — 18.45 Domače aktualnosti — 20.00 - 8.35 Po zvonečih ^adah “ 9.00 p j. Cajkovskl: Pik0Va dama (II. Z našimi soltstt v in III. dejanje) - 21.50 Danilo Švara: IZT Valse interrompue - 22.15 Jože Kam- viJ .rt. ^T^r.' pič s svojim kvintetom — 22.30 Slavni ske skladbe Vasilija Mirka, Janka Ravnika in Jakoba Ježa — 11.30 Družina in dom — 11.45 Poje ženski zbor Slovenske Filharmonije — 12.00 G. Verdi: Duet Aide in Radamesa ter zaključni prizor 3. dejanja — 12.15 Radijska kmečka univerza — 12.25 Parada orglic — Kvintet Branka Kralja in kvartet BLumauer — 12.45 Dalmatinske narodne — 13.30 Benjamin Britten: Zimske besede (ciklus samospevov) — 13.55 Trio Avgusta Stanka — 14,10 Zabaval vas bo Ljub podeželje — 14.15 Naši poslušalci če- -J.1-0® molu - Pevci — priljubljene popevke — 22.50 ska šola za nižjo stopnjo - Alenkina Mplsai' koraJ 50 kl s* ‘LEsr*.-at rsa™* s*, usur^ssrtf ssz « e iassrss vino! — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.10 Od valčka do roek’n» rolla — 23.40 Jazz koktajl Poslušajte! IZ NAŠIH KOLEKTIVOV Vsebina petkove oddaje »IZ NAŠIH KOLEKTIVOV« bo kakor običaj- Borštniku, o zanimivostih na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu v Dortmundu in o baletni glasbi. V prvi stopnji pa bodo nastopili tekmovalci iz Grosuplja, Ljubljane in Nove Gorice. Pripovedovali bodo o pisatelju Francetu Bevku, o razvoju taborništva pri pas in o boksarskih prvakih Joeu Louisu in Robinsonu. Seveda ne bosta manjkali ekipi .AMZ — tokrat bosta iz Slivnice pri Celju in iz Sevnice. Na vrsti bo tema o sadjarstvu. Ob koncu oddaje pa bo, kot vedno, pogovor s poslušalci iu novo vprašanje zanje. Torej na svidenje pri sprejemnikih. 16. i. ob 20.00, MOZARTOVI KONCERTI Noben veliki evropski glasbenik ni obogatil koncertantne literature s toliko deli kot Mozart in nobeden ni pri tem izpričal tako širokega izbora Hunski ia-7-7 nn sam kol — 14 Radii- »»VNL*£,lkAAVUV« OO K3Kor ooicaj- pii tem anun-cga. M n^ži^stoonlo - Alenkina 110 Posvečena predvsem aktualnim go- solističnih instrumentov. Mozart ska sola za nižjo stopnjo_____AienKina SDOldarskim ^ pOSDo(iarsko-Dolitičnim napisal skoraj 50 koncertov za do moriska^gTtel^ - EUot White: IUradeTahlf Inimhle^el^Dra"^ - 12.45 Na- igra S -T30 Tarski bo polnoč — 18.20 Francesco Malipio-ro: La Cimarosiana — 18.35 Zadovoljni Kranjci v radijskem študiju — 20.05 Izberite melodijo tedna — 20.55 Črno in beio — 21.00 Obiski pri naših skladateljih in. — Marijan Kozina — 22.15 Zaplešite z nami — 23.10 Skrinjica s popevkami — 23.00 J. Brahms: Godalni kvintet št. 1 v F-duru op. PONEDELJEK, 11. JANUARJA 88 instrumentalni ansambel p. v. Vlada Goloba izvaja lahek spored — 13.50 Umberto Giordano: Tretje dejanje opere Fedora — 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Naši popotniki na tujem — Branko Perko; Po molilnicah srednje Indije — 16.00 Šahovnica s popevkami — 16.45 Petnajst minut pri Salzburškem zabavnem orkestru — 17.10 Razgovor z volilci — 17.20 Blaž s solisti — 23.10 Vladimir Lovec: Godalni kvartet v C-molu — 23.40 Moderna plesna glasba ČETRTEK. 14. JANUARJA 8.05 Johann Strauss: Noč v Benetkah — 8.30 Klaviatura v ritmu — 8.40 Poje zbor JNA iz Beograda — 9.00 Edvard Grieg: 19 norveških narodnih napevov — 9.25 Glasbeni utrinki — 10.10 Dva koncerta — 11.00 S popevkami na pot — 11.30 Oddaja za cicibane — 12.00 Štirje fantje spet igrajo — 12.25 Odlomki iz francoskih oper — 13.30 Venček narodnih in domačih — 13.55 Godala v ritmu — 14.05 Zabavne melodije izvaja ansambel plesna fantazija — 15.40 književnosti — Ejima Klseki: Muhasta žena — 16.00 Petkov koncert ob štirih — 17.10 Razgovor z volivci — 17.20 V velikem studiu Radia Rias Berlin — orkester Wemer Miiller — 17.40 Moški zbor Jože Moškrič — 18.00 Človek in zdravje — 18.15 Veselo na pot s popevkami — 18.30 Iz naših kolektivov — 20.00 Sto taktov z zabavnim orkestrom Radio-televizije Ljubljana — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Mozartovi koncerti — 21.00 Paul Durand: Tri freske — Bazzini: Kolo palčkov — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Nočni operni koncert — 23.10 Baden — Baden — New York — Ansambla Sest bomo predvsem o gibanju delovne storilnosti in o uvajanju novega sistema nagrajevanja v gospodarskih organizacijah Ljudsko republike Slovenije. Naši sodelavci bodo komentirali razvoj omenjenih dogajanj na osnovi dejanskih primerov iz posameznih tovarn in podjetij. Razen obdelovanja te poglavitne problematike bo v oddaji tudi nekaj krajših reportaž o življenju naših delovnih ljudi. 15. I. od 18.30 do 19.00. BEL KAMEN NA VRELEM POLJU / Banja Luka je mesto mladosti v za doma-razen za trobento in violončelo. Prvi je Tidi oblikoval koncerte tako, kot ta glasbena zvrst navadno živi v naši predstavi: trije stavki, prvi sonata, drugi v instrumentalno muziko prenesena arija, tretji pa rondo, redkeje sonata ali izjemoma tudi tema z variacijami, v tem okviru pa ravnovesje med solistom in orkestrom, značilno za klasični koncert. Številčno in po umetniški vrednosti prevladujejo med Mozartovimi koncerti klavirski, pa tudi med onimi za druge inštrumente srečujemo mojstrovine. V ciklu, ki se ob petkih zvečer ob 20.30 izmenjuje še z verigo dveh drugih oddaj (Skladateljske silhuete iz včerajšnje- 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbe- ArničVlz^vlahom — *18.oo Iz zbomika Mojmira Sepeta — 14.25 Šport in pravem” pomenu" te besede. Tu živi ga sveta, Glasbene oblike), lahko sli- spored) — 8.05 Simfoničui^p^esi — spoxninov — 18.20 Kotiček za mlade športniki — 14.40 Našl^ poslušalci^ če- p0pe\ke j^hko noč — 23 45 P. Sto- “ekaJ veis kot Po1 .sto tisoC Po- šlte nekaj najlepših stvaritev iz Mo- 8.40 Vokalni kvintet »Kranjčam« ženski vokalni kvartet poje narodne pesmi — 9.00 Naš podlistek — P*^e-drich Diirrenmatt: Sodnik in njegov rabelj — III. — 9.20 Izbrali smo za vas — io.io Operne uverture — 10.40 Pet minut za novo pesmico — 11.00 Uvodni takti — 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Glasbeni leksikon za otroke — 11.35 Solistične skladbe B. Leskovca, J. Matičiča in D. Zebreta — 12.00 Trlo Sl. Avsemk — 12.15 Radijska kmečka univerza — 12.25 Pet popevk za pet pevcev — 12 40 Emil Adamič: Tatarska suita — 13 30 Za dobro voljo domači napevi — 13.50 G. Faure: Tema in variacije v cis-molu, op. 73 — 14.05 Halo, majhni ansambli! r- 14.25 Radijska šola za višjo stopnjo: »Radar-« — 14.55 Čembalo za ples - 15.40 domače književnosti — Mio- Ijubitelje glasbe — Zima v glasbi 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih — 20.00 Poje zbor Radia Zagreb •— 20.30 Radijska igra — Ana-tole France: Skrivnostni Putois — 21.05 Jakov Gotovac: Pesem in ples z Balkana — 21-20 Popevke ki jih .stitajo in pozdravljajo — 15.40 S knjižnega trga — 16.00 Ob 150-letnicl Chopinovega rojstva -r II. Fr. Chopin: Balade — 16.40 Izpod južnega neba — 17.10 Ptiček veli, da »e ženil bude... — 17.30 Europa cxpress — 18.00 Turistična oddaja — 18.15 Spo- Popevke za lahko noč janovič: Trio za dve violini in violo SOBOTA, Z isamana jaz* i ^ a.ou OCLUTVrap C V C tl. A O. Jll IV*. 1T*U~ hov,*., v ona .J naona •»»»-* • radi poslušate —. 21.45 Novi posnetki znavajmo naše umetnike — XIII — sorgskega — 10.10 Zabavna ruleta — knjižnice, galerija in vrsta drugih Kvarteta Oscar Peterson — 22.15 Slav- Sopranistka Vanda Gerlovič — 18.45 10.40 Romunska zborovska glasba — pomembnih ustanov... na dela komorno glasbene literature Radijska univerza — Dr. Stane La- n.00 Stanojlo Rajičič: Koncert za — 2310 Snektrum ritmov in melodij jovic: Kemična nadražila, storilnost violončelo in orkester — 11.30 Pionir- pri delu in zdravje — 20.00 Četrtkov gki tednik — 11.50 10 minut črnogor- SREDA, 13. JANUARJA 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole pred mikrofonom — 8.30 HrVat-ska glasbena romantika — 9.00 Jezikovni pogo-vori — 9.15 Od tu in tam — 10.10 Sopranistka Anita Meze poje samospeve srbskih skladateljev — 10.30 Melodije iz moskovskih zabavišč — 11.00 Znani operni dvospevi — večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Pariški zabavni orkester Michel Legrand — 21.00 Sofokles: Kralj Ojdi-pus — 21.40 Komorni interinezzo — 22.15 Po svetu jazza — 23.10 Nočni koncert orkestra Slovenske filharmonije PETEK, 15. JANUARJA skih porodnih — 12.00 Ciganski zvoki — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 12.45 Narodne poje Slovenski oktet — 13.30 Tenorske in sopranske arije 14.10 Trio Tommy Dorsey —. 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Na platnu smo videli — 16.00 Prosvetno društvo Tine Listi iz domače književnost — mio- ^ stounio — 8.05 Svet v orkestralnih barvah — deli — 16.00 Prosvetno društvo Tine drag Bulatovič: Bdeči petelin je le- U.25 Radijska sola Si jJgem tam — 9.00 Naš podlistek — Friedrich Dur- Rožanc iz Ljubljane — 16.45 Smučar- tcl proti nebu - 16.00 V svetu oper- 11.55 Ketelhey. Na Perzijskem^u ‘sodnik in njegov rabelj IV. jem v razvedrilo - 17.10 Med------ nih melodij - 17.10 Srečno ^vožnjo! ^ 12 25 PisaSi ivo^ - 9.20 Plesni zvoki iz Latinske Arne- čarni in rapsodijami - 17.35 S ^rDravSel^polja - 12 45 Karmo- rike - 9.40 Kotiček za mlade^ ljubi nika in kitara — 13.30 Komorni zbor Radio-televizije Ljubljana — 13.45 Romantične melodije — 14.25 Radijska (šoferjem na pot) — 18.00 Radijska univerza: Astronavtika II — 18.15 Pesmi iz Slov. Benečije v priredbi Riharda Orla — 18.30 športni tednik — 20.00 Portreti z Broadwaya VII. odda- telje glasbe — Violina pripoveduje 10.10 Nekaj opernih arij — 10.35 Kalejdoskop za zabavo — 11.00 Klavir- In o tem mestu, o življenju in delu v metropoli partizanske Bosanske Krajine govori reportaža »BEL KAMEN NA VRELEM POLJU«. Napisal jo je naš sodelavec Nace Grom. 10. I. ob 11.30. SPOZNAVAJMO SVET . IN DOMOVINO V soboto bo spet na sporedu javna mladinska oddaja »SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO«. V tretji težavnostni stopnji bosta nastopili samo tovarišici iz Maribora: pripovedovali bosta o dogodkih v letu 1843 v Evropi. V drugi težavnostni stopnji imamo tekmovalce iz Ljubljane, Kra- roman-S popevkami od Londona db Beograda — 13.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Igra Pihalni orkester — 18.45 Okno v svet nja in Maribora. Slišali bomo o za-— 20.00 Spoznavajamo svet in domo- služnem gledališkem igralcu Ignaciju lovica teh je mladih po letih; po ču- zartove glasbe. Zdaj je ciklus ne stvih, razpoloženju in mislih pa jih kje na sredini. Prihodnji petek bo na TAirtTTATiTA je prav gotovo še več. V mestu je vrsti 12. klavirski koncert v A duru. 16. JANUARJA nekaj več kot dvajset srednjih šol, 8.05 Iz arhiva zabavne glasbe — gimnazij in strokovnih šol. deset NEKAJ ODDAJ 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo — kulturno-umetniških društev, gleda- TFTiFVTZITSKFOA SPOREDA 9.30 Samospeve J Manca in M. Mu- lišče, delavska in ljudska univerza, 1Zl IkDLVlZAJ&KLUA - - ...... -------------------------1- v nedeljo, 10. I. ob 10.00, bo v kmetijski oddaji govora o našem gozdarstvu. V družinski oddaji — 11. I-ob 18.00 — bo Milica Bartenje-v a svetovala, kako naj se otrok uči, nato pa se boste še posvetovali * družinskim zdravnikom dr. Milanom Hodaličem. Isti dan ob 18.30 bo Marija Vilfanova posredovala svoje vtise s popotovanja po Indiji. V soboto. 16. t. m-ob 20.20, bodo v ljubljanskem studiu najprej na vrsti TV reklame, ob 20.30 pa vam bomo predstavili portret dramskega igralca in režiserja Milana Skrbinška. V nedeljo- ob 20.30 bomo prvikrat predvajali TV dokumentarni film »Po poti 29. novembra«. Za zaključek nedeljskega sporeda pa bo na vrsti še zabavnoglasbena oddaja z naslovom »ZAPLEŠIVA, BABICA«. I R A 'Z V O J N .A POT PODJETJA >G RANIT« Y SLOVENSKI BISTRICI Kamen do kamna Grmenje topov in letal, ki so v drugi svetovni __ ®i| vojni sejala smrt in razdejanje, je utihnilo pred m 15 leti. Ostale so ruševine, ki so nemo pričale o j|Lj|l S pPji ^ grozotah. Povsod, kamor si prišel, si našel pogo- JMtii «vv ta način lahko prevzemali večja lek izvršuje vsa dela za stavbno Naša ljudska oblast ni držala križem rok, tem- naročila in bili konkurenčni ključavničarstvo, balkonske in v • ..v • . . . , • j. v drugim sorodnim podjetjem, stopniščne ograje in razno več je pričela organizirano obnavljati porušene Mehanizacija in prevozni park stavbno okovje. domove in tovarne. Ne samo to. Pričela ie Z iz- sta bUa v začetku minimalna. Velik problem, pred katerim , _ , _ .. ^ Stroji kakor tudi prevozna stoji podjetje, je kader. ZekA°va mariborska sola na Ruški cesti gradnjo težke industrije in drugih objektov, ki so sredstva so bili dotrajani. Vi- težko je najti in prepričati mla- KJH vmnnrlarslo rn^voi debelo nallioK notreh- deli s0> da iSLko ne §re več na- dino, da se odloči za gradbeni 1>111 za gospodarski razvoj dežele najbolj potreb prej Začeli so postopoma na- poklic. Kljub vsem olajšavam ni — hidrocentrale in podobno. Podjetja, ki so se bavljati mešalice, električna glede šolske izobrazbe sili mla- , . T , ... , . , , . dvigala in kamione. Vse to so dina predvsem v industrijo. V stan Jngosiaviji ukvarjala Z gradnjo, SO bila kupili večinoma iz lastnih sred- Vzroki, da jim ta poklic ni mi- večinoma last privatnikov. Z zmago narodne revo- štev. Investicij so se posluzih kaven, so še: stalna menjava r _ . .. .v sel® h 1958. Iz teh kreditov so delovmh mest, izpostavljanje lucije so bila nacionalizirana, iz njih so pričela nabavili stroj za izdelavo man- vremenskim neprilikam in mr- polagoma rasti nora podjetja, ki pripadajo skup- “ 0 Sj/SiilTS-f^STh nosti. mešalice, kamione, dvigala in delavcev. To so predvsem Prek- vibratorje. murci, ki postavljajo čezmerne Tako se je razvijalo tudi se- te podjetja mnogo večje kakor Ze v 1. 1959 so poizkušali na zahtevke. Delavcem nudi pod-danje gradbeno podjetje »Gra- zahteve kraja samega. nekaterih objektih in nekaterih jetje stanovanje v barakah, ki nit« v Slovenski Bistrici. Prvot- Največji razmah je doseglo vrstah konstrukcij uporabljati jih postavijo na mestu gradnje, no je bilo 1 1947 v Slovenski Podjetje v letu 1954, ko je gra- betonske montažne elemente, Kot nekako nadomestilo za ne-Bistrici ustanovljeno Okrajno d110 v Mariboru in Celju sta- - proizvode novonabavljenega primerna stanovanja prevažajo gradbeno podjetje, naslednje ______ ____________________________________________________________________________ rok delavcev »Granita« naglo zrasla OB VSTOPU V NOVO LETO 1960 ŽELIMO VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, NAROČNIKOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM USPEHOV PRI IZGRADNJI NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE. I leto so priključili k že obstoje' J čemu podjetju še gradbena J podjetja v Slovenskih Konjicah J in Šmarju pri Jelšah. Novo, j združeno podjetje je imelo svoj t. sedež v Slovenski Bistrici. J Po razformiranju poljčanskega J okraja se je preimenovalo v J Gradbeno podjetje Granit. Ta-IJ krat je bilo v podjetju zaposle- Jf nih približno 700 delavcev, novanjske bloke. Njegovo delo stroja. Ti so se zelo dobro ob- večji del delavcev tedensko doli število pa je iz leta v leto pa- je tudi del stanovanjskega na- nesli, kajti ta novi način grad- mov, da si lahko uredijo svojte II dalo, ker so ljudje odhajali na selja tovarne Impol v Slaven- njo zelo poceni in pospeši, osebne stvari. Za vajence so Jf gradnjo objektov ključnega zna- ski Bistrici, gradnja šol moder- Stremijo za tem, da čimprej oskrbeli dodaten obrok malice, J čaja in je od nekdanjih 700 nega tipa v Zgornji Ložnici, uvedejo sodobnejši način grad- dotirajo pa tudi del stroškov 5 ostalo le še 150 delavcev. Tako Oplotnici in Dobrni. Med večja nje, tako da bi prešli od dose- za prehrano delavcev. J stanje je ostalo do 1. 1952, ko je dela spadajo še objekti kapital- danjega klasičnega načina na Zimske mrtve mesece izko-% s prenehanjem administrativ- ne izgradnje, nova hala korun- polmontažni odnosno montažni ristijo za usposabljanje kadrov. H nega načina gospodarjenja bila da v Tovarni dušika v Rušah in način. Začetni poskusi so bili Na pripravljalnih tečajih ugo- H dana osnova za nadaljnji raz- obratni prostori rudnika Zabu- uspešni. tavljajo, koliko prijavljencev J voj. kovica. Med kmetijske objekte V svoji sestavi ima podjetje je sposobnih za obiskovanje te- Podjetje se bavi po veliki štejejo gradnje za 'zna kme- še razne druge obrate: cement- čajev in šol v Ljubljani in dru- J večini z visokimi gradnjami, z tijska gospodarstva, kot so hle- nega, kovaško-ključavničarske- god. j objekti kapitalne izgradnje in vi, silosi, skladišča in pod. Gra- ga ter steklarskega. Prav zaradi Tudi gradbeno podjetje Gra-družbenega standarda. Značilno dili so tudi za potrebe JLA. tega izvršujejo sami tudi obrt- nit v Slovenski Bistrici je do- zanj je to, da vrši gradbena de- Podjetje je tekmovalo na isti niška dela. Cementni obrat iz- prineslo k povojni izgradnji J la največ izven svojega sedeža, ravni z ostalimi gradbenimi deluje vse vrste umetnega kam- svoj delež z gospodarsko in H v Mariboru, Celju, Rušah in podjetji. Pri tem so morali na, terace, tlake, stopnice in kulturno pomembnimi objekti, J raznih drugih krajih. To pa predvsem izpopolnjevati grad- razne druge betonske izdelke, ki so delavnemu kolektivu lah- 1 predvsem zato, ker so kapacite- beno mehanizacijo, ker so le na Kovaško ključavničarski odde- ko v ponos. ';«*l|||||lli!lll|||!j|« Moderne učilnice nove mariborske šole, ki jo gradi »Granit« Slovenska Bistrica Nove stanovanjske zgradbo v Mariboru, ki jih je gradii »Granit« .................................................................................................. ...................................................................................................................................... 'iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim KMETIJSKO GOSPODARSTVO HALOZE Haloške gorice v obnovi Posestvo leži v Halozah, saj nam to pove že ime samo. Obsega predele tistih Haloz, ki jih je že v stari Jugoslaviji poznala predvsem napredna slovenska javnost po tako zvanem »haloškem vprašanju«. Pod tem imenom se je govorilo o veliki bedi haloških viničarjev, ki so jih izkoriščali vse do osvoboditve povečini nemškutarji iz Ptuja, Maribora in Gradca. Ti so posedovali najboljše vinograde. Purgarska posest, kakor so jo imenovali takratni viničarji, se je vedno bolj večala, posebno v letih velike gospodarske krize. Besedi »viničarsko razmerje« je treba razumeti kot fevdalne proizvodne odnose. Viničarski bedi je prinesla konec osvoboditev. Haloze so v trenutku spremenile socialno podobo. Nekatere dele zemlje so dobili agrarni interesenti — bivši viničarji in so iz nekdanjih hlapcev postali gospodarji. Drugi del je bil razdeljen med novo ustanovljena državna posestva Zavrč, Podlehnik in Dravinjski vrh. Kot četrto se jim je leta 1954 pridružilo gospodarstvo Bori, ki je bilo ustanovljeno iz odkupljenih površin, ko je bil izglasovan zakon o odpravi vi- ničarskih razmerij. Z novimi gospodarji so pričele haloške strmine dobivati popolnoma novo lice. Delovni kolektivi novo ustanovljenih posestev so razumeli svojo vlogo sredi haloške zaostalosti. Začeli so z načrtnim gospodarjenjem, o čemer pričajo obnovljeni vinogradi, ki jih je 122 ha. Decembra leta 1958 je bil izdelan na občinskem ljudskem odboru predlog, da se iz 18 samostojnih KG formirajo zaradi smotrenejšega in načrtnega gospodarjenja tri nova KG. Eno od teh je sedanje KG Haloze, ki je zajelo vsa gospodarstva na področju vinorodnih Haloz, KG Podlehnik, KG Zavrč, KG Dravinjski vrh, KG Bori, Vinarsko zadrugo v Ptuju s selekcijskim vinogradniškim posestvom in trsnico na Mestnem vrhu. Novo ustanovljeno posestvo obsega 2375 hektarov skupne zemlje, od tega odpade 1010 ha na obdelovalno zemljo. 1058 ha na gozdove, 306 ha na pašnike in 19,5 ha na nerodovitno zemljo. Posestvo je predvsem vinogradniško, saj ima 444 ha vinogradov. Na rodno starejše vinograde odpade 167 ha, na slaborod-ne stare 181 ha. Delno že izsekane vinogradniške površine znašajo 55 hektarov. Rodnih obnovljenih vinogradov je 69 ha. Obnovljenih vinogradov, ki še niso rodili, pa 53 ha, samo lanskoletna obnova znaša 19 ha. Na obnovo čaka še 136 ha vinogradov, ki bodo obnovljeni do leta 1962. Letošnjo pomlad bodo zasadili že prvih i5 ha iz lastnih sredstev, ostalih 110 ha pa brez lastne udeležbe z zveznim kreditom. Po poteku petletnega plana bo obnovljenih 60% vseh vinogradniških površin. S tem bo glavna obnova vinogradov v obratih Zavrč, Podlehnik, Dravinjski vrh in Mestni vrh zaključena. Z obratom Bori bo treba počakati, ker zaradi nedovršene arondacije ne razpolaga s sklenjeno površino 10 ha in podjetje ne dobi zveznih kreditov. Na sadovnjake odpade 280 ha. Od tega je starih dobrih nasadov 98 ha, starejših slabših pa 72 ha. Na obnovljene nasade odpade 100 ha, od tega je samo tri ha intenziviranega plantažnega nasada v Podlehniku. Do leta 1961 bo obnovljenih še 50 ha sadovnjakov. Vsa Obnova se bo morala izvršiti iz lastnih sredstev in lokalnih kreditov, ker je zvezni kredit na razpolago samo za intenzivne plantažne nasade, za katere pa posestvo nima pogojev. Pač pa mislijo na natečaju konkurirati za kredit za 30 hektarov orehovega nasada v Podlehniku. Gospodarstvo bo posvečalo v bodoče razvoju sadjarstva več skrbi in bo zasajevalo do sedaj izredno slabe pašniške površine. To bodo več ali manj ekstenzivni sadovnjaki starega tipa, vendar bodo na teh zemljiščih najbolj rentabilna kultura. Njivskih površin ima gospodarstvo 170 ha, travnikov pa 290 ha, 121 ha pa pašnikov in košenic. Preko 70o/0 njivskih površin izkoriščajo za pridobivanje krmnih rastlin za živino. Njive, travniki in pašniki so za gospodarstvo velikega pomena kot krmna osnova za živino. Kljub vsem tem površinam, ki jih je skupno 583 ha niso njive in travniki solidna osnova za živinorejo, ker jih gospodarstvo le delno rentabilno izkorišča. Za živinorejo zasajajo le 390 ha, ostale površine so odstopili v izkoriščanje svojim delavcem. Živinoreji bo gospodarstvo posvetilo v bodoče mnogo več skrbi. Od 700 živalskih enot, ki bi jih posestvo lahko redilo, imajo samo 381 kom. živine, in to z mlado živino vred. Stanje živine bo treba nenehno dvigati. Ni čudno, da na vseh obratih primanjkuje gnoja, vzrok premalo živine. Pomagajo si s tem, da kupujejo gnoj od svojih delavcev in da gnojijo zeleno. Posestvo je dobro mehanizirano. Ima 10 traktorjev, 31 motornih škropilnic, 2 mlatilnici, 35 raznih drugih strojev na motorni pogon in 114 ostalih strojev. V prihodnosti nameravajo nabaviti še nove stroje, predvsem za mehanizirano obdelavo vinogradov, ki je možna v vseh obnovljenih nasadih. Posestvo razpolaga s površino 1300 m2 raznih skladišč, ki jih bo treba adaptirati oziroma zgraditi nova. Vino vkletujejo v 17 kleteh, ki imajo kapaciteto 127 vagonov. S priključitvijo Vinarske zadruge v Ptuju je gospodarstvo pridobilo nove kleti za ca. 200 vagonov vina, .kar bo omogočilo strokovno kletarjenje. Posestvo premore 15 hlevov s 370 stojišči, kar je občutno premalo. Z intenziviranjem živinoreje bodo prihodnje leto adaptirali obstoječe zgradbe in jih povečali za okoli 130 stojišč, zgradili pa še dva nova hleva s 120 stojišči. Kolektiv KG šteje 477 stalno zaposlenih delavcev, pred katerimi stoji mnogo nalog in dela, ki jih bodo brez dvoma uresničili, saj ima gospodarstvo vse pogoje za nadaljnji uspešni razvoj. Obnovljeni vinogradi v Podlehniku — Majski vrh AVTO-MOTOR CELJE želi vsem delovnim kolektivom in vsem svojim potrošnikom obilo uspehov v letu 1960 KOLEKTIV TOVARNE BARV IN LAKOV »COLOR« MEDVODE 2ELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1960 TOVARNA KOVANEGA ORODJA ZREČE ČESTITA OB VSTOPU V NOVO LETO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM TER JIM ŽELI SE MNOGO DELOVNIH USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALISTIČNE DOMOVINE TOVARNA ELEKTRIČNIH IZDELKOV BELINKA ŠENTJAKOB OB SAVI čestita za novo leto vsem svojim naročnikom in jim v novem letu želi mnogo delovnih uspehov KEMOSERVIS LJUBLJANA želi svojim poslovnim prijateljem in vsem odjemalcem srečno in uspešno novo leto 1960 Elektronabava Ljubljana - Resljeva cesta 18 podjetje za uvoz elektroopreme in elektromateriala želi svojim poslovnim prijateljem, odjemalcem, naročnikom in vsem delovnim kolektivom uspešno novo leto 1960 TOVARNA PERILA IN KONFEKCIJE »DELTA« PTUJ ŽELI VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1960 TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV »PINUS« RAČE PRI MARIBORU SADJARJI, ne zamudite zimskega škropljenja proti ameriškemu kaparju! — Pri tem uničite tudi jajčeca listnih uši in drugih škodljivcev, ki bi spomladi začeli s svojim nevarnim delom Tovarna sredstev za zaščito rastlin »PINUS« v Račah pri Mariboru v ta namen izdeluje: Rumesan olje, rumesan pasto, parafin in žvepleno apneno brozgo 30 Be Parafin ne pušča rumenih sledov, kar je posebno važno za škropljenje drevja ob zidovih! Vsem svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom želimo srečno in uspešno leto 1960 SREČNO SATURNUS TOVARNA KOVINSKE EMBALAŽE — LJUBLJANA Moste, Ob železnici 16 PROIZVAJA Raznovrstno pločevinasto embalažo za prehrambeno, kemično in farmacevtsko industrijo iz črne, bele in alu-pločevine. Artikle široke potrošnje: kuhinjske škatle, pladnje, igrače, razpršilce itd. Dele za avtomobile in bicikle: žaromete vseh vrst in svetilke, zgoščevalke, • avto-ogledala, žaromete, zvonce in zgoščevalke za bicikle. Elektrotoplotne aparate: kuhalnike, peči in kaloriferje. Litografirane plošče in eloksirane napisne ploščice. Vsem delovnim kolektivom želimo uspešno novo leto 1960 TOVARNA KAROSERIJ KAROSERIJA LJUBLJANA ® KAMNIŠKA 25 želi ob vstopu v novo leto 1960 vsem delovnim kolektivom mnogo uspehov pri graditvi naše socialistične domovine Gostinska zbornica i-RS želi vsem svojim poslovnim prijateljem in vsej gostinski mreži srečno in uspešno novo leto 1960 IZOLIRKA LJUBLJANA-MOSTE želi vsem svojim poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in potrošnikom srečno in uspehov polno novo leto 1960 • TOVARNA STEKLENIH IZDELKOV SLOVENSKA BISTRICA ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM POSEBNO SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM USPEŠNO LETO 1960 DELOVNI KOLEKTIV tovarne Čokolade, bonbonov, KEKSOV IN PECILNIH PRAŠKOV »SANA« HOČE PRI MARIBORU želi vsem delovnim kolektivom srečno in zadovoljno novo leto 1960 OINDl/S LJUBLJANA INDUSTRIJSKO PODJETJE Z OBRATOM V ZALOGU ŽELI SVOJIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPESNO LETO 1960 Lesno industrijsko podjetje Slovenske Konjice želi vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1960 TOVARNA TERMO-ELEKTRlCNIH PROIZVODOV » TO B /<( Bistrica — Limbuš ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO' IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1960 ra■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■»** SREČNO ¥ 1960. LETU j^ll|Winil||!||||]![|j|||||||!l||||||[||l!|||||||[||||||||||||ig 11111111)1111! liHUI1llll!!llllll!llllllllljllllllllll!llll llll)llillllll!llllllll!l!ll!!l)llll!!!lllli!!!llill!!l!l!l!inilll!!lll!llllllllllllllllllilll!l)liill!ii!lllilll!!ll!l!!l!!!llll!ll)ll!!llllll!ll!l!l!lll!l!!llliillll!!!lllllllllll)llll!ill!!ll!ll .............................................................................I............................................ T&kstCina toMatoia tft &a>iv,atoia p.tuj želi vsem svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim kolektivom, srečno, zadovoljno in uspehov polno novo leto 1960 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GORENJC S PROJEKTIVNIM BIROJEM RADOVLJICA želi vsem delovnim kolektivom, vsem investitorjem srečno in uspehov polno novo leto 1960 L r- Vsem delovnim ljudem, kolektivom in družbenim organizacijam želimo v Novem letu 1960 še nadaljnjih delovnih uspehov v izgradnji socializma! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKJ OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR SZDL M&RIBOR-TABOR EKPORT — IMPORT Sdovmljct S&dje Ljubljana, Titova 19-VIII Trgovsko predstavništvo v Mariboru, Beogradu in Skoplju Skladišče v Volčji Dragi in Kanalu Hladilnica v Zalogu Vsem proizvajalcem in trgovskim organizacijam se zahvaljuje za dosedanje zaupanje in se priporoča za bodoče sodelovanje IBI INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ ŽELI VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO NOVO LETO 1960 KOLEKTIV AVT0PR0MET GORICA NOVA GORICA s svojimi poslovalnicami v Novi Gorici, Sežani, Postojni in Tolminu želi cenjenim koristnikom uslug ter delovnim kolektivom v Novem letu 1960 obilo sreče ter novih delovnih zmag Vršimo potniški in tovorni promet Poslužujte se naših uslug . ZADRUŽNA GOZDARSKA POSLOVNA ZVEZA GORICA čestita vsem svojim poslovnim prijateljem ter ostalim delovnim kolektivom Slovenije in jim želi veliko uspehov v novem poslovnem letu 1960 ZGPZ GORICA vrši po področnih KZ in neposredno vsa gozdno-operativna dela, odkupuje vse gozdne sortimente, oskrbuje lesno predelovalne obrate in druge potrošnike s tehničnim lesom, rezanim lesom in drvmi za kurjavo | ®®l!l!llillllll!tlll CELULOZA MEDVODE Ž£LI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM USPEHOV POLNO NOVO LETO 1960! SINDIKALNA PODRUŽNICA TOVARNE ŽELEZNIŠKIH VOZIL »BORIS KIDRIČ« MAKIBOR ŽELI OB NASTOPAJOČEM _ LETU 1960 SE MNOGO SREČE IN ZADOVOLJSTVA TER MNOGO DELOVNIH ZMAG VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE DOMOVINE OBRATI: USNJARNA: Proizvajamo vse vrste podplatnega in zgornjega usnja za vse različne svrhe v standardnih in modnih tonih JERMENARNA IN PIKERIJA: Vse vrste pogonskega jermenja, pikerje in ostale utenzilije USNJARSKI KOMBINAT UMETNO USNJE — KONIT: Proizvajamo umetno usnje, ki popolnoma nadomešča naravno usnje za notranjke, vmesne podplate, podplate za copate, dele pet in opetnice. Izdelujemo dve vrsti umetnega usnja: standardni Konit in Konit-pluto SLOVENSKE KONJICE OPETNICE: Opetnice predstavljajo naš najnovejši proizvod. Izdelujemo jih iz umetnega usnja za vse vrste moških, ženskih in otroških čevljev za vse višine pet — Z uporabo umetnega usnja in opetnice iz umetnega usnja boste zmanjšali proizvodne stroške obutve, ta pa bo še dalje udobna zdrava in bo ustrezala vsem estetskim in higienskim pogojem PREDSTAVNIŠTVA IN PRODAJALNE »KONUS« Beograd, Predstavništvo in prodajalna, Knez Mihajlo-va 47, tel. 20-630 in 20-296 — »KONUS« Ljubljana, prodajalna in skladišče, Gosposvetska cesta 2, tel. 23-337 — »KONUS« Zagreb, predstavništvo, Bogišičeva 22, tel. 28-372 — »KONUS« Novi Sad, prodajalna, Ulica Narodnog Heroja 10, tel. 29-78 — »KONUS« Ptuj, prodajalna, Miklošičeva 1, tel. 173 METALNA TOVARNA KONSTRUKCIJ IN STROJNIH NAPRAV MARIBOR r, Ob vstopu v Novo leto 1980 pošiljamo borbene pozdrave vsem delovnim kolektivom z željo, da bi z novimi delovnimi zmagami prispevali h graditvi naše socialistične domovine HOTEL LOVEC Bled želi srečno novo leto 1960 In se priporoča za cenjeni obisk Občinski ljudksi odbor Železniki čestita za novo leto 1960 vsem občanom in delovnim ljudem širom naše domovine GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA, Parmova 33 želi vsem državljanom srečno in uspehov polno NOVO LETO 1960 VELETRGOVINA Loka Škoffa Loka želi vsem svojim potrošnikom srečno in zadovoljno novo leto 1960 Mesopromet Kopei-Copodistria želi srečno in uspešno novo leto 1960 vsem svojim potrošnikom in se priporoča za nadaljnji obisk Trgovsko podjetje 1STKA BENZ Koper illlllllllll!IIIIM!Mlinii!ll!l!IIIHin!lfflMllininillllini!!ill!lllllllllll!!IIIIIHIIIIIIIIII!!IIIIW Vsem svojim odjemalcem želimo uspešno in srečno novo leto 1960! KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA Lesce pri Bledu čestita vsem za novo leto in se še nadalje priporoča za cenjeni obisk llllllllllll!IIIIIIIIUllllllll!lllllllllllllllllllllllllllll!ll!ll!IIUIIIIIIIII!!llllll!lllll!llllllllllllll!llllll!lllllll!lllllllll|lll!!li? AVTOTURISTIČNO PODJETJE »SLAVNIK« — KOPER ' Najhitreje, najudobneje in najbolj varno potujete z ozvočenimi in s klimatskimi napravami opremljenimi SLIllBiM NAJMODERNEJŠIMI AVTOPOUANI »MERCEDES« Redne in izredne vožnje doma in v inozemstvu Mednarodne proge Portorož—Graz, Portorož— —Klagenfurt—Villach, Portorož—Venezia, Piran— —Koper—Trst, Kozina—Trst, Sežana—Trst TOVORNI PROMET — DOMU IN V INOZEMSTVU TURISTIČNA SLUŽBA — domači in inozemski turizem, menjalnice, vize, rezervacije in prodaja avtobusnih, železniških, ladijskih in avionskih vozovnic — posredujemo vse turistične usluge recepcija privatnih sob UPRAVA KOPER — Telefon: direktor 282, tajništvo 77, promet 165, komerciala 276 POSLOVALNICE — Portorož, telefon 61-60 — Piran, telefon 51-57 — Koper (avtobusna postaja), telefon 64 — Ljubljana, osebni promet, telefon 32-025, 32-317 — Ljubljana, tovorni promet, skladišče, telefon 21-375 — Zagreb, telefon 39-558 — Rijeka, telefon 23-97 LASTNE REMONTNE DELAVNICE — generalna popravila vseh vrst motornih vozil Vsem potnikom želimo prijetno vožnjo v letu 1960 lll■lllllllllBlllMlmallllllllllllllllllllll■lllllll■lllllllilll^l[llllllllllll]lllllI]lll[lllllllllllllllilllllffl KEMOFARMACIJA PODJETJE ZA PROMET S FARMACEVTSKIM MATERIALOM LJUBLJANA želi ob vstopu v navo leto vsem delovnim ljudem še mnogo delovnih zmag :ll!ll!!lllllll!HI!illlll!!lllll!!lllllllllllll!illllll!!!lllllillllllllllllllllli!IIIIIUIIIiillllllllllllllllll!lllll!!!l!ll!l!llll!!!H Rudniki nekovinskih rudnin »KREMEN« Novo mesto čestitajo vsem rudarjem ob vstopu v Novo leto in jim kličejo SREČNO 1 TISKANIMA ■ TOVARNA TISKANEGA BLAGA KRANJ Občinski ljudski odbor -Tabor Občinski sindikalni svet Občinski komite ZK Občinski odbor SZDL Občinski odbor Zveze borcev Občinski komite LM Občinski odbor ZWI MARIBOR želi vsem delovnim kolektivom, posebno svojim občanom, srečno in uspešno 1960. leto '■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■•■»■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■•J telefon: centrala 173-176 Nudimo vam svoje priznane izdelke: bombažne in stanične tkanine v vseh modnih barvah in odtenkih Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot kvalitetne po izdelavi in trajnosti Naročila izvršujemo točno in solidno! Vsem kolektivom in delovnim ljudem pa želimo čimvečje uspehe v prihodnjem letu LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE POSTOJNA čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in vsem odjemalcem in jim želi še nogo uspehov ob vstopu v novo leto Vsem delovnim ljudem naše socialistične skupnosti želimo srečno, zadovoljno in uspehov polno novo leto 1960 Okrajni ljudski odbor Maribor z vsemi množičnimi organizacijami ijililiffliiiMMIIIIIMIIIIlllMIIIIIBIIIIIMIIimHIMIMMMMffllM^^ ... Opekarna »RAČE« Rače čestita ob vstopu v novo leto vsem svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem ter se ša nadalje priporoča za cenjena naročila OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MURSKA SOBOTA z vsemi množičnimi organizacijami želi vsem občanom srečno in uspehov polno novo leto 1960 Tovarna sanitetnega materiala DOMŽALE Zeli vsem poslovnim prijateljem SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1960 KMETIJSKA ZADRUGA »LOVRENC M POHORJU« LOVRENC NA POHORJU ZELI VSEM USPEŠNO NOVO LETO 1960 /v,- t.- ... o. »VINKO KEŠ« PEKARNE-MLINI . PTUJ Čestita vsem ob vstopu v novo LETO 1960 *• kolektiv KRANJSKE OPEKARNE KRMI čestita za novo leto 1960 vsem ustanovam, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem ter se še nadalje priporoča Tovarna tekstilnih strojev, ih naprav Kovinar KRANJ čestita ob novem letu 1960 vsem kolektivom širom po domovini TRGOVSKO PODJETJE NA . VELIKO IN MALO ZARJA ■ JESENICE zeli vsem cenjenim odjemalcem' srečno' in uspešno novo leto 1960 in se še nadalje priporoča za o**ijeni obisk Umetno kovaštvo KROPA zeli srečno in uspeSno novo LETO 1960 IN SE SE NADALJE PRIPOROČA Tovarna kos in srpov Lovrenc na Pohorju želi vsem srečno in uspehov polno leto 1960 VELETRGOVINA PREHRANA EXPORT — IMPORT LJUBLJHM, Titova c. 21 a ZELI/ VSEM SVOJIM STRANKAM SREČNO NOVO LETO mm' SERVIS /-‘V*. želi srečno novo leto 1960 in se še nadalje priporoča za cenjena naročila LESNO PREDELOVALNA INDUSTRIJA PODPEČ želi vsem svojim odjemalcem in vsem poslovnim prijateljem uspešno leto 1960 in se še nadalje priporoča za naročila in sodelovanje PREHRAMBENO KEMIČNA INDUSTRIJA ZADRUŽNIK ILIRSKH BISTRICA želi vsem poslovnim prijateljem srečno in uspeš-• ^ no leto 1960 Priporoča svoje izdelke: vinsko, mlečno in citronsko kislino, kazein, kazeinska lepila, mleko In surovo maslo SREČNO IN USPESNO NOVO LETO 1960 ŽELI VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN POTROŠNIKOM Pivovarna UNION LJUBLJANA KOLEKTIV Soboslikarstvo in pleskarstvo RADOVLJICA čestita in se toplo priporoča v novem letu 1960 USNJARNA ŽELEZNIKI čestita za novo leto 1960 in priporoča izdelke svojim odjemalcem ■ TOVARNA ŽELEZNIŠKIH VOZIL „Boris Kidrič" Maribor pozdravlja vse delovne ljudi in jim želi ob vstopu v novo leto še mnogo delovnih zmag Občinski sindikalni svet Kranj čestita vsem sindikalnim podružnicam, organom upravljanja in delovnim ljudem kranjske občine ter jim želi v letu 1960 veliko delovnih uspehov I II w y S«! J 2 3 S 6 i bj 8 9 10 k 12 1 m 14 1 r m 16 \ i ■ 18 1B+J p |21 m M J 23 m ?r m25 36 m T L 28 H t 30 S 3T~ 32 H” 34 36 m ŠT ■ 38 m ŠT kr M , 1 r 43 i* r r s* 46 p m m m m s m m mm KRIŽINKfi ŠTEV. 1. Vodoravno: 1. puščica, 8. najvišja pravoslavna oblast, 13. vrsta blaga, 14. okenski zastori, 15. del telesa, 16. gozdič, 17. angleški plemiški naslov, 19. zločinec, imenovan po pariškem podzemlju, 20. slaščičarski izdelek, 22. kamen za izžiganje ran, 24. deli kopne zemlje, ki se zajedajo globoko v morje, 25. iransko ljudstvo sarmatskega porekla, ki živi sedaj samo še na Kavkazu, 27. Odisejev otok, 29. znano mi je, 31. speleolog, raziskovalec podzemlja, 33. breme, 35. prebivalec enega od evropskih polotokov, 37. dvojica, 38. svatbena pojedina, 39. soglasnik in samoglasnik, 40. kontinent, 42. častilec, 45. letopis, 46. vrsta hrošča, ki so ga častili stari Egipčani. Navpično: 1. parno, 2. enaka soglasnika, 3. polica za knjige ali za blago v trgovini, 4. matematično znamenje, 5. pripomoček za pretakanje tekočin, 6. veznik, 7. cunja, 8. kratica zloglasnih nacističnih jurišnih oddelkov, 9. vrba, 10. ponarejen, 11. bodeča rastlina, 12. raz-vozijavec skrivnih poročil, 13. naša gozdna ptica pevka, ki naznanja pomlad, 14. razkopan, prevrtan, 18. pokrajina v Grčiji, REŠITEV KRI2ANKE IZ PREDZADNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. kapitan, 7. ekspoze, 13. urok, 14. Bantu, 16. Iran, 17. nasad, 19. Miami, 21. ilo, a, 22. Traven, 24. Und-set, p, 27. uran, 28. Alan, t, 29. klasik, 31. uničim, v, 34. led, 35. jutro, 37. enako, 39. iver, 41. uradi, 43. Apis, 44. centimi, 45. aparati. 21. tenka ploščica, 22. glavno mesto južnoameriške države, 23. zbadljivo zasmehovanje v besedah, 26. nastrešje nad odprtim ognjiščem, 28. gora na meji med Srbijo in Albanijo, 30. eksotično drevo, 32. riževo žganje, 34. omama, 36. kratek, odžagan kos debla, 38. vrsta povrtnine, 41. kemični simbol kovine, ki jo uporabljamo v galvanostegiji, 43. pritrdilnica, 44. kazalni zaimek. REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE Vodoravno: 1. in 8. in 51. Želimo vam uspešno in res veselo Novo leto! 16. rt, 17. vem, 18. kalomel, 21. Pavla, 22. dno, 24. zob, 26. lek, 27. lak, 29. Kiel, 30. asket, 32. pisec, 34. mak, 36. duo, s, 38. trg, 39. beg, 40. literat, 43. sš, 44. pirh, 46. Altaj. 48. ton, 49. tat, č, 61. nekak, 63. kemiki, 65. klovni, 66. osina, 67. Itaka, 69. sat, 70. kot, 71. lat, 72. sin, 73. alt, 75. oka, 76. aka, 77. en-dem. 79. bacek, 81. si, 82. pat, 84. arija, 86. šlapa, 88. Don, 89. soj, 90. rake, 91. Srem, 93. Poe, 94. Leo, 95. aktiv, 97. kanal, 99. nit, 100. po, 101. kalin, 103. kanja, 105. or, 106. tein, 108. kazalec, 111. Rim, 113. Nen, 114. jež, 115. Avari, 117. intka, 119. svat, e, 120. Odisej, 122. basen, 124. trdo, 125. pa, 126. enoten, 128. nn. p, 129. rov, 130. pav, 131. Moloh, 133. laiki, 136. Iber, 137. vat, 138. Ig, 140. senator, 143. ter, 144. ser, 145. odklon, 147. Baku, 148. lop, 150. rod, 151. rakev, 153. metan, 155. Ilir, 156. polir, 157. esej, 159. som, 161. las, 162. cin, 163. kaolin, 165. bar, 166. ti, 167. jarek, 169. vagon, 170. pošit, 172. rman, 173. sirek, j. 175. ekonomat, 176. trafikant, 177. imitacija. * -V * x X k X k X.X !< X ■i-V y x z: * ' r »Novo pleskanje?« »Ne. točkujem stanovanje.« NAŠA NAGRADNA UGANKA Kombiniraimo KOMBINIRAJMO ST.... Beli doseže odlično materialno prednost. Beli: Khl, Dg5, Tg2, Tg6, Pa4, b3, c4, d3, h3 (9) Črni: Kf7, Dc6, Te8, Lf6, Pa5, b6, c5, f3, f5 (9) Pozicija je s slovenskega moštvenega prvenstva. Beli ima sicer čisto kvaliteto več, vendar ima hude težave: »visita« mu dama (posredno) in trdnjava, vrh vsega pa je še njegov kralj najresneje ogrožen. Kaj torej storiti? Se sreča, da je na potezi. To mu odpre ne samo pot od vseh težav vstran, marveč mu celo zagotovi odlično materialno prednost, ker ima »tempo«. Ta je v tem primeru več vreden kot vse drugo. Torej? •lod rABtupri lu^sej nardBZ, ozai -od ez ui otiun-o nu ssuia uiofi -BJ3i s bjoui Bd tuog ‘aped buibp BUJ? ut +9isx •£ 9JXN ‘i9jxa •g ('ormipteisouaod oujodod s + 83J. TP^IS 8JN oj) 9JN ‘CojnSij O1) os eqaj; at ijipnuod spo} ‘ou naCjanajsi) i+i3X T Tokrat objavljamo prvo sliko iz nove serije naših nagradnih slikovnih ugank »Štirje pomembni dogodki preteklega leta«. Današnja slika prikazuje pogled na predsedstvo znanega kongresa, ki smo ga imenovali lansko leto. Dogodek je bil toliko pomemben, da je prav gotovo znan vsakemu našemu bralcu. Odgovorite nam: ® kje, kdaj in kakšen je bil ta kongres? V prihodnjih treh številkah bomo objavili še tri slike. Pravilne odgovore vseh štirih nagradnih slikovnih ugank nam pošljite skupaj na naslov uredništva: Delavska enotnost, Ljubljana, Kopitarjeva 2, IV. nadstropje. Rešitve pošljite najkasneje do 4. februarja. Prosimo, da ne pozabite na ovitek napisati »Za nagradno uganko«, rešitvam pa priložite kupone. Med pravilnimi rešitvami bo žreb določil osem nagrajencev, ki bodo prejeli naslednje nagrade: 1. 7000 din, 2. 5000 din, 3. 3000 din, in 5 nagrad po 1000 din. KUPON 45 •Kaj pa zijate? Zamenjala sem stanovanje!« ; 04 BREZ BESED »Zelo rada združim prijetno s koristnim.« ZIMSKI TRENING NAŠIH PLAVALCEV »Tovariš natakar, en konjak in en bencin!« »Oh nič, nič, sosed! Prav lepa hvala. Imel bom prav gotovo petdeset točk manj ...!«