203
Politične  stvari.
Iz govora dr. Vošnjaka
ob shodu slovenskih volilcev v Žavcu. *)
Predmet dr. Vošnjakovega govora je bil pretres sedanje notranje in vnanje politike Avstrijske. Govornik se ozira na zgodovino zadnjih 10 let od 1867. leta, ko je privandrani tujec Beust ustvaril dualizem ter izročil Slovane nemško-liberalni in ogeraki sili in s tem zakrivil vedno rastoče homatije, nemir in prepir, propad v gospodarstvenem oziru, hiranje in slabost celega cesarstva. Večina poslancev v državnem in v deželnih zborih je umetna, ker se ne naslanja na večino ljudstva; ona vse stori sedanji vladi na ljubo, ker ve, da s to vlado tudi ona pade. Volilni redi so vseskozi krivični in bi se morali pred vsem popraviti. Zakaj ima pri volitvah en grajščak, da le 100 goid. davka plača, toliko pravice, kakor 5 do 6000 kmečkih prebivalcev, kijuorda 100.000 gold. in še več davka plačujejo? Na Stajarskem voli 220 velikih posestnikov 4 poslance v državni zbor , tedaj pride na 55 volilcev en poslanec, med tem, ko Celjski volilni okraj šteje nad 100.000 kmetskib prebivalcev, ki samo le enega poslanca volijo! Tudi mesta imajo veče volilne pravice, nego kmetje. Vsled tega je v državnem zboru le ena tretjina kmetskib poslancev, namesto da bi najmanj dve   tretjini   svojih poslancev   imeli.    Se posebno
oškodovani pa so Slovani; če tudi so v večini v državi, vendar po sedanjem volilnem redu nikoli ne morejo priti do večine v državnem zboru. Nemško-liberalna stranka, katera že toliko let vlada, dobro čuti, da nima naravne podloge; ker pa si hoče ohraniti svoje gospodstvo, raji pušča v najimenitnejših vprašanjih vse Magjarom na ljubo, samo da še dalje more vladati. — Govornik se potem obrne do Avstro-ogerske pogodbe, katera se ima spet na 10 let skleniti in tako nadaljevati vse sedanje krivice, pa nam naložiti še veča bremena, nego smo jih dozdaj prenašali. Leta 1867. je bilo sklenjeno, da plača za skupne stroške, to je, za armado in brodovje Avstrijska polovica 70% Ogerska pa le 30°/0 , tedaj, če skupni stroški znašajo 120 milijonov gold., plačamo mi 84 milij. gold., Ogri pa 36 milijonov gold. Dokazano je, da ta razmera ni pravična — pa bo le za naprej ostala. Tudi banka Dunajska se bode na pol Ogrom izročila, da z vsem tem še dalje na krmilu obdrži nemško liberalno stranko, in da smo še dalje Slovani v Avstriji na steno pritiskani. — Isto neplodno in nesrečno roko ima nemško liberalna stranka v vseh notranjih vprašanjih. Ze 4 leta teče posvetovanje o prenaredbi direktnih davkov, pa težko, da se v tem državnem zboru dožene, a gotovo ne bo olajšanje zemljiškega in hišnega posestnika. Uredovanje novega personalnega prihodnijskega davka je dobra misel, a bati se je, da zadene tudi mnogo kmetskih posestnikov. Ker se misli stari pribodninski davek povsod odpraviti, bi se tudi pri zemljiškem davku morala odpisati tretjinska priklada, katera je pod imenom ,,prihodninskega davka" leta 1849. bila naložena. Pa to se ne bo zgodilo, ampak namesti 26% % bi se le 2% % odpisalo. — Državni proračun kaže v vsakem letu primanjkanje od 30 do 40 milijonov gold., samo lani se je državni dolg pomnožil za 112 milij. gold., in pri vsem tem so se tudi državni dohodki zdatno po-vekšali, a vse nič ne pomaga, ker so zdaj državni stroški že na 406 milij. gold. narastli. Kam gre toliko denarja? V prvi vrsti sta činž za državne dolgove in skupni stroški, potem pridejo stroški za notranjo upravo, za uradnike, katerim se je leta 1869. plača neprimerno povekšala. Povsod preveč pisarije! Zlasti c. k. okrajni uradi v sedanji sestavi so odveč, ker župani in okrajni zastopi morajo največ njihovega dela, in to brezplačno, opravljati. — Silno stroškov je dalje za železnice, zdaj že 26 milij. gold. na leto. Zidalo se je mnogo prav nepotrebnih le zato , da so si podvzetniki, se ve da vsi privrženci vladajoče stranke, svoje žepe polnili. Tedaj nikjer prave varčnosti. Slab izgled države so posnemali deželni zbori, okrajni zastopi in občine. Pri klade so vsled tega že tako naraatle, da znašajo še enkrat toliko, kolikor direktni davki. Po takem potu ne moremo naprej iti, če ne, pridemo vsi na kant. Treba je, da se ljudstvo bolj zaveda svojih postavnih pravic, političnih in narodnih, potem pa da jih trdoo brani. Res, da smo Slovani po volilnih redih silno prikrajšani, in da skoraj v nobenem zboru večine ne moremo dobiti, pa saj tega se držimo, kar nam gre po postavi! Kjer nam je poslanca voliti, izberimo si neodvisnega narodnega moža, naj nam se se tako ponuja kak cvk. okrajni glavar, ali kak široko-ustni nemškutar. Člen 19. ustave nam daje popolno narodno ravnopravnost. Kdor sam ne brani svoje pravice, ta se ne sme pritoževati, ako se mu krati. — Govornik prestopi potem na Avstrijsko v nanjo politiko. Vsaka doba ima svoje ideje, katere težko, a vendar pridejo do zmage, naj se jim še tako ustavljajo posamezni ljudje. V sedanjem veku je prešinila ideja narodnosti vse omikane narode. Zedinila se je v malo letih Italija, potem Nemčija, ia  Rusija ravno tej ideji
204
ima zahvaliti svoje velikanske vspehe. V našem cesarstvu so zedinjeni oddelki najvecih treh Evropskih narodov, nemškega, slovanskega in romanskega, in zraven teh še magjarsko pleme. Narodne meje segajo na mnogo krajih ena globoko v drugo narodnost, Cehi mole globoko med Nemce, od katerih so od treh strani obdani; mi Slovenci se sicer neposrednje naslanjamo na ostale Jugoslovane, pa mejimo do Magjarov, Nemcev ia Italijanov. Avstrija mora tedaj vsem narodom enako pravična mati biti, potem ostane krepka država in narodi bodo zadovoljni in srečni. Poslednji čas je, da naši vladajoči možje izpoznavajo to nalogo , ako nečejo cesarstva v največe nevarnosti pahniti. — Kakor notranja, je tudi v nanj a politika bila Jako nesrečna, odkar so krmilo v rokah imeli poprej nemški liberalci in zdaj Magjari. Mi Avstrijski Slovani ne zahtevamo, da bi Avstrija, kakor slovanska Rusija, bila naravnost v boj šla za zatirane Slovane v Turčiji, ker vemo, da to bi ne bilo po volji Magjarom, niti mnogim Nemcem ne, ki so naši sodeželani. To pa smemo po vsej pravici zahtevati, da Avstrija ne dela proti osvobojenju turških Slovanov v prid Turkom. Ko bi Avstrija v ta namen svoj meč proti Rusiji potegnila, tedaj bi Avstrijski Slovani (in to smo vsi slovanski poslanci v državnem zboru objavili), svojo pomoč odrekli, in Avsrija bi si s takim činom sama , svoj grob kopala. — Govornik koneČno razlaga težko stanje slovenskih poslancev v deželnem in državnem zboru, kjer jib je le mala peščica proti ogromni večini nasprotnikov. A to jih ne straši niti ne moti v njihovem delovanji. Vsak od nas lahko stopi z mirno vestjo pred narod , da je storil in se boril, kar je bilo v njegovi moči, za blagor domovine in naroda. Bodrilo in krepilo pa nas je prepričanje, da vsaka pravica mora konečno zmagati in da tudi mi Slovenci še bodemo gledali lepših in prijaznejših časov. Do tačas pa ostanemo stalni in složni, kakor dozdaj in zmaga bo  naša !