Icorlafl dmUv-IV«. DeUv-opravičeni do i kar produciralo. ^pnr i« devoted MjelA** vs .k- »re a*«ltl*d to ieV produce. Kdu»»«ni n. »»cood^n matter, t. IIMI7. »t the p«>m offl e •t China«n III. uudei the Ac of1 uuitr*-*- of M »rob 3rd t*Tf> Office: 587 »o. O* tre A v«. "Delavci vseh dežela, združite se PAZITI1 na Številko v okl«pa|u ki »e nahaja polog va-ietfa naslova, prilepiti« nega apodal ali na ovitku. Ako ( 105) |« številka . tedal vam a prlhodn|o številko naloga lista poteč« naročnina. Prosimo ponovite |o tako|. ►v. (No.) 104. uredništva in upravni-' proletar ca'' je aedaj na nogo. Centre Ave., Običaja ki ima kaj opraviti i m\ naj piše na gornji in nt na 687 8. Centre av. blizo in daleč Dircktorij tvornice za želez-voaare iz jekla v McKeas [to izjavili predrzno in ne-d* ao stav kujoči inozem-5ivci hoteli živeti kot priu- rg stavka 300 stavkokazc-v, g0 že le dne 14. avg. t. 1. JI ig New Yorka, pa do-ngsprotno. Ti stavkokazi vkali, ker se je ž njimi po-topulo kot s psi. — Maj, ko »o brumni in pogini krvosesi oskubili in odrli HMljence, se je še zdramila gos pska. Je pač stara resnica, da so v |few Yorku in drugih lukah katoliški in drugi raznoverski domi » naseljence, kjer se nevedne meljenee muči z molitvami in it. pisemskimi izreki. V verskih domih za naseljence » pa ? navadi: visoke cene, uma uaa ležišča, slaba hrana in po-jtrežba Za ta dejstva je sedaj zaznala gosposka. Ali bo gosposka dala le brumne rokovnjače tudi pod tljne, ki izkoriščajo nevedne na-aeljencet Kaj šH Malo bo vpitja; po pre iefcu par nwfff v bo iarem. H Potegnimo zastor svetega da-Bašnjega reda kvišfco, kjer koli ločemo, povsod bomo naleteli na nočvirje in rokovnjaštvo. je zastoiij, ogromna ljudska masa ostane le brezbrižna." Ta delavec je gojil previsoke upe in nade. Mi nismo tako naivni, da si domišljamo, da bomo s prvim pozivom spreobrnili ves slovenski narod, ker vemo, da slovenski narod še v ogromni večini verjame v copemice, duhove, bogove, nebesa in peklo in v plačilo za trpljenje in muke na < rugem svetu. Taka vera, ktero je slovanski narod že z maternim mlekom vsesal v sebe, se pa nt da vničiti čez noč. Vsi tisti, ki verjamejo, da se da ljudstvo s klici, pozivi spreobrniti, ne bi dosegli nič, če bi judstvo v naglici pridobili za svoje ideje. Z hitrim in hipnim spreobrnjenjem se ne da doseči nič trajnega za bodočnost. Ker verjamemo v to, raditega govorimo ljudstvu iz duše in smo srečni, če smo jih le peščico pridobili za svoje ideje v začetku, ker vemo, da bo ta peščica zopet zvršila agitorično delo. a» Chicago, III., 7. septembra (September), 1909. Svetoven pregled. _Na Orskem je revoltiralo vojaštvo in provzroeilo ministers)* kri/o. Vlada je odnehala in pri znala zahteve puntarskih v°j# kov. na kar so vojaki po polko« niku Zorbasu izjavili, da bodo zopet hodili po poti lojalnosti in| discipline. a a a Na Francoskem se ji- vršilci tekma med zrakoplovci. Prvi je dospel na cilj Amerikanec Cur* tis. Bleriot je imel smolo, eksploj dirala je shramba za benzin. e • * i V Nemčiji patriotični ljudje vpijejo hura, ker je grof Zeppelin z zrakoplovno ladijo "Zep* pelin 3." priplul v Berlin. Leto (Vol.) IV. — Vlada carja batjuske je ob tožila duševnega velikana Tolstoja. Izgon Tolstojevega tajnika je tilo 1« predigra za progon Tol-rtoja. Tolstoj se je zaman trudil. da bi prišel pred sodišče ra li svoje knjige: "Božje kralje-itvo v nas". Tudi samega sebe |e denunciral radi razžaljenja veličanstva. Zdaj so mu izročili obtožnico. Obravnava bo v Peters-burgu. Zagovarjala ga bodeta inaraenita advokath Vroblevskij in Sokolov. Sodnijsko postopanje proti osivelemu mislecu je bilo mogoče le r. dovoljenjem belega carja. RAmeriški meščanski listi, ki so pisani v angleščini, Imajo toliko poguma, da protestirajo, ker se |re za inozemstvo. Ali naši slovenski meščanski listi, na čelu jim največji slovenski list — plahta v New Yorku, se pa še kfthniti ne upajo. I Mi se temu ne čudimo. Dokler bodijo uredniki in lastniki nju-jorške plahte v svate h ruskemu konzulu, ni treba pričakovati, da bi Čitali v "največjem" sloven-pem dnevniku protest zoper obtožbo največjega slovanskega mileča 1 Pravzaprav je pa dobro, da ti jadje ne protestirajo, ker bi s *>jim protestom le ponižali Le-I Tolstoja. Tem ljudem so polni fflci mesa in šampanjec na slav-itnih žretjih, ktcre prireja ru-i konzul v New Yorku, več ni kot njih prepričanje. Da to resnica, so dokazali s svojo Do pisavo o ruski revoluciji. Doma, pri ženi in v gostilni so Stacionarni Vseslovani, offeiel-▼ listu so pa ponižni hlapci kegH carja, kronanega mc- Ko nas je zadnjič več delav razgovarjalo o delavskem lianju, je neki delavec zakli-ymes, ki se je "vtrudil" sgi ričnega dela: "Vsa agitacija Če bi se to zvršilo v Rusiji, r- ker se je dogodilo zadnje tedne v McKees Rocks, smo prepričani, da bi jingiško časopisje izreklo moralično ogorčenje nad dogodki. Ker so pa najeti morilci po kapitalistih vbijali in morili delavce v eni prvih držav ameriške republike, je pa jingiško časopisje molčalo iz previdnosti, da bi svet ne zvedel, da se tepta z nogami človečanstvo v državi, ki ima za t ■ ' t postavni temelj enake pravice za vse. In če je jingiško časopisje pi-| salo o krvavih dogodkih v McKees Rocks, se ni zgražalo nad Mletih mordcev, ampak obsojalo je strajkujoče delavce, ki so nastopali le v samoobrambi, ki se niso hoteli pustiti mirno poklati iri podaviti kot teleta v klavnici. Ta pisava jingiškega časopisja dokazuje jasno kot beli dan, kam so zabredli meščanski časnikarji, ki so za skledo leče prodali svoje prepričanje. — Ix Petersburga se poroča, da se je pričela obravnava proti mo-| rilcem državnoborskega poslanca Ilertzensteina. Morilci so člani zloglasne lige pravih ruskih mož. Ta liga je bila ob času ruske vstaje v službi nazadnjakov in je zaključila v interesu ruskega| carja poklati, podaviti in pomoriti vse, ki zahtevajo za Rusijo| ustavno vlado. a a a I V Meksiki se agitira proti Američanom. General Reyes je proglasil načelo: "Meksika za Meksikance." To načelo pridobiva čimdalje več privržencev. V8led te agitacije so tekom par| dni odslovili 60 železniških brso-j javnih uradnikov. — "Pittsburg Leader", vseka-pitalističen list, prinaša že n*kaj tednov ta le oglas: "Potrebuje se več tisoč delavcev za stalno delo v tvornicah; >osebno pa Grke, Rumunce in Sirce .Opri, Poljaki, Čehi in Italijani naj se ne prijavijo." Zadnji narodi so za časa štraj-v.,jiT, j.,sli n trt Čeh t a »e * — Spancem še vedno slabo gre v Afriki. Do danes še niso priborili nobenih novih postojank napram Mavrom. e a * — Amerikanec dr. Cook je prišel na severni tečaj. Tako se poroča brzojavno iz Kopenhagena. Dr. Cook se vrača zdaj s svojega znanstvenega potovanja. j Zadnje dni pa se poroča, da je dosegel Severni tečaj Robert K. Peary. Kako se bosta pogledala s Cookom, bomo videli. — Dne 10. avg. t. 1. je ležalo v neki njujorški mrtvašnici 40 o-trok mrličev. Skoraj dve tretinji sta bili iz hiše za najdenčke, osta li pa iz dobrotvomih zavodov. Iz tega sledi, da se v takozva-| nih dobrotvomih zavodih postopa z otroci slabo. Otroci pridojo v zavode zastonj, torej je po krščansko trgovskem načelu nepotrebno skrbeti za nje. Seveda so obdolžili za teh 40 o-j trok.mrličev vročino, da je zakrivila njih smrt. Ali čudo je, zakaj vročina mori le otroke siromakov in delavcev, na otroke milijonarjev pa ne vpliva. Današnja moderna moritev o-trok se dostikrat primerja s Herodovim klanjem otrok. Ali to je laž. Herodu se godi krivica. Herod ni delal razlike med otroki bogatih in siromašnih starišev. Dandanes se pa mori le otroke siromakov I Mutilated SRNI TEČAJ IN ENTUZI-JAZEM DŽINGOTOV. — .laz sem našel jajca, zato so ptiči moji. — Lažeš! daz sem bil prvi. ki |sem jih našel. — Jajca sem našel jaz in ptiči |so moji. . . Tako med pastirčki na pašniku. Pred nekaj dnevi je Časopisje jzabučalo v svet: severni tečaj je "odkrit". Amerikanec iz Brook-llyna, zdravnik dr. Frederick A. Epook, brzojvalja na svojem potu v Evropo, da je med dolgotrajnim [potovanjem po arktičnih krajih dospel na severni tečaj. Ilkratu je bilo vse ameriško javno življenje in vrvenje iz tira. "lVreča" politična vpraša lija in vsakdanji delirij "base-balta" — kakor tudi ostanki vsesokolskega navdušenja — vse je bilo v hipni [pozabnosti. Hmeno časopisje, duša humbuga, veletatov in entuzi-{jastičnega džingotizma, posvetilo lo je cele in posebne izdaje samo dr. Cooku in severnemu tečaju: Ilooray! Severni tečaj je najden! Amerikanec ga je našel! Veliki so Amerikanci slava jim! Na te-čaju je aaaajena niii castava! [Severni tečaj j«« nail Hooray! Džingoti in naši dobri patrjo-Itje norijo entnsijaoaa iili navdušenja torej samo zato, ker je slu-Ičajno ravno Amcrikance dospel Ido severnega tečaja (časopisje, tudi slovensko, vse povprek piše, da je dr. Cook "odkril" ali "našel" severni tečaj; to je absurdnost; izobraženi svet ve že nekaj stoleti j,da JB severni tečaj kakor I tudi južni, in astronomi in geografi vedo natanko, na kteri geo-grafični točki sta oba tečaja. Dr. Cook je torej — če je? — samo PRIŠEL ali DOSPEL na severni tečaj. Njih ni mar, da se je enkrat vendarle ČLOVEKU posr<^ čilo priti tja, kamor še ni stopila človeška noga doslej. Džingotom ne gre v glavo, da je dr. Cook s |svojim vspešnim pohodom na tečaj, ako sloni na faktih, obogatil ves naobraženi svet; oni menda [mislijo, da je to neknk privilegij le za Amerikanec. Ako bi bil na fdr. Cookovem mestu kak Evropejec, stavim karsibodi, da bi veči na ameriškega kapitalističnega [časopisja zabel jezila to Vati tako "novičarsko" in suhoparno, kakor je pred par meseci poročala o vrlem francoskem avi- jatiku Bleriotu, ko je s svojim letalnim strojem prvi preletel morsko ožino med Francijo in An-Klijo- Džingotsko časopisje tudi tuli navdušenja, ko tir. Cook poroča, da je na severnem tečaju razvil in ostavil zastavo Zed. držav. Zvezdno—progasta zastava na severnem tečaju! O joy! O domovina!!! Dalje se glasi vest, da je dr. Cook nekje v obližju tečaja odkril do 30.000 akrov zemlje. Velikansko navdušenje! Cook je Amerikanec — in najdeni "svet" pripada torej po vsi "božji" in posvetni pravici edinole Zedinje-nim državam! Republika je potemtakem za "lep" teritorij večja — hooray! Da je pa komedi ja še lepša, oglašajo se že novo-šljivi angleški patriotje s prote-Ištora, češ, "zemlja", ako jo je dr. Cook res našel, sodi po svoji geo-grafični legi prej Angležem kakor pa Zedinjenim državam. Prvo kakor drugo je neumnost. Če je bil sam dr. Cook tudi tako navdušen, da je res pustil zastavo na tečaju, je ta zastava že davno odšla in zamrznila v ledu. O kakem svetu v bližini severnega tečaja pa najbrž ne more biti ne govora: akotudi so trdna tla tamkaj, so globoko pod snegom in ledom, in Cook tudi ni imel priprav, časa niti veselja, da bi bil raziskaval ledena tla koder je potoval. Taka poročila stavijo v slabo luč tudi samega dr. Cooka; že danes se posmehujejo znanstveniki — tudi ameriški — brzojavkam o zastavi na tečaju in najdeni "zemlji". Mastna klobasa je to edinole za naše patriote, kteri si menda že domišljujejo, kako bodo avtomobilizirali po ameriškem "novem svetu" krog severnega konca zemeljske "akse", na kteri vihra — hooray! — zvezdno—progasta zastava. Res, smejati se mora človek J obenem pomilovati džingote * in entuzijaste, ktere je tako vpi/siil dr. Cook s svojo novico. Dokazujejo pač, kakor so že milijonkrat dokazali, kako so lahkomišljeni, domišljavi, sebični, kramarski in blazno razburljivi, kadar jih kdo požgečka na patrijotičnem rebru. Kar je dosegel dr. Cook, nima ni& več pomena za Ameriko, kakor za ves ostali svet, kolikor je namreč znanstvene važnosti na tem raziskavanju. Kapitala, kolikor je do sedaj znano, ne more nihče kovati na severnem tečaju. In brez dvoma nihče tega bolj ne prizna kakor dr. Cook sam. Koncem konca pa Cookova trditev še ni splošno priznan fakt. Mnogi evropski kakor ameriški astronomi in geologi še danes ja-ko dvomijo nad nekterimi točkami njegovega poročila, da je bil na severnem tečaju. Dr. Cook mora torej še marsikaj dokazati in odgovoriti na marsiktero vprašanje glede svojega arktičnega pohoda, kajti končno sodbo v. takih stavarch imajo le strokovnjaki in znanstveniki, ne pa ponoreli žurnalisti krog rmenega časopisja. I. M—k. Listnica uredništva. J. P., LaSalle, 111. Poslanega ne moremo priobčiti, ker nima nobenega pomena za nas. Je namreč samo odgovor na tožbe nekega klerikalnega lista. Pošlite o priliki kaj druzega Pozdravljeni. Majerju in Skubicu. • Če vajin bos Konda zve, da tako zapravljata poštne marke, vaju bode zgrabil vsakega za eno uho in tolkel z že itak praznima glavama tako dolgo skupaj, da se bodo vajini pičli možgani spremenili popolnoma v maslo. IŠČE SE prve razreda brivec v barber-sapu z enim stolom. Naredi lahko od $16—$17 na teden. Slovenec ima prednost. HENRY ALLEN, 1003 Main St. lx LaSalle, 111. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik ia ladaJaUiJ: iamlotuiki d«lat»ka tiskovna družba v CSkafo, III. Maro£alaa: Za Anr.«rico 11.90 sa ccto Ido, TSc sa pot Uta. Za Evropo U aa celo leto. |1 aa pal lata. Oglasi po d**opo*u Pri tprsm'mli biralUAa ji polog movya matnamUi tudi S T AMI naslov, PROLETARIAN Owmadaad published Bvsby Tuaaoav bf fceatk Slavic Workmen's Pablifliiaf Compaay | _Cblcafo. i.lhtoU._ Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki._ . Joe Jeaih. President; John Petrich, Secretary; Frank Mladič. Trcaaurar. Slovenska socialistična organizacija v Ameriki je siqer rea priporočala naj se že ustavi z odgovori na paglavce, ker je menila tla bo enkrat mir. V tem smislu se je sklepalo tudi svoj čas pri del družbi. Toda paglavci niso bilo nikdar za mir ne za delo. Ker se od prepira žive, ao torej le gledali, kako bi netili nove. Uecali so slov. hoc. klube po Ameriki naj ne plačujejo ases. na zvezo, vtikali ao se v letake jug, del. Zato je pa v resnici težavno, boriti se z neumnostjo tacib ljudi. Vsled tega je pa tudi težavno o-bračati se naokoli in povpraševati komu naj se zadosti v bojih na potu k našim ciljem. Neovrgljivo dejstvo je, da bo socijalizcm zbog svojih občnih pravičnih zahtev prodrl tudi med Slovenci v Ameriki. Izogniti se mu ni mogoče, ker je univerzalen; in zato se bo to zgodilo tudi, Če '' Proletare«'" dum^ preneha ts ■IITIOM kATas: United States and Canada, a year. 7Sc lor half year. Foreign countries |2 a year. $1 for half year. ADvaamiNG rates on a£r«am«nt. NASLOV oj. Ta boj pa naj ae potem odrasle paglavce, iu-vadne ljudi, * enih ali drugih vzrokov zagovarjajo ta sistem ali pa sem čital napade iia aodruge, ktere poznam še iz stare domovine, mi je vzkipela ari, ker sem vedel, da v uredništvu "01. Sv." lažejo ve-doma in namenoma. Če bi bil v Chicagu, bi s pasjim bičem pretepel to lažujivo golazen. Socialisti ne priznamo Kristovo načelo; "Oe te kdo udari po levem licu, nastavi mu še desno." Ako bi tO načelo priznali za ^voje, bi morali ljubiti tudi kapitaliste, ki nas delavce izsesavajo dan za dnem. Ali kaj je storil "Proletarec" napram tem napadom. Skoraj devet mesecev je molčal. In kakšna je bila posledica tega molčanja? Nezavedni ljudje, h kterim so socialisti prišli agitirat, so rekli: "Socialisti so malo prida ljudje, ker molče na očitanje v 01. Sv." Mejtem časom je uredništvo "01. Svobode" sprejelo več listov in dopisov, da naj ustavi to grdo obrekovanje in natolcevanje. "Svobodomiselni" (?) lastnik "Gl. Sv." g. Konda ni priobčil nobenega lista in dopisa, ampak pometal jih je v koš. Tafco zgleda svobodomiselnost g. Kondata in njegovih tovarišev. Ne radi članka samega tudi ne "Proletarec" je še vedno mol- glede prvega dela dopisa, pač pa čal; slednjič se je pa sodrugom mi ne ugaja zadnji del. Imenova- trebujenio strokovne časnike za delavca in kmeta, poleg pa še leposloven in znanstven list. "Glas Svobode" v drugih rokah, nam dobro došel, ako ae po-jde lastnikom lista za to, da se socijalizem in svobodna misel razširita meti slovenskim narodom v Ameriki. Dokler bo pa Konda gospodar pri listu, pa povem odprto, da bodo vsi socijalisti in svobodo-miaelci proti listu, ker so še socijalisti in svobodomiselci naveličali mis jonskega dela : spreobra-čat neomikanca in neizobraženca Kondata. "Ne zapravijajmo zlatega časa," pravim tudi jaz. Iztrebimo ljuliko naj prvo iz socijalističnega in svobodomiselnega gibanja med Slovenci v A-tneriki in zaeno pričnimo vsi z agitatoričnini delom. Ljulika in plevel proč in agitatorično delo bo imelo vapeh. J. K. Chicago, 111. Dopis sodruga J. P. iz LaSalla, kteri odgovarja polemiki v članku "Srbimo zase", je tudi mene dovedel do tega, tla se oglasim. pretrgala nit potrpežljivosti in zaigrali so g. Kondatu in njegovim tovarišem tako, da jih je zazeblo v dno duše, da so spoznali, ni sodrug pravi, da bi zguba jed-nega ali druzega lista (to je Pro leta rea ali Glas Svobode) pomenila pogin svobodomiselne oziro da bodo podlegli, ako "Proleta- ma socijalistične misli; in to za rec" ne odneha. j dolgo vrsto let. PozTva, da naj se Dva meseca- za tein sta se dva deluje na to, da se v Chicagu pri-sodr. oglasila za spravo v "Pro- de do mira. — Dobro — proti mi-letarcu". Dopisa sta bila priob-! ru mi nikdar nismo bili. Ampak čena, ker je pri socialistih nače- kdo je pa bil tisti, kteri je vse lo, da ima vsakdo pravico pove- začel? Kako dolgo smo mi molčali dati javno svoje mnenje. Ali na na vse. Zato se mi pa nerazumlji-aodruge nista dopisa imela nobe- j vo zdi, kako more Proletarcu pri-nega vpliva. Zakaj? Dokler je poročati kdo, tla se pomiri, če je Konda lastnik "Glas Svobode", naposled malo ustal in pokazal, sta nemogoča sprava in mir med da je tudi pri njemu geslo: vse "Proletarcem" in "Gl. Svob.",do svoje mere. Ne Proletarec, am-Konda je imel lepo priložnoat za'psk Glas Svobode je tisti list, kte spravo in mir. Ali Konda je za-' " jc začel boj. To je tisti list, vrgel to priložnost, ker je sma- kteri je že toliko škodoval soci-tral samega sebe za goapodarja' jalistični misli, da smo vsled tega aocialiatov, dasi sain niti ne vč, zaostali nekaj let. kaj je pravzaprav aobijalizem,ker so mu socijalisti povedali, da socijalizem ne pozna ne gospodov Mir se lahko napravi z ljudmi, ki imajo kaka načela, ne pa z lastnikom Glas Svobode, kteremu < ljllllf.1 lil IIC l'1'dlia UC JUB|/UUU I j--------W../WV.V.V, BtVtkUlU in ne hlapcev za današnjo dobo v. edino načelo je dolar. Konda je socijali8tični organizaciji, za bo-, dolgo atikal, kaj bi zastopal, do-dočnost pa v socialistični člove-.kler ni po dolgem času iztaknil ški družbi. Konda je uvidel, da se svobodomiselnosti. Ampak radi aocijaliati nočejo dati vpreči v njegov profit vozeči voz, zatega-del je napadel aocijaliste in še take t«ebe, ki niso storile nič druzega, kot da ao piaale za "Prole-tarča". Konda se še danes'toliko nezaveda, da vsak pisatelj lahko izroči svoje delo, komur hoče. S takim neomikanim in neizobraženim človekom naj bi ae družili aocijalisti( l?), ker je po naključju postal edini lastnik "Glaau obode"? toliko. njega bi tako svobodna mkel kot socijalizem prav lahko zaspala, kajti njemu je vse drugo nič — denar pa vse. Sploh pa je svobodomiselnost nekaj,kar samo na sebi nič ne pomeni. Svobodno lahko miali vaak, pa če vidi kdaj G. S. ali ne. In na posled: če je to svobodomiselno, kar nudi imenovani list svojim čitateljem, potem mora vsak dostojen človek naravnost odklanja ti tako svobodno misel. Če delavec govori o svobodomiselnosti kot o svojem prepričanju, potem pove toliko, kot da ni nič. Svobo domiselnost nima nobenega pome na zanj. se ne bori za njegov položaj in ne dela prav nič za de-lavfcc. Kapitalist, ki delavce najbolj fguli. je radi tega ravno tako lahko svobodomiselen, ker po svoji svobodni misli delavce svobodno izkorišča. Mogoče je to svobodomiselnost, kar je Konda: V Coloradi je bil izdajatelj klerikalnega lista, potem ko je prišel v Chicago in videl da s to robo ne more trgovati tukaj, je bil pa socijalist — seveda kakšen to vidimo danes. Je mogoče to svobodomiselnost. če ktlo deluje za denar kar za tri stranke? Mora že hiti. kajti tako je delal Konda pri zadnjih volitvah. Tudi list je takt* dolgo izdajal za soeijalističen. doklej* niao spoznali volka v ovčji obleki in ga spodili. Potem je po dolgem brskanju našel nekje svobodomiselnost. Pa ne more biti drugače. Edino svobodomiselnost more združevati take ljudi, kot so pisar, mežnar in tlragonec. Jasno je, da ti ljudje sploh nimajo načel. Spreminjajo se kot aprilovo vreme — danes so to, jutro drugo. Kot ljudje brez barve so več škodovali socialistični misli. kot naši odkriti nasprotniki. Zato pa je moje mnenje: ne mir, ampak boj in z bojem do zmage. Fr. Podlipec. Chisholm. Minn. Cenjeni sodrugipred par tedni smo ustanovili tukaj Jugoslovansko prosvetno in politično delavsko društvo, kterega smo spojili z H. R. P. v Ameriki. Tukaj vtem društvu je večina NAPRODAJ |je GROCKRIJA obstoji in pripravna posebno za ali Hrvata. Produ se tj tanČneje se izve pri uprti tega liata. Bodrugi! Priporočajte hrvatski« lavcem "Radmčko Straio' vatski socialistični lint v Amerii ročnina $2.00 na leto. Naaloy: Centre Ave., Chicago, III. MiiiimimiMi Slovensko-ang'eska Hlo\ slov. ang. tolmač in angl. za samo $1. — pri V. J. Kut 0 Albany St . N\w Vork.T| ROJAKI V CIIICAGI POZOR! Jesen so bliža, za njo prid zima. Če se mislite seliti, to sedaj, ko je čas zato! Tudi s premogom ne odli Sedaj je premog še po ceni, T bo tega dolgo, ko bodo cene skočile. Vse to vam preskrbi točno ia! tro FRANK UDOVIČ, sloi Expressman. Oglasite se takoj! FRANK UDOVlfe 1343 W. 18th St., blizu Blua Inland CHICAGO. Domača oštarija. Podpisani naznanjam, da totia turno domače Tino in dobro piv«, Na razpolago imam tudi pri DVORANO aa veselice, za svatbe ia seja Za obilen obiak ae priporoča FRANC CEH, Ml Bo. Omtn An. Halo, Johny! Kje ai pa bil včeraj? Saj vel kje, kjer je največ zabave. Aliieaei da je največ zabave v GOSTIL*!.' John Košičefc, 590 Se. Centre Ave., CM MODNO OBUCO za mo&ka, ienake in otroka dobil po aajniijih cenak pri •l Največja trgovina z oboč« aa saj strani, cor. Wast ISth * Wood Sta, Chicago, m. Aka hočei dobro narsvno vino pUj* oglaai ae pri JOS. BERNARD-U 620 Bloe Island Avcnoe Telefon Canal 842 CHlCAflt Prt tijemn dobiš najbolj a kaliforalj. aka in importirana vina. Najboljše in najfinejie obleke so po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St., Chicago. Velika zaloga klobukov, čepie, ča-vljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi larilo. Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi salootl na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Se priporoča I John Mladič 825 Blue Island Av. Chicago. L STRAUB URAR 33S W. 18th St.. Okicafa, DL Ima veljo zalogo ur, veriiia, I*** nor in dragi k drago tin. Iavriaja taii van ko vrst na popravila v tej stroki pa zelo nitki eenL Obtičite fat Drnfttrena regalia, kapa, prakorasaalea, banders itd. aa alovenaka dnrftva najbolj« preskrbi Emil Bachitian MO St. Oftntr« AT*. Oklett«. m- ■w p jp* * m ('J t.' IT ■ f r" ............tnmmmM* P ROLET A EEC amo tudi več Sloven- j več, bi vendar ne storil druzega, re bode skrbel naš kakor svojo dolžnost. Vem pa za ljudi, ki ne napravijo nikdar koraka za list. Ti ljudje se štejejo da bodo zasledovali itrruljeuja, Torej kdor >iti, uaj ne zglasi pri tu. [\ pozdrav, nko ltozich. Box 915. sta Glas Svobode. Pa žalostno je, da prav nič ne storite za list iu ne pridobite nobenega novega naročnika in prav nič ne storite. Mi za dobre sodruge, ampak kje je imamo lastno tiskarno Glas Svo- Maryville, 111. mi Proletaree :—Odstopi-prostor mojim vrsticam. 10 od kapitalistov ozna-Jhri časi se pri nas še vr ligo vrnili, kar je znamenje, g ai še kriza zapustila. V i kraju delamo le po malem or pride na novo, mu sploh goče dobiti dela. >27. avgusta se je tukaj pri-oesreča, ktera je zahtevala joveši žrtvi. Naravno, tudi i slučaju je kriva kapitali-maloinarnost, ktera sploh eStfva življenja revnega de-Ubita sta en Nemec in en i. Ubita sta bila pri ventili, kteri je tako narejen da morali poprej pognnti r ro-predno so odprli paro. Že lo je nevarno a še nevarnej-ker ni bilo pri ventilatorju ,e varnostne naprave. [ omenim še malo od pogrc-I dveh žrtev, ker je to neka ika, ki jasno kaže, da so za-iki ver vsi jednaki. Pogreb vršil 29. avgusta. Jeden iz-ubitih je bil član tukajšne Dgarske unije U. M. of A., mu je hotela prirediti do-i pogreb. Sorodniki pokojni-pa velepobožni protestantje. so naročili pastorju, da naj ipo po "katoliško" spravi, e tudi storil in sicer pod po-i, da se nobeno društvo in inija ne udeleži pogreba, tej priliki se je tudi izrazil lot, da je vsako združenje bogatinom zajedno tudi pro-i in cerkvi.—Ker so tukajšni itantje primeroma vsaj - ta-tbožni kakor naš "dobri našo ugodili vsem, kar je zar t Kristov namestnik — ta iti protestantski pastor. Lgi delavci«— kaj pa vi pra-I temu T Ali nimamo takih rjev tudi dovolj med nami t io jih — žal še preveč. In ti najbolje jamčijo za to, da naš narod še dolgo v temi. d par tedni sem bil v neki M k i naselbini v Coloradu. sem zašel v neki hrvatiki in sem med drugimi tudi al po Slovencih. Rekli so fa, brate, tiste pa moraš iti okoli cerkve.—To povem v lilo vsem tistim, kteri potu-da bodo vedeli, kje se dobi arod. Ce že v cerkvi ne, pa pkvenem pragu ali pa pred ijo. tdrav vsem zavednim delav Joe Makauz. ta dobrota —- tega pa res ne vem. Jaz mislim, da bi moral vsak nekaj delovati. Je več delavcev, kteri sploh ne čitajo Proletarca, ampak se zbirajo okoli družili "delavskih" listov. Kakšni listi so ti za delavca — to vemo le predobro. Ti so delavski toko dolgo, dokler čutijo pri delavcu kak cent. Ti listi niso še prav nič storili za nas in tudi ne bodo. Vrjeinite mi, da je edini in resnično pravi slovenski delavski list samo Proletaree in nobeden drugi ne. Zato pa moramo delovati za ta list. List nima sredstev na razpolago in ne more dajati taka plačila kot listi kteri delajo še drugi biznis poleg Proletaree je naš delavski list, kteri se bori za nas in zato je liaša dolžnost, da ga vzdržimo s svoj i m o sredstvi. Deluj mo torej. Naš klub št. 18 dobro napreduje. Pozdrav somišljenikom in či-tateljem Proletarca. Fr. Verbajs, tajnik soe. kluba. Cumberland, Wyo. ijeno uredništvo Proletarca: Btisnete mojih par vrstic v Opazujem namreč gibanje sami in vidim, da ne gre tart bi moralo iti. Malo več za-*ti in malo več delavnosti m zelo kristilo. »d vsem se moramo za naše jške boriti sami, kajti drugi bodo borili za nas. Delavcu ffldanes godi neizrečeno sla 'betajo nam vedno boljše ča sipak dokler si jih priborila ko dolgo jih ne bode. Kasti in njih zavezniki nas to it bode bolie. Ampak, ne lirao jim. Kar so oni obljub-li že vse delavcem dali pa š? ir ne. Obljubiti in dati je >č — to mi delavci vemo, že laj | magajmo si torej sami. Prvi i tega je, da smo orginizira-r naši naselbini imamo lepo ilistično organizacijo. Za-i rojaki delavci — pridite po-laj je ustanovljena za vas in i prid. Pridite in delujte z za naše dobro, irugom širom Zedinjenih dr->a kličem: sodrugi, na delo, Ki i no delo nas reši. S soc, ivom. «1 Fakin. tajnik socj kluba. Vandlig, Pa. lgi sodrug in urednik Prole j—Nisem še čitai dopisa iz fa kraja dasi vem, da je tu-►recej Proletarčevih naročni-Pred vsem povem, da bi mota vedni sodrugi malo bolj a-iti za socijalistično časopisje, pa za naaega Prole t area. Jaz n precej — ampak če bi še Glencoe, O. Dragi Proletaree, sodrugi bo-ritelji za pravico delavskega trpina:—Odstopite mi inalo prostora v našem delavskem listu. V Proletarcu sem že večkrat čitai, da uaj bi nehali z polemiko proti Glas Svobode. Prepričan sem bil, da če nehamo mi, da bodo prenehali tudi oni. Temu pa ni bilo tako.—Uprašam vas čita-telje Glas Svobode: ali ste zadovoljni s takimi stvarmi, kot vam jih ponujajo teden za tednom stari Majer, Konda in Skubic? Ze štiri leta pijejo — vedno eno in tisto, samo da je enkrat zadnja stvar prva, drugič pa prva zadnja. Ali so či-tatelji Glas Svobode zavovoljni, da se tako blatijo sodrugi, kteri so že nekaj storili za delavca T Da se tako napada S. N. P. J. in njen odbor, zato ker dela za nas t Jaz ne vrjamem, da imate take želodce, da bi mogli to prebaviti, ker je v resnici zelo netečno. V številki 35 imenovanega lista se piše na prvi strani, da kdor želi imeti kak odgovor od Glas Svobode, da naj pridene znamko za 2 centa. Ali bi ne bilo bolje, ko bi mesto tega po pravici povedali, da jim je Konda, ko je odšel v stari kraj, vzel ves denar in da nimajo niti za znamke. Ali ni škoda za vsako znamko, ktero po-šlete tje, da vam napišejo to, kar ni vredno počenega groša. V ravno tisti številki zopet laže z ozirom na osebo sodruga Za-vrtnika. Tam laže tako, da sega ta laž sem do Glencoa. Pravi, da je sodrug Zavrtnik pisal pisma, da so se potem prepisala in poslala na uredništvo imenovanega lista. To je navadna laž, kakor-šnih spusti ta list teden za tednom kar na cente med svet. Kes je, da nismo imeli pred 4 leti tukaj nobenega društva, laž pa je, da bi bil jaz za koga pre-pisaval kaka pisma. Tudi sem bil pred 4 leti dober zastopnik in agitator za Glas Svobode. Eno pismo imam še shranjeno, kterega mi je pisal Konda. Pisal mi je precej bode, ktera je last vseh organiziranih delavcev in stane mnogo denarja. Torej pričakujem od vas, da začuete agitirati za list." Tisti čas je bil Konda Jednotin tajnik in je inoje ime kar samovoljno postavil v i njegov list za i zastopnika, dasi nisem jaz nikdar privolil v to. Ampak list je bil tedaj pisan v soeijalističnem smislu in sem zato začel delovati zanj. Dobil sem več naročnikov iu dosti podpore, ker me je veselilo zvedeti, da imamo organizirani delavci svojo tiskarno^ Ko je bila pred durmi druga konvencija S. N. P. J., sem bil od društva Bratstvo izvoljen za delegata. Jako sem bil vesel, da bo-dem videl ko pridem v Chicago, delavsko tiskarno. Pa jako sem se začudil, ko pridem v Chicago in zvem, da ni nobene tiskarne in da je Glas Svobode z vso vrednostjo verd le Kondatova lastnina. — Vidite, tako je lagal svoje-čauno, in tako laže še danes, samo da bolj napolni nikdar site žepe. Mislil sem tudi, da bodem našel v Kondatu iskrenega sodruga, ampak zmotil sem se v vsein. Tedanji predsednik in še danes dober član Jednote ine pelje na Koudatovo stanovanje, kjer so bili zbrani ravno tedaj pregledniki knjig. Predstavi me Kondatu, na kar me ta parkrat pogleda nemarno od vrha do tal, potem mi da pa roko in pravi da najsedem. Potem poseže v žep in izvleče flašo šnopsa ter mi ga ponudi. Na to ga uprašam, kje je tisti človek, ki piše tako lepe članke v list. On pravi, da je to njegov urednik in da se piše Jože Zavrtnik. Naj še malo opišem, kako sem tedaj videl pregledovati knjige. Nekdanji "zvesti" blagajnik KI. se je tiščal čez eno knjigo-in tožil, da mu knjige nikakor ne šti-majo. Jezil se je na društva in zastopnike rekoč, da ne znajo denarja pošiljat in numar pisat. Konda se je jezil pri pisalni mizi na društvene zastopnike, da skozi njih veliko denarja zgubi, ker so zastopniki za društvo in za list ter pošiljajo baje kar na Jed-noto ves denar. Vreščaj je ves potan preklinjal, da fali veliko rezitov in še na te, kolikor jih je, naj se sam vrag auskena, kaj da pomenijo. Tone Mladič se vedno pripravlja in špiči klajbos da bomo prej fertik. Konda vidi pregledalce v takem položaju, seže v žep po steklenico šnopsa in da vsakemu malo za požreti. Nato se malo nasmeje in pravi, da so njegove knjige prav, KI . . . pa ne razumem. Ampak tistega denarja, ki ga imam jaz zraven z asesmenti, pa nečem zgubiti. — Ko so flašeo izpraznili do dna, so sklenili, da bodo poročali na konvenciji, da so knjige v najlepšem redu. Taki učenjaki so bili tedaj. In nekaj teh hoče danes učiti sedanji odbor, kako se mora uradovati. Rečeni le toliko: če bodo ti profesorji pregledovali knjige Kon-datove Jednote, bode čez nekaj časa toliko falilo kot je pri "S. N. IV J. Da se vidi še večja hinavščina, vse — ampak da se opere, je obdolžil druzega, kteri sploh ni imel ničesar govoriti za list. J a j*a, taki so ti šekasti gospodje. Spotika se tudi vedno v S. N. P. J. Kaj ti pa mar, Konda, ali imaš kaj za govoriti zraven? In ti Majer in ti Skubic? Nič ne u-pijte, ini delegat je boino brez vas gotovo boljše napravili kakor pa če bili vi poleg. Zato pa: roke proč od delavcev in od S. N. P. J. — ker ste sovražniki obeh. Vaših naukov ne potrebujemo! CV hočete, jih delite svojim či t atelje m. kteri bi edino pametno naredili, da bi vas preuhali za tako hrauo, kakoršno jim dajete. Zahtevati bi morali druge kuharje, kajti hrana, kakoršno dajejo Konda—Majer—Skubic, ni še za prešiče. Vsem čitateljem Proletarca socialistični pozdrav. Ignac Žlemberger. IZ STRANKE Važno za naše sodruge! Na seji eksekutive "Slov. soc. organizacije v Ameriki" dne 4. septembra t. 1. je prišlo na razpravo tudi uprašanje, kakšno stališče naj zavzema glasilo — "Proletaree" napram listom, ki ne-opravično napadajo organizacijo ali nje člane, oziroma kakšno taktiko naj zavzema "Proletaree" v našem gibanju napram našim nasprotnikom. Ker je to uprašanje širšega pomena. in ker imajo eni Člani >rle-de taktike v tem oziru različne pojme — eni namreč so zato, da bije "Proletaree" neizprosen boj z vsemi nasprotniki, drugi pa so zato, da jih "Proletaree" kratko-malo prezira—se je sprejel predlog, da se glede taktike odpre javna diskuzija v "Proletarcu". Vsled tega pozvilja eksekutiva slov. soc. organizacije v Ameriki vse pisanja zmožne člane in sodruge, da izrazijo v prilog taktike svoje mnenje: Ali so zato, da preneha "Proletaree" z vsem odgovarjanjem proti našim nasprotnikom, da se jih ignorira, ali naj se vodi še v naprej neizprosen boj. Vsi dopisi in članki tičočih se te zadeve bodo predloženi pri prih. seji tega odbora v razgla-šenje rezultata, o Čemer se nato poroča v "Proletarcu". J. Petrich, tajnik. — Initernacionalna konferenca. —Z ozirom na vedno naraščajoče oboroževanje v Avstriji in v Italiji na vojno ščuvanje, ki se je začelo v obeh državah zopet buditi, se skliče proti jeseni italijansko-avstrijska soeialno-demokratična konferenca v enakem zmislu, kakor je zborovala o binkoštih 1905 v Trstu. Italijanski sodrugi žele, da bi bila konferenca v Bolonji, čas pa še ni definitivno določen. Najbrže bo koncem septembra ali pa začetkom oktobra. grobo ravno ko sem prišel iz starega kraja in pristopil precej k | hočem povedati še nekaj. Na dru-drušfvu Bratstvo Steel, O. in seni^cri konvenciji je predlagal Konda, bil izvoljen za zastopnika. Pisal | naj se njegovemu uredniku izreče mi je: vi mislite, da ste zastopnik j nezaupnica, ker ni dal pozdrava samo za društvo, jaz Vas pa imam.delegatov v list. Torej: on kot oglašenega tudi za zastopnika li-,'lastnik lista je vedel in ravnal Vsi vspehi posameznikov so zidani na neuspehih druzih. To je kapitalistični sistem. Kadar pusti kaka država aretirati malkontente, je to znak, da ta drŽava ni na trdnih nogah. Ko bodo delavci navrhu z agitacijo za posedovanje dela,takrat bodo manj na agitacijah vsled Žgube dela. Ko bo industrijalna mizerija dovolj globoka, bo služila za grob v kterem bo pokopan kapitali-zen.\ POZOR! Mogoče kdo misli, ds v Chicagi si dobiti taeega meaa kot v atari domovini. Ampak jO zmota! Pri meni a« dobi: domačo klobasa, domača suho meso, live kokoii čista kokoii io maso vse vrsta. One uajniije, blago najbolje. MIHAEL LACKOVIČ, 376 W 18th St., Chicago. Slovencem in Hrvatom! aaaaanjamo, da ladaluj*mo raanovratu« nhl^k p P° najnovejšem kroja. Unijeko delo; trpetno in lično UUlCItCr? v zalogi imamo tudi raane druge potreMčina, k epa. zalogi da ji v delokrog oprave oblak. Pridite in ogleju si nafto izJoibo. Z vaero spoštovanjem I.J.Dvorak l Co^ IJNION CIOIHIERS • TAILORS./si l, m.rM.i 'tmnri'iiEVJi —— Ob počitnicah, ko ste doma, je najlepša ? prilika za fotografiranje družine ali otrok. izkušeni fotografist izvršuje za . primerno ceno naj boljša dela. A) Pojdite tje. X 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. TBLEFON CANAL 2S7. USTANOVLJENO IMS. ................................ Slovenci Pozor! Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne teči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. j JURAJ MAMEK. ^ST ASS!i I ...........................Mili................... MMMMMMMMMMMMMMMMMMIMMMMIIMM POZOK! POZOR! Ste že brali povest Jungle? Jugo8l. del. tisk. družba bo v kratkem izdala povest, ki je izhajala pol drugo leto v "Proletarcu" v LEPO VEZANI KNJIGI. Knjiga bo obsegala nad 400 strani zanimivega čtiva iz amer. delavskega življenja. Povest je zajeta iz življenja čikaških klavnic in je pisana po znanem autorju Upton Sinclairu, ki je dal dovoljenje za slovenski prevod. "Jungle'* |e največ)! roman 20. stoletja!!! Ker je število izdaje zelo omejene, se prosi vse tiste, ki hočejo naročiti knjigo, da vpošljejo svojo naročitev prej ko mogoče, ker ina-če bi bilo prepozno. Cena knjigi se naznani pozneje. Naroča se pri upr. Proletarca. 587 So. Center Ave., Chicago, IU. CENA $1.25 ZEMANOVO "GRENKO VINO", j j je najboljše zdravilo evoje vrste, izvrstno sredstvo proti boles- !I nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec.Tatra je izdelana is zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. VK 7 P M X N 777 por Street. <; O. Z^EiiU^il, Chicago, 111. A Zdravljenje v 5 dneh brez tioža in bolečin AZSIRANJE Varicocele, Hydrocele **£,zfi Ozdravim vsaerga, k«lo» trpi na Varieoceli, Strletnri. Dalje ozdravim nalezljivo zastru^'enje, £|včne nezmožnosti, vojc«i i ««i r^---- avno ne bi vzel vsakega 'ho- kako se mu je godilo ves ess v ži-lzeta, nekdanjega ovčarja in m"i: , ali ti ne mi vidiš kakor na- vljenju, o dobrih časih, in v Se narja in zdajšnega izdajatelja bašč za naše delo; kar vrzi tvo- večji meri slabih. Po južini o 'Glasu Dolarja" v Chicagi. Nje-je plahte na voz, pa poženeva. poldne šel je ven na vrt V senco, gov obraz je kazal nezadovolj-Čakaj, glaž piva pa vendar mora- kamor je k malo tudi dekle prišlo nost. Njegovo lice in celo sta hi- r«ca igram va ie prej oberniti, ker se tako in mu celo namignila, naj sede la pa tako zgrban«ena, da je bil delavci in < dobro prileze v tej vročini. * in Jack je bil, nacavno, podoben sedemdesetletnem starč- izžemam. P Koliko ur delam jaz, prašašt seveda, zadovoljen. Svojo ku, ne pa 37 let staremu možu, ni slep in o Well, jaz nisem kakor drugi službo je vpravijal točno, kakor možu v polni možki dobi. Kraji j milodarov, dasi ima lepo svotico "rancherji", ako imam delavca, bi bil sebi delal, in 'rancher" kot Šiba na vodi, kcdar je segel po Žgsnju. Ko je zagledal prazne žepe, je zagrabil krčevito za stol iz prsi se mu je pa izvil globok vzdih. 44Ne žalosti se!" ga je tolažil zet. "Saj ve£, da imam lepe tisočake na raznih bankah. Ulogo berača .igram le pred slovenskimi delavci in obrtniki, da jih laglje odoben sem slepcu, ki ob cestnem jarku prosi ki rad stori delo kar je prav, sem j bil je zelo zadovoljen ž njim. Na- popolnoma zadovoljen. — Plačam T — Jaz vedno plačam po oziru delavčeve zmožnosti in pa kakor je plača v navadi. Tebi bode ugajalo tam pri nas, to vem; je prijeten kraj. Po 15 milj vožnji v oblaku prahu, ki se je uzdigoval za vsakim vozom, kakor za tovornim 'vlakom, sta po triurni vožnji kasno na večer vendar dospela na dom Mr. Browna. Hiša njegova je izgledala povsem komfortno; drevesa zasajena povrtu pa so metala hladno senco po zelenem lawnu na okoli in na hišo. Vse to je na Jacka, ki je bil že dalj Časa v hudih denarnih stiskah, bolj prijetno uplivalo, kakor je od začetka pričakoval. "Na hlevu bodes našel dovolj sena za ležišče. Jaz sem katoličan, in ne moram da bi "beL" člbvek, ki dela pri meni, ležal zunaj na prostem, ali v štoku slame pozimi in poleti. Po prijetni legi in dobrem počitku čez noč, se človek počuti pri delu bolje skozi celi dan." Jack je zadni čas že dalj časa moral ležati v box karah in zunaj po 14jungle", zato je bil s tem ležiščem popolnoma zadovoljen, in ni vprašal za posteljo v hiši. Taka zahteva bi se tudi ne bila spodobila takoj prvi dan. Točno ob pol petih zjutraj je na pol v sanjah vzbudilo Jacka iz spanja glasno ropotanje doli v hlevu, tako da je mislil, da čuje ropotanje železničnih voz, v katerih se je že tolikokrat vozil zastonj. Vstal je, se otresel senčnega prahu, napravil in zlezel po lestvi doli v hlev, kjer je našel dva hlapca ki sta krmila in čedi-la konje, in sta ga komaj opazila pri njih veliki zadregi z delom. Povedala sta mu, da sta z delom k malu gotova, in da jima je Mr. Brown naročil, naj ga nikar ne hodita precej prvo jutro budit, ker je morda potrebeni spanja in počitka. Jack ni nič pomišljal. prijel je za vile, in vsi trije so k malu nato korakali proti hiši k tridolarskega klobuka so viseli v hranilnici. pobešeno, kot obstreljeni ptici| 44Res je, kar govoriš," je pri- viharici peroti, ko se težko ranje na spušča na zemljo, ali v morje. mignil mu je že nekoč, da zamo-re, pričakovati stalno službo pri-njemu. Kako se je razvijalo prijatelj- mno liso. ki jo prehajala že v stvo mej njim in dekletom, je te- višnjevo barvo, okoli ktere so se ško reči, videlo se je pa, da jo širili rmeni kolobarji, ki so jam-Jack rad vidi poleg sebe. V cer- čili, da je že pred tednom dni tu-kev se nista več vozila z dru- ja roka pritisnila pečat na me-gim. temveč šla sta vselej peš, šetarsko in rokovnjaško lice za in sicer tudi počasi. kratkotrajen in očividen spomin. 44Kako je z denarjem?" je pozdravil tast došleea. 44Slabo," je zaječal zet. "Župnik v Jolietq ni šel na nastavljene limanice. On je zvit lisjak, drugo si lahko domišljaš." Po njegovem bledormenkastem obrazu so pritekli dve debeli solzi in njegove uatne so se nabrale v jok. 4 4 Ne kisaj se, kot otroče, ne igraj komedije," je osorno spre- trdil tast. 44Nisem se vzburil, ker nisi prinesel polne žepe ameriških Žito je bilo požeto, omlaČeno in spravljeno v žitnice. Mr. Brown stopi nekega jutra po za-jutrku k njemu z litftnieo v roki, češ, da obžaluje, da ravno nima več dela zanj. Jacku se je precej čudno zdelo, zakaj se je farmar tako hitro premislil, radi stalne službe, in ko je šel v kuhinjo, da se poslovi od njegt8^ name"°V, \ re8' den za dva druga delavca. Stelli n,co nf, dan! KaJ * b,loT Ce DC moraš o skrbeti nov, svilen te • • • gvant. 44Yes," je dejala Stelli, "Resnico, čisto resnico, hočem 44mislil je že res. da — ta capin." povedati," je naglo segel vmes Tri dni kasneje. 44 Ta človek je zet, ko je opazil, da je tast segel popival in razgrajal po salonih po črnilniku. 44V vlaku sem se že cele tri dni. Pravi da je de- sešel s g. Krvosesom. Izdelala sva lal na farmi, denarja pa nima fin načrt, ki mora prinesti v krat-njg »» kem času toliko ^lenarja, da se 44Kam bomo s temi 44trampi", bova vozila v avtomobilu in plju-čez dalje več jih prihaja. Mesec vala na tiste ošabne slovenske de-na 44chain gang" mu ne bode lavce, socialiste in svobodomisle-skodovalo," je rekel sodnik ce, ki so naju razkrili za ljudska "Thirty days." sleparja. S kolodvora v Jolietu Po 30 dneh je bil Jack zopet sem odšel naravnost v župnišče. prost. Od tistega časa je zgubil Župnik me je sicer sprejel pri-vso vero. Na 4< Mo *»■ vee krajih le prelnlcnj.ata oble- rit'om vodo •„ p„,inom. ZadnjeRa f"nJ' 180m narofn.ke. Od l.n ,.1.^/1/...»!--L . 1 _ ' TOltl t? O Iti . 1 I mOCTA ,f btllPOItl 10 — Staremu prijatelju, ki se je v dolgih letih izkazal, je treba »hraniti zvestobo. Kdor trpi za nadležnim prehladom, naj ne poskuša vsa mogoča iu nemogoča sredstva, ampak naj si preskrbi takoj pristni "Pain Expeller Naj se drgne ž njim krepko po vratu, prsih ter stopalih in takoj >o dobro. Pain Kxpeller se lahko dobi v Ameriki po vseh lekarnah za 25 centov steklenica. Treba pa je paziti, da so dobi »ristnega z varstveno znamko s sidrom. Podpisana se priporočava Slovcnccm za mnogobrojeno-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane. I Šajnck & Hans 587 S. Center Av Chicago, III. M. A. Weisskopf, M, D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 885 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, III Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St.. U Salle. Ill < \ Toči tvc, gostilni podrejen« pijaA« in*« priporoča rojakom aa obilen obisk. izpostavljeni mrazu in nosti se ubranijo dolgo mu boleban ju zareuma" in neuralgijo, ako rabijo Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain* Expeller, ko čutijo* prve pojave. To sdravilo odgovarja zahteva* nemških zakonov in ima na oporekljiv rekord tekom 35 ~ let. V vseh lekarnah, J5 tin 50 centov, ali pa pd izdelovalcu. F. AD. RICHTER & CO^ 215 Pearl St., New oporek a Joseph Kratk] 575 W. 17tti St.. Chicsfo. III. Izdelovalec najfinejših cl§ vsake vrate. * Na debelo in drobno. Sveti kruh in fino pecivo dobite v* v hrvatsko slovenski pekarni Curiš i Rada ko vi 623 80. Throop Street Vosi tndi na dom CHICAl KUPUJTE PRI Albert Lurie Co., 567-69-71-73 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Velika trgovina 1 mešanim blagom. Zmerne cene vsak dan. POZOR) SLOVENCI! POZ« saloon s modernim kegljisČea Sveie pivo v eoddkib in bntflty in druge rasnovrvtne pijače ter oa^j smodke. Potniki dobe iedao po diiče ta nizko ceno. Postrežba točna in lsboma ' Veem Slovencem in drugim Slew se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 56* SO. CENTEB ATE, CHUU G.Vflkour 559 W. IS St. Chicsro. Popravlja dežnike in v*Pe P° primernih cenah. 44Le urno, le urno," ga je po zdravljal tast. 4 4 Grlo je suho, kot saharska puščava ob najhujši vročini. Če je grlo suho, so pa suhi tudi moji možgani." 4 4 Preko ceste, teh par korakov ne boš umrl," je rekel zet in ga poredno in na lahko vdaril z dvema prsti po licu, ga prijel pod pazdufio in zavil preko ceste . . . Kadar se brijete stopite vedno v brivnico I. razreda, to je pri Louis Polka, 461 W. 18th St., Thalia Hall Bldg. CHICAGO, ILL. ka zanimala obedovalce bolj, kakor zajutrek na mizi. Eden iz med njih je celo v nekem nerazumnem tonu izjavil proti dekletu nekaj, vsled česar je dekle na- je hodil kupovat na Randolph trg tam sem sel v mesto, v kterem je triumvir dragonee faliral s sta ali ga je pa priberačil pri roja- . , v , T A L lil 1.! n n f rvlllr A „lcano. lam je ona se le siaoa. ,>e kih, ki so si toliko opomogli v Ameriki, da v obližju Chicage lastujejo hišico in majhen vrt- to precej nakrrmžilo svoj obraz, Xllst' žltanja sploh ni bil in postrani pogledovalo Jacka. lbjrfljiv Pil je vse> že je poUlo Po zajutrku je gospodar pos- , lal Jacka z vozom na polje, kjer , ... , , so vozili požeto snopje v stoke, in Ka'alec nma ,m. Je kafal lleset delali brez počitka do poldne. 0!d°Poldne- ,Tast Je večkrat ne: poldne niso djali konj v hlev, m,rno VO^ednl na uro in proti temveč privezali so jih k vozem, jim dali dovolj ovsa in malo sena, sami pa so šli v hišo k jnži-nji, kjer je vsem šlo bolje v slast kakor zajutrek. Jela je bilo na mizi dovolj in različnega; in snaga v najboljšem redu. To je bilo v četertek; ob koncu tedna je bil pa Jack že popolno domaČ pri Brownu, in gospodar ga je v nedeljo zjutraj vprašal, če bo šel ž njimi v cerkev. Jack je tem raje obljubil gospodarjevi želji, ker je videl, da bode tudi dekle šlo v cerkev, in se je radi tega pokazal bolj religioznega, kakor je v res- vratom; seminje je pn vzel v roke razglednico, na ktero je 7. svojo nerodno, mežnarsko, ovčje pastirsko roko zapisal zet: 44Jutri ob deseti uri dopoldne v Chicagi. Slabo! Tvoj udani zet." Kedar je tast pri čitanju prišel do besede: slabo, je vselej po-šteno po kranjski navadi zaklel. Po kletvici je pa želel, da naj h. . .č vzame* vse socialiste in svobodomislece. Za tem je molil rožni venec talijanskih kletev, kterih se je naučil od talijanskih opekarjev in zidarjev, ki so ho- nici bil. Druga dva hlapca sta dili delati na Kranjsko. Za klet- šla v nedeljo zjutraj domu; nato vinskim rožnim vencem je pa se- v cerkev in v mesto, kajti tudi gel po steklenici z zeleno pijačo, ona dva bila sta 44dobra člana Takrat je nabral svoj obraz, v svete eerkve.M kterega so žganje in druge oseb- .Tack se je toraj peljal žnjimi ne in malovredne in nizke nava- v cerkev, sedel je na drugem se- de zarezale globoke zareze lahko- dežu za pervim poleg zalega de kleta v židani obleki, tako, da bi bil celo pes zamdel prednjo. Brown je bil nad vse zadovoljen t njegovim- zadržanjem v cerkvi, živca, malopridneža in pridaniea, v vesele gube, z desnico je pa svoje šČetinaste in pobarvane brke sukal kot dvajsetleni fant. V veži so se zsčuli težki in o- prenočišča nisem dobil. Se isti dan sem moral naprej. Klatil sem se po vseh ilinojških vaseh in mestih, kjer so naseljeni Slovenci, pa nisem dobil toliko naročnikov, da bi pokril potne stroške. Povsod so se me ogibali kot okuže-nenca in otroci so na ulici kazali s prstom za menoj in se smejali poredno. Ako ne verjameš, poglej moje žepe." Zet je obrnil žepe narobe, da bi dokazal, da je snh. da nima beliča v žepu. Tast je med govorom postajal nervozen. Roka se mu je prešla Naročite se na Vredno poskusiti. Mnoge stvari na tem svetu niso vredne poskusa, čeprav se ze-| 10 hvalijo v oglasih. Ampak če Slo vensko-angleško slovnico, kaka stvar popolnoma zadovolji v • . tisočerih slučajih, je gotovo vre-1 SlovensKo-anglesKi tolmač in larijskih krajih kinin? Ker so do-i Angleško-slovenski slovar. seženi učinki zadovoljivi. Iz iste-, Vge tH knjige y gtane k ga vzroka se uživa Tnnerjevo a- 0Q in jo Jobig pri meriško zdravlno grenko vino pri M. Lackovtč »78 West ISth St., C k te MODEBNO OPREMLJENA SLOT SKA TBGOVINA Z JESTVDOl (GROCERIJA.) Najboljši rii, kava, taj, moka I eploh vsakovrstno domače in pceM eko blago vedno eve ie po najaii|h na prodaj. Na zahtevo razvaiam blago tai dom, za kar nift ne rafanim. /J 1 vseh boleznih želodca in drobja, V. J. KUBELKA AND CO. pri malokrvnosti in pri živčnih 538 W. 145. St. New York, N. Y. neredih. Vredno je poskusiti v takih slučajih. Pomneč, da zdrav prebavni ustroj poraenja zdravje celega telesa, se bi moral vsakdo potruditi, da ga občuva vseh ne-prilik. Ilržo ti tek oslabi ali prebava upeša, začni piti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Jos. Triner, 1333— 1339 So. Ashland Ave., Chicago, Illinois. Primerih delo dobiš le, ako si zmožen angleščine. Leopold Saltie ODVETNIK v kazenskih in eivilnik zadevi Auto Phone 6065. Office Phone Main 3065 Reeidenee Phone Irwinf j URAD: 27 METROPOLITAN BU Severozap. ogel Randolph • in La Salle uliee Stanovanje: 1217 Sheridan Ro»4L —a------------ ----i HALO! HAlJ Kam pat — Na sveie pivo is dobrega vina k Frank Mladiču 611 S. Center Ave„ tam se bomo imeli po domače." To je pogovor s ceste, ki priia • jem saloonu. Frank Mlad 611 S. Center Ave., Chi( Dr. W. C. Ohlendorf, M. Zdravnik xa notranje bolesni ln ranocelnik. Iz«iravniika preiskava hrf*j»!»iae-ftati je le zdavila, 647 in 649 Blue II Ave., Chicago. Za dne ure. Od 1 po pol. Od 7 do 9 zvečeT. Isvea Chi iiveči bolniki naj piMo alovensfc POZOR! Uniformirani člani drnšt.NARODNIH VITEZOV šl. 39. S.N.PJ- * prirede dne 12. septembra t. 1. drugo domačo zabavo V MALI DVORANI DRUOEOA NADSTROPJA NARODNE DVORANE, 1802 PREJE 587 S. CENTER AVE. Zabava se prifne t orno ob 2 uri popoldne. Cisti dobitek zabave je namenjen bolniški blagajni uniformiranih članov Nar. Vitezov. « Ustopnina prosta. K obilni udeležbi vabijo ' Uniform, druitveniki. SE LI BRIJETE SAMI? Mi Vam oferiramo britev za 12.00 izdela« najboljiega materijala, ki se prodaja za $4.00. nam zagotovi in prinese IOnO novih odjemi k tisočem druzih, kterim smo prodajali ti 1876— to je 33 let pod tvrdko Jos. Kralj, v so iznaili, da so naie britve is najbolj^gs 1 rijala in da jih najbolj zadovole. Vsaka 1 britev je garantirana in mi damo v slučaju,^ komu britev po volji, damo popolno zado« dotičniku. Nihče ne more oceniti britve p' ie ni rabil. Ker vemo, da so nafte britve dobr« lahko tudi garantiramo. Cena tem brltvMi J $2.00. Brusimo tudi stare britve, za kar rahi 25e. za Chicago. Za izvea mm plačati 5c več za poltnino. ■■ JOS. KRAL, 417, 41», 421, 423 W. 18th CHICAGO, ILL. i Dp. Wm. A. Lurie, IZKUŠEN ZDRAVNIK. 1 Ordinwje: Auda'a Dr»iff Store, 6tl Centre a ve., od 11—12 po doe»J Drug i urad: 100 8tate St., Room 210. od 4—5 n»e popoldne, Izvzetnl nedelje. Stanovanji: 1757 W. 22nd Strut. Telephone, Caaal 85!