V Celju, dne 23. februarja 1911. Ist« 8. fcbaja v Rak Četrtek; ako j« ta dan praznik, pa dan poprej. — Tse poSiljatTe (dopisi, reklamacije, vprašanja Itd.) jo poSiljatl aa naslov: ,,Narodni Llat" w Celja. — Reklamacije so pefitnine proste. — Uredništvo: Sehillerjeva cesta £iev. 3. »Narodni Liit" stane za celo leto 4 K, ca pol leta 9 K, ca Četrt leta 1 K. Za Ameriko in droge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina tf iiiaSnje vnaprej. - Ncameina itevlika «tane (S »in. Oglasi se raCnnajo po 19 vinarjev ena petit vrsta. — Pri veCkratnih objavah znaten popnst po dogovora. Pristol bine z* oglase je plaCevati po poiti na naslov: „Narodni List" v Celju. Kaj bo s sejmi? Že mesca grudna lanskega leta je bila za vec okrajnih glavarstev izdana prepoved prirejanja sejmov za govejo živino. Utemeljila se je prepoved s tem, ker se je na sejmih v Wildonu in v Lipnici zapazila kuga na parkljih in gobcu pri govedu, ki je bilo privedeno — kakor je to dognano — iz Hrvaškega. Strah pred razširjanjem te kuge je napotil vlado do tega, da je izdala to prepoved tudi za več okrajnih glavarstev na Spodnjem Štajerskem. -Umestno je, da se skuša preprečiti razširjanje kuge. A pozneje je bilo le še par slučajev kuge v nekaterih hrvaško-obmejnih občinah, drugod o njej m ■sluha ne duha. Vendar so sejmi še danes prepovedani, In naša živinoreja trpi velikansko, neprecenljivo škodo. Promet z živino je skoro ves ustavljen, osobito v od železnic oddaljenih občinah. Marsikateri kmet ima živinče na prodaj, a ne more prodati, ker kupca ni. Kadar se vršijo redrii sejmi, so kmetje večinoma prav dobro informirani o spremembi živinskih cen, sedaj pa morajo kar na slepo prodajati in kupovati. Kdo more preračunati škodo, ki jo vsled tega naše kmetijstvo trpi? Kakor je potrebno in upravičeno, da se izdajo take odredbe za občine, kjer je sum, da se nahaja Kuga, tako kvarno in v silno škodo, če se taka prepoved raztegne tudi na občine, ki so daleč naokoli te kuge popolnoma proste, a se vkljub temu ne smejo tam vršiti sejmi. Beda vsled tega je grozna, kmet ne dobi denarja iz ničesar, akoravno ima mnogo živine, ki bi jo na sejmih lahko in dobro prodal. Povsod se čuje en glas: sejmi se naj odprol — Dolžnost vseh občin in ljudskih zastopnikov je, da nujno storijo vse potrebne korake, da se odprejo sejmi v krajih, kjer ni sledu o kugi. Veliki in živahni sejmi se vršijo navadno v Št. Jurju ob. J. ž., na Teharjih, v Laškem trgu, na Planini, v tembergu itd., kamor tudi radi prihajajo t«Ji kupci. V nobenem teh krajev pa sedaj ni sejmov, dasi ni bilo slišati, da bi bil le blizu teh krajev kak slučaj kuge na parkljih in gobcu pri govedi. Vkljub temu se pa opaža, da prihajajo v vsu te kraje kupci in pokupijo precej volov, navadno te mesarsko težko blago, druga živina pa ostane, domača kupčija je mrtva. Ako torej ni nevarnosti, da se n. pr. z na Planini kupljenimi voli, ki se tam vkupe zgonijo in peljejo k nakladanju v št. Jur, zanese kuga, bi se tudi menda ne zanesla, če bi se živina iz neokuženih občin prignala na sejme v isto-tako neokužene občine. Podpisani objavlja spodaj obliko prošnje, katero naj vsa županstva prizadetih občih čim najhitreje spišejo ter podpisano in opremljeno z uradnim občinskim pečatom vpošljejo na ckr. namestnijo v Gradec. Prošnja se naj glasi: C. kr. namestnija Gradec. Od začetka grudna 1910. je vsled na sejmih v Wildonu in Lipnici zapažene kuge na gobcu in pai-Mjih pri govedi izdana prepoved za prirejanje sejmov v področjih okrajnih glavarstev Celje, (Gor-njigrad), Konjice itd. Prosimo si. ckr. namestnijo, ■aj blagovoli nemudoma to prepoved preklicati tei opiramo svojo prošnjo na sledeče razloge: Dasi je prepoved v okolišu občin, ki mejijo na Hrvaško, odkoder se je baje vtihotapila kuga, ko-Hkortoliko upravičena, da se prepreči razširjenje kuge, je na drugi strani velikanska škoda in izguba dohodkov iz živinoreje za vse druge občine, v katerih ni najmanjšega sledu omenjene kuge. Drugič: Kmečka denarna stiska vsled te prepovedi postaja neznosna; odkod naj vzame kmetovalec denar za davek, ako je ves promet z govejo živino skoraj ustavljen? Tretjič: Živinski kupci izgubijo neizmerno časa s težkim iskanjem živine po hlevih, kmetovalci p« so, ker ni sejmov, slabo ali sploh neinformiranj o cenah, kar povzroča znatno denarno škodo. Na podlagi teh tehtnih vzrokov prosimo si. ckr. namestnijo, naj blagovoli nemudoma ukreniti, da se prepoved prekliče. Županstvo občine...... dne........ župan. Občine in slovenski poslanci, storite svojo dolžnost, in vlada bo morala slišati ljudski glas! Št. Jurij ob J. ž., 18. svečana 1911. Josip Drofenig. f ■■ Dr. Verstovšek pred desetimi leti. Ker se dr. Verstovšek po shodih in po časopisih rad hvali, da je on nekdaj že nosil v srcu to prepričanje, za katero zdaj oznanja boj in smrt »liberalcem«, ne bo odveč, ako povemo našim či-tateljem sledeče: Dr. Verstovšek, danes klerikalni priganjač in politik, je bil svoj čas kot visokošolec član društv., »Triglav« v Gradcu, ki je društvo naprednih slovenskih visokošolcev. To društvo je dne 14. julija 1901 obhajalo 251etnico svojega obstanka. Ob tej priliki je poslalo društvo kot svojemu nekdanjemu članu sliko takratnih članov društva. In ob tej priliki je pisal dr. Verstovšek društvu »Triglav« pismo, ki se še danes tamkaj hrani v večen spomin in na večno sramoto značajnosti tega najnovejšega preroka klerikalne stranke. To pismo se glasi: >Slavno akad. tehn. društvo »Triglav«! Izrekam slavnemu društvu najtoplejšo zahvalo za podano sliko cenj. gg. članov društva »Triglava« o priliki petindvajsetletnice. Slavno društvo mi je zares storilo s tem»nr»lvečje Veselje, tembolj, ker se čutim še vedno ih povsod »Triglavana« z idejami in stremljenjem, katero sem gojil kot dijak okoli tega tako važnega ognjišča slovenskih akademikov. Priznati Vam moram, dragi tovariši, da me je vest o ustanovitvi klerikalnega društva »Zarje« v Gradcu presenetila. Začudeno sem premišljeval, kako je bilo mogoče, da se je narodilo ravno sedaj tudi med graškimi dijaki gnezdo hinavstva In nazadnjaštva. Te Ideje kranjskih klerikalcev še zastopa ;.kademično izobražen dijak?! Jeli to mogoče? Sveta naloga »Triglava«, ki bode gotovo trdno stal ojačen po svojih tradicijah, je, da gleda tem nadkatoličanom rimskim strogo na prste In Jih pri vsaki prilikf razkrinka, da se pokažejo svetu v pravi lučL Odkar se Je narodil ta zmaj, bo-dete vi krivoverci v očeh vseh njihovih pristašev. Radi tega pogumno in trezno v boj, da starete glavo zmaju! Za Vami stoji cela Četa starih »Trigla-vanov«- ki Vam bodo radi pomagali uničiti to na zadnjaško gibanje med dijaki. Mnogo sreče! Srčne pozdrave vsem gg. »Triglavanom«. Z odličnim spoštovanjem K. Verstovšek, ckr. profesor. Maribor, 14. jul. 1901.« To — brez vsake nadaljne pripombe! — v zabavo in pobožno premišljevanje našim čitate-ljem! — Le bolj odločno! ObčineRečica, trg Mozirje, okolica Mozirje in Kokarje so s slovensko spisano prošnjo dosegle, da se je pri oddelku c. kr. finančne straže na Rečici ustanovilo boletiranje užitnine za kuhanje žganja. S tem se je prebivalstvu teh štirih občin okrajšal dolgi pot k davčnemu uradu v Gornjigrad. Dobro znamenje je, da je ob sestavi te prošnje prevagovalo mnenje, da se morajo slovenske prošnje pri višjih uradih ravno tako sprejemati, obravnavati in ob danih pogojih uslišati kakor nemške. Ravnopravnost slovenskega jezika je namreč z zakonom zajamčena. Slabo znamenje pa je, da ni finančno deželno ravnateljstvo te prošnje rešilo v slovenskem, temveč po svoji stari navadi v nemškem jeziku, dasi je bilo v smislu zakona dolžno na slovensko vlogo odgovoriti v slovenskem jeziku. Slabo znamenje je tudi, da je,le jedna občina vrnila odlok, naj se ji do-pošlje slovenski, kar je tudi dosegla, druge pa so se zadovoljile z nemškim ter so višjim oblastim molče namignile, naj še le naprej prezirajo slovenski jezik. J i političnega stfrta. Kranjski deželni zbor je imel zasedanje 17. in 18. t. m. Na željo vlade je spremenil zakonski načrt glede lOmiljonskega posojila, katero najme de- žela za melijoracije, v resnici pa za izpolnitev nekaterih obljub, ki so jih ob volitvah tako bogato sipali klerikalci v oči svojim volilcem. Da takšno gospodarstvo mora peljati v prepad, je več kot očividno. Še bolj so pokazali klerikalci, kaj pra-zaprav nameravajo, v seji 18. t. m. Sklenilo se je, da ima veljati kot od deželne uprave odobrena zadružna organizacija na Kranjskem edino le klerikalna Zadružna Zveza v Ljubljani, in tej se na, da doslej nabrani zaklad za slovensko vseučilišče, ki znaša okrog 700 tisoč kron, kot brezobrestno posojilo. Vsakomur je jasno, da so klerikalci tako z od vsega naroda nabranim denarjem podprli svoje gospodarske naprave, ki so bile blizu poloma. To je najsramotnejše narodno-izdajsko dejanje. Klerikalci so pokopali vprašanje sloveh-skega vseučilišča, da rešijo svoje gospodarske zavode. Državni zbor. (z poslanskih krogov se čuje, da bo zasedal državni zbor do 7. aprila. Potem bi bila kake 3 tedne pavza, v kateri bi se sklicali nekateri deželni zbori, med njimi baie tudi štajerski. Nemški listi se vsled spremenjenega stališča klerikalcev napram vladi tudi glede štajerskega deželnega zbora nadejajo najboljšega. V ogrskem državnem zboru . so končali po dolgi razpravi debato o avstro-ogrski banki in se je vladni predlog glede skupnosti banke z veliko večino sprejel. Zakonski načrt za dveletno vojaško službo namerava vlada predložiti že pred Veliko Nočjo državnemu zboru. Cuje se, da bo zbornica predlogo rešila že v poletnem zasedanju. V vojnem odseku avstro-ogrskih delegacij se še vedno razpravlja o rekrutnem kontingentu, o spremembi vojaško-kazenskega zakonika, o dveT letni vojaški službi itd. Češki agrarec Stanjek se je ostro izrekel zoper takšni način dveletne službe, kakor ga naznanja vojni minister, da bi bila ta dveletna služba omejena samo na nekatere armadne oddelke in bi na drugi strani zahtevala tako silno zvišanje stanja moštva in tako velike stroške. Taka sprememba bi za prebivalstvo ne bila nikakšna korist. Stavil je tudi predlog, naj bi se uzakonila pravica absolventov zimskih kmet. šol do dopusta po drugem dosluženem letu. Vlada in češki deželni odbor. Vlada je odklonila prošnjo češkega deželnega odbora, da bi se mu dovolilo zvišanje deželnih doklad od 55 na 65 odstotkov. Kot odškodnino pa preptlšti država češki deželi svoj del dohodarine od žganja in osebne dohodarine, kar je znašalo za minulo leto 3 mi-Ijone, letos 4 niiljone 700 tisoč kron. Obisk srbskega kralja pri italjanskem kralju v Rimu bi rada naša avstrijska vlada podcenjevala, oziroma mu odrekla vsak političen pomen. Kako vara sebe in javnost, je razvidno že iz tega, da je srbski minister za zunanje zadeve, dr. Milovano-vič, ki kralja na potovanju spremlja, imel važen razgovor z italjanskim ministrom za zunanje zadeve San Giuianom. Črnogorski kralj Nlkita potuje na obisk v Pe-trograd. Tam ga pričakujejo za 3. sušca. Protivojaško gibanje se je pričelo na Španskem. Vojaške oblasti in policija strogo zasledujejo povzročitelje gibanja. Več anarhistov so zaprli. Med Rusijo in Kitajsko je prišlo .do napetih razmer zaradi trgovskih zadev. Kitajska namreč noče priznati nekih zahtev Rusije glede ruske trgovine v Mongoliji. Ako se Kitajska ne uda, zasede Rusija kitajsko mejno mesto Kultča. BckfH«. Zopet važna razsodba v prilog slovenskemu šolstvu. Občinski zastop Štanjel-Strojna na Koru-škem je sklenil, da se ima tamošnja šola, ki je bila utrakvistična, t. j. v nižjih razredih dvojezična, v višjih nemška, spremeniti v slovensko. Koroški deželni odbor je ta sklep razveljavil; občina se je pritožila na državno sodišče, ki je pritožbi ugodilo, ker je videlo v postopanju deželnega odbora kršenje državnih osnovnih zakonov. Vkljub tej razsodbi je koroški dež. odbor na svojem stališču vztraja!. Zato se je občina pritožila na učno ministerstvo, ki pa je pritožbo zavrnilo. Občina pa je šla s pritožbo na upravno sodišče, ki je 16. t. m. o stvari razpravljalo. Razveljavilo Je zadevne sklepe dež. odbora )n učnega ministerstva kot nepostavne, kei 'se mora § 6. državnega ljudskošolskega zakona, aH se naj poučuje na eni ali drugi ljudski šoli v tem ali onem jeziku, presojati vedno v zvezi s § 19. državnih osnovnih zakonov. Za slovensko ljudsko šolstvo na Štajerskem in Koroškem, osobito ob mejah, je ta razsodba velikanskega pomena, zato bomo o njej še govorili. .»Ravnatelj« Franc Jošt v kazenski preiskavi. Znani bivši ravnatelj celjske Zadružne Zveze, ki je preskočil lani h klerikalcem, je v kazenski prt-: iskavi, ker je kot revizor nemarno opravljal svojo dolžnost in je tako sokriv pri konkurzu »Glavne posojilnice« v Ljubljani. Ljudsko štetje na Spodnjem Štajerskem. V celjskem sodnem okraju so našteli letos 42.381 duš (proti 39.766 L 1900); v v f a n s k e m 11.ti2 (10.837); v šmarskem 17.426 (18.170); v g o r n j egf a j ske m 15.293 (15.717); v laškem 30.563 (27.381); v konjiškem 22.018 (22.208); v ljutomerskem 14.694 (14.154); gornjeradgonskem 12.858 (12.637); v š e n 11 e n a r č k e m 17.568 (17.592); v slove-njebistriškem 19.535 (19.331); v mariborskem 56.815 (52.662); v ormoškem 20.843 (20.067); v ptu j skem 48.634 (47.991); v rogaškem 12.048 (11.683); v kozjanskem 18.248 (17.786); v brežiškem 20.507 (19.401); v sev-niškem 11.449 (10.779); v s 1 o v e n j g r a š k em 13.008 (14.243); v š o š t a n j s k e m 14.398 (14.177); in v marberškem 15.060 (15.590). Kakor je iz teh številk razvidno, je število prebivalstva nazadovalo v šmarskem, gornjegrajskem, konjiškem, šentlenarčkem, slovenjgraškem in marberškem okraju. * Prebivalstvo štajerske dežele je štelo t. 1910 1,347.148 duš, letos pa za 83.160 ali za 6.179 odstotkov več, torej 1,430.308 duš. V teh številkah vojaštvo ni ušteto. ''■'■•*" O črni smrti ali kugi, o kateri zadnji čas toliko poročajo različni časopisi, kako silno še širi po Aziji, bomo prihodnjič spregovorili obširneje. »Slovenski Gospodar« je iztuhtal veliko modrost, da je celjska slovenska tiskarna za Sloven-* ce brez pomena, da, celo škodljiva, ker se v njej tiska »liberalno« časopisje. Brez pripombe. ^Neverjetno se razvija pomorsko mesto Pulj. -število prebivalstva je v zadnjih 10 Testih naraslo od 45.000 na 70.000, torej za 47 in pol odstotka. Naš listek. Ker nas je priobčevanje romanu »Tast Kondelik in zet Vejvara« zadrževalb, da nismo mogli že ta mesec pričeti s priobčevanjem lepe kmečke povesti »Muzikant«, javljamo cenj. - čitateljem, da., pričnemo z nje priobčenjem "V prvi števi*ki marca. . , ' J:i Iz šolske službe. Nastavljeni so: ža stalnega -učitelja oziroma učiteljico: pri Sv: Duhu v Ločah učitelj FiL Ferk, v Novi Cerkvi pri Ptuju • učitelj Jožef Hladnik, pri Sv. Bolfenku v Slov. Gor. uči-i teljica Josipina Belšak in na Vranskem., učiteljica Amalija Jezovšek. . , . ', Uvoz živine na Hrvaško. Hrvaška deželna vlade je prepovedala uvoz goveje živine iz političneg, okraja Celje zaradi kuge na gobcu in parkijih ter uvoz svinj iž političnih okrajev Ptujčin Brežice zu ' 'radi svinjske kuge in rdečice. Sveže tpesip se snie uvažati nži FIrVaško samo s certifikatom , Živino-zdravnika, kateri mora žival ogledati pred klanjem in pozneje tudi meso. ^ffl^ffc a •• t-, r: ni »sinbo.^f, ■ '•'■•" v ; ■.-.»-..l ašrji* Vojnik. Vesel je izid ljudskega štetja pri nas Slovenci smo krepko napredovali vkljub »uradnemu« štetju. Našteli so v našem trgu 777 prebival cev, od teh 401 Slovenca in 365 Nemcev. (L. 1900 je bilo še 454 »Nemcev« in 371 Slovencev!) Žalec. V našem trgu se je naštelo 1352 Slovencev in 17 »/Nemcev«. Št. Peter v Sav; Dol. Pri nas so našteli-letos 1378 prebivalcev. 'i Škofjavas pri Celju. Pri nas so našteli 3450 prebivalcev, med temi 7 »Nemcev« (1. 1900 je bilo še 31 »Nemcev«!). Kalobje. Naša občina šteje glasom zadnjega ljudskega štetja 1405 duš Jurklošter. Ljudsko štetje izkazuje v naši občini 3020 duš. Gotovlje. V naši občini imamo po letošnjem ljudskem štetju 790 duš. Laški trg. Tudi pri naš je izid ljudskega štetja za nas Slovence razveseljiv. Leta 1900 je bilo 842 prebivalcev, med temi 485 Nemcev in 344 Slovencev; letos pa se je naštelo 481 Nemcev (torej nazadovanje) in 399 Slovencev (torej jako lep napredek!) Kakor je videti, se bajka o spodnještajersken nemštvu občutno krha!' Iz Laškega trga. Pred nekaj dnevi je šel s tukajšnje pošte poštni sel po cesti v Rečiško dolino Nakrat se mu pridruži mlad mož in ga vpraša, če ima denar s seboj. Ko mu sel odvrne, da ne, izgine neznanec v gozd, a se čez četrt ure zopet prikaže, z debelo gorjačo v* roki. Orožniki ga iščejo. Sploh bi naj gledali, da bi laški okraj, iz katerega se večkrat Žnjejti slična poročila, nekoliko očedili. / - - • : •..-.. Laški trg. Naša javna ljudska knjižnica, ki- jo vzdržuje tukaj v poslopju Pivnice § 11. v prostoru Bralnega društva »Klub slov* napr. akademikov v Celju«, je štei& lanr obiskovalcev in razposodila nad 100Q .knjig. Upamo, da bo zanimanje za knjižnico začelo Še bolj rasti in s tem tudi število izpo-sojevalcev, osobito iz okolice.; / i Sv..Krištof pri Laškem. Prihodnje dni se. bodo vršile v n^>» občini 6bčinske; volitve. Med; vplilci vlada skrajna neza^fovoljhost s sedanjim občih O Lr J tv> Ai^knvnM - '■' Ir-i nlr A^A j n/vmiU društva v iskrenih besedah častital slavljencu k njegovemu zasluženemu imenovanju, mnogoštevilna množica pa je priredila g. nadučitelju uprav navdušeno ovacijo v dokaz, kako priljubljen je g. Kramar v vseh slojih tukajšnjega prebivalstva. Sv. Štefan pri Šmarju. Pri nas se je 20. t. m. poročila gospodična Neža Esih z g. Francem Mlinarjem, posestniškim sinom nad Slomom šentjui-ske župnije. Otrok zgorel je pcsestnici Mariji Rojnik v Dobertešivasi. 16. iebr, je pustila 3 otroke same v sobi. Na klopi pri peči je stala 41etna Francka. Naenkrat je siknil plamen iz poškodovane peči tn vžgal dekletovo obleko. Sirota otrok je vsled opeklin umrl. • Dramlje. O misijontr~v Dramliah, ki je bil namenjen samo »Narod. Listu«, smo poročali že v zadnjem listu. Tu Je nekoliko cvetk iz bogoljub-nega dela misijonarjev. Naš somišljenik nam piše: Vi nimate pojma, kako ljuto se je delalo proti »N. L.« na prižnici in v spovednicah, tako da sem sedaj prepričan, da drugega greha ni kot brati, posebno pa še plačevati napredne liste. Kdor je naročen na »Nar. List«, ga je imel misijonar v delu tri četrt do eno uro, imenoval ga je svinjo itd. Vsak »liberalec« je pri njem »prešestnik« (o vi presneti »liberalci« kaplan Berk, šlamberger, župnik Ilešič, Šorn itd!!) "»Narodni List« je — tako so pravili misijonarji — v zadnjih izdibljajib (zakaj potem cet teden rhi-sijona zopet »Narodni List«? Op. uredn.) Posebno se je izkazal misijonar Kitak, ki je naravnost lažnivo zavijal besede »Nar. Lista«. Ta' je pOtočal svoj čas o prestopih k ftiteranstvu v Ptuju in za-smehljivo pripomnil, da je za lutrovce tb silno majhna žetev. Kitak je pa zavil stvar tako, češ da je bilo »N. Listu« žal, da jih ni prestopilo več; (Kaj takega je zmožen samo kak duševni revček ali pa — lopov! Op. uredn.). Da je celo proti tukajšnjemu trgovcu Jarnoviču v spovednici oznanjal bojkot, presega vendar vse meje. Enemu izmed spovedo-vancev je dejal: »Aha, ti pa Jarnoviča podpiraš, bodeta oba pogubljena«. Da se je posebno rohnelo na ženske, naj može spreobrnejo, in da se je vsako vprašalo, kaj bere njen mož, ali Vam povem s skim odboroin ki seistoji škoral fe "sainihti'- [ tem kaj novega? Gorje vsaki, ki je rekla,^a ,njen šev klerikalne stranke — Tn to upravičeno.: Vzrok tnož. Č,ita »Narodni List«. Tako m podobno ,^ je je iskati v oddaji občinskega lova. Po prizadevat- delalo pri zadnjem misijonu pri nas za ufrjenje — nju šest jed ertskega 'Župnika VaclaVika : in kleri- vere- •• , ' . kalnega štajercijanck Jakoba Drakslerja p. d. Crn- Dramlje, Odkar vlada pri nas^upmk Ognzek, čana, pose^nika p/j ^v. Štefahu poleg Dola, od- ,so , nastale razmere neverjetno podivjane, .Na^ so-. . .jrut-^F« —i 1 mi.šljeniki dobivajo grozilna pisma, katerih navdi- hovalec — če ne pisec — je brez dvorna. Župnik Ogrizek sam. Tako je dobil eden surovo pj^mo, •„.v katerem se mu piše med drugim: »Če ne daš miru, bomo te tudi začeli s kamenjem pobijati bi te bomo tako spodltf k Dramlje, ; kakor: stoiki na Portugalskem s Svojim kraljem. Zapomni su ti capin, privandran, ki misliš, da si tudi že menda, kralj, pa boš videl, kako boš pal.« Tako daleč smo; torej C(lj;HI okraj. Pozor, kmetovalci v Savinjski dolini! Opeto-vano opozarjamo, na predavanje g. dr. JiilHa 01-scfaowy o sajenju sladkorne pese, katero se bo vršilo v nedeljo, dne 26. svečana t i. ob 2. uri popoldan v gostilni Hausenblchler v Žalcu. Celje. Klerikalci so siino poparjeni, ker v hotel pri »Belem volu«, kjer kuje dr. Benkovič svoje ovadbe zoper slovenske zavode, skoro nihče več ne gre. Zato v svojih .mariborskih regijah milo prosijo in javkajo in udarjajo na čisto drugo struno. G.Jančarju, najemniku hotela, da se s tem škoduje in ne podjetju. Mi pa praivimo: G. Jančar ve, kaj Ima storiti in je že svoje Ukrenil ter dr. Benkoviču in drugim hujskačem v obraz povedal, kaj so. — G. Jančar samoobsebi umevno ne ostane najetr^ nik hotela, kjer imajo komando ovaduhi, ampak pojde v — boljšo službo. H koncu še klerikalcem: bodite pametni, ne hujskajte, in imeli bOdete mir! Celje. V sobotni »vahtarici« naznanja naš ljubeznivi prijatelj dr, Ambroschiitz, predstojnik celjskega magistrata, tužijo vest, da je pri zadnjem ljudskem štetju »menda« število Slovencev v Celju »razmerno« naraslo. Seveda zlobno pripominja, da je to posledica pomnožitve nastanjencev v bolnišnicah in jetnišnicah. Ljubi Ambrožič, ne pomaga nič, saj je celo peljski poslanec — Čič! Pri okrajnem glavarstvu v Celiu je razpisano stalno mesto pisarniškega pomočnika. Obsojeni postopač. Pred celjsko poroto se je predzadnji pondeljek nadaljevala razprava proti 681etncrpu Andreju Turniškemu iz Klarijca na Hrvaškem,' ki je, kakor smo svoj čas poročali, ogoljufal nekega kmeta iz Slivnice. Obsojen je bil tu 5 let težke ječe. Obsojeni ubijalec. Predzadnji torek je stal pred celjsko poroto rudar Jakob Blažič iz Trbovelj, ker je iz sovraštva zabodel z nožem rudarja Kovača. Blažič je dobil 5 let težke ječe. Nova Cerkev pri Celju. Naša občina šteje po zadnjem ljudskem štetju 1852 duš. Svetina pri Celju. V naši hriboviti občini so na-iteto Vetos 571 prebivalcev. skem Nar. domu na postno nedelfo, dne 26. februarja! i;, $r«ži»f oljrai. :.; Osumljena, da Je botela umoriti moža. Ana Ba- bič iz Zagaja pri Št. Petru pod Sv. Gorami je stala . daijes teden pred celjsko poroto, ker je bila osumljena, da je stregla svojemu možu, od katerega je živela vsled vednih prepirov ločena, po .življenju. .Dokazati pa se ji ni moglo ničesar in Babič j£ btla oproščena. • Koprivnica pri Rajhenburgu. Tu se poročite 27. t. m. mladenič H. Bračun in mladenka Tončka Si-košek. Oba sta Vrlo narodna! KoojiSKi okraj. dal se je lov laškim fcpurgarjem « ih z njimi zdru ženemu hrastniškemu fBurgerju za borno najemnino letnih 400 K; ŠeVeda:jte lepo hoditi brezplač-c no — torej jtia rkCiih občinskih davkoplačevalce * -- na lov. Ni ftfda^e^^ikr kt^jo po lovs,kem okolišu ljudje, ki n^ ^ačaso niti vinarja lovnine. Z zanimanjem smo črtali v »Nar/Listu«, da je dobila po zasluga nadučitelja' Gr.usa dolska občina,321' K lovnine mesto prej$iijihSr 80 K-in to. vkljub teriiu, . • ,,. _ . ^ . . da se je za trboveljsko' premogokopno družbo iz, I prišli Drameljčani, ki nas osrečuje župnik Ognzek ločil velik del občinskega okrožja kot: sa;mostojno 1 « svn,ft ,rfthrll7-ho- Za,ostBo! lovišče. Naša občina je; gotovo- desetkrat večja od dolske in upravičeno se lahko trdi,, da. bi; se bila RQtpm dražbe cfosegla lovnina 1000^-1200 K. Dragi voiilci. tetriffp 600^800: K, torej, v šestih : letih 3600- -4800 K bošte morali plačati iz. lastnega Žepa, vsled osebhegžr koristolovstva; posameznih. odbornikov. Voltlcf; treba je'meUe.^ da se ponjete take ljudi iz odbora. Torej na svidenje!,.. . , ^ Uboj v Hrastniku. Predzadnjo sredo je stal pred celjsko jpprotb rudar-Bah iz Hrastnika zaradi uboja rudarja Koprivca, ^katerim si Je bil v so-vraštvu. Šlednji je namreč nekoč vinjen Baha v spanju oklofutal, ha kar mu je Bah porinil, nož sko zi lobanjo. Ker je Koprive rano zanemaril, je umrl. Bah Je dobil 8 mescev strogega zapora. Ta obravnava in ona proti Blažiču iz Trbovelj je gokazala žalostne razmere med tamošnjim delavstvom. — Žganje strahovito ralzsaja. ■ ;,•-< Trbovlje. Pri cepljenju drv se je vsekal v nogo rudar Tonin. /1 ' ' Sv. Pavel pri Preboldu. Čujemo, da bi se radi naši klerikalci produčlrali' s političnima hansvur-štopia dr. I^enkovi^m in dr. Korošcem na Javnem političnem shodil. Svetujemo resno, da to misel opuste. Sv. Pavel prt Preboldu. Naš vrli Sokol, ki složno koraka naprej po začrtani poti, si je na podlagi pravil sedal osnoval tudi ljudsko knjižnico, katero bo vestno oskrboval v izobrazbo ljudstva na gotovo tudi krščanski, pa napredni podlagi, samo da brt-z licemerstVa in hinavstva. Knjižnica bo kmalu urejena. Razun strokovnih 7 letnikov »Slov. Sokola« ima 11 lepih knjig od Slov. Matice, 15 knjig je podarila ob prilike odhoda v Senožeče gdčna učiteljica Poldi Piano, 12 knjig pa naš predsednik g. Jos. Vidic, ki je naročil tudi I. zvezek »Vede«. (Zdi se nam, da bo za ljudstvo trebalo nekaj bolj poljudne duševne hrane! Op. ur.) Sokolova ljudska knjižnica v naprednem Št. Pavlu, bodi pozdravljena! ! >■ < .. ; : Polzela. Tu je zgorelo gospodarsko poslopje gostilničarja g. Cimpermana vsled neprevidnosti poslov, škode Je 1600 kron, ki je krita z zavarovalnino. . : i : , ,1 ■ Vransko! Povodom imenovanja g. Ivana Kramarja nadučiteljem na Vranskem, je priredilo Slovensko pevsko dVuštvo »Vranska Vila« odlikovan-cu kot predsedniku in pevovodji krasno uspelo se-renado. »Vila« je z godbo na čelu ter z bakljami in lampijenčki korakala med pokanjem topičev skozi trg. ter se ustavila pred Krarrarjevim stanovanjem, kjer je član Vile g. Matko v imenu pevskega Petettnjek pri Konjicah. Tu Je umrl 8. t m. posestnik g. Franc Robar, vrl. zaveden narodnjak ln ugleden gospodar. Pred dvemi leti mu je timrl sin visokošolec, lani pa žena. Naj jim sveti večna luč! Smešne posledice zakona o ljudskem Steitjn. V graščini Vinarje v občini Vrhole (konjiški okraj), se je pri ljudskem štetju vpisal oskrbnik ža Madžara, gospodinja za Nemko, hlapec za SldVenca. Res — za smeh in kratek čas! u Vitanje. V soboto ie umrla tu gospodična Lu-jiza Mulley, sestra g. župana Edv. Mulleya, ki je umrl 9. t m. Sl < Lovski zakon za Kranjsko, ki ga je sklenila klerikalna deželnozborska večina, nI dobil cesarjevega potrjenja. ,j Krško. Okrajni glavar g. Tekavčič je prosil za vpokojenje. ^ V Krško. V pokoj je stopil tukajšnji sodni predstojnik, višji deželnosodni svetnik Pavel Juvančič. Nenavaden blagoslov. V Hruševici blizn Sta-njela na Goriškem je neka kmečka gospodinja v enem letu porodila dvakrat dvojčke. |fa$a narodna obramba. ' Slovenskim občinam hi denarnim zavodom poslala je družba sv. Cirila in Metoda preteklo Jesen prošnjo za podporo. Opravičila 1e svojo vlogo s tem, da jej je priložila družbeno jubilejno Ijfjijigo, opisujočo njeno četrtstoletno velepomenljivo-, delovanje, opozorila pa je obenem na velike obrambne in prosvetne potrebe za slovensko mladino na obmejnih pokrajinah, katero nam hočejo odtujiti »Schulverem« in »SUdmark« ter »Lega nazionale«. Z ogroženih obmejnih pokrajin prihajajo namreč obupni glasovi in prošnje: »Na pomoč! Obvarujte, rešite slovensko zemljo in slovensko ljudstvo Slo-venstvu!« Ti klici so naslovljeni na družbo sv. Cirila in Metoda, veljajo pa vsem Slovencem, posebno še slovenskim občinam in dobro vspevajočim denarnim zavodom. V Imenu rojakov, bivajočih v ogroženih pokrajinah, prosi vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda za podporo in te prošnje so; našle često prijaznih odzivov. Vsem občinam na čelu koraka mestna občina ljubljanska. Darovala Je C. M. družbi 1. 1909. 1500 K, 1. 1910 2000 K, tudi za b 1911. je dovoljenih 1500 K, poleg tega bo Vplačanih v petih letih pet obrambnih »kamnov« po 200 K. Od drugih občin in od denarnih zavodov je prejela družba 1. 1910. podpore 3804 K, a 1. 1909 7736 K. — Družba sv. Cirila in Metoda se je odločila letos vsled nujnih potreb za ustanovitev novih šol, stroški so proračunjeni na okroglo vsoto pol milijona kro«. Vsled tega se Je mogla nadejati vsestranske in pomnožene podpore, da se stari zavodi ohranilo in da se novi omogoče. Dejstva pa kažejo nasprotno. Neverjetno, ali resnično je, da nekatera županstva ne marajo informacij o narodnih potrebah in o družbinem delovanju; jubilejne knjige so se vrnile neprečitane, opremljene pa z nepopisano poštno položnico. Mestna občina ljubljanska je ostala zvesta družbi sv. Cirila in Metoda, v zvestobi jo posnemajo tudi letos nekatere tovarišice preteklih let, mnoge pa pogrešamo in tem težje pogrešamo, čim večja je potreba skupnega dela v blagor našega naroda. Izrekamo torej iskreno željo, da se priglas« družbi sv. Cirila in Metoda z gmotno podporo vsu slovenske občine in vsi narodni denarni zavodi. Na gostiji Dogša-Šalamun na Grabah pri Srv-dišču se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda 5 K 86 vin. Za družbo Ciril-Metodovo se je na gostiji g. Vincenca Štamparja v Lačavesi pri Sv. Bolfenku nabralo osem kron. Lepa hvala! Obletnica smrti velikega slovenskega rodoljuba, blagopokojnega g. Karla Kotnika, bodi naju bodrilo k požrtvovalnemu rodoljubnemu delovanju. Oskrbimo si narodni kolek s Kotnikovo podobo in darujmo v častili spomin na največjega slovenski* ga dobrotnika darove prekoristni naš družbi sv. Ciril in Metoda! Slovenci v Ameriki za družbo sv. Cirila in Metoda v LJubljani. Poročali smo že, da je poslal g. Ivan Zupan, tajnik podružnice C. M. št. 1. v Nju-Jorku 1000 K- nabranih in vplačanih po podružnicah v Ameriki. Dasi mnogi rojaki ne delajo stalno in mnogi štrajkajo, vendar so se ustanovile zopet tri CM podružnice, namreč Moon Run, Mea-dow Lands in Pittsburg, Pa. Živele CM podružnice v daljni Ameriki! Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala ženska podružnica v Št. Jurju ob J. ž. 140 K prispevka od zborovanja za i. 1910-1911. — G. Fr. Oset v Trbovljah je poslal 5 K, katere je daroval g. Al. Petelin. asist. j. ž. v spomin na 7. 2. 1910. Hvala! LISTEK. Tast Kondelik in zet Vejvara. Češki spisal Ignit Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina. Pepica se ni branila, kar bi bila drugikrat napravila. Globoko si je oddahnila, ko jo je Vejvara oprostil suknjiče. »Hvala, Fran,« je rekla hvaležno. »In čeveljčke sezujeva, kaj ne, Pepica?« je vprašal Vejvara in že je klečal na kolenih. Pepica se je dala vladati s seboj kakor bolno dete. »Ne jezi se, Fran«, je prosila Vejvaro, ko se je začutila v nogavicah. »Vse ti bom povrnila, če bom mogla.« Naglo je prijela Pepica Vejvarovo roko, in predno je mogel zabraniti, jo ie poljubila. »Pepica!« . »Kaj ne, da me imaš rad, Fran?« »Dušica, kaj ti ne pride danes vse na misel.« ,Kaj ne, da ne boš vzel druge, ako jaz umrjem?' »Vidiš, Pepica, ravno zato ne smeš umreti, da ne bi vzel jaz druge!« je zaklical Vejvara in se je silil smejati, da bi ženo razveselil. »Kje pa naj najdem tako drugo Pepico. In sedaj še obleko doli, vstani, ljubica.« »Ne. Fran, to bom sama napravila. Pojdi, pri-nesi mi iz spalnice odejo.« Predno je Vejvara prišel k vratom, se je oglasil v predsobi zvonček. »Marjanica grel« je zaklical veselo. »Hvala bogu I« In hitel je odpreti. Pepica je zopet sedla na divan. Ni bila Marjanica. Ko je Vejvara odprl vrata na hodnik, se je pojavila na pragu gospa Mukn-. šnablova. »Moj Bog!« je ostrmel Vejvara. »Milostljiva goppa!« In skoro ustrašil se je, ko se oglasi njen znani, široki glas. Zakaj v tem trenotku je je bilo najmanj treha — in Pepici bo morda postalo huje. Toda gospa Muknšnablova je stala tiho, skromno, kakor izpremenjena. Ni takoj odgovorila, položila je prst na usta, kakor bi Vejvaro svarila, počasi ga je spuščala na brado in je šepetaje vprašala: »Ali je gospod Vejvara sam doma?« Vejvara je odgovoril z glasom, ravno tako zamolklim: »Ne, žena tudi... »Ali smem vprašati, kako je mladi gospej —« »Slabo ji je«, je odgovoril Vejvara šepetaje in hitro, kakor bi upal, da s tem odgovorom odpodi svoj obisk. Prav slabo je.« Po teh Vejvarovih besedah se je pojavil na obrazu gospe Muknšnablove izraz prijetnega in veselega presenečenja. Ni zamudila torej! Vendar še ni bila zadovoljna in je vprašala dalje: »Ali je vaša najdražja gospa sama?« »Sama sva«, je odgovoril Vejvara; »niti naša Marjanica ni doma, ravno jo čakamo.« Oospa Muknšnablova je zagrozila Vejvari b prstom in je zašepetala: „To ni prav, gospod Vejvara, sedaj ne sme biti gospa sama, brez postrežbe, niti eno minuto ne. Nikdar se ne ve--in lahko bi imelo to posledice. Hvala Bogu, nič se ni zgodilo.« ... Niti čakala ni več, da bi jo Vejvara povabil noter, kar sama je šinila v predsobo in je rekla: »Ali gospod Vejvara dovoli, da pogledam gospo .,.?« Vejvari ni preostajalo nič drugega kot molče pritrditi. Sicer pa ni imel časa, da bi kaj rekel, zakaj v tem trenotku se je oglasil iz obednice slab klic: »Vejvara!« Obrnil se je na peti, da bi prihitel, toda tu ga je gospa Muknšnablova prijela za rokav. »Povejte tako vseobče, da sem šla mimo in da ■sem se slučajno tu vstavila — da se najdražja gospa ne prestraši.« Vrata so se za Vejvaro zaprla, gospa Muknšnablova je položila na mizico v predsobi precej veliko torbo in solnčnik, in ko je v obednici utihnil kratki govor Vejvarov, je potrkala nalahno, pritisnila na kljuko in je vstopila. »Ponižna služabnica, gospa Vejvarova, ne zamerite, da sem tako predrzna«, je pozdravila preveč skromno, skoro boječe. »Ni mi dalo, da se ne bi vstavila in povprašala, kako se blagovolite imeti, toda gospod mi je rekel, da mlada gospa malo tarna. Kaj pa naj bi to bilo? Ali vas kaj boli, draga gospa, ali vas kaj boli?« Vejvara se je neizrečeno bal tega srečanja, toda Pepica je sprejela obisk nenavadno mirno, kakor bi se bila že davno oglasila. »Boli, boli«, je vzdihnila. »Kje pa boli, mlada gospa?« je vprašala gospa Muknšnablova, približala se je po prstih Pepici in ji je položila« dlan na čelo. »Da, glavica je nekoliko vroča, toda to bo prešlo, prešlo bo.« »Povsod«, je odgovorila Pepica. »No, ali ne bi hotela mlada gospa malo leči? Da se telo odpočije? »Da, tu na divanu«, je prikimala Pepica z glavo. »Ne, milostljiva gospa, ne na divanu, v posteljici, samo v posteljici. Gospod Vejvara mi morda dovoli, da odgrnem.« Toda predno je mogel Vejvara odgovoriti, je stopala gospa Muknšnablova v spalnico s tako gotovim korakom, kakor bi bila vedno tu, in čez pai minut se je vrnila. »Tako, mlada gospa, posteljica je pripravljena. Samo trdno se me držite.« Vejvara se je čudil, kako Pepica vse uboga kakor magnetizirana in kako posluša gospo Mukn-šnablovo, ki ji je dolgo časa ostala v trpkem spominu. Sedaj je Pepica gledala gospo Muknšnablo-vo s popolnoma drugačnimi očmi, kakor bi bila čisto druga oseba, zakaj čutila je, da ji je treba sedaj pomoči. Vejvara je ostal v obednici, ne bi bil v spalnici napoti. Toda ni trajalo dolgo Časa in Pepica se je oglasila: »Vejvara!« Takoj je bil v nji. Pepica je ležala, prikrita do vratu z lahko odejo, gospa Muknšnablova jo je priliznjeno gladila po glavi. »Vejvara«, ie stokala Pepica, »ali mamice še ni tu?« »Pojdem ponjo, Pepica — ali še bolje, pošljem tja hišnico, da lahko ostanem pri tebi. — Prosim vas, milostljiva gospa — —« se je obrnil k ma-troni. »Le pojdite, bodite brez skrbi, gospod Vejvara«, je odgovorila gospa Muknšnablova samozavestno, kakor bi hotela s tem povedati, da ie mlada gospa v varnih rokah, dokler je ona tu. Vejvara je hitel v pritličje. »Gospa hišnica, hitro skočite doli v Prago po mamico in ji recite, da naj pride k moji ženi, toda takoj — prosim jo, naj sede v voz.« Hišnica je vprašujoče pogledala Vejvaro, kakor bi premišljevala, če sme izdati, kar ve, ali ne. in je naglo vprašala: »Ali je mladi gospej slabo?« »Slabo — le hitro, gospa, ne obotavljajte se.« »Dragi gospod, ne izdajte me — in pojdite z menoj. Hišna gospa ni daleč od tukaj.« Vejvara se le čudil,, ni razumel teh besed in je stopal za hišnico, ki ga je peljala v prvo nadstropje k vratom nekdanjega stanovanja Karasko-vih. Potrkala je na vrata in se je umaknila v kot. Ključ se je zavrtel v ključavnici in med odprtimi vrati se je pojavila gospa Kondelikova, po domače oblečena. »Jezus, Marija, mamica!« je zaklical Vejvara. »Kdo pa ti je povedal, Fran...?« je osupnila gospa. »Mamica, pojdite k nam, Pepica je bolna.« »Za božjo voljo!« je zaklicala gospa Kondelikova. »Kdo pa je pri nji?« »Gospa Muknšnablova je prišla, le pojdite, mamica.« Ko je čez par minut gospa Kondelikova stopila z Vejvaro v obednico, se je oglasil iz spalnice zategel, bolesten stok, podoben cviljenju. Vejvara še ni nikdar kaj podobnega slišal in ta novi glas ga je zbodel v srce kakor nož, tako da se je stresel. Zdel se mu je kakor prerokba velikega, silnega dogodka. Oospa Kondelikova se je pokrižala in njene ustnice so se molče premikale, kakor bi molile. — Vrata spalnice, ki so bila le priprta, so se sedaj odprla brez šuma in v obednico je stopila gospa Muknšnablova. Niti začudila se ni, da je mati mlade, bolne žene tako hitro prišla, stopila je po prstih h gospej Kondelikovi, šepetaje jo je pozdravila, stisnila roko in je pristavila: »Krasno se je začelo, gospa Kondelikova, zelo krasno. Mislim, da se ne motim — morda bodete še do večera babica.« Iz spalnice se je oglasil zopet glas, ki je bil podoben onemu prvemu, toda bil je veliko močnejši. Gospa Muknšnablova se je sklonila k Vejvari, ki je stal za taščo, kakor okamenel in mu je zašepetala: »Atek, skočite doli. dajte v kuhinji zakuriti.« Tiho se je vrnila v spalnico, gospa Kondelikova je stopala po prstih za njo in se je opirala na stole, ki so ji bili napoti. Iz njenih ustnic, ki so se še vedno molče premikale, se je sedaj izvil tesnoben vzdih: »Moja draga hčerka!« Prišlo je tako naglo, nepričakovano. Dalje prihodnjič. Obrtni Vestni*. Obrtni inštruktorat v Ljubljani, štajerski slovenski obrtniki in krič naših nemškutajev.*) Govorilo se je že delj časa, da namerava trgovinsko ministerstvo ustanoviti v Ljubljani poseben inštruktorat za obrtne zadruge na Kranjskem. S *) Vsled pomanjkanja prostora zakasnelo. Op. ur. tem bi trgovinsko ministerstvo izpolnilo samo svojo dolžnost. Do zdaj se nas je namreč vedno smatralo kot nekako zlo, kateremu se ne more ogniti. Popolnoma naravno pa je, da slovenski obrtniki na Spodnjem Štajerskem težijo rajši proti Ljubljani, nego proti Gradcu, kjer Slovenci še nikdar niso našli pravice in zaslombe. Na Spodnjem Štajerskem je velika večina obrtnikov slovenska. Nenaravno in nepravično bi bilo, če bi torej peščica odpadnikov vodila vso obrtno politiko na Spodnjem Štajerskem ter ovirala razvoj slovenskega obrtništva. Slovenske obrtne zadruge na Spodnjem Štajerskem so si že itak hotele ustanoviti samostojno zvezo ter se kolikor mogoče otresti nemškega in nam Slovencem skrajno sovražnega Gradca. In če ustanovi trgovinsko ministrstvo v Ljubljani poseben obrtno-zadružni inštruktorat, tedaj je popolnoma naravno, da delajo slovenske obrtne zadruge na Spodnjem Štajerskem na to, da se priklopijo kranjskemu in-štruktoratu, Ifejti štajer.-kranjska meja vendar ne more ločiti gospodarskih interesov kranjskega in štajerskega slovenskega obrtnika. Slovenski obrtnik na Spodnjem Štajerskem nikakor ne more pričakovati pomoči od štajerske deželne zveze, kajti glavni smoter vsega delovanja štajerskih Nemcev je — uničiti na Spodnjem Štajerskem slovensko obrt in trgovino, ki vedno bolj in bolj izpodrivata nemško obrt in trgovino, ki sta popolnoma na neopravičen način zagospodarila na slovenskem gospodarskem polju in ki se živita edino le od slovenskih odjemalcev. Ta vest o priklopitvi slovenskih obrtnih zadrug na Spodnjem štajerskem obrtno-zadružnemu in-štruktoratu za Kranjstoo je hudo razburila odpad nike in spodnještajerske Nemce. Einspinner, Marckhl, Malik, Wastian in drugi, sami nemški petelini in kričači, so začeli po raznih shodih v Celju, Mariboru in drugod vpiti, da se hoče cela Spodnja Štajerska priklopiti ljubljanskemu inštruktoratu, da bi bila to nesreča za nemško obrtništvo na Spod. Štajerskem itd. Seveda je bilo to vpitje preračunano za to, da bi svet videl, kaki »branitelji nemštva« so zgoraj imenovani junaki. Osobito se mora postavljati Marckhl, ki ima upravičen strah, da gre pri prihodnjih volitvah njegov mandat pri vragu. S tega stališča torej se mora te kričače opravičiti. Ne pa s stališča politične in tudi osebne poštenosti Kajti ti junaki so dobro vedeli, da ministerstvo nikdar ni nameravalo podrediti obrtnemu inštruktoratu v Ljubljani cele Spod. štajerske. ampak k večjemu one slovenske zadruge, ki bodo to same hotele. Smešno je bilo torej in je početje Einspinneria in njegovih tovarišev. Kdo se meni za njihove nemške obrtnike? Slovenci pa imajo vendarle še toliko pravice, da bodo po svoji volji zastopali svoje lastne gospodarske interese. Ce bi slovenski obrtnik našel v istini v štajerskem glavnem mestu nepristransko pomoč in oporo, tedaj bi prav gotovo znal to ceniti m vpoštevati. Dejstvo pa je, da ravno tisti, ki zdaj najbolj vpijejo in rujejo zoper to, da bi se priklopile slovenske obrtne zadruge na Spodnjem štajerskem kranjskemu inštruktoratu, vedno hujskajo k bojkotu slov. obrtnikov in trgovcev. In če pravijo Einspinner, Marckhl in drugi nemški junaki, da je v interesu spod-nještajerskega obrtništva, če slovenski obrtniki ne dosežejo tega svojega smotra, tedaj misli to v popolnoma nemško-nacijonalnem smislu, ki stremi edinole za tem, da gospodarsko uniči spodnještajerske Slovence. Naravno in opravičeno je torej geslo spodnještajerskih slovenskih obrtnih zadrug: Proč od Gradca! Gospodarji pabcrHi. Dajmo zemlji hrane. Ne bo trajalo več dolgo in narava se bo prebudila iz zimskega spanja. Na novo okrepljena bo služila zopet v prid in radost človeštva. Isto kot človek, potrebuje počitka tudi zemlja in ravno tako tudi hrane. Vsaka rastlina vleče iz nje za svoje življenje potrebne hranilne snovi; čim bogatejša je torej zemlja na teh, tem lepša in hujnejša je potem rast rastlin. Znano je pa. da se da vsak studene^, naj si bode še tako globok, enkrat izčrpati; zato si lahko predstavljamo, da mora biti bogastva hranilnih snovi v zemlji tudi enkrat konec, če se nc skrbi za pomnoževanje tega kapitala. Iz samega sebe ne nastane na svetu prav nič, ampak vse mora imeti svoj vir. Eno pomaga drugemu — mali vzroki rodijo velike posledice; človeški razum ni tako razvit, da bi umeval do zadnje pičice delovanje čudotvorne narave. Marsikateri se mogoče čudi, kako je to mogoče, da bi po takšni soli in po onem prahu, kakoršna so umetna gnojila, trava bolje rasla, vendar je to po poskusih dokazano dejstvo, katerega se oprijema od dne do dne vedno večje število naših kmetovalcev. Sosed vidi pri sosedu z umetnimi gnojili pognojen travnik, vidi, da je tam trava veliko lepša in večja, ko na njegoven, travniku; vpraša ga, kako je naredil, in drugo leto sledi dobremu vzgledu. Seveda je pa tudi mnogo nevernih Tomažev, ki pripisujejo bujno rast vsem mogočim drugim okolščinam, le umetnemu gnoju ne. Za takšne ljudi ni zdravila, najbolje,je, da se jih pusti z umetnim gnojem popolnoma pri miru, dokler sam ne začne iz lastne volje gospodariti z umetnimi gnojili. Glede porabe umetnih gnojil p« tudi ni vseeno, ali se rabi to ali ono, da se mu !e pravi umetno gnojilo. Tudi tukaj se dogajajo velike sleparije; posebno previdni moramo biti, če pride kakšen neznan agent tujih tvrdk na dom. Naj- botjt ie, da se držimo domačih znanih trgovcev, ki jamčijo za svoje blago in katero dobivajo iz dobrih in zanesljivih virov. Kdor ni v jeseni gnojil, mora vzeti sedaj na pomlad takšna gnojila, ki hitro delujejo: priporočajo se lahko sledeča gnojila in naslednje množine na 1 hektar t. j. 1 in tri četrt orala) in sicer za t ravnat- 200—250 kg 4% kalijeve soli. 600—700 kg Tomasove žlindre ali superfos.-iaia in 100—150 kg čilskega solitra. Glede zadnjega sc še lahko pripomni, da se naj ne potrosi veh naenkrat, ampak na dvakrat, vsakokrat polovic.;. Čilski soliter je gnojilo, ki pokaže svoj uspeh najbolj jasno. Tudi superfosfat hitreje deluje, ko To-inasova žlindra. M. Čebelarska razstava t Celju. Čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko namerava obhajati svoj desetletni dejanski obstanek leta 1912 z večjo čebelarsko razstavo v Celju. — Društvo se je v teh letih tako razvilo, da šteje nad 800 članov, vpisanih v 20 podružnicah, in hoče z, razstavo pokazati uspehe, posebno pa bi naj bila taista nekaka popolnitev delovanja in bo zaradi tega služila le poduku: obiskovalcu se bo odkrila živa podoba v celi čebelarski stroki; taisti bo imel priliko, se tukaj seznaniti z vsemi različnimi če-belnimi stanovanji in načini čebelarjenja, videl bo čebelarsko orodje in čebelne pridelke v njih razlikah itd. Da bo poduk še popolnejši, skrbelo se bo tudi za vsestranska predavanja. Seveda pa je zaželjeni uspeh pričakovati le v veliki prireditvi, za katero bo treba precej denarja. Društvo razpolaga sicer z malo gotovino; ker pa pri dandanašnjih političnih razmerah od deželnega zbora štajerskega ni upati rednih podpor, vsaj začasno ne, mora se s tem premoženjem šte-diti; zaradi tega se je obrnilo društvo, da si ugotovi razstavni fond, na vse slovenske denarne zavode in vse okrajne zastope ter nekatere večje občine na Spod. Štajerskem s prošnjo za podpore. To prošnjo tem potom ponavlja z iskreno željo, da bi se mu pomagalo razstavo vprizoriti v celi popolnosti; tako da bi bila taista domovini v ponos. Društvo se ne vtika v politiko, ampak želi le čebelarstvo povzdigniti na stopinjo, ki mu gre v narodno gospodarskem oziru; vsak prispevek hvaležno sprejme, opozarja tem potom na razposlane okrožnice ter jih priporoča dobrohotnemu upoštevanju — odbor. Pregled stanja najvažnejših domačih ži-\ali, sestavljen za poglavitne države od virten-berškega deželnega statističnega urada. Za sedanjega pomanjkanja mesa je vsekakor zanimiv in poučljiv: ^o M1^ ^ M O C O vO T-ooNootonr.oifi U 55 > O o o C UMA O- Nrr-M-CON t- o ro ■■** r- co CM CM OU-l^OOr-OlTiCDUJf-C^t^-^O-rg rOiOMOOfNSONaMf-OMnOjNO ts .o o oo n oo t--o W"! ^ ^ ^ 9 9 rOlflrisO^OOO-lBlOeijrlJN« OMrOts^^^ONjJO^Oj-ONj- ci^ro" 00 r«. T- t- m O. CM tN ^D r- m o . o > M (OT-7-lflr- t^ — CM T- T- r CMr-r->OOIMCOO^OOOO (OOCOOVOOKJfffl^^t^fJ ^vCClOONO^OOOl^Oi-f t- nu\u\oo, o oo m c\T t-~ rC rrT O m m ro CM O Y-->»- 0\ t—* CM* O 00 m f m \o o o* o vO o r- C 15 « £ c d. - ■■■ . ■ » ni i « NNir\T-(OOf02S£jNO Nl/10rnO>0»OtD*rOiO> M-jCVsr-o-roCJ*— roCJCO^-*" š E O «2 ^•mi-vorooioorsto^S' inNtN^NMOltOOO^P 6r lodoloioci-mou) x>oooooo«Mr»cMOiOijmv© ■ (M T- f r- ^o •c- o» I § CT> T- S- 0S ,— rt m _- c/i a* "o .S, « ^ či Q> CM <0 ro r-OvONN cm m t- o f l/\ r- ts N vo >cifiioooo ^ N 00 IN o r »OOOOO oo « * » o o, T- ro CM OO f-l0.0. ' o^" p>r co o u rt «« re .„ B C ® _ u ai 3 ® i. i. a z oa cn q tL. pq — o a> 03 C E m ~ N L. O N ® ž< PS. O o* o :=• 2 vo O) »J^o — n c* Qi rt t- .a ■ jc n. tg ju « o? S i_ i_ ai .— o» > > > O BJ t/51/3 00 o sg c hO C i- rt <^ 00 O . O N T- - s rt rt 3 ^ g 8 75 M .<. c« T3 K v *>a OS rf 50 5017 8 9 9 50 75 50 25 50 15 10 O (O K v a ® Si >53 a> 1-5 K v "8 > o -K v es ti a t-, o M K v 8 50 75 29 © j* o -o a cc tt K 70 25 50 75 50 50 40 40 26 16 50 7 a * ® j*. M K v 50 25 20 75 60 25 30 60 es «« a S £ * 03 "" K v 20 50 75 25 20 o 75 C d. K v - g C s >ts> CC •= K v 25 40 s položn co e. Kr. \ poštne hranilnice, kakor tudi do onih vaških, tržkih in mestnih .občin ter okrajnih aastopov na katere se je odbor društva s posebno prošnjo obrnil, da bi se vendar vsi ti blagovolili spomniti s kakršnim sneskom revne slovenske učeče se mladine na čeških visokih šolah v Pragi, katera*trpi glad in zmrzuje. ker odboru drn.štva nikakor ni mogoče ugoditi vsem prosilcem v takšni meri, kakor bi bilo potrebno. J Letos je za tretjino veC prosilcev nego je bilo lani, toda "prejemkov je letos doslej imelo društvo za dve tretjini manje nego lani /.a ta čas, it Cegar je dovolj razvidno obupno^stanje društva. Odbor društva si dovoli torej apelirati na slovensko javnost, da stori svojo narodno in človekoljabno dolžnost ter tako olajša bed« naraščaja slovenskega ra/umništva. Prispevki »e naj izvolijo pošiljati po položnici c. kr. poštne hranilnico ali po poštni nakaznici na naslov društvenega blagajnika: lir. Karel Šebesta, advokat, Praga II., Spalen* ulice *tev-9. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Miha, Janez Podgoršek in Miha Kostevo. Pregledovalca ra- I Sejmi brez zvezdio sb ; letni in kram a rski" sejmi; sejmi, čunov sta račune pregledala in jih v redu našla. Dohodkov I zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi -je bilo 164 K 76 v. Sledili so še nasveti, katere bi naj | dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske siv IT 5000 « zaslužka plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zWrka 600 Kosov za samo 6 K ni priložnostni kup in sicer: l prava švicarska sist. Roskopf-pat žepna ura, dobro idoča in točno regul. s pismeno 3ietno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda iu damo), 1 angl. pOzlačena garnitura (manšetni, ovratniSki in prsni gumbi), 1 amerik. žepni nož, (5delnj)., I eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fasone), 1 krasna kravatna igla »s sirotli-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja.novost),. 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica , l par amerik. bontonov z imit. draguljem, ! pat. angl. vrem. barometer, l sal. album' s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni ali lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov. 5 indijskih proroških hudič-kov, ki zabavajo celo družlx>, in še 550 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 6*—. 102 1 Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od: - A. Gelbt fMPOiUlalnlca Krakov 483. Ce se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vseg* takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen. ! 101 1 novoizvoljeni odbor pretnhtal ter upošteval, ker čaka ga ne malo skrbi. Obenem se je izrekla zahvala prejšnjemu odboru za ves trud v prid .Bralnemu društvu". Dne 1. marca v Konjicah*; na Ptuju (s s konji, govedom in ščetinarji); v Lučanah (s | z drobnico), okr. Arvež; na Planini**, okr. Sevn v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; Marnbergu (sejem z rogatvno in konji). Dne 2. marca na Bregu pri Ptnjn (svinj* sejem); v Pišecah*, okr. Brežice; v mestu Gradcu (sejem z rogatino in konji). Dne 3. marca na Vranskem**; v Oplotnici**, okr. Konjice; v Gradcu (sojem z malo klavno živino); v Racah (letni, živinski in konjski sej^m), na Spodnji Polskavi (svinjski sejem), okr. Slov. Bistrica; v Lučanah**, okr. Arvež. Dne 4. marca v Vuzenici**, okr. Marnberg. Due 6. marca v Ormožu*; pri Sv. Petru pod Sv. gorami**, okr. Ko/je; v m«-stu Celju*. ,,Podporno društvo za slov. visokošolce na Dunaju" je piejelo do 5. svečana sledeče darove: po 20 K: dvor i svetnik Mih. GabrielčiC in lekarnar G. Piccoli; po 10 K : miz. mojster Iv. Dogan. dež. poslanec dr Fr. Janko* ič. trgovec Ei mund Kavčič, stavbni mojster Iv Ogrin Jos. Pauer, dr. Mat. Sihmiermaul. prof. F«-rd. Sešdl, ces. svetnik Karol Šavnik in dež. šolski nadzornik Mih. Zavadlal; 8 K: Ma.ija Mladič; po 5 K: trg. Karol Barborič. zaloga šiv. strojev Ivan Jai & sin. notar dr. Alh. Poznik, Prva slov. zaloga čaja. trg. Vikt. Rohrmann. drž. posl. dr. Ot RybM, vlad. svet. dr. Jak Sket, trg. Fr. Souvan sin trg. Ant. oarc, nač. kur. inž. Ign. Sega, dr. Mih. Truden in stotnik Jos. Velkaverh; foO K: župnik Jos. Sancin ; 4 K : trg. O. Bernatovič; po 3 K : trg. O. Jezerš-k. mod. konfekc. Fr. Kos in izde;. vozov Fr. Wisjan; po 2 K : vadn. učitelj Iv Kruleč, nadučitelj Ant. 1'etriček in zaloga Cevtjev Jnl Štor. Skupaj 22i K 50 vin. — Darove sprejema Ivan Lnzar, n a d rev. juž. žel. v pok. Dunaj III Reisnerstrasse 27. . Pozor! Da me spoznajo moJe p, n. stranke, sem sklenil po inventuri preostale : barvodržne I8 brez pogreška ostanke pod zgubo oddati. Med njimi so: bela močna platna za moško in žensko perilo; fraucoski ceflrji za srajce, bluze in obleke; o*ford, trdne kakovosti za moške srajc*, modra tiskovina za predpasnike in obleke; k»-nevas (posteljnina) za posteljne prevlake v m»-dernlh barvah; krisette za ženske suknje. Ostanki so 3—12 m dolgi, garantirano bre* napak, barvodržni in se lahko vsak najboljše uporabi. Najmanj se more vzeti 40—45 m za 16 kron po povzetju. Pozor! Ne primerjajte mojega blaga s konkurenco, ker jaz dajem le najboljše in za neugajajo-takoj denar vrnem. Stein, i tkalnica, Nachod (Češko). p Slovet) sk| jav 110 st i I ............Odbor „Podpornega~društva' za slovenske visokošolce ▼ Pragi" se obrača z nujno prošnjo do sl>.veusl ■ 7a fonim in nonoc+iro poročne zlate prstane ter ženitovanjska darila ■ m « S «1S LH mm IH limmz vse po ^ najnižji* cenah, -pi ■ J ■ ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov L t. d. I < ' Z m " ' " " Oi; " 46 50-6 ;Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! ■ ■ jijU. Salmič, Celje, Nar. dom. jlj ■ ■ • )•» ■ T— Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška dražba združenih piYOTaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! * ^^ .J Svoji k svojim! j ? priporoča svoje i izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 66 v sodčkih in steklenicah. 52-3 iT. Utlli — _ _L T7UFT - ; ■ HtBi ii - L l ■ i' M j | • - 'I. < i- M ■ j' — ' Pri gnojenju travnikov, deteljišč in žita ne smemo opustiti poleg,,, gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom ainitom ali 40°lo "•l T: i Pojasnila o teh, ^akor ljudi drugih • gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata« Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. 'Ji t j i "T^lčJ? Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki ,,MERKUR", P. Majdič v Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljahi^ pri c. fch. kmetijski družbi v Gradcu ter še pri mnogih drugih trgovcih. (■ ■■i CiU 75 46,3 : r.* ■ f Stanje hranilnih vlog nad 6bilijonov K "i : ■ registrovana zadruga z neomejeno zavezo • » v last itI hiši »Narodni dom" v Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K • •- .-V. - Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po A*/2 od Sto brfez odbitka rentnega davka. Vloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4V2 od sto od dne do dne. čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tndi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 57 49-5 ' -T 4 si. Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko v. r. z. z o. z. v Celju Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko • •• ; • ■ Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah. 44 50-6 Martin Kol&K, KR posolilničtii hiši) priporoča sVojo zalogo in delavsko za nairazličncjšo obutalo po zmernih cenah. 39 60-8 23 28-7 Suhe gobe, žito. fižol,, la-neno seme, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc, ceije »Narodni dom" in Graška cesta. Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in deželni pridelki, najcenejše, m debelo in drobno. — Premog v celih vozovih, debel K 210, droben K 140 100 kg na dom postavljen v Celju. .'. Drugam po dogovoru .'. Predivo in solnate vreče se kupijo v vsaki množini. Volneno \ w»te obleke dobite Tiorci z»t»«J. Za maškarade in razne KIL. veselice: Kotiljonl. Krinke. Papirnate čepice. 34 60-6 Šaljivi Inštrumenti. V trgoTini s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem Goričar & Leskovšek i lil« KTUll 10» mrmmmi Iv. Iax St Sin, Ljubljana 12 20-20 Dunajska cesta štev. 17 Priporočata svolo bogato zalogo šivalnih strojev za rodMno in obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. Darujte dr. sv. Cirila in Metoda! Brzoparilniki za krmo v Celju. hsmmmmmmmmn i ALFA Velika prihranitev na času, na kurivu in najboljša krma to so največje prednosti istega! Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko! so najboljši! 13 8-8 Pošt«« hran. niu št. 54.866. Rajboljia prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. Telefoi it. 48. .LASTNI DOM' registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju Pisarna je v Celju, Rotovftke ulica it. 12 osa Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. upe dopoldne, eoe S pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali ni nilne (vlcžne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov aprejema kot gotov denar, ne da bi se obreatovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih .5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vr^dnotie, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na raean © © © o © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © o Zuezna tiskarna o Celju Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno nataiično in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z bi zotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene st anke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. ========= Lastušk in izdajatelj: Narodna založba v Celja. Odgovorni urediiik Vekosiav Spindier. Tisk Zvezne tiskarne v Cel a. Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin. navadno tiskane pa po 2 Vin. Žeoilev! Gospodična. 26 let stara, v gospodarstvu jako vešJa, krog 100.000 kron premoženja. pozneje še večja dedščina. bi se rada srečno omožila. Prosiloi, če tadi brez premoženja, naj svoje resno mišljene in ne anonimne ponudbe pošljejo na: Postlagerkarte 66, Berlin N. W. 7. 2 1 20 kron dnevno in več zasluži, kdor prevzame prijetno zastopstvo, tudi kot postranski zaslužek. — Zahtevajte takoj prospekt od n. Scbwarzat Dunaj II/1, Am Tabor 2. 11 lahko zasluži vsakdo v mestu in na deželi, tudi v čisto malih krajih. Pošljite svoj naslov na do-pisnici na tvrdko JakOb Kttnig, Dunaj VII-733 (Poštam* 63). Širite „Narodni List!" i Zahvala. Potrtega srca nad izgubo naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, matere itd. gospe Minke Leon se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili v prcbridkih urah in nam izražali svoje sožalje na1! kakoršenkoli način. Hvaležni smo g. dr. Gollitschu, da nam je priskočil v zadnjih urah na pomoč.j Zahvaljujemo se še posebno gospej Paradiževi in gospej Geršakovi, kakor tudi vsem drugim gospem v hiši, ki "so nam pripomogle v zadnjih urah ter nas tolažile. Prisrčna hvala darovalcem krasnih vencev ter vsem, ki so se udeležili pogreba kakor tudi pomnoženemu pevskemu zboru „Slov; del. podp. društva v Celju" za ginljivo petje. Celje, 18. svečana 1911. 981 Žalujoči ostali. Hranilnica in posojilnica v Ribnici na Pohorju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 5. marca 1911 ob 9. uri predpo^dan v posojilnični pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo načel stva. l—l 2. Odobrenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Čitanje revizijskega poročila za leto 1909 ter ukrepi vsled istega. 5. Prememba pravil. 6. Volitev načelstva iu nadzorstva. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Vabimo na občni zbor ki se vrši dne 5. marca 1911 ob 3. uri popoldne v uradnem lokalu. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 3. § 1. postave od 1. junija 1889 drž. zak. št. 91 in § 16 naših pravil. 4. Ostane-li naša zadruga pri celjski ..Zadružni Zvezi" ali se pa priklopi k ljubljanski? 5. Volitev načelstva. račnnskega pregledo-valca in njegovega namestnika. 6. Slučajnosti. 1—i Hranilnica in posojilnica = v Lembergu, ~ registrovana zadruga z neomejeno zavezo Naprodaj je 30 polovnjakov sladkega belega vina. Vprašanja na „Narodni List". 87 2-2 1 ali 2 lahka čvrsta konja ^ sposobna za kočijo ter za vsa gospodarska dela in vožnje. — Ponudbe s popisom in ceno pod „ konji" na „ Narodni List Iščem za kmetijstvo treznega, v hmeljereji iz- urjenega 100 3-1 hlapca kateri naj bi nadzoroval poljska opravila. — Ponudbe pod ,1911 restante Žalec*. Štefan Strašek Celje. Kovaška ulica št. 3 priporoča svojo največjo zalogo in izdelovalnico obutala za gospode, dame in otroke v najfinejši kakor tudi najcenejši izvedbi. — Posebno dobra izbira v plesnih in poročnih šolnjih. 68 4-4 Pri Sv. Jederti nad Laškim trgom se potrebuje čeVljar m Krojač kateri bi imel tam dosti posla. Zraven tega rokodelstva se mu ponudi služba oskrbnika ravnotam na malem posestvu, katero lahko zraven rokodelstva opravlja proti prostemu prijaznemu stanovanju blizu župnijske cerkve. 2 sobi s štedilnikom, klet, vrt, sadni mošt pri obilni obroditvi (2—3 polovnjake na leto) in eno desetino (lO°/o) čistega dohodka mrve (kakih 60 K ua leto) in pri posestnikovi za-dovoljnosti še nekaj sadja. Biti mora oženjen brez mnogo otrok. Oglasiti se je pri Jožef Scheiigo, pos. in naduč. v pok. v Mariboru, Nagystr. 10. 9e 2-2 Ljudevit Borounife —— puškar —— v Borovljah (Ferlach) na Koro&kem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševalnici in od meno preizkušene. — Hustrovani ceniki zastonj 1 si Loterijske^številke. Gradec, 18. februarja 1911: 45, 4, 22, 23, 69. Dunaj, „ „ 44. 75, 49, 29, 3. Namesto 40 K samo 6 K. Priložnostni nakupi Bradi divjega kozla podobna jelenja brada, prava, jako lepa. 16 cm lasna dolgost z hubertus-natikač" iz starega srebra, premičnim obodcem in vijakom, skupaj samo 6 K. — Brada in obodoc garantirano laravna. Prilož-nostni nakup pošilja po povzetju carine pro*to vezalec brad divjih kozlov Fenichel, Dunaj IX., Altmutter-gasse 3/20. Mnogo priznalnih pisem. 103 1 ^BlUJE ur V vseh vrst c .ZVEZNA TRGOVINA, * .CELJE * 4PiiS&!i<>i Veliko V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 420. 71 3-3 Krasna pozlačena prec. anker ura z verižico, natančno idoča. garancija 3 leta. ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentaluih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledalce, 1 nsnjata denarnica. 1 par man-šetnih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 4*20. Pošlje se po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska osrednja razpošiljalnica P. LUST, Krakov Ste v. 534. Izborno * - lajša bolečine, zabranjuje -vnetja ln vpliva antiseptično. © Že 40 let se je izkazalo mečilno O vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan. l pušica 70 vin. Proti predplačilo K 3'16 se pošljejo 4 pnšice, za 7 K pa deset pušic poštnine prosto na vsako postajo avstr.-ogrske monarhije Pozor na Ime lzdolka, izdelo* atelja, ceno ln varstveno znamko. Pristno je po 70 v. Glavna zaloga B. Fragner, c. in kr. drorni dobavitelj lekarna „Pri črnem orlu" Praga, Mala strana, vogal Nerudove ulice št. 230. Zaloge v lekarnah Av.-Ogrske. Vabilo na i občni zbor Posojilnice v Celju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil dne 2. marca 1911 ob 6. uri zvečer v sejni dvorani Narodnega doma v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje letnega računa za leto 1910. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Slučajnosti. Načelstvo. 80 4-3 Vse vrste (mlatilnice, slamoreznice, vodovodi, kamnodrobilci, kotli, vitli) in vse druge priprave, ki se dajo rabiti z živalsko silo, se v gotovo postavijo in dajo vsakomur na po-skušnjo od tvrdke K. & R. Ježek (»^"m Zastopstvo in zaloga v Celju: Šarlah Jernej, Gaberje 124. Plačilo tudi na obroke. Lepa hiša enonadstropna, 10 minut iz mesta, s 3 lepimi stanovanji (vsako z 1 sobo, kuhinjo, jedilno shrambo), lepimi kletmi, pralno 1-' išnjo, hlevom za 3 živali, z lepim svinjakom, k co, senjakom, z lepim dvoriščem in zelenjadnim v rtom, pripravna za lastnike vozov, se po nizki ceni proda. Vpraša se v našem uredništvu. 85 2-2 Proda se po jako nizki ceni 04 3-2 za vinograd. Kolje je samo kostanjevo, cepljeno, močno in lepo izdelano, 2 in pol m dolgo, na oba konca ošpičeno. Zraven se proda tudi 1 motor Joricum" popolnoma v dobrem redu, še ne dosti rabljen. Cene se izvejo pri Andreju Marincu v Gomilskem pri Celju. 10 R, najfinejši prsni Ivan Rebek, stavbeni in umetni ključavničar, vodovodni instalater (Poljska ui. i4> se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vodnjake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Brficken« wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice in uteže. Celje. Vse po dnevnih cenah. 43 46-3 Celje. I 3/II/4 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega. snežnobelega, pulje- ,, nega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. " sivega H K; 7 K; lelega, finega puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje Iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoijen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 2 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13—, 14 70, 1780 in 21-—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4 50, 5 20, 5*70; podpornica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje pe povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 14 -26 S. Benisch, Deschenitz, Stev. 773, Šumava, Češko. lfeliko presenečenje! V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 3*80. 90 3-2 Krasna pozlačena prec. anker ura z verižico, natančno idoča, garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna, elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledalce, 1 usnjata denarnica, 1 par man-šetnih gumbov, 3 kar. donble zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 3*80. Pošlje se po povzetjn ali če se denar pošlje naprej. Dnnajska osrednja razpoSiljalnica Ch. Jungwirth, Krakov štev. B/103. NB. Če se naročita dva zavoja, se priloži 1 prima-angl. britev. Za neugajajoče denar nazaj. Obvestilo. O imovini »Glavne posojilnice v Ljubljani* registrovane zadruge z neomejeno zavezo v likvidaciji se je razglasil dne 13. februarja 1911 konkurz. Konkurzni komisar: C. kr. dež. sodni svetnik dr. J. Toplak v Ljubljani. Začasni upravnik mase: dr. I. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani. Volilni narok 21. februarja 1911 ob 9. uri dopoldne pri tej sodni ji v izbi štev. 123 pred konkurznim komisarjem. Zglasilni rok: do 30. aprila 1911. Narok za likvidovanje in poravnavo 16. maja 1911 ob 9. uri dopoldne pri tej sodniji, v izbi št. 123 pred konkurznim komisarjem. C. kr. dež. sodnija v Ljubljani, odd. III., dne 13. febr 1911 5 3a?o51* iliSiInlnTnl^&žInl^^ Za spomladansko gnojenje priporočam cenj. kmetovalcem Tomasovo žlindro znamko Stor^^arke zvezdo 89 9-2 kot najboljše in najcenejše fosfornokislo gnojilo. Yai ujte se ponarejanj! Zahtevajte povsod izrecno Tomasovo žlindro znamko zvezdo. Veletrgovina z železnino „Merkur",