Poštnina plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST ^kASILO^siNDIKATOV SLOVENIJE 0 ŠTEV. 12. # 19. MARCA 1954 • LETO XIII • CENA 10 DIN j PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI PO ZASEDANJU ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE ZAVESTNO IN USTVARJALNO DELO Za uresničitev letošniega družbenega plana Zasedanje Zvezne ljudske ^uPščine (ki je trajalo od 5. do U. marca v Beogradu) je zaklju- ^n°- Skupščina je sprejela druž- j 6tli plan in proračun za 1. 1954. Družbeni plan in proračun sta »^gospodarstvo in vse družbeno Jelenje v enem letu odločilnega j**Pletla. Z njima so urejena vsa aJVažnejša vprašanja gospodarstva. Letošnji družbeni plan pa je r|.nas vse še posebno pomemben, je z njim še bolj sproščen j°sPodarski razvoj. Naše materine sile so namreč že tako na-/sle, da smo lahko v letošnjem r^benem planu določili organi-’ranje prostega trga ne samo za jtrošne predmete (država dolo-1 !ie tu cene samo za žito, mast Z1 sladkor, da prepreči dvig cen potrošnih predmetov in s tem ranjšanje življenjske ravni), bnveč skoraj za vse reproduk-!3ske in investicijske potrebšči- in opremo. Prehod na še širši "Osti trg bo nedvomno razmah-r dejavnost v proizvodnji in in-Asticijski graditvi, kolektive pa “0 vzpodbujal k večjemu varče-^nju z denarjem, gradbenim rterialom ali drugimi potreb-S6lnami. . Z nadaljnjo rastjo proizvodnih Sll si lahko obetamo še večjo sproščenost v gospodarskem živ-^onju in vedno manjše vmeša-^nje administrativnih organov I gospodarstvo. Postopoma se bo Oblikovala popolnoma prosta Ospodarska dejavnost delovnih kolektivov v skladu s smernicami, določenimi z vsakoletnim j družbenim planom. Pomemben | Orak v tej smeri pa je storjen prav z letošnjim družbenim Planom. Smer gospodarskega razvoja ■ je začrtana Družbeni plan je sprejet in z a)im je začrtana smer gospodar-kega razvoja za letošnje leto. Uelo skupščinskih odborov in samo skupščine je bilo plodno, ondar tudi težko. Razprave in oločitve so se namreč gibale m®d dvema skrajnostima: med olikimi potrebami in razmero-?a Pičlimi materialnimi sredstvi. Pludski poslanci so morali vskla-velike potrebe naše dežele za 'Irejšim razvojem proizvajalnih j ' industrije, kmetijstva, prome-?’ porajajočih se komunalnih kupnosti z razmeroma majhnimi materialnimi sredstvi — narod-Ph dohodkom — ki jih imamo »a razpolago. Prav v tem odlo-vaniu so bile precejšnje težave, .Sadar so ljudski poslanci pre-Parno razporejali materialna redstya tja, kjer so najbolj nuj- 0 Potrebna, da še pospešimo naš g°spodarski razvoj. ^oblikovano je enotno stališče Delo in življenje skupščine in lenih organov obeležujeta dve krilni stvari. Po dolgih in te-jjSliitih razpravah in tudi raz-c.Criih mnenjih (nekateri poslan- 1 so obravnavali posamezna Jjrašanja še vse preveč s stali-„Ca koristi okraja, republike ali rsPodarske panoge, ki ji pripadlo in pri tem niso upoštevali gristi in potreb gospodarstva kot i sdeljive celote), se je vendarle .oblikovalo enotno stališče gle-gospodarskega razvoja in uzbenega življenja letos. sprejetjem družbenega plana razdelila sredstva narodnega dohodka (ki ga bomo letos predvidoma ustvarili), določen je odnos o razdelitvi sredstev med federacijo, republiko in komunalnimi skupnostmi ter podjetji. Začrtana je investicijska graditev, pot zunanje trgovine in plačilne bilance. Predvidena je raven cen in prejemkov. Določene so družbene obveznosti gospodarskih organizacij. Razen tega go uzakonjeni instrumenti in ukrepi, s katerimi hočemo uresničiti gospodarsko politiko v letošnjem letu, da dosežemo predvidene cilje. Proučujmo družbeni plan Kaj torej sedaj? Sedaj ko je družbeni plan sprejet, je pred nami le ena pot: zavestno in ustvarjalno delo za uresničitev temeljnih načel družbenega plana. Razložimo si pojem »zavestno in ustvarjalno delo« malo podrobneje. Kaj mislimo s tem? Za tole gre: gre za razlago družbenega plana kot celote, kakor tudi za razlago njegovih podrobnih določil, postavk in načel, za razlago letošnjih gospodarskih ciljev. Zakaj je to potrebno? Na to vprašanje bomo najlaže odgovorili, če si ga ponazorimo na preprostem primeru. Gradbenik, rezkar, strugar ali mizar ne bo svojega dela dobro opravil, če ne bo prej tehtno proučil gradbeni načrt ali tehnično skico predmeta, ki ga mora izdelati. Ce kateri koli od teh poklicnih delavcev tega ne stori, se mu bo njegova napaka pozneje pri praktičnem delu hudo maščevala. Gradbenik bo napačno zgradil to ali ono steno v stavbi, rezkar bo po nepotrebnem zarezal črto več v kovino, -les ali podobno, skratka, delo teh poklicnih strokovnih delavcev bo brez haska in to samo zavoljo tega, ker niso prej podrobno proučili gradbeni načrt ali skico, ker se niso držali pravil, kako morajo to ali ono stvar izoblikovati. Prav isto je tudi s tako pomembnim načrtom, kot je družbeni plan. V podjetju ne bomo uspešno gospodarili, če ne bomo poznali družbenega plana, če ne bomo vedeli, zakaj je potrebna taka ali drugačna delitev družbenih sredstev, stopnje obresti, davka na promet itd. Podrobno, tehtno proučevanje družbenega plana in ukrepov, s katerimi uresničujemo družbeni plan, je potrebno zato, ker so to delo doslej marsikje zanemarili. Razlaganje gospodarskih uredb in osnutka družbenega plana so odložili za pozneje, češ vse to bomo proučevali potlej, ko bodo uredbe in plan dokončno izoblikovani in sprejeti. Določila družbenega plana so zakon za nas vse V praktičnem uresničevanju družbenega plana, v gospodarjenju s podjetjem, pa se moramo izogibati lanskoletnih napak. — Marsikatera gospodarska organizacija se je lani izogibala obveznostim do skupnosti. Nekatera podjetja niso v določenem roku obračunavala družbenih prispevkov (ta pojav lahko zasledimo tudi že letos). Lani smo lahko zasledili vrsto pojavov, da so kolektivi odtegovali sredstva skupnosti z napačnim obračunavanjem, da so si z okoriščanjem družbenih sredstev povečevali dohodek in sklad plač. Vsak tak pojav je za naše gospodarstvo škodljiv, ker ogroža gospodarski razvoj naše dežele in s tem posredno življenjsko raven nas vseh. Če na primer gospodarska organizacija odteguje družbi njena sredstva, v tujini ne moremo kupiti toliko kruha in masti (zaradi premajhne kmetijske proizvodnje smo na to še prisiljeni, ker s tem ukrepom preprečujemo dvig cen kmetijskih proizvodov), ne moremo kupiti bombaža in drugih surovin za predelovalno industrijo in tudi ne strojev, niti ne moremo dograditi gradbenih objektov. Potlej pa je treba izbirati samo med dvema možnostima: ali da za investicije in podobne izdatke zmanjšamo življenjsko raven, to je, da kupimo na tujem trgu manj surovin in drugih predmetov ,ali pa da za leto ali dve podaljšamo investicijsko graditev in s sredstvi, namenjenimi za investicije, kupimo tisto, kar nujno potrebujemo za predelovalno industrijo ali pa za vsakodnevno potrošnjo delovnih ljudi. Ta druga rešitev je za nas še manj ugodna. Leto ali dve pozneje bomo dobili proizvode iz tovarn, na katere že danes računamo. Precej pozneje se nam bo obrestoval denar, ki smo ga vložili v investicijsko graditev, ker bodo tovarne pozneje začele obratovati. Koristi posameznikov torej ne gre izločevati iz koristi skupnosti, ker smo ta skupnost mi vsi, vsak posameznik in torej zaradi trenutnih koristi tako ali drugače, prej ali slej oškodujemo sami sebe. S tem ko je Ljudska skupščina sprejela letošnji družbeni plan, je konec razprav o postavkah plana in instrumentih (obrestih, prometnem davku, zemlja-rini, renti itd.), na katerih plan tudi temelji. Vse to gradivo je odslej zakon za skupnost, zakon za vsakega posameznika. Zakone pa moramo upoštevati in jih uresničevati. Sedaj gre za to, da zakonska določila uresničujemo V TOVARNI »LJUBELJ« SE RESNO PRIPRAVLJAJO NA VOLITVE DELAVSKEGA SVETA Naša delavska načela hočemo uresničiti - Tudi v naši ljubeljski tovarni se že pripravljamo na volitve novega delavskega sveta. Sindikalna organizacija pripravlja pestre razgovore z vsem kolektivom o delavskem upravljanju, delu delavskega sveta, o gospodarjenju s podjetjem. Naša sindikalna organizacija bo skupno s člani kolektiva razpravljala, kdo naj kandidira za člana novega delavskega sveta. Odborniki in člani kolektiva bodo predvsem gledali, da bodo kandidirali tisti člani, ki so že doslej, in ki bodo tudi v naprej prej pravilno in iskreno uveljavljali vsak dan z zavestnim in ustvar- socialistična načela gospodarjenja, jalnim delom, kajti s tem tudi. »Demokracija v odločanju naj bo tudi geslo nadaljnjega dela delavskega sveta. Naša glavna skrb in naloga bo ustvariti socialistične odnose med ljudmi, izoblikovati ljudi v tako družbo, tak kolektiv, kjer ne bo izkoriščanj in izkoriščevalcev. Menim, da ne smemo pozabiti na svetle tradicije naše revolucije, na pogumnost, požrtvovalnost, poštenost in tovarištvo. Neposredni nosilci vseh teh tradicij so prav naši nekdanji borci. Ti, ki so se bojevali in gradili naše povojno gospodarstvo, so se dolžni tudi sedaj najbolj dosledno in častno bojevati v delavskem upravljanju in dosledno uveljavljati napredna načela v graditvi uresničujemo temeljna načela le-j disciplina v izvrševanju,« bo naše I resničnega socializma. tošnjega družbenega plana. ; geslo pri izbiri kandidatov in to I 7. L. BESEDA 0 ŠKODLJIVIH POJAVIH V TRGOVINSKI ZBORNICI SLOVENIJE Uredbe ie treba spoštovati ne pa lih zarodi osebnih horisti izigravati Letošnji družbeni plan predpi- jemo zadnje družbenokvarne po-jmenjeno za izvoz. Kakšne so posuje izvozu odločilen pomen. Od jave v izvozu oziroma škodljive I planiranega povečanja izvoza je pojave v Trgovinski zbornici Slo namreč odvisen naš gospodarski | venije, jih moramo najostreje gra-razvoj, naša življenjska raven, jati in obsoditi. Naša država bo letos uvozila več j Za kaj gre? Za kršitev zakoni-sto tisoč ton moke in masti zato, j tih predpisov, ki postavljajo naše da bomo zagotovili redno prehra- I zunanjetrgovinsko poslovanje na no do nove žetve in da preprečimo ' solid.nejše in enotnejše temelje, nihanje cen poljedelskih proizvo-j Izvozniki in sploh člani Trgovin-dov. Predvideno znižanje cen in-i ske zbornice na primer niso zado-dustrijskih proizvodov bo uresni-1 voljni z zakonitimi predpisi o de-čeno. če bo predelovalna indu- viznem poslovanju, s specializa-strija čim bolj izkoriščala svojo; oijo zunanjetrgovinskih podjetij proizvodno zmogljivost in kupila in ustanovitvijo oziroma obvez-surovine na tujih trgih po tisti ; nem včlanjenju v Zvezno zunanje-ceni deviz, kot je to planirano v trgovinsko zbornico. Poglejmo te držbenem planu. V tujini moramo škodljive pojave malo pobliže in razen tega kupiti opremo za nove poizkusimo poiskati njih izvor, tovarne in plačati del dolgov (od plačatj moramo del mednarodnega posojila, ki smo ga najeli za gradnjo težke industrije in prehrane). Moko In mast, bombaž in stroje ter druge proizvode bomo lahko Enostranska politika gospodarskih organizacij je škodljiva Odkar je bila uzakonjena nova uredba o deviznem režimu, se je izvoz blaga na tuja tržišča občut- uvozili le, če bomo imeli zadosti no zmanjšal. Izvozniki so trdili, deviz. Tudi dolžmi znesek tujini da so za vse to krivi novi devizni bomo lahko le takrat poravnali. Prav zato pa družbeni plan predpisuje izvozu odločilen pomen. Vsak« kršitev predpisov v zunanjem trgovinskem poslovanju, vsak tudi najmanjši zastoj v iz- predpisi, češ, sedanji devizni režim oziroma določeni količniki ne dopuščajo, da krije podjetje donosnost izvoza. Zaradi tega ni mogoče ustvariti potreben plačni sklad, ni mogoče sestavljati stvar- vozu pomeni, da bi bili zaradi nih kalkulacij itd. Izvozniki so tega prisiljeni kupiti manj kruha odpovedali pogodbe, zadrževali so jblago v skladiščih ali pa ga celo - I prodajali doma, čeprav je bilo na- ali masti. Če torej s teh stališč ocenju- ks Druga značilnost je, da so le-„ Posegli v razpravo o smeri . sPodarskega razvoja in delitvi ^zbenih sredstev proizvajalci-iavci, zastopani neposredno po 0 °Jem najvišjern predstavniškem p Sanu — zboru proizvajalcev, edvsem v tem zboru je bila Oprava zelo živahna, kar je po-ern razumljivo, saj so člani te-zbora v neposrednem dnev-tanj 2 §osP°darskim doga- iEnotno stališče glede gospo-rskega razvoja je bilo doseženo I^Jub razumljivim začetnim sla-hoi'X11 ^ nekaterimi trenutno Tečnimi mnenji) zato, ker so . opali poslanci obeh zborov Še a3 .F^dišča do koristi vse na-družbene skupnosti in enotne *usPodarske politike, j^tožbeni plan je torej spre-' 111 kaj je s tem storjenega? e2na ljudska skupščina je s Zima se umika dehtečim pomladnim sapicam. Prvo pomladansko cvetje odeva travnike in pobočja hribov. Prijetni so sprehodi po delu, ko gleda člpvek v daljavi še vedno zasnežene gore. sledice te kratkovidne to enostranske gospodarske politike podjetij, ki se ukvarjajo z izvozom? Samo ,v Sloveniji imamo zaradi dvomesečnega zastoja v izvozu okoli eno milijardo deviznih dinarjev izgube. Če gledamo stvar širše, so posledice še občutnejše. Zaradi manjšega izvoza je na deviznem obračunskem mestu tudi manj deviz. Zato cena devizam nenehno narašča. Predelovalna ali druga industrija zaradi naraščanja cen deviz dražje kupuje surovine in to povzroča marsikje premike v cenah proizvodov na notranjem trgu. Te premike pa seveda čutimo vsi delavci, proizvajalci, ki smo obenem tudi potrošniki. Res so spremembe v deviznem režimu povzročile določene motnje in neskladnosti. Toda te stvari niso dovolj opravičljiv razlog za zgrešen postopek izvoznikov, za zmanjšanje izvoza. Nehote se človeku vsiljuje misel, da so hoteli gospodarstveniki z zmanjšanjem izvoza in ne s praktično gospodarsko računico prisiliti zakonodajalca, da spremeni predpise o deviznem poslovanju. Sebične in trenutne koristi podjetij so torej prevladale nad koristmi vse naše družbene skupnosti. Ti in taki gospodarstveniki so spregledali, da njihov postopek škoduje vsej skupnosti, posebno pa podjetju, ki ni izvažalo, da z neizpolnjevanjem pogodb trpi ugled naše zunanje trgovine v svetu in da takšen postopek hrabri birokrate, ki bi želeli zunanjo trgovino še naprej obdržati v tesnih administrativnih sponah, to je distribuciji deviz, izdajanju uvozno-iz-voznih dovoljetlj itd. Takšnih postopkov izvoznikov torej ni mogoče opravičevati samo s tujo krivdo, s slabostmi v deviznem režimu, temveč jih je treba imenovati s pravim imenom, z lastno sebičnostjo, podcenjevanjem družbenih koristi, s težnjo po anarhičnem kapitalističnem načinu poslovanja, kjer gleda vsakdo le svoje trenutne koristi, koristi skupnosti pa mu niso mar. Pomenili smo se o kvarnih posledicah zmanjšanega izvoza. Pomenimo se še o drugih škodljivih pojavih v Trgovinski zbornici, ki so prav zadnje dni prišli na dan. Nelojalna konkurenca nam zapravlja ugled na mednarodnem trgu in škoduje našemu, gospodarstvu Naša trgovina marsikdaj izgublja v svetu svoj ugled zaradi neenotnega nastopa na trgu in konkurenčnih bojev med izvozniki. Nelojalna konkurenca naših podjetij na tujem trgu se je tako zaostrila, da je kršitev dobrih poslovnih odnosov v trgovini že skoraj vsakdanji pojav. »Izvozni podjetji Centrotekstil in Sloveni jatekstil si na zunanjem trgu močno konkurirata in čestokrat se zgodi, da kdo jzmod njiju prodaja proizvede ceneje kot bi jih smel in na ta način povzroča izgubo ne le podjetju, temveč tudi drž.avi.« (Seja upravnega odbora Tovarne volnenih in vigogna (Nadaljevanje na 2. $frani) RAZGOVORI »KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE GOVORIC« ALI ČUDNO POJMOVANJE KRITIKE A/c Carthyjevega odbora za preprečevanje ... Kaj pa je upravni odbor podjetja? Kakšne so njegove pravice? »Po sklepu upravnega odbora odbora ambulante ne bo preprečil. Upravni odbor podjetja je iz-ambulante z dne. . .morajo biti vsi Kako je pa s »komisijo za pre- vršni organ delavske samouprave v slučaji, ki naj bi bili obravnavani prečevanje govoric*? Upravni odbor podjetju. Gospodari po navodilih, v časopisju, predhodno strokovno jo je imenoval, vsakemu članu pa je smernicah in sklepih delavskega preiskani od okrajne zdravniške dal še posebno potrdilo, da je član sveta. Njemu in vsemu kolektivu je službe. Vse pritožbe proti pošlo- te komisije. No, ne vemo, kako ta odgovoren za svoje delo. Prav no-vanju ambulante naj se iznesejo komisija dela. To si lahko le mi bene pravice pa nima, da bi se vme-pismeno, na kar bo dala okrajna slimo. šaval v družbeno življenje kolektiva, zdravniška služba uradno izjavo o Kaj so pravzaprav napravili? najmanj pa da bi si postavljal preiskavi.* Kar odkrito si povejmo! Upravni »špiclje* in si tako varoval svoj po- Takole so sporočili nekje našemu odbor podjetja je postavil policijsko ložaj. Ce je v delovnem kolektivu dopisniku. mrežo, kar bo nujno ustvarilo nezdravo vzdušje, če so prevladale Upravni odbor nekega podjetja vzdušje nezaupanja in strahu, nazadnjaške težnje, potem so v pa je sklenil, da bo ustanovil »ko- Nihče ne bo upal ničesar reči, kajti prvi vrsti poklicani politični delavci misijo za preprečevanje govoric*: lahko ga sliši član »komisije za in sindikalni odborniki, da pojasne Njenim članom je izdal pismena preprečevanje govoric*. Zaupal ne delavcem, kaj ni prav, nergače in boš niti svojemu tovarišu, saj nisi zaplotnike pa postavijo na svetlo. potrdila. Pogovorimo se najprej o prvem gotov, če ni morda tudi on »zaup- Za to res ni treba nobenih policijskih nik* upravnega odbora. Recite, kat metod, ki so nezdružljive z načeli hočete, vse to me nehote spominja delavskega upravljanja podjetij. PREDSTAVNIŠTVO ALI SINDIKALNO VODSTVO primerul Zlasti v zdravstveni službi je veliko kritike — neupravičene, včasih pa tudi upravičene. Razumljivo! Tisti »bolnik*, ki pride v ambulanto zato ,da preganja dolgčas, ali pa da bi »izvrtal* nekaj dni bolniškega dopusta, se jezi in opravlja zdravnika, češ, bolan sem, pa me ni Občni zbor nekega sindikal- morda več, iz druge morda nihče, dal v stalež. Takim je prav gotovo nega sveta je sklenil, da bo štel Seveda bomo pa pri tem pazili, treba stopiti na prste, toda ne tako, njegov plenum toliko članov, ko- da bodo sestavljali plenum tokat je to napravil upravni odbor Ukor je sindikalnih podružnic, variši iz več in ne le iz nekaj Tako bo imela vsaka podružnica podružnic. Njihovo delo bo tako v plenumu svojega zastopnika, lahko plodnejše. Kaj je vodilo tovariše, da so PRED IZREDNIM OBČNIM ZBOROM REPUBLIŠKEGA DRUŠTVA UPOKOJENCEV SLOVENIJE ui mi\ V VSEM ŽITIU IN DELU DRUŠTVA Dne 28. marca bo v Ljubl jani, da bi okrajni odbori postali za-po sklepu Republiškega sveta j res prava vodstva upokojencev v Zveze sindikatov za Slovenijo iz- okraju, Ja bi nenehno skrbeli za redni občni zbor republiškega 't politično delo med njimi in bdeli Društva upokojencev. i nad izvajanjem zakonitih določil Poleg tega, da bo izredni obč- j glede upokojencev. Takšne dolo-ni zbor pregledal delo doseda- čilo tudi preprečuje, da bi bili njega vodstva društva in vzroke, | v okrajni odbor izvoljeni najbol j-ki so , rivedli do njega bo moral i ši članj društva, razpravljati tudi o nekaterih dolo-1 Eno izmed statutarnih določil, čili!, statuta, ki ne odgovarjajo več , ki bi ga bilo treba spremeniti, je naši socialistični stvarnosti, niti tudi to, da imajo člani republi-statutarnim določilom Zveze dl- j škega odbora četudi niso bili iz,-katov. Gre na primer za določilo, j voljeni enakopravno glasovalno da so predsedniki podružnic av- pravico na občnem zboru dru-tomatično člani okrajnega odbora štva, is4 kot voljeni delegati po-društva. Takšno določilo je ovira, družnic. To določilo lahko pre- omenjene ambulante. Videz je, da se hoče izogniti graji. Trdimo lahko, da upravni odbor niti nima takšne moči, da bi smel tako sklenili? Le pravo mero je treba najti! Na vsak način pa se je treba iz- »SAJ SMO DALI DVE STO MILIJONOV...« grajo prepovedati in predpisati po- Predvsem jim gre za to, da bi ogniti temu, da bi izvršni odbor Takole praoijo nekateri o ljub- Začeti moramo pri lastnini, či-stopek, kako naj ravna tisti, ki mu bile takrat, kadar zaseda plenum, skliceval plenum zaradi tega, da Ijanskem podjetju SK1P na očit- gaoo je podjetje, čigave so stavbe, kaj o delu ambulante ni všeč. Me- zastopane vse sindikalne podruž- bi podružnice o čem obvestil in ke revizijske komisije, da so oško- stroji, surovine, material, ki ga nimo namreč, da ima^ vsak pravico niče in bi bile že s tem obveščene, jim kaj naročil. Takšen »plenum« dovoli skupnost za okoli enajst obdelujejo itd.? Vse to je družbe- povedati, kaj mu ni všeč, da se vsak o čem so na zasedanju govorili izgubi svoj pomen. Konec koncev poi milijona dinarjev. >Doe na ^er ie Pa tako, ima druž-d dav ec, lahko pritoži tudi svojim in kaj so sklenili. Kakor je na- postane podružnicam vseeno, miliinnnn neA dni) d-n n- ba seveda tudi pravico, da do-sindikalmm odbornikom in da lahko videz tak sklep umesten, ima koga pošljejo na zasedanje, saj „ r. * • . •> r,red„id»nn £ kako na j podjetje posluje in tudi sindikat pove svojo besedo, tudi slabe strani. Kar poglejmo! je važno le to, da je iz podruž- ’ - D P- Preaulaeno- s kolikšnim deležem presežnega Sindikalni odborniki naj potem raz- Najprej moramo vedeti, da je niče nekdo navzoč. Član plenuma ™Ksn° razVurjenje za- dda lahko dclooni k0ieptio SD0_ iščejo, ali je pritožba upravičena plenum sindikalnega sveta vod- se ne bi čutil odgovornega za delo \ . ,fl11 b0nil enajst m p°l m bodno razpolaga. Le tisti, ki tako ati ni in delavca zaščitijo. stvo in ne predstavniško telo. sindikatov v tistem kraju, kajti llJona-1 ravna, lahko reče, da je izpolnil Upravni odbor ambulante si ne Plenum je tisti, ki določa sta- poglavitno je potlej, da je za- Čemu neki? ose obveznosti do skupnosti, more lastiti pravice, da bi dobil prej lišča do važnejših vprašanj in stopana podružnica, ne pa, kdo Takšno govorjenje slišite tudi Delovni kolektiv podjetje to-vsak članek ki zadeva delo ambu- daje srfier sindikalnemu gibanju je član plenuma, kakšne so nje- po drugih podjetjih. Zares, poceni rei te upravlja in tudi vsi sadovi lante, v nekakšno »cenzuro*. Se. med dvema skupščinama. Na to gove sposobnosti in vrline. To pa izgovori No, pa se pomenimo o njegovega dela niso njegova ne- veda tpa je moralna dolžnost vsako- vlogo plenuma včasih pozabimo ni pravi tem in razmislimo! posredna last. Vsak tisti, kdor si -- ............. - vzame večji delež od tistega, s čimer sme sam razpolagati, je oškodoval skupnost. gar, ki hoče kaj pograjati, da se prej prepriča, ali je tudi res tako, (zlasti v manjših krajevnih svetih in krajevnih odborih) ter skli- kot on meni in da upošteva vse čemo plenum zato, da bi izvršni okolnosti, ki so morda privedle do odbor sveta podružnicam kaj na- tega. Delavci smo namreč navajeni, ročil. V tem je nevarnost takega da si iz oči v oči povemo (in zato »predstavniškega« plenuma. Ker ČAS NAS JE PREHITEL Res je, da dosedanji zakoniti ne pisarimo pisem) in šele če to ne je plenum sindikalno zaleže, je včasih potrebna tudi potem je razumljivo, javna graja v časopisu. Le to je delavski način, ne pa tisto godrnjanje in grdo opravljanje za vogali, voljeni vanj odborniki prav iz volili vanj najboljše sindikalne nih podružnic je bilo na kandi delavce, pa čeprav ne bodo iz- datni listi več kandidatov kot pa Tega pa tudi tak ukrep upravnega vseh podružnic. Iz ene jih bo (Nadaljevanje » 1. strani) izdelkov v Mariboru z dne 10. de. cembra 1953.). predpisi niso bili popolni, vendar obstajajo tudi delavska moralna vodstvo, Ze na lanskih, še bolj pa na to tudi prav. Delavci dobro vedo na^ela’ ki iih m0Ta Dsak kolektiv, da bomo letošnjih občnih zborih sindikal- kdo je lahko sindikalni odbornik ki }]oče žiotti D socialistični skup- - -it. , .. fcar dane$ ni ja^^a naloga xo nosth spoštovati. To_ je jasno. — ------------- — lahko vidimo vsak dan in o tem ^ai Pa Rstih enajst in pol mih- jih je bilo treba voliti v novo je govoril tudi tovariš Kavčič na orVn81 -jJ-f de,°vm,.fco' sindikalno vodstvo. Mislim, da je zadnjem posvetovanju sindikalnih lekrv o K IR pridobil na ta ali na odbornikov. on način, ce so ugotovitve reoi- S tem, da smo predlagali več zlJ,ske, ^misije točne je zanje kandidatov kot smo jih izvolili, oškodoval skupnost. Dobro, pra- smo hote ali nehote kršili tretji oijo nekateri, denimo, da smo res odstavek 20. člena Pravilnika o oškodovali skupnost toda isto- letnih občnih zborih sindikalnih cas,no ]e dr[lzba doblla doe. slo organizacij, ki pravi, da to šte- nithjonop oec. 7 o /e pa precej več vilo ne sme biti večje. Mislim, da kot ena]st m pol milijona dinar- je to določilo že kar nekoliko za- SeDcda Je pohvalno, da so proizvodnje in blagovnega prome- da je pri odločanju in v raz p ra- starelo. Pri volitvah v ljudske PrlS0spod;mli skupnosti toliko -o ‘------ -' -G H t P - odbore je na primer posebej do- ?ec’ toda f? ]lm, ne daJe prav n°- UREDBI IE TREBA SPOŠTOVATI nc m Uh žaram oscMin koristi Izigravali ta, da skrbijo za utrditev in raz- vah še vse premalo politične od- odbore te viuner pvseuej uu- t ^ » : —« vijanje dobrih poslovnih odnosov, govornosti in postavljanja stvari ločeno, da mora biti število kan- ^ene PJaiJlce\da si sami na ne ni« - korist skupnosti.« - sproti drnžbi in da opravljajo znalo napake in jih obsodilo, To- —— — — delfska moralna načela m pr n, zasedanje Združenja “j«™61]0 nadzorstvo^ nad strokov- znati in obsoditi jih mora treba delala v (Plenarno Sindikalni odborniki dostikrat Vse govorimo o razvoju demokracije. testilne industrije Slovenije z dne nijni združbami. Gola profitanska članstvo in ostro pograjati tiste, Menim pa, da nas je čas pri tem so prav vsi, predvsem pa mi delavci, smo jih dolžni spoštovati. 19. februarja 1954). ic«.u|a pu auarmenem, ki rušijo nase gospodarstvo kot aoiocuu ie prennei, saj si »Na inozemskih tržiščih se po- kapitalističnem načinu p oslova- nedeljivo celoto. Dokler traja raz- praktično, kolikor je meni i . . . « »"V n t n hn tt Iti <4 ^ ___ _ ,__i y . , ,. . . ______ i _ ___j ___________ miselnost, težnja po anarhičnem, ki rušijo naše gospodarstvo kot' določilu le prehitel, saj se ga po- Preklic sindikalnih knjižic Sindikalne knjižice so izgubili in jih proglašajo za neveljavne naslednji člani sindikalne podružnice rud nik g d vite v odseka za lesno stroko&Tr- finsko poslovanje, pa so nasto- morali in morajo misliti člani in podružnicah mirne’duše določi- ce I2i0b6of Breznikar ^liio^^tev^slnd govinske zbornice Slovenije.) tičii, ki precenjujejo svoje odborniki naše trgovinske zbor- nao, naj bo predlaganih več kan- £n3l?!ce ?.varhtjf*®v- sAn(* »Na tujem tržišču se ' O-senne noriTPitnisk-^ Irnrict; m r».nrl_ x i o ~____________________ Knjižice l/Ud4N; ureii Mane. štev ■.....I..... ' ““ ............ ..................... - - - - BIcl javljajo primeri nelojalnega in y zJ?0J’nlbs-la marsikatera doslej še nerešena vprašanja. Gospodarski odbor Prl Zvezni ljudski skupščini je že postavil komisijo za socialno zavarovanje in bo moral novi odbo* društva takoj prijeti za delo, sodelovati z družbenimi organizacijami ter odgovarjajočimi organi ljudske oblasti. ... To je le nekaj stvari, ki I1® pričakujemo od izrednega občnega zbora. Delo Društva upoK»' jencev ni le stvar njih samih marveč vseh nas — tudi aktivnin delavcev, saj bo slej ko prej vsa« izmed nas prišel v vrste tega društva. Zato vse nas zanima, kako društvo živi in dela. Izredni občni zbor ne bo mogel tudi mimo politično vzgojnega dela. ki je v ospredju delt ostalih sindikatov, ter bo tudi n* tem področju moral jasno osvetliti vlogo društva ter določiti sine1 delu bodočega vodstva. ,, Velike naloge stoje torej Prt‘‘ občnim zborom in prepričani sm ter verujemo, da jih bo Drušj' upokojencev voljno, požrtvovajn in v svesti si svojega poslanst' rešilo po delavskih načelih. vanju, čeprav tudi sami prizna V našem zunanjetrgovinskem va.j°, da nelojalna konkurenca in poslovanju torej nekaj ni v redu. du0e slabosti škodujejo nam rosamezna podjetja vnašajo v 'sem. Plenum zunanjetrgoviuoke-svoje poslovanje'kapitalističen na- ga odbora Trgovinske zbo. niče čin konkurence, ki ni v skladu z S: enije je na primer sklenil, da našim družbenim redom, z delav- se noben predstavnik slovenske skim upravljanjem. Na tujem tr- industrije in trgovine^ne bi ude-gu znižujejo cene proizvodov, ne '°žil ustanovne skupšči e Zvezne glede na to, kakšne stroške tem zunanjetrgovinske zbornice, če ne povzročajo proizvajalcu in vsej bodo zakonska določila o tej naši skupnosti, ali' pa navijajo zbornici epremenjena._ Trgovinska cene surovinam, ki jih kupujejo zbornica Slovenije naj bi po skle-in seveda s tem dražijo proizvode Pu tega plenuma organizirala vse na notranjem trgu. Škodljive po- ostMe trgovinske zbornice v dr-jave v zunanjem trgovinskem po- ž-av] proti izvajanju uredbe. Tak-slovanju torej čutimo prej ali slej šen očiten bojkot in izigravanje vsi delavci — proizvajalci. Vse te naših zakonitih uredb seveda ruši nerednosti v zunanji trgovini socialistično disciplino, vnaša v kvarijo ugled naše države in zato naše poslovno življenje izrazite jih je treba korenito odpraviti, kapitalistične metode, ruši euot-Prav zato, da se v zunanji trgo- nost jugoslovanskega gospodar-viui napravi red, da se odpravi stvar škoduje naši zunanji tr-nelojalna konkurenca in da bodo govini, posredno pa vse to ško-podjetja enotno nastopala, so na- d nje tudi naši življenjski ravni, ši zakt-.odajalci izdalj uredbo o Na skupščini in plenumu je specializaciji zunanjetrgovinskih prevladala birokratska in anarhi-podjetij in ustanovitvi ter obvez- stična miselnost nad zdravo raznem včlanjenju v Zvezno zunanje- sodnostjo, kaj je za naše gospo-trgiovinsko zbornico. Ti dve darstvo nujno in koristno in kaj uredbi poleg uredbe o deviznem bi morali člani zbornice že kar v poslovanju, naj bi postavile navo kali zatreti. Res je predsedstvo zunanietrgovinsko poslovanje na Trgovinske zbornice Slovenije po-drugačne, trdnejše temelje. zneje razveljavilo sklep zunanje- Načelo, na katerem temelji trgovinskega odbora, vendar to še ustanovitev Zvezne zunanje trgo- ni dovolj. Izigravanje uredbe o vinske zbornice, zagotavlja svo- deviznih predpisih, kar je ne-bodno, vendar enotno ter vskla- dvorano porodilo zastoj v izvozu, jeno nastopanje naših gospodar- nasprotovanje zakonskim predpi-skih organizacij na tujem trgu. som o specializaciji zunanjetrgo-Naloga zbornic med njimi tudi vinskih podjetij in obveznem Zvezne zunanje trgovinske zbor- včlanjenju v Zvezno zunanjetrgo-■ie* m. delujejo za napredek vinsko zbornico, nas vsu opozarja, OB ROBU DOGODKOV 0 OZADJU SPORA MED McCARTHYJEM IN AMERIŠKO VOJSKO V Združenih državah se že nekaj časa bije vroča in zelo publikanske očitke, pomembna bitka. Znani ameri' nosti. In tudi vse tiste mr!lf'l; sile na republikanski desnici, ^ se hočejo trdneje zasidrati ameriškem javnem življenju zmagati na bodočih parlainc'1' tarnih volitvah, niso več zn® voljne s takšnim položajem sVU' jega varovanca. Delovanje tega nazadnjaka J. bilo do nedavnega koristno vS,- • , , - ... , , , republikanski stranki. Dokler J“ vica) pa so glasno zavračali re- nejo ta hrup zato, da bi spodri- obmetaval z lažmi nasprotnik® nili demokrate iz javnih služb vseh struj v stranki, so ga tudi in sami zasedli tista javna me- struje podpirale. Ko pa se je SP.® rinasnin velikp zaslnvkp —kiji----c*rnnKt; Zamujena priložnost Veliko ogorčenje v Ameriki zaradi McCarthyjevega delovanja in popustljivosti Eisenhowerjeve vlade Potem je Mc Čarthy »našel ški nazadnjaški senator Mc Car- komuniste« še_ na mnogih drugih sta, ki prinašajo velike zaslužke, znotrai republikanske stran si.,, važnih mestih v Trumanovi Mr Cia rt h v r>n hnro c c,,;,, _, . , . - ___i.,trii thy se je spopadel z vojsko in važnih mestih v Trumanovi Mc Carthy pa hoče s svojo zaostril do doslej še nesiun'--,! v spor so se vmešale vse politič- uprav! ra v ameriškem javnem »protikomunistično histerijo« do. meja in k« «n Hp«nirnrii zac®1 še nesi ute® —in ko so desničarji ostreje napadati zmernejše s,r ne sile v deželi, od Eisenhovver- življenju, Ta McCarthyjey »lov seči še nekaj več. ...apa.iun imemejov, 7 jeve vlade pa do demokratske {*? čarovnice« (tako so v Amen- Ljudje, ki poznajo tega za- je( k; se zbirajo okrog Eis®?' stranke. Ves svet z zanimanjem , 1 ?c5!111 delovanje) je krknjenega nazadnjaka, pripo- hoiverjeve administracije, si i spremila ta boj, katerega IzTd koristil republikancem v njiho- vedujejo da je ne^erjeteo .an,- »teCa^VjevZ^r pridni« h’, odločilno vplival na nadalj- ^mvol dnem boju proti demo- biciozen. Svoje vladarske zelje jo pravo veljavo. Odgrnil s. V 1 1 io krai°m- Z njim so se republi- je pokazal ze večkrat, najbolj- r^mihlikansk^ ^ntrrinijilo in » Tzdruženfh ameriških r- kanGhotelipokazati kot ljudje, je pa takrat, ko so republikanci uveljavil kot orodje najbolj ' m ir kj j,0(j0 »ocstHj Združene dr- izbirah svojega kandidata za ,„rin inškra sil „ r^nnhlikai bo njo vine žavah. Začelo se je 9. februarju 1950. leta ... Tistega dne je ameriški n»; . . .... . . , .v, svoJel?a kandidata za zndnjaških sil v republiknn* 1 zave vsega, Ameriki ra njeni de- ameriškega predsednika. Tedaj stranki mokraciji škodljivega balasta« je sicer propadel, toda vse nje- M„r-„ ti. • 1 nmcrl' - govo kasnejše delovanje kaže, ,, M®Carthyjev napad na a«n ^ da se ni odrekel predsedniškim Prflrafikanskib — in pri volitvah zmagali. Hrup okrog »komunistov« v si; SSiSfK ^^grjjgžg Eisenhovver je hotel s tem hru- ameriškem političnem in javnem ,nlslecim ameriškim , nV^ nom razširiti mnenie. dn ie na- živlienin. ki se shiram nkrnw nom, predvsem pa je to ; »V rokah imam seznam dve sto petdesetih ljudi — oseb, za katere naš zunanji minister ve, da 1^ pom razširiti mnenje, da je na- življenju, ki se zbirajo" okrog nonl’ I>redvsem pa je to šel državno upravo zelo neure- republikanske desnice in faši- na ZIj1erne< republikanske - . jeno. uveljaviti samega sebe in stično usmerjenih klerikalnih {ja vlatl0 ln “a samega so bili člani komunistične orga- iJ" S,,,Cn° as“erJ?nlh klerikalnih hovverjakošea državein stra"; 0 Sl pridobiti opravičilo za slabo- vrhov. Mc Carthy nastopa torej “»"erja kot sela arzave ra mzacije«. sti republikanske administraci- kot predstavnik najbolj reakcio- ka te.r komandanta amer.s V ameriškem senatu je nastal je. Republikanec in državni to- narnega dela ameriških politič- "borozenih sil. pravcati vihar. Republikanci so žilec Brovvnell je na primer gra- nih sil in njegova moč je enaka Začelo se je z »zadevo Pe podprli Mc Carthyja, ki je sicer jai nekdanjega predsednika Trn- moči teh sil. Dr. Peres je bil do nedavne? nekoliko okrnil spisek name- mana zaradi nje-gove »popustlji- Mc Carthyjevim ambicijam ne neznan ameriški zobozdravnik 1 scencev zunanjega ministrstva vosti do komunistov« — da bi odgovarja več položaj predsed- rezervni kapetan v vojaškem »osumljenih komunizma«, demo- zmagal pri volitvah v Kalifor- nika senatnega Odbora za pre- borišču Kilmer Njegovo ime ^ krati (predvsem demokratska le- niji. In mnogi republikanci že- iskovanje protiameriške dejav- je pojavilo v javnosti šele. ko 1 ls- marca 1954 — st. Sirom po naši domovini »DELAVSKA ENOTNOST« orisom Kidričem . In spet prihaja pomlad. Prva l?Plota napenja rjavkasto brstič-kakor lani ob tem času. Tedaj, 0 se bo razprlo, ko bodo iz smol-sti/i, lepljivih lusk pogledali ža-svetlozeleni lističi, bo mi-nl° leto dni, odkar sem. ga ^dnjikrat videl. Voščen, upadel °braz med črnino in slapovi cvet-t®- Gledal sem vanj in si želel, cl!l bi se brezkrvne, stisnjene Ustne ubrale v tisti njegov na-Srneh, ki ga nosim s seboj vse od najinega prvega srečanja. — Počivaj v miru, naš tova-ls — sem mu govoril brez besed, * srcem. In potem me je veletok l!ndi, ki so se prišli poslovit od ,ljcga, odnesel s seboj. Odtrgal "!e je od voščenobelega obraza, l°cla pustil mi je njegovo podobo. zdaj nosim dve podobi v sebi. hsto, polno življenjske sile, volje, in vedrine, in tisto drugo, mi jo je dala. lanska pomlad ... * Bilo je 1942. leta ... Osvobo-nilna fronta je pozivala na obo-T°ieno vstajo .. Volkovi v ovčjih kožah pa so širili laži, da gre le Za bratomorno klanje med četniki [nzličnih barv ... Marsikdo jim ■te nasedel. Marsikdo se je stežka °dločil. Jaz sam nisem dolgo omahoval. Ko mi je 1942. leta prišla v f°ke brošura Osvobodilne fronte, Sem vedel za svojo pot. Ni minilo mnogo in postal sem terenski aktivist. Med bogatim čtivom, ki srno ga aktivisti dobivali in ga razpečavali med ljudi, sem naštel na imena vseh voditeljev Osoobodilnega gibanja. Tako sem ^Poznal po imenu tudi Borisa Ki-driča-Petra Kalana, komisarja 'Klavnega štaba NOV in POS ter s?kretarja Osvobodilne fronte, kasneje so bile objavljene tudi njihove slike. S papirja se je za-Zrl vame Kidričev mlad in odločen obraz. Verjel sem temu nBrazu in z menoj vred so verjeli tisoči in tisoči... Verjeli smo tudi *edaj, ko so izdajalci Rupnikovega kova po cerkvah in na sestankih, v brošurah in časnikih klevetali osvobodilno gibanje, partizane in njihove vodje. Smejali spio se njihovim besedam. Kidrič je prijatelj delavca-trpina, ne pa krvnik, kot so pisali resnični, belogardistični krvniki o njem. * Potem je prišel tisti veliki dan, V naj 1945. Primorska je pela, jokala od ganotja. Svoboda! Kljub vsemu smo jo dočakali. Bani sem bil, kakor da bi se na-PH težkega vina ... Pozabil sem, "a našega dela še ni konec. Ce-tjtega maja so me aktivisti polkah in opozorili na naslednji dan. — Ali ne veš, da bo jutri pri nas, p Ajdovščini, izvoljena prva slovenska vlada? Teh nekaj besed me je streznilo. Opazil sem, da žene šivajo 'dece zastave, pletejo vence, barvajo belo platno rdeče ... Pridružil sem se možem, ki so postavali na Glavnem trgu veliko tri-Bitno in slavoloke . . Vso noč sno delali Se preden se je začelo Soetlikati, smo bili že z osem gotovi. , Razkošno pomladansko sonce !e pozdravilo Ajdovščino vso v za-stavah, slavolokih, mlajih in ven- cih. In tedaj so se začele zgrinjati na Glavnem trgu pisane množice z oseh koncev in krajev Primorske. Toliko ljudi kakor tistega dne Ajdovščina še ni videla. Pred poslopjem, kjer naj bi bilo zasedanje, je zaigrala vojaška godba ... Med koračnice, tiste, ki so jih bili partizani prepevali o najtežjih dneh, so se mešali radostni vzkliki osvobojenega primorskega ljudstva. Trg je obmolknil šele, ko so se oglasili zvočniki in začeli prenašati govore z zasedanja. Tedaj pa, ko smo zvedeli, da je za predsednika prve slovenske vlade izvoljen tovariš Kidrič, je pljus-nil val navdušenja čez vso vipavsko dolino. Okoli tribune se je zgnetla množica, da bi videla svojo prvo vlado, ljudi, ki so jih rešili tridesetletnih suženjskih spon. V valujočem morju zastav sem zagledal nekaj možakov, ki so se gnetli k tribuni z veliko češnjo v rokah. Med zelenim listjem so rdeli v soncu prvi zreli sadeži, vrh drevesa pa je krasila majhna slovenska zastava. Vprašal sem enega izmed kmetov, ki so nosili češnjo, zakaj so posekali kar celo drevo. Nasmehnil se je in ponosno odgovoril: — Če je naš narod dal toliko mladih življenj za svobodo, pa bi jaz ne žrtvoval enega samega drevesa? Vtem je godba spet zaigrala. Iz dvorane, kjer je bilo zasedanje, so slovesno prikorakali člani prve slovenske vlade. Vse do tribune jih je spremljalo burno ploskanje. Takrat sem prvič zagledal Borisa Kidriča, mladega in nasmejanega, kakršnega sem bil spoznal na sliki. Kakor plamen so bruhale iz njega besede in ta plamen je zajel nas vse, ki smo ga poslušali. 'm Čez dve leti sem ga spet videl; na Lijaku, ko smo proslavljali priključitev Primorske k Jugoslaviji. Spet sem se postavil v bližino ogromne tribune, da mi ne bi tišla niti ena beseda govornikov. Govorilo jih je več zapovrstjo. Pazljivo sem jih poslušal in s tisoči odobraval njihove besede. Toda tako me noben govor ni prevzel kakor Kidričev. — Zna govoriti, zna! Mora te navdušiti. Še bolnega bi ozdravil s svojimi besedami — je dejal neki borec poleg mene in se ponosno pohvalil, da je v partizanih večkrat govoril z njim. Potem Kidriča tri leta nisem videl. Medtem sem se bil preselil o Maribor. Jeseni 1950. leta pa smo zvedeli, da pride Kidrič na veliko predvolilno zborovanje k nam. Prav ko se je naš kplektiv odpravljal na zborovanje, me je prišel poklicat neki član Mestnega odbora OF, češ da bi tovariš Avbelj rad govoril z menoj. Kandidiral sem namreč kot njegov namestnik v Ljudski skupščini Slovenije. Komaj sem prišel v sprejemnico Mestnega odbora Osvobodilne fronte, me je predsednik povabil v svojo sobo. Pogumno sem prestopil prag, potem pa mi je korak kar zastal. Za mizo sta sedela razen Viktorja Avblja še Boris Kidrič in dr. Marjan Bre- j celj. Zbral sem oso voljo, da I bi premagal zadrego, in zakoračil j proti znanim neznancem. Vsi trije i so mi podali roke in me prijazno ^ povabili, naj prisedem ... Kratka, tehtna vprašanja, kakor je navada pri ljudeh, ki jim je vsak trenutek dragocen. Tudi jaz sem skušal biti kratek o odgovorih. Med razgovorom sem si vse naše voditelje pozorno ogledoval. Najdlje mi je obtičal pogled na Kidriču. Morda mi je z obraza razbral, da ga gledam drugače kakor druge, in me je verjetno zato vprašal, čemu ga tako ogledujem. En sam hip — in sem se znašel. — Prvič vidim čisto od blizu junaka, ki so ga belogardisti proglasili za največjega krvnika slovenskega naroda. Energične Kidričeve ustnice so se razpotegnile v širok nasmeh. — Č), saj sem vedel za to. Kidrič mi je verjel, jaz pa sem ga v resnici ogledoval še zaradi nečesa drugega. Opazil sem bil. da je v letih, odkar ga nisem videl, izginila z njegovega obraza mladostna svežina. — Preveč delaš, tovariš — bi mu rad rekel. Toda, kako naj to na glas in pred vsemi izrečem? Minute so naglo bežale. Kidrič je s sunkovito kretnjo pogledal na uro in naglo vstal. Mariborsko delavstvo ga je pričakovalo ... Povabil me je o avto in mi zabičal, da moram stati na tribuni poleg njega. Hvaležen sem mu bil za povabilo in hkrati ginjen. Kolikšna čast zame, stati poleg človeka, ki sem ga tako spoštoval in cenil! Spraševal sem se, s čim sem si to zaslužil, jaz, navaden delavec. Tedaj sem bolj kot kdajkoli prej doumel, da je delavec zmagal prav po zaslugi takih sinov revolucije, kakršen j” Boris Kidrič. Kakor v sanjah sem poslušal njegove besede, pa jih, po pravici povedano, nisem doumel. Kakor iz daljave je prihajal do mene njihov zvok, ki ga je kdaj pa kdaj zadušilo burno ploskanje in skandiranje. a Pred tistim zadnjim srečanjem v Ljubljani sem ga videl samo še enkrat. Leta 1951 sem odšel kot delegat o Ljubljano na III. kongres Osvobodilne fronte. Tedaj je Boris Kidrič spet razviharil poslušalce. Vsega me je prevzel, kakor zmeraj, kadar sem ga poslušal. Ne vem, kako sem si upal, toda ko je odšel z govorniškega odra, sem sklenil, da bom posegel o razpravo in z dokazi podprl Kidričeve besede. Popoldne sem jo mahnil v Unionsko klet s svinčnikom in. papirjem v roki in pisal, pisal. Tisto noč sem slabo spal. Preveč me je skrbelo, kako bom govoril. Zjutraj sem boječe pristopil k članom delovnega predsedstva Kongresa in vprašal, če se jih je že veliko prijavilo k razpravi. Na tihem sem le upal, da jih bo za tisti dan dovolj, zakaj pogum mi je splahnel. Pa so mi povedali to, česar sem si najmanj želel. Samo dva sta se odločila razpravljati. Nekaj časa sem razmišljal in potem dejal: — Ce drugih ne bo dovolj, potem prosim jaz za besedo. Med razpravo sem nestrpno pogledoval na uro. Precej pozno se je začela. Bilo je, kakor da se je čas ustavil. Minute so se vlekle o nedogled ... Ko je posegel o razpravo Boris Kidrič, sem se zravnal. Zdaj prav gotovo ne pridem na vrsto, sem si mislil. Za njim pač ne bodo pustili govoriti mene! Kamen, ki sem si ga prejšnji dan prostovoljno naprtil, se je Odvalil. Spet sem pošteno zadihal. Pa ne za dolgo. Komaj je Kidrič sedel, že zaslišim iz zvočnika svoje ime. Nemirno sem pogledal okoli sebe, podoben živali, ki so jo ujeli. Ni kazalo drugega, kakor stopiti na govorilnico. Tistih nekaj korakov mi je šlo kakor blisk skozi možgane: Se polna ušesa imajo Kidričevih besed in zdaj naj poslušajo moje jecljanje? V dvorani je bilo vse tiho, samo moji koraki so trdo odmevali, mi bili o ušesa in me spravljali v še večjo zadrego. Ves omotičen sem se zazrl z govorilnice po dvorani. Nekdo je zaploskal in potem je začelo grmeti z vseh strani. Tovariš Kidrič me je prvi pozdravil. Se me je zapomnil iz Maribora? Morda. Se bolj verjetno pa je, da me je pozdravil kot neznanega delavca ... * In spet prihaja pomlad. 2io-Ijčnje utriplje s prav tolikšno silo, kakor lani ob tem času. Pot do Tvojega cilja, tovariš Kidrič, ki je naš skupni cilj. se krči. Čeprav je moralo zasesti Tvoje mesto deset drugih ljudi, življenjski utrip ni oslabel. Mi, delavci, ki si nas vzgajal in učil, obljubljamo, da tudi ne bo nikoli oslabel. Zakaj revolucija poraja nove ljudi, ki Ti bodo vredni nasledniki. Jože Terčelj Ob dvajsetletnici Planice se je zbralo pod novo 120-metrsko skakalnico 15.000 gledalcev. Občudovali so skoke najboljših tekmovalcev iz osmih držav. P I SMO Z JESENIC NIHANJA fREDNO! Okrajni sindikalni svet razpravlja s proizvajalci Odborniki Okrajnega sindikalnega sveta na Jesenicah hočejo pred letošnjim občnim zborom čimbolj spoznati gospodarstvo na svojem področju. Zato so sklenili sklicati posvetovanja predstavnikov posameznih gospodarskih strok. Pred dnevi so se na Jesenicah že zbrali predsedniki delavskih svetov, upravnih odborov in sindikalnih organizacij ter direktorji industrijskih podjetij. Na Bledu pa so se zbrali predstavniki gostinskih in turi- stičnih podjetij. Odborniki Okrajnega sindikalnega sveta so skupno s predstavniki podjetij razpravljali o letošnjem družbenem planu, tarifni politiki in 'drugih gospodarskopolitičnih vprašanj ih. V nekaj dneh pa bo še podobno posvetovanje s predstavniki gradbenih in trgovskih podjetij v okraju. Vsa ta posvetovanja so del priprav za letošnji občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta, ki bo 20. marca na Jesenicah. S PLENUMA SINDIKATI GRADBENIH DELAVCEV lavna razprava gradbincev O ZAPOSLITVI V ZIMSKEM ČASU Plenum meni, da ne kaže podaljševati delovnega časa v letni sezoni. — O zaposlitvi stalnih gradbenih delavcev v zimskem času, naj bi skupno razmišljali zbori proizvajalcev, zbori okrajnih in mestnih ljudskih odborov, gradbena podjetja in investitorji Prejšnjo nedeljo je v Ljubljani zasedal plenum sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Sindikalni odborniki so med drugim razpravljali, kako premostiti težave sezonskega značaja dela v gradbeni stroki. Zaradi vremenskih razmer so na. Teč gradbena podjetja prisiljena v zimskem času odpustiti precejšen del delavcev. Ustanovna skupščina Združenja gradbenih podjetij Jugoslavije, ki je bila pred nedavnim v Opatiji, je predlagala, naj bi gradbeni delavci delali v letnem času 10 ur dnevno (da nadomestijo izgubljeni čas v zimski sezoni). Ple-sindikata gradbenih delav. Ijanja (nekateri odborniki so menili, da bi ob taki rešitvi marsikje gradbeno podjetje v zimskem času sploh razpustili). Podaljšan delovni čas bi vplival na zmanjšanje storilnosti dela, povečal pa število delovnih nezgod, bolezenskih dopustov, izostankov itd. ganizaoij. Predsedstvo Republiškega odbora bo na temelju teh stališč javne razprave izdelalo skupen predlog in ga predložilo pristojnim organom v razpravo oziroma dokončno odločitev. Ziisinžne lene nagrajene Naša naj večja tovarna kovinske in bakelitne embalaže »Saturnus« se dobro zaveda, da je Plenum 'ni’ zavzel" dokončnega ves njen proč vit odvisen od spret-stališča do take ali drugačne rešit- fMfs‘:i rok,r00< zet}a ~ clanl? kr ve tega vprašanja. Meni, da bi mo- 1lekt,va,- Ysako . «nkra,t ob rab o tem, kako premostiti težave ' Prazn,klVzr,a se kolckt'v ,SlkreT sezonskega značaia dela v grad-jzah.va i delavkam za njihov trud. , -v, ^ „ j’- ,, lako je bilo tudi mirnih pone- benistvu, razpravljati vsi grmlbe- | d )jek ^ , okrašelu ob(!(|,hci m delavci oz roma gradbena pod- st! T zbra,' kl>lektiv. Med žene jetja in sindikalne organizacije. Ijt, 'rišla tudl tovarišica Angelca O vsem tem naj bi kolektivi raz- [)cl kfyv^ blvša delavka j i ,.v „ • pravila n tudi na področju svojih cev pa meni, da podaljševanje { , , . ,< v. delovnega časa ni umestno. Meni, k<,mima !I'h. skupiiasti. Očim sir-, so se da bi podaljšan delovni čas ško- f zaposlitvi stalnih gradbenih de-: in doval razvoju delavskega uprav- lavcev v zimsken, času na, bi skupno razpravljali m zbori proizvajalcev, mestni in hotel govoriti o svojem politič-®ein prepričanju (ameriški ofi-C|.rji morajo namreč javno izja-di, da »niso komunisti, niti simpatizerji komunistične ali drugih Prevratniških strank«). Zato so Sa predstojniki ocenili kot poli-Pitio sumljivega in sklenili, da bodo odpustili iz vojske. Ker Pa niso imeli dovolj dokazov o Uegovetn »prevratniškem delo-Vanju« in ker se je Peres skli-v<'val na ustavo, ki dovoljuje dr-zavljanom da odklonijo pričeva-o svojem političnem prepri-a,lju ga niso mogli kazensko “"Pustiti Medtem pa je Peres Po vseh predpisih, ki veljajo v ameriški vojski, dobil čin rezerv-,letrn majorja. . I akrat pa se je vmešal v »za-evo Peres« McCarthy, ki . je iz-P,v*l, da so »komunisti dali Pe-ves» višji častniški čin in ga “stno odpustili iz vojske«. In z pdre/.ajnčini hrupom je poklical ?resa pred svoj preiskovalni »tl bor. c. *-e bi šlo samo za Peresa, ne ■zavladalo v ameriški javnosti ko veliko razburjenje in vsa Hi,Zf|deva ne bi povzročila takš-v,""'‘Prijetnosti Eisenhowerjevi p adi. Toda McCarthy je razen vf/esa poklical predse še nekaj , s.Hh ameriških častnikov, med ral ryI!|i- -*e s'avni gene- Zvvieker, komandant vojaka taborišča Kilmer. Val • zasliševanju pred preisko-[p nini odborom je McCarthy za-j evah naj general Zvvicker pove e»H vseli častnikov, ki so ob-^viiavnli »zadevo Peres«. Zwi-6r Pa je odgovoril, da mu ne more ustreči, ker ne sme prekršiti vojaških pravil. To je McCar-thyja razhudilo. Ozmerjal je generala kot »lažnivca, nepoštenega in neinteligentnega človeka, ki je omadeževal vojaško uniformo«. Ta McCarthyjev postopek je razburil mnoge Američane in tudi vrhovno vojaško komando. Pod pritiskom splošnega ogorčenja je vojni minister Stevens ukazal vojakom in častnikom, naj ne hodijo pred McCarthyjev odbor. Ameriška javnost je pozdravila Stevensovo odločnost. Mnogi Američani so že mislili, da se bliža konec McCarthyjeveniu mračnjaškemu delovanju. Toda McCharthyjevi prijatelji iz vrhov republikanske stranke se niso pustili ugnati. Stevens je kapituliral in javno izjavil, da bo celo pomagal senatorju iz Wisconsina. Ameriški ljudje sicer niso kdo ve kaj politično razgledani, toda ogorčeno bodo odgovorili vsakomur, ki bi blatil to, kar spoštujejo. In vojsko zelo spoštujejo. Zato so tudi pričakovali, da bodo vojaki odgovorili McCar-thyju »po vojaško«. Stevensonova kapitulacija jih je ogorčila. Razburjenje je bilo tako, da je moral stopiti na pozornico celo sam Eisenhower. Na tiskovni konferenci, ki jo je priredila ameriška vlada, je Eisenhower načelno obsodil »neameriške postopke« pri preisko- vanju »komunistične dejavnosti«. McCarthyja pa sploh ni omenil. Senator iz Wisconsina je izrabil Mc( pa sploh ni omenil. to Eisenhovverjevo popustljivost in javno izjavil, da se predsednik strinja z njim. Splošno ogorčenje ameriškega ljudstva, ki zahteva, naj se vlada postavi po robu McCarthy-jevemu delovanju, je pošteno vznemirilo ljudi okrog Eisenho-hovverja. Zato so pooblastili podpredsednika Nixona, naj pograja »tiste preganjalce komunistov, ki z brezobzirnimi in sumljivimi načini sejejo razdor med Američani v njihovem boju proti ko-miinistom in s tem odvračajo , >-zornost od Eisenhovverjevega programa«. Obenem pa je Eisen-howerjeva. administracija objavila vojaške listine, iz katerih je razvidno, da sta McCarthy in njegov prvi svetovalec grozila vojaškim voditeljem, da bi dosegla izjemen položaj za njunega prijatelja in svetovalca Shaina. Vlada pa se je zavzela tudi za prenos pooblastil predsednikov senatnih odborov na vse člane teh odborov. S temi ukrepi je hotela republikanska uprava dobiti legitimacijo McCarthyjevega nasprotnika, pomiriti ameriško javnost in si ponovno pridobiti nekaj simpatij. Vendar trezno misleči Američani ne morejo odpustiti vladi, da ni izkoristila ugodnega položaja in strla McCarthyja. Takšen ukrep bi ji pridobil veliko veljave. Res bi nekateri nazadnjaki izpadli iz republikanske stranke, toda stranka bi pridobila veliko nbvih pristašev. Eisenhower sicer pravi, da je njegova popustljivost posledica skrbi za enotnost stranke in za zmago republikan- cev pri letošnjih parlamentarnih volitvah, toda ta popustljivost re publikanski enotnosti in volilnemu uspehu prej škoduje kot pa koristi. Kot vse kaže, je v Ameriki »protikomunistična« histerija zavzela takšno razmerje, da se iz nje ne more izkopati niti ena politična sila v deželi. Vsi se zaletavajo v »komuniste« (tako imenujejo vse napredne ljudi; članov informbirojevske stranke je v Ameriki zelo malo, komaj nekaj tisoč, ki pa nimajo nobene veljave) in vsi tožijo o »komunistični nevarnosti« in eden hoče biti bolj dosleden nasprotnik »komunizma« kot drugi. Skregajo se le takrat- kadar hoče ena skupina z gonjo proti »komunistom« očrniti drugo. Zato se voditelji demokratske stranke, sindikalni odborniki in tudi Eisenhowerjevi ljudje trkajo na prša in hvalijo svoje zasluge v boju proti »komunizmu«, da bi s temi zaslugami nekako zasenčili McCnrthyjeve. Ta prosluli senator pa išče komuniste vsepovsod, le v svojem odboru ne, ker meni, da bo njega in njegove ljudi pripeljala na oblast le »protikomunistična« gonja. Tako je s to stvarjo. Vse ameriške politične stranke, ki govore v svojem programu, o svobodi in demokraciji, bi pametno storile, če bi se nehale bojevati z mlini na veter in udarile po resničnem sovražniku svobode in demokracije — McCarthyju in njegovim ljudem v republikanski desnici in v fašistično usmerjenih vrhovih katoliške cerkve. pravijali tudi na področju svojih tovarorStare'delavske tovarišici njo pomenile o težavah uspehih pri delu. I In potem se je pričela prosla-sklepali va> Micka Bricljeva je govorila o pomenu praznika žena. Tovarniški pevski mešani zbor je zapel štiri pesmi, mladinki pa sta recitirali. Najzaslužnejše, žene je kolektiv ta dan nagradil s praktičnimi darili — dobile so električne likalnike. Albin Lajovic okra jni l judski odbori, gradbena podjetja in investitorji. Plenum je sestavil stalno komisijo pri Republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev, ki bo. zbirala in proučevala predloge posameznikov, kolektivov in or- 2IVLJENJSK1 PRAZNIK PARTIZANSKE MATERE ME® MlliS i DELAVSKIH VRSTAH Dne 24. marca bo slavila svoj pa delala v delavskih organiza-šestdeseti rojstni dan znana je- j ci.jah, predvsem v jeseniški po- seniška delavka, aktivistka Marija Rebrnikova partizanska mati Marija Reber-nikova ali Perkova Micka, kakor ji pravijo Jeseničani. Marija Re-bernikova je vse življenje opravljala težko delo perice, obenem i in I družnici Zveze delavskih žen in deklet. Udeležila se je stavkovnih bojev jeseniškega delavstva in stražila tovarno. Med neko stavko je skupno s svojimi sestrami ter drugimi ženami legla pred vlak na železniški tir, da lastniki železarne niso odpeljali blaga iz javorniških obratov. Ko je vzplamtel partizanski boj, so se zbirali pri njej in njenih sestrah prvi partizani, ilegalci pa so imeli pod njeno streho varno zavetje. Svoje otroke je dobro vzgojila, saj so bili že pred vojno člani SKOJ-a. V partizanskih borbah je izgubila sina Ivana, moža so ji Nemci ustrelili v Begunjah kot talca, njo pa izgnali na Zgornje Bavarsko, kjer je dočakala konec vojne. Vsi, ki poznamo Marijo Re-bernikovo — Perkovo Micko, in ki cenimo njeno delo, ji ob tem pomembnem življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter želimo, da dočaka še vrsto let. Hermina Kristan GOSPODARSKE NOVICE Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TOVARNE SADNIH SOKOV V CELJU NH PRHV1 POTI DelavsU1 svet tovarne »SAD« je trezno presodil gospodarski položaj podjetja. Sklenil je opustiti nekatere proizvode in uvesti nove. — * Podjetje bo odvisna osnovna sredstva prodalo izdelovalo proizvodov, s katerimi je trg nasičen in tistih, ki povečujejo režijske stroške zaradi pomanjkanja skladišč. Tako menijo opustiti izdelavo kompotov, džemov in deloma tudi marmelade, razne sadne sokove pa bodo še izdelovali j,n povečali njih izbiro. Od novih proizvodov pa mislijo izdelovati pektin ekstrakt, grozdni med in koncentrirane sokove. Menijo, da bodo tj proizvodi šli bolje v denar. Prodati mislijo tudi odvisno pulpo (polizdelek) in ukiniti pulpni postaji v Ptuju in Ljutomeru. Tudi s tem ukrepom bodo zmanjšali obratna sredstva. Kolektiv tovarne »SAD« v Celju se je ob letošnjem uveljavljanju novih gospodarskih ukrepov znašel v težkem položaju. Skladišča so polna, blago gre le postopoma v denar, presežen je obratni kredit, zanj morajo plačevati precejšnje obresti, obresti pa bi morali plačevati tudi za osnovna sredstva, ki jih ne morejo uporabiti, ali ki imajo preveliko zmogljivost. (Pravzaprav so bili v tem položaju že precej dolgo. Toda šele letos so začeli vso stvar trezneje presojati. Tako vsaj človek sodi po nekaterih stvareh. Na Mestnem ljudskem odboru so menili, da je vsemu te- pregledala, katera osnovna sredstva bodo še potrebovali glede na reorganizacijo proizvodnje. Komisija je sredstva tudi na novo ocenila in ob tem ugotovila kričeča nesorazmerja med ocenitvijo in resnično vrednostjo osnovnih sredstev. Komisija me- Društvo za varilno tehniko na Jesenicah je začelo živahneje delovati Varilna tehnika dobiva v sodobni industriji zmeraj večji pomen; njeno delovno področje se nenehno širi. Tudi jeseniška železarna ima velik obrat za varjenje žice, ki se je v zadnjih letih razvil iz skromne in majhne delavnice v enega njenih najmodernejših obratov. Zaradi povečave varilnega obrata železarni zdaj zelo primanjkuje kvali- ni, da bo moralo podjetje prodati ficiranih in visokokvalificiranih za nad 10? milijonov dinarjev odvisnih in tehnično zastarelih osnovnih sredstev ali tistih, ki imajo večjo zmogljivost, kot pa je podjetju potrebna. Dela viski svet je sklenil predlagati komisiji za ocenitev osnovnih sredstev pri MLO, da izvrši v podjetju ponovno cenitev. Odvisna osnovna sredstva je sklenil delavski svet prodati, za izkupiček pa ho kupil naprave, ki jih potrebuje zaradi mu krivo slabo gospodarjenje da': ; Pre“ritev proizvodnje bo preusmeritve proizvodnje Prav ie nmlictic ,ik iiT lslcer tprla,a manIse 'investicije tako misli zmanjšati embalažo. je podjetje tik pred stečajem ali pa da bo treba postaviti prisilno upravo, če ne bodo organi upravljanja storili karkoli, da popeljejo podjetje zopet na donosen tir.) Po zadnjem zasedanju delavskega sveta sodeč pa teh ostrih ukrepov menda ne bo treba. — Upravni odbor jiodjetja je po pooblastilu delavskega sveta pred nedavnim sestavil 7 komisij. Komisije so temeljito raziskale poslovanje podjetja, donosnost oziroma nedonostnost posameznih oddelkov, naprav itd. Sestavile so poročilo in ga predložile upravnemu odboru. Upravni odbor je na eni svojih sej o ugotovitvah komisije razpravljal in pozneje ugotovitve komisij in ustrezne predloge predložil delavskemu svetu v pretres in dokončno sklepanje. Poglejmo, kaj so komisije ugotovile, in kako mislijo v podjetju vnaprej. Tovarna »SAD« se že dve leti bori z velikimi finančnimi težavami. Kje so vzroki? Podjetje ima odobrenega 90 milijonov dinarjev obratnega kredita, v resnici pa ga izkorišča 140 milijonov dinarjev. Zakaj? Obratna sredstva se vse prepočasi obračajo. Za okoli 45 milijonov dinarjev kredita je namreč zamrznjenega v gotovih izdelkih, polizdelkih, pomožnem materialu, embalaži itd. (vrednost gotovih izdelkov znaša 15 milijonov dinarjev, polizdelkov imajo za 10 milijonov dinarjev, pomožnega materiala imajo vskladišče-nega za 8 milijonov, embalaže pa za 12 milijonov dinarjev). Zaloga gotovih izdelkov je naraščala, ker je podjetje doslej premalo prilagajalo svojo proizvodnjo zahtevam trga. Vse preveč je upoštevalo želje posameznih zastopnikov podjetij in izdelalo več proizvodov, kakor -pa jih je lahko prodalo. Pomožni material in embalaža izvirata še iz časov administrativnega gospodarjenja. Takrat je namreč podjetje dobivalo po razdelilniku raznoliko embalažo slabe kakovosti, ki je ni moglo vso uporabiti. V njej je seveda vložem precejšnji del obratnih sredstev. Zaradi slabega strojnega parka ima jo v pod jet ju razne delavnice, za katere so nakupovali pomožni material, in sicer več kot so ga rabili, iz strahu, da ga pozneje ne bodo dobili. Delavski svet je razpravljal o jiroizvodnji in obratnih kreditih. Sklenil je, da podjetje ne bo več Sadje je treba dobro prebrati, preden ga predelajo, da je izdelek kakovosten — (Prebiranje jabolk v eni izmed tovarn za predelavo sadja) Letos se bo tovarna tehtnic v Celju preselila v prostore bivše tekstilne tovarne v Spodnji Hudi. nji. Kolektiv tovarne tehtnic misli tu dograditi še nekaj poslopi j. Letos mislijo zgraditi montažno dvorano in skladiščne prostore, naslednje leto pa oddelek perfora-cije (v tem oddelku bodo izdelovali preluknjano pločevino) in prostore za mizarsko delavnico. Ko bo jrodjetje dogradilo vse te milijonov dinarjev), to- režijo pa misli zmanjšati s smotr- prostore, bo povečalo svojo zmog- ...u<.,„ i—i- no organizacijo proizvodnje in j ji vost za 70 odstotkov. opustitvijo nekaterih delovnih j V tovarni tehtnic mislijo tudi mest, ki niso nujno potrebna. j na preusmeritev proizvodnje. Ra-Člani komisij, člani upravnega zen vagonskih, avtomatskih in si-odbora in delavskega sveta, škrat- los tehtnic ter drugih proizvodov, ka ves kolektiv, so tokrat trezno j ki jih sedaj izdelujejo, bodo začeli presodili položa j, v kakršnega je j izdelovati tudi osebna in tovorna podjetje zašlo. Kolektiv je torej j dvigala. Podjetje mora misliti na varilcev, medtem ko jih je imela pred leti več kakor mnogi drugi kolektivi. Ze zato bi se morali Jeseničani bolj zanimati za varOno tehniko! Morda bo Društvo za varilno tehniko, ki deluje v Železarni že več let, poslej le dvignilo zanimanje zanjo. Na zadnji letni skupščini je namreč članstvo izvolilo v odbor priznane, delavne strokovnjake. S pomočjo uprave bo novi društveni odbor organiziral vrsto predavanj in tečajev za varilce in hkrati uvrstil varilno tehniko med obvezne predmete v Metalurški industrijski šoli in na Metalurškem delavskem tehnikumu. Upati je torej, da bo jeseniška Železarna kmalu imela -dovolj varilnih strokovnjakov. JESENIŠKI ZELEZARJI SO IZPOPOLNILI SAMOUPRAVLJANJ® Vsak dvajseti kovinar -član delavskega sveta V četrtek, 25. marca, bodo jeseniški železarji izvolili centralni In obratne delavske svete Jeseniška železarna se je po V novem Centralnem DS h° vojni znatno razvila in postala prav tako kakor lani 101 član-prava kovačnica kadrov za vse Tovarniška sindikalna organiza' naše železarske kolektive. Zlasti cija je že določila glavno volih10 vzorni {»a so jeseniški železarji komisijo, ki bo morala pravo- glede samoupravljanja podjetja. Prvi so uvedli poleg centralnega tudi obratne delavske svete. Ti rešujejo drobnejše težave in vprašanja v posameznih obratih in s tem znatno razbremenjujejo centralni delavski svet, ki razpravlja o kolektivnih problemih in nalogah. Poslej bo v Centralnem DS delovalo tudi več odbo- časno in temeljito izvesti P1^' prave na volitve. Na zadnjem zasedanju Centralnega DS je direktor opozorh na kritično stanje podjetja z8' radi pomanjkanja električn® energije. V januarju so izpolnih samo 80 % planskih nalog, v f®' bruarju pa le 87 % — po dosedanjih ugotovitvah. Zaradi tega rov ali komisij, ki bodo priprav- ima Železarna že več kot 650 obijale gradivo za zasedanje Cen- i lijonov din gospodarske škode J11 tralnega delavskega sveta. Ob-1 14.000 ton izpada. Kovinarji h1 ravnavale bodo vprašanja druž-! njihovi samoupravni organi boa® benega plana, kapitalne izgrad- morali resno in s podvojeno si’0 nje, delovne varnosti, higiensko- delati, če bodo hoteli do konca tehnične zaščite, proizvodnje, j l®*3 kriti ta občutni pri manj kij®! investicij, tarifna in nabavno- v januarju in februarju, prodajna vprašanja itd. Z uvedbo teh komisij bo železarski kolek-i tiv precej izpopolnil svoje samo-1 upravljanje. Tovarna tehtnic preusmerja svojo proizvodnjo Letos se bo Tovarna tehtnic preselila v nove prostore. — Zmogljivost podjetja bo večja (okoli 40 da investicijska sredstva se bodo po njihovih računih kmalu obrestovala. Delavski svet je’ naročil tehničnemu in komercialnemu sektorju, da še tesneje sodelujeta, ker mora podjetje v bodoče izdelovati res samo tiste proizvode, ki jih trg želi. Ena od komisij je ponovno tudi ne more povečati proizvodnje. Letos bi na primer lahko izdelali štirinajst vagonskih tehtnic za Turčijo, toda naročilo so morali odkloniti, ker zaradi prer.ijh-ne zmogljivosti ne morejo izdelati tehtnic v tistem času, kakor to zahteva kupec. V osješkem okraju izsušujejo močvirja Letos bodo v os j e£ kem okrflJfl izkopali okroj? 80 km odtočnih kanri" lov. S tem bodo Izsušili močvirna*® tla in oridobili približno 1000 ha P*0^ ne zemlje. — Za uresničitev tef?a n®* črta so zagotovili že 60 milijonov d*' narjev Strokovnjaki pravijo, da l,(T do z vrednostjo pridelkov na treh novih ib pop letih. Jugoslovanski krediti za cono B beto« no Jturo«lavis posebniaJ krediti podprla gospodarstvo v C(Z ni B Narodni donodek se bo zaradi toga precej povečal Pričakujejo d3 so bo v posameznih gospodarskih P®' nogah zvišal takole: v rudarstvu i® industriji zn 10%, v kmetijstvu ** 3 */•, v ribištvu za 22%, v’ gradbe-i ništvu za 23 •/• in v prometu za l.r) Dol teh kreditov je že odobren. ubral pravo pot. D. P. GOSPODARSKE VESTI Pomorska zveza z Indijo in Indonezijo Pred dnevi je odplul naš motorni parnik *Pulo« s tovorom blaga za Burmo v njeno glavno mesto Hun-?oon. »Jugoslovanska linijska plovba« bo s prvim junijem vzpostavila redno ladijsko zvezo tudi z Indijo in Indonezijo. Tako bodo naše izvozno llago prevažale na tržišča Daljnega vzhoda jugoslovanske ladje. Mednarodna železniška konferenca v Solunu Konec januarja je bila v Solunu mednarodna konferenca predstavnikov železniških uprav Grčije. Turčije, Jugoslavije in Francosko-grškega drušiva železnic. Na konferenci so ra . o tranzitnem prometu in o popustu, ki ga bodo dajale turške železnice za blago, ki ga prevažajo čez Grčijo za Jugoslavijo in čez našo državo v druge evropske dežele. Investicije za Beograd V načrtu zveznega družbenega plana za letošnje leto je tudi predlog, naj bi dobil Beograd 2 milijardi 605 milijonov dinarjev za investicije. Največ bi porabili za nadaljevanje gradnje Novega Beograda (960 milijonov) in za gradnjo mostu čez Savo (840 milijonov), precej sredstev pa je namenjenih tudi za nova stanovanja (okrog 500 milijonov din). Trgovina med Sovjetsko zvezo in Kitajsko Pred dnevi je bila podpisana v Moskvi pogodba med Sovjetsko zvezo in Kitajsko o trgovini v 1954. letu. Po lej pogodbi bo blagovna izmenjava med obema državama precej širša kot doslej, ga uru.iva Sovjetska z,veza bo izvažala na Kitajsko razpravljali i avtomobile, traktorje, kmetijske sirnje. gradbeni material, valjane kovine, petrolejske proizvode in kemikalije Kitajska pa bo pošiljala Sovjetski zvezi riž, sojo, rastlinska olja, meso, £a), tobak, sadje, volno, surovo svilo, usnje itd. ! ]>reusmerifev jjroizvodnje, ker gre h kraju gradnja kapiitalnih objektov, za katere so doslej izdelovali velilke industrijske tehtnice. Zasedaj bodo dobivali mehanizme za dvigala iz tujine, ostale dele dvigal pa bodo izdelovali doma. Če bo izdelovanje mehanizmov prevzelo katero od naših domačih podjetij, bodo dvigala povsem naš domači proizvod. Preselitev tovarne tehtnic v nove prostore je res nujno potrebna. V sedanjih prostorih so delovni jjogoji zelo težki. Nad polovico delovnih mest nima dnevne svetlobe. Podjetje izdeluje proizvode v štirih obratih, kar seveda zvišuje proizvodne stroške. Razen tega pa Velesejem v Skopi ju Na letošniem velesejmu v Skoplju o« razstavljalo svojo proizvode okrog 300 domačih industrijskih podjetij Prireditelji so povabili k sodelovanju tudi podjetja iz Grčije, Turčije, Sirije, Libanona in Izraela. PISMO IZ KEMIČNE TOVARNE V MOSTAH NISIHO ši ZA STARO ŠARO Letos pričakujejo najvišjo raven proizvodnje Večkrat so se razširile govorice, da bo Kemična tovarna v Mostah prenehala obratovati, ko bo začela z obratovanjem nova Tovarna glinice in aluminija »Kidričevo«. K sreči razpravljajo o tem »vsevedni pametnjakoviči« pri kozarčkih, ne pa strokovnjaki, ki dobro poznajo potrebe po glinici In aluminiju in proizvodno zmogljivost naše tovarne. Torej, kako bo z bodočnostjo Kemične tovarne v Mostah? Mirno lahko trdimo, da bo Kemična tovarna proizvajala glinico v sedanjem ali celo v povečanem obsegu še nekaj let, morda tudi nekaj desetletij. V zadnjih letih smo namreč pri nas zgradili več novih šarpotarn, ki j)otrebujejo razmeroma veliko količino glinice. Upravni odbor in kolektiv Kemične tovarne morata torej razmišljati, ne o prenehanju obratovanja ali preusmeritvi proizvodnje, (saj o tem nimajo sami pravice odločati) temveč o izboljšanju kakovosti izdelkov, obnovi strojnih naprav, znižanju režijskih stroškov, izboljšanju higiensko tehnične zaščite itd. Res je naša tovarna zastarela, toda kolektiv ni kriv zato, ker je P'1* takšno podjetje podedoval Zaradi dosedanjih gospodarskih okoliščin pa tudi nismo mogli iz amortizacije, ki je razmeroma majhni obnoviti strojne naprave in drugo. To bo naša prva naloga. Seveda pa bo za temeljito obnovo obratov potrebna pomoč skupnosti v obliki dolgoročnih kreditov ali kako drugače. V zadnjih treh letih proizvodnja občutno narašča čeprav )® kakovost boksita nekoliko slabša-Letos si kolektiv prizadeva š® bolj povečati proizvodne uspehe-Kakor sedaj računamo, bom® prav letos dosegli najvišjo rave® predvojne proizvodnje, s čimer bomo skupnosti nedvomno velik® koristili. Napak bi torej bilo. č® bi sicer zastarele obrate ustavili’ mislili pa samo na nove. ki s® plod prizadevanj nas vseh Tud' stare, za sedaj še slabo opremljene obrate moramo obnavljati in v njih povečavati proizvodnj®’ saj se tudi tam ustvarja del narodnega dohodka. D. P. MORDA SE NISI VEDEL Pomožno stojalo za privijanje ali odvijanje vijakov na kolesih S takšnim stojalom, kot ga vidimo na levi sliki, si močno olajšamo pri. vijanje ali odvijanje vijakov na Kolesih kamionov ali traktorjev. Križni ključ ne bo več drsel. Stojalo si napravimo takole: tri kosce cevi oblikujemo, pri varimo ter povežemo kot kaže slika. Mašenje lukenj na bencinskih rezervoarjih Luknje na bencinskih rezervoarjih lahko hitro in dobro zamašimo s kosi celofana, ki ga prilepimo z lepilom iz celuloznega acetata. Najprej moramo točno ugotoviti, kje je luknja, nato posodo izpraznimo in dobro osušimo. Površino okoli luknje razpraskamo v polmeru pet do šest centimetrov z drobnim smirkovim papirjem. To mesto namažemo s celuloznim lepilom in pritisnemo nanj kos celofana. Ko se prva plast dobro posuši, jo spet premažemo z lepilom in spet, nalepimo kos celofana. Ce hočemo, da bo popravilo uspelo, moramo prilepiti pet do šest plasti celofana. Lepilo moramo debelo namazati. Rezervoar bo uporaben šele po nekaj urah. Vodilo za svedre Kadar vrtamo kovine, nam sveder lahko uide povprek. To preprečimo z vodilom, ki si ga napravimo sami. Poslužimo so jeklenega bloku 50 X 75 X 12 mm ter zvrtamo vanj serijo lukenj, kakršno največkrat potrebujemo. Luknjo izgladimo tako. da se jih robovi svedra ne dotikajo. Priporočljivo je, da blok toplotno obdelamo. Kadar hočemo vrtati, postavimo blok na tisti predmet, ki ga želimo vrtati, ter ga pritrdimo z vi. jačno stiskalnico. Sedaj se nam sveder ne bo premaknil in ne bo zarezal luknje postrani. Mali alarmni aparat Iznašli so alarmni aparat zelo majhnih razmerij, ki ga lahko pri. ključimo na normalni električni tok. Brž ko so zniža napetost toka, začne močno hreščati. Na ta način lahko elektrarna obvesti vse odjemalce električnega toka na nevarnost pred poplavo, v vojni pred zračnim napadom, itd. Frekvenco toka zniža na primer za tri periode in vsi alarmni aparati, priključeni na tok, začno hreščati. Te aparate so namestili v atomskih delavnicah v Los Alamosu. Naprava za kontrolo sveč 8 U> napravo, kakršno vidite na sliki, lahko pregledamo tudi take svečke, ki imajo kavčukavsto kapico. Kot vidite, je takšna, kot nalivno pero. Namesto peresa ima tanko iglico, ki predre kavčukasto prevleko. Neonska cevka v napravi zažari sorazmerno z jakostjo svečke. S tem določimo lahko vsako napako v svečki. Dišeča zelišča v papirnatih vrečicah Zdravilna zelišča in dišave moramo, ko smo jih nabrali, sušiti na papirju in na zraku, da ne zdrobimo listov. Ko so se stebla skrčila in listi posnšili, napravimo iz njih šopke in jih vtaknemo v papirnate vrečice, te pa spravimo na suh prostor. Kadar zelišča potrebujemo,. vrečico potresemo in listi sami padejo na dno vrečice. Da majhen vijak ne bi popustil Majhen vijak kaj rad popusti. To preprečimo na la način, da z rezalnimi kleščami nasekamo navoj. Tak vijak zlepa ne bo popustil. Cement za zalivanje lukenj in razpok v cementnem zidu Za zalivanje razpok, lukenj In drugih manjših napak v cementnem zidu si lahko napravimo nepremočljiv cement Iz mešanice Portland cementa in kislega mleka vmesimo testo. Kadar mašimo luknje mora biti testo gosto, če pa hočemo prevleči s to snovjo večje površine, cement razredčimo v kislem mleku. Dvigalo za dviganje zabojev _P°<1 zelo težak žabo) bi radi podložili valje, da bi ga lahko prestavili. I^e kako bi to uapravilif Takole: Kos peresnega jekla za vozila primemo obdelamo En k-ak sploščimo In zožimo tako, dn ga lahko porinemo pod zaboj Ko smo kotnik namestili. pritiskamo z nogo navpično vejo navzdol Zaboj se bo toliko dvignil, da bomo lahko podenj potisnili valje Z nogo počasi popuščamo, da sede zaboj na prv| valj kotnik pa premaknemo na drugi konec zaboja in isto stvar ponovimo. Zaboj je že na valjih Pri tem moramo paziti, da bomo pritiskali na kotnih z nogo tako, kot kaže slika — s celim stopalom — sicer nos lahko »useka«. SOCIALNA POLITIKA Varujmo se krenčeuega prahu! za Si!H(koza .^e P^Hcna bolezen, ali kremenčevim peskom, bi vi'aK B 1° ^ -n' nobeneSa zdra’ ral nositi masko.Ta pa ima s f,e tega niti težko leta in mo- _ pa ima svoje ki ima to bolezen, slabe strani. Zelo neprijetno je ne zaveda. Najprej namreč nositi pri delu masko. Pri sapo; to lahko traja težkem delu je dihanje hitrejše, nart 1 Ipte- Misli, da ima pač maskina mreža se bolj zapraši in uho, in se za to niti dosti ne prepušča dovolj zraka — vse n*1^01!1- Bolezen pa polagoma to pa delavca močno moti. Zato skr, • e’ d°lilel’ nisP pijača že je treba mrežico (filter) pogosteje z hi P<>P<>ljl<>ma uničena. Ce je menjati, kar veliko stane. In dobre .^teznijo že tako daleč, začne organizacije zaščitne službe je iih l.odP<>veclovati srce. Pljuča, ki treba. Tretja slaba stran zaščit-J n J« načela silikoza, so mnogo Nri'* odPorna 'n 50 lahek plen Jetike — te tako pogoste sprem-'tevalkc slikoze. Silikozo povzroča kremenčev Prah, Največ ga je v kamnolomih, hasilnicah, šamotarnah, livarnah, 'Milnicah odlivkov, kemičnih to-arnah itd. Prah, ki ga vidimo Prostim očem ni škodljiv, saj Se. tako veliki delci usedejo v nos-5} 'otlini in ne pridejo v pljuča. •Nevaren je tisti pran, ki ga s Prostim očesom ne vidimo. Praški te namreč veliki komaj do pet 2,'kronov (pet tisočink milimetra), t' se zelo težko sesedajo in jih °?lgne v zrak že najmanjši pre-P'h, že kroženje zraka ob pre-nikajočem se telesu. ,vKako bolezen nastane, zdrav-"'ska znanost še ni točno ugo-°)Tla. Obstajata dve teoriji, ke-in mehanska. Prva pra-V|’ da se kremenčev prah v Pljučih stopi in da pljuča razjeda silicijeva kislina. Druga teorija P® pravi, da kremenčev prah že teplo s svojo prisotnostjo načenja Pljuča. V pljučih se-----—* P' mehurčki, pljuča pljučih se zamaše zrač- —.....-ki, pljuča in kri zaradi jga ne dobe iz zraka dovolj ki-s,ka in zato težka sapa ter težave s srcem, ki mora pospešeno delati, fa bi zagotovilo telesu dovolj [teka. Vidni znaki bolezni se pokažejo šele kasno, torej takrat, ko J® že prepozno. Ce torej vse to vemo. vemo 'Idi, kako se bolezni lahko ob-v" ni je mo. Edina obramba je, da Preprečimo, da bi kremenčev Pran prišel v pljuča. Ce kremena P® moremo nadomestiti s čim drugim, moramo zaščititi človeka. Vsak, kdor dela s kremenom nih mask pa je v tem, da na nobeni maski ne piše, koliko prahu prenese. Kljub vsem tem slabim stranem mask pa se je treba nanje navaditi, kajti boljše je malo potrpeti, kot pa imeti razjedena pljuča. Vsi tisti, ki naj bi delali v taki okolici, kjer se razvija kre- ven, ki ni več škodljiva. To je seveda najidealnejši način. Cesto pa prašenje preprečimo z navadnim vlaženjem in škropljenjem. Voda in njeni delci se oklenejo prahu ter ga prikujejo na‘mesto. Zrak ostane čist! Posebno nalogo pa postavlja varstvo pred slikozo naši tehnični inteligenci. Posledice slikoze bi morale neprestano opozarjati in vzpodbujati strokovejake k temeljitemu proučevanju, kako bi zamenjali kremen v proizvodnji s snovmi, ki niso škodljive. Vsekakor je treba tiste delavce, ki delajo v takih prostorih, kjer je kremenčev prah, večkrat zdravniško pregledati in se truditi, da delavci ne bi delali delj časa na ogroženem delovnem mestu. POLOŽAJ VAJENCEV V PREKMURJU Slab spričevalo sindikata “F 7»1 terjam1 volj odporni in Zaradi človek telesno nog hib bolj podvržen slikozi močni za delo pod takimi pogoji. |!u majhnih telesnih hm ! a , j delavskih 3 %, iz (1dar-ske možnosti v korist podjetja. Sodelavci te posvetovalnice so naši najboljši gospodarski, trgovski in finančni strokovnjaki. Kakšen je delokrog te svetovalnice, ki se bo nedvomno razvila v izredno pomembno samostojno uslužnostno ustanovo? v njen delokrog spada zlasti sestavljanje kompleksnih gospodarskih analiz posameznih podjetij ter na osnovi ugotovitev dajanje koristnih nasvetov za bodoče delo ter morebitno preusmeritev proizvodnje, upoštevajoč tehnične možnosti, potrebe domačega in tujega tržišča in druge odločujoče činitelje; opravljanje revizij finančnega knjigovodstva na željo uprave podjetja ali organov delavskega upravljanja zaradi boljše orientacije; dajanje pojasnil in navodil v pravnih, deviznih, carinskih, finančnih in drugih vprašanjih ter pravilno tolmačenje gospodarskih predpisov; dajanje pomoči gospodarskim podjetjem z najrazličnejšimi gospodarskimi informacijami, prevodi poslovnih pisem v tuje jezike in obratno, nasveti v zunanjetrgovinskih poslih, pri ureditvi administracije, knjigovodstva, prilagoditvi knjigovodstva potrebam izvoza in uvoza, pri sklepanju pogodb, v sporih z domačimi in inozemskimi partnerji in sploh v vseh primerih, kjer gre za zaščito gospodarskih interesov podjetja. Važnost gospodarskega svetovanja je neoporečna in zato svetujemo vsem sindikalnim organizacijam, da v vseh primerih, ki jih ne morejo sami rešiti, opozore vodstvo podjetja in organe delavskega upravljanja, da se te poslovalnice poslužujejo. Povedati moramo, da je tudi centrala Narodne banke za Slovenijo v Ljubljani razumela važnost te ustanove ter je izdate tolmačenje, po katerem gredo stroški gospodarskega svetovanja v breme materialnih stroškov in ne na račun plačnega sklada. Vrtičkarji in otroške doklade V uredbi o otroških dokladah je določilo, ki močno prizadeva vse tiste delavce in uslužbence, ki imajo vrtičke. Po tem določilu se zmanjšajo otroške doklade na enega otroka za 450 dinarjev na mesec, če ima upravičenec na otroške doklade le dinar davka na kmetijstvo. Takšno določilo je privedlo do tega, da vsi tisti, ki imajo vrtičke v najemu, te vračajo in se jih skušnjo na kakršen koli način znebiti. Nikakor se jim namreč ne izplača obdelovati vrtička, suj mora sam delati, kupovati seme in gnoj, pri otroški dokladi pa je toliko prikrajšan, da ga pridelek stane veliko več. kot če bi ga kupil na trgu. Posledica tega je, da ostanejo vrtički neobdelani, večje je povpraševanje po kmetijskih pridelkih, koristi od tega ima pa le zasebni kmet. S tem nismo prav nič pridobili, kajti sedaj je, ko se je vrtička znebil, upravičen na poln znesek otroških doklad in ga mora socialno zavarovanje seveda izplačati. V železniških delavnicah v Mariboru je na primer 220 delavcev pustilo obdelovanje vrtičkov. Pri kočevskem rudniku so prej obdelovali rudniško zemljo, sedaj so to v glavnem opustili. V jeseniški Železarni pa so napravili tako, da plača davek Železarna in tisti, ki tovarniško zemljo obdelujejo, niso nič prikrajšani. Izračunali so, da je zasebni kmet obdavčen za hektar obdelovalne zemlje od 4o do 45 tisoč dinarjev, vrtičkarji, če upoštevamo, koliko izgubijo otroških doklad, plačajo na dva in pol milijona dinarjev davka na hektar vrtičkov. (Tako so povedali na posvetovanju predsednikov upravnih odborov in direktorjev okrajnih zavodov za socialno zavarovanje.) T() so taka nesorazmerja, ki jih bo treba na vsak način popraviti. Nekateri predlagajo, naj bi vrt do 10 arov sploh ne bil obdavčen, drugi pa menijo, da bi bilo treba spremeniti skalo otroških doklad. Bodi kakor koli ze, nekaj bo treba ukreniti, saj ima skupnost od takšnega določite le škodo. UTRINKI BSCHK D Pred zdavnaj veliko, veliko leti, i prej, preden so beli j možje našli pot v Ameriko, je! živelo v samotni dolini Puget gledajo ptiča, naglo planejo k Sounda, na skrajnem severo-' njemu, ta pa neprestano leta zahodu današnjih Zedinjenih Pred njimi čez pečine in potoke, držav, indijansko pleme, ki se je Možje nejevoljno odrivajo ženske, moralo borno preživljati z ribami ker menijo, da so jim te samo Itid jutisha pravljica in mesom na lovu ubitih živali. v napotje pri teku za ptičem. To je bila pusta in mrzla pokra- Kakor koli pa si tudi prizade-jina. Indijanci tedaj še niso po- vai0> se nobenemu ne posreči, da znali ognja in torej ne toplote, j bi se s svojo vejo dotaknil Žane luči, zato pa je v ostrih, rečega ptičjega repa. Končno vsi dolgih zimskih nočeh pomrlo j opuste lov. Samo Črni volk in mnogo otrok in starih ljudi. Po! njegov zaupnik Zlati list drvita drugih predelih so sicer živeli I ram0 ob rami še dalje za ptičem. »Čast, da bi prvi dobil ogenj, ti ni dana. Sicer si hraber mož, ^ ^ ^ ^ toda edino bitje, ki ga ljubiš, si njegove prezeble ročice, ti sam. Zato iz tvojih rok za Zdajci ptič odleti naravnost proti vigvamu, kjer je uboga žena negovala svojega bolnega otroka, in si zaman prizadevala, da bi s svojim telesom ogrela druge ne more priti nič dobrega, čeprav si poglavar plemena.« Ko Zlati list to sliši, vzklikne: »Ce je temu tako, daj vsaj meni ogenj. Ti dobro veš, da jaz rad drugim pomagam.« »Ne,« odvrne ptič, »tudi ti ne moreš dobiti ognja. Sicer drži, da drugim pomagaš, toda to počneš Indijanci, ki so si že tako ali I Teda3 ta iznenada zavije nazaj samo zato, da bi ti tudi oni po- J V t • , • . . 1 T"\»- /"A Tl T T C 1 1 Y~\ 1 4 a ^ — TI Tl - — _________________________ _ panja in vzleti na poljano? Pri-rodopisci, ki proučujejo življenje čebel, so ugotovili, da bi morala čebela, ki bi hotela sama nanesti 1 kg medu v satovje, obiskati na primer 7 milijonov 500 tisoč 5 mili- Mihn Klinar drugače našli pot do ognja, bodisi s kresilnim kamnom, bodisi z drgnenjem lesa ob kos suhega lesa, toda vest o tem odkritju do tistih dni še ni bila prodrla do našega indijanskega plemena. Leto se je spet nagibalo h kraju. Možje, ki so se pravkar vrnili z lova, so se gnetli v svojih šotorih. Nenadoma zagledajo v zraku nad nekim vigvamom čudovitega sinjega ptiča z dolgim, ognjeno rdečim repom. Z okroglimi očmi, svetlimi kot zlato, se brez bojazni ozira od moža do moža, kakor da hoče vsakemu s čela prebrati kakšno skrivnost. Ob tem nenavadnem prizoru možje plaho obmolknejo. Končno se ojunači Črni volk, poglavar plemena, najhrabrejši med možmi, in vpraša ptiča: »Od kod prihajaš?« »Prihajam iz dežele, kjer ni nikoli teme,« odvrne ptič. Ko se nato spusti na leseni steber blizu vigvama, se razlije, cvetov rdeče detelje ali okrog njega čudovita svetloba, a l zrak je zdajci prijeten in topel, ^------------------------- kakor da diha iz malega ptiča f poletje. »Prinašam vam največjo dobroto, kar jih morejo ljudje dobiti: ogenj«, nadaljuje ptič, »dal p« jo bom samo tistemu izmed vas, ki ta dar resnično zasluži, pa naj bo to moški ali ženska.« Moški se naglas zakrohočejo. Misel, da bi mogla doseči to visoko ceno ženska, se jim zdi neverjetna. Zenske se žalostno nasmihajo, ko jim prineso možje to novico. Od Črnega volka in njegovih mož vedo, da so zanikrne in žive samo od moške milosti. »Jutri pridem zopet k vam,« pravi končno tuji ptič Indijancem, »pa poskrbite, da bo sleherni izmed vas imel pri roki smrekovo vejo, da boste lahko ogenj sprejeli od mene. Dal vam bom toplote in vas tako osrečil, kakor to zmore le sonce.« Nato Ognjeni ptič odletu Ko se naslednjega dne vme, ga čaka že vse pleme. Moški in ženske drže v rokah dolge, suhe smrekove veje, da bi z njimi zajeli ogenj iz ptičjega repa. Ena sama žena je ostala doma, ker ni hotela svojega bolnega otroka pustiti samega. Ko Indijanci za- preti vasi in med letom krikne magali. Resnična ljubezen pa ne Črnemu volku: misli na povračilo.« Priden kakor čebela Pomlad že trka na vrata. Pri- jonov akacijinih cvetov. Ce ra-roda se drami v novo življenje, čunamo, da bi čebela letala, se Se malo, pa se bo povsod odprlo pravi delala, dnevno po 10 ur, bi Ko žena zagleda Ognjenega ptiča, mu zakliče: »Dragi ptič, ali mi ne bi hotel dati vsaj malo toplote, ki sem jo pravkar čutila dahniti, ko si letel mimo mene?« »Zakaj naj bi to storil?« jo vpraša ptič. »Kaj si storila, da bi si bila zaslužila tako darilo?« »Nič nisem storila takega, kar bi me bilo napravilo vredno takega darila,« žalostno odvrne ženska, »toda če bi mogla tvoja toplota ogreti mojega otroka in mu ohraniti življenje, sem poslej pripravljena prezebati vse svoje žive dni, kolikor mi jih še ostane.« Njene žalostne oči jasno govore, da pošteno misli, kar je pravkar izrekla. »Ti znaš resnično ljubiti,« pravi nato Ognjeni ptič, »in s to cvetje, s cvetjem pa tudi — če- lahko obiskala v tem času največ i ljubeznijo si zaslužila milost belji panji. Celi roji čebel se bodo po 7 tisoč cvetov. Za 1 kg medu trumoma usipali iz njih in se bi torej potrebovala v prvem pri-vračali po dolgem letanju s cveta meru 1071, v drugem pa 714 »de-na cvet bogato obloženi domov.1 lovnih« dni. Kaj mislite, kakšno delo! Ker pa imajo čebele svojo opravi takale čebelica, ki spo- strumno »državno organizacijo« mladi še vsa omotična pokuka iz — vsak panj čebel je »družbena P/edpomladno cvetje Komaj iz tovarne teta je prišiti, že se ji v naročje Nini prismehljti. »Ali šla bi z mano rože trgat v gozd?« ji v očeh zasije prošnja in radost. Res sta šli po rože, vzcvele izpod snegti ... V vazi zdaj je šopek kuric in resja.. »Glej, kako se v vodi rožice smejd ...« Da smeji se rože? Vprašal sem: »Kako?« »Kakor se otroci,« de mi iz sreti. »Kakor mala Nini, kadar se igrti.« skupnost« — je končni uspeh njihovega dela ob ugodnih vremenskih prilikah zelo velik. Ce še upoštevamo, da se mnogo čebel pri delu »smrtno ponesreči«, če jih v zgodnji pomladi sredi letanja nenadoma zaloti mrzel dež in vihar — na stotine jih dostikrat obleži prav blizu ulnjaka, ko se skušajo skozi neurje prebiti domov in pod dvojnim bremenom obnemorejo — bomo občudovali njihovo organizacijo in delovno vztrajnost. In presenetljivo tenek čut za opazovanje življenja v prirodi so imeli naši pradedje, ki so izoblikovali priznanje vestnemu delovnemu človeku v reku, da »je priden kakor čebela«. ognja. Tebi torej gre čast, da boš prva prinesla ogenj svojemu plemenu.« S temi besedami se Ognjeni ptič spusti srečni ženi na ramena in ji veli, naj prižge šop suhega dračja ob njegovem repu. Od tega dne dalje so imeli tudi Indijanci v Puget Soundu — ogenj. Zima se umika v gore. Pomlad in kožne bolezni Spomladi dobijo pogosto rde- rabi a jo pa tudi vodikov ...... uuu.j« »uc- 1«^. oj o pa ium vodikov prekis celasci sončne pege. Ze prvo po- in spojine živega srebra Vsu ta mladansko sonc - jih »privabi« na | sredstva — razen limoninega so-obraz. Vsem, ki so podvrženi pe- ka — seveda koži škodujejo zato gam, svetujem, naj se kar se da jih ne uporabljajmo pogosto’' Tu- O V V- I.U J IV izogibajo prvemu soncu ki ima di zdravniška intervencija, žal ni največ ultravioletnih žarkov. Pe- najučinkovitejša, ge je namreč zelo težko odstraniti, i Kožne bolezni si nakopljemo Nekakšno ljudsko zdravilo tudi, če ne uživamo dovolj vita-proti pegam je limonin sok, upo- minske hrane. Prav zato se nekatere bolezni pojavijo najraje spo- PRAKTIČNI NASVETI Lesene kuharske pripomočke, kaj apnenca, p, bo več nabiral. Pomaga tudi, če žlice, kladivo za meso, kuhalnice i. dr., lepo očistimo z milnico in ostrim peskom ali z vodikovim pa se kotlovecne ^rekisom. Dobra je tudi kaša iz Za konjski noht.. Študent: — Tovariš profesor, bodite tako ljubeznivi in mi pod- Tvegan poklic Raziskovalca še neraziskanih afriških pokrajin so vprašali, če pišite indeks. Bil sem res na vseh | ga ni nič strah med Ijudožmi. vaših predavanjih. Ogovorjeni: — O. zelo rad! Samo, veste, jaz sem le profesorjev zet. ’a jim je odgovoril: — Precej me je strah, precej. Človek je z eno nogo tako rekoč zmeraj na jedilnem listu. rovega apna, ki’ jo pustimo čez noč na posodi. Baterije žepne svetiljke ne zavrzi takoj, ko preneha svetiti. Segrej jo, pa jo boš lahko še nekaj časa uporabljala. Rjaste pletilke očisti s cigaretnim pepelom ali s suhim milom in časopisnim papirjem. Če postanejo med pletenjem raskave od potu, jih odrgni z voskom ali pa jih odrgni z lasmi. Porcelan bo dobil spet lesk, če ga boš umila v vodi, v kateri si skuhala nekaj opranih krom- pirjevih olupkov, ali če boš vodi ... . j,- dodala nekoliko modrila. Kotlovec boš odstranila, če boš v posodi prevrela kis ali v vodi namočene krompirjeve olupke. Vlij večkrat v kotel razredčenega kisa, ki si mu dodala ne- kotel kdaj pa kdaj zdrgnemo z osoljenim kisom. Če je kotlovca precej, poitem prevri v posodi vodo, ki si ji dodala nekoliko solne kisline (na liter vode dve žlici solne kisline). Nato stene nekoliko potolci in kotlovec bo sam odpadel. Seveda je treba posodo pred uporabo temeljito izprati s sodo. Železne pekače lepo očistiš z osoljenim kisom. S sodišča »Imate kaj v svojo Sodnik: obrambo?« Obtoženec: »Ne. Vse orožje so mi odvzeli.« Žrtev — Kaj pa je s tvojo roko? — Ah, kaj, vraga! Komaj sem sinoči prišel do doma, pa mi je nek) norec stopil na roko. mladi, če organizem pozimi dobil zadosti vitaminov. Če primanjkuje telesu vit. mina A, ki ga zauživamo z mlekom in mlečnimi izdelki — n. pr. sirom in maslom, nadalje s korenjem, solato, špinačo, rumenjakom in ribjim oljem, postane kože zlasti na tistih mestih, kjer je porasla, suha in hrapava. Zlasti je to opaziti na zunanjih straneh gornjih udov, na stegnih in zadnjici. Včasih mesta z izsušeno kožo zelo srbijo. Če organizmu dalj časa primanjkuje vitamina A, oslabi vid. Bolnik že v mraku skoraj nič ne vidi. Če ne uživamo dovolj svežciga sadja in povrtnine, postane koža suha in raskava zaradi delnega pomanjkanja vitamina C. (Posledica dolgotrajnega pomanjkanja tega vitamina pa je skorbut — bolezen dlesni.) Pomanjkanje vitamina B, ki ga je največ v kvasu, sveži zelenjavi, mleku, ledvicah, jetrih in ikrah, je opaziti tako na koži kakor na sluznicah. Posebno prizadeti so lahko ustni kotički in spodnja ustnica. Na teh mestih se sluznica zmehča in razpoka. Posebna bolezen, ki nastane zaradi pomanjkanja vitamina B 2 — zlasti njegovega sestavnega dela, nikotinske kisline — pa je pe-lagra. (Niikatiinska kislina je ^ ^jcih, surovem maslu j,n mleku.) a bolezen lahko prizadene kožo, živčevje in črevesje. Na koži na-stanejo rdečine, ki se sčasoma pokrijejo z luskami, n žar kr. o na teh mestih potemni. Najraje se pojavi pelagra na obrazu, vratu, rokah j n nogah .skratka na tistih delih telesa, ki niso zmeraj P°' kriti. DOBRO VOLJO Je, pa vendar ni Za avtomobilski promet trdijo, da je praktičnejši od prometa z vprežno živino. Po najnovejšem, temeljitem proučevanju pa je zgoraj navedena ugotovitev izpodbita. Konj, na Prj' mer, najde sam pot domov, če je kočijaž natreskan, avtomobil P® ne, četudi je šofer trezen (zlasti velja to za službena potovanja)- Pretiraval je — In potem dvij^-m puško i® — bum! Z eno kroglo sem zadel |oet zajcev in štiri jerebice. * Šentvid sem prišel natovorjen k® mula. K sreči je tramvaj takoj pripeljal. — Pripoveduj komu druge®® take štorije. Saj bi ti verjel, toda tisto o tramvaju ... Vprašanja in odgovori lovno razmerje. Pogoj za tako vštetje je, da od moževega odhoda k vojakom do ženinega vstopa v delovno raz- V. J. Kamnica — Imate l ha *0 arov zemlje. Odrekli so vam pravico do otroških doklad z. utemeljitvijo, da merje še nista pretekla dva meseca. Vaš mož je odšel k vojakom 15 VII. 1953. Vi ste se zaposlili 2(>. VIII 1953, imate preveč zemlje. Vi ste pa prepričani, da ste upravičeni do otroških doklad. — Odgovor: Pravico do stalnega otroškega dodatka izključuje kmetijska posest, ki meri več kot 2 ha obdelovalne zemlje. V Vašem primeru torej ni razlog za odvzem pravice do otroškega dodatka obseg kmetijskega posestva, temveč bo verjetno razlog v tem. da znaša dohodnina za leto 1951 več kot 380 din letno na enega družinskega člana. K. A. Dol. Logatec. Leta 194f> ste od brata prevzeli v obdelavo njegovo zemljo, l eta 1953 se je brat vrnil in zemljo zopet prevzel tako da je postal tudi davkoplačevalec. Kljub temu pa Vam še vedno ne priznajo otroških dodatkov. — Odgovor: Po 28. točki navodila k uredbi o torej v manj kot dveh mesecih po njegovem odhodu: potemtakem upravičeno zahtevate, da se moževa zaposlitev všteva v dobo Vaše zaposlitve in da Vam glede na to pripada pravica do otroških doklad. Priporočamo Vam, da ponovno vložite predlog za priznanje otroške doklade na pristojni okrajni zavod za socialno zavarovanje z ustreznimi dokumenti. Ce bi bila odločba zopet negativna, potem se pritožite na Zavod za socialno zavarovanje LRS lani januarja uvedla tako možnost, po kateri Vi sprašujete, je razveljavljena. Z nastopom zaporne kazni boste izgubili tudi pravico do otroških doklad, če se bo Vaša žena zaposlila, si bo pravico do teh doklad pridobila šele po 12-mcsecih nepretrgane zaposlitve. Pa tudi Vi si boste pridobili pravico do otroškega dodatka, ko boste po vrnitvi iz zapora ponovno izpolnili neprekinjeno 12 mesečno delovno dobo. K. L, Trlično. Priporočamo Vam, da vložite takoj pritožbo na Zavod za socialno zavarovanje LRS. darska podjetja. Izplačane zneske pa gospodarskemu podjetju refundira Narodna banka iz proračuna tistega organa, ki je vabilo poslal. Za refundacijo mora podjetje Narodni banki predložiti potrdilo vojaškega odseka c urah, ko je moral delavec izostati z dela zaradi vabila oziroma odrejene službe. Brez takega predhodnega potrdila Narodna banka ne izvršuje refundacije. Zato je treba vsak tak poziv predložiti vojaškemu odseku pri OLG. če ga ni ta odsek sam že izdal — Nikjer v Ljubljani. G., Ljubljana. Ali prestop študenta iz enega oddelka na drugi oddelek iste fakultete vpliva na upravičenost do otroškega dodatka in ali izgubi pravico do otroškega dodatka študent, ki letnik ponavlja. Odgovor: Za štunente fakultet, visokih in višjih šol pripada stalni PREJEMKI V. N. in J. S., Maribor. Leta 1952 sta bila vpoklicana na službo v rednem kadrovskem roku, od koder sta se vrmlu julija lani in 1. avgusta spet nastopila svoje »telo. oedaj se čudita, ko Vama odrekajo pravico do znižane odrejena in priznana pravica, da bi obvezniku po vrnitvi “ iripadal še nek poseben dopust. Velja orožnih ..-Sprotno |,.u...x», «.<* o*. m v/ a u v/u* C£.llirt KUIlCailli* orožnih vajah takoj javiti na svojem službenem oziroma mora obveznik končanih dodatkih za otroke se upravičencu prizna pravica do tega dodatka od začetka prihodnjega leta po tem, ko je zemljišče odtujil oziroma ko ga je prevzel drugi upravičenec. Seveda mora biti taka sprememba v premoženjsicem stanju ugotovljena z aktom pristojnega državnega organa. V Vašem primeru je torej potrebna odločba tajništva za gospodarstvo okrajnega 1.0 iz katerega mora biti razvidno, da je davkoplačevalec res Vaš brat kot lastnik in dejanski uživalec zemlje. Seveda se more opisana sprememba za leto 1954. upoštevati samo. če ste nastalo spremembo s pravnomočno odločbo pristojnega organa javili okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje že v letu 1953. V poštev bi ta sprememba namreč prišla, ker zatrjujete, da je prenehalo tudi skupno gospodinjstvo Vendar, ponavljamo, vse te spremembe morajo biti dokazane in potrjene z verodostojnimi listinami in pravočasno prijavljene. S. I., Pivka. Rodil se Vam je otrok sedmega v mesecu. otroški dodatek pod pogojem, da redno delajo predpisane izpite in redno vpisujejo semestre. Za študenta, ki ni napravil predpisanih izpitov in zato ne more vpisati naslednjega semestra, torej ponavlja letnik, kot pišete Vi v svojem pismu, preneha pravica do stalnega dodatka, dokler ne napravi predpisanih izpitov in ne vpiše po opravljenem izpitu nasledniega semestra. Prav tako vpliva lahko prestop iz enega oddelka na drug oddelek. Če je . .. ...u VIU £111/(1111; voznie Odgovor Odhod na odslužitev kadrovskega roka v JLA povzroči prenehanje delovnega razmerja avgusta lam ponovno vstopila v delo, je začelo zi Ko »ta „ ---- ,--------- » «»«..«, je. c.civ.ciu znova leči novo delovno razmerje v tem smislu, da si pridobita pia vico do dopusta šele po izteku 11-mcsečnega neprekinjenega delovnega staža. Pravico do dopusta «i torej pridobita šele julija leto« (»lede na to si bosta tudi šele takrat pridobila pravico do znižane vožnje za redni letni dopust. Z. E., Prevalje. Zaradi pomanjkania električnega toka ie v vašem podjetju večkrat prišlo do kratkotrajnejših prekinitev delu Čeprav določa tarifni pravilnik, da :— ',~ ta prestop posledica nerednega študiranja. Če pa študent redno študira in je opravljal redno izpite na prejšnjem oddelku, prestop na drug oddelek — po našem mnenju — ne bi mogel povzročiti izgube pravice do otroškega dodatka. de- Zavod za socialno zavarovanje pa ne prizna otroških idnjega v mesecu, ko je doklad za čas od sedmega do zan bil otrok rojen, čeprav prejemate plačo za nazaj. — Odgovor: Otroški dodatek se upravičencu izplačuje — ne od dneva otrokovega rojstva — temveč oo prvega naslednjega meseca po otrokovem rojstva Okolnost, da se Vam izplačuje plača za nazaj, ni pri izplačevanju otroškega dodatka upoštevna okolnost. Vaš zahtevek je ne-upošteven, ker nima pravne osnove Z. A., Liboje. Moz služi redni kadrski rok. Ko ste zaprosili za priznanje otroških doklad za svoja dva otroka, so prošnjo zavrnili z. utemeljitvijo, da mož še nima neprekinjene 12-mesečne delovne dobe pred odhodom v službo v JLA. Tudi niso upoštevali, da ste Vi že zaposlena od 26. VIII. 1953. dalje in niso hoteli všteti v Vašo zaposlitev prejšnjo moževo zaposlitev — Odgovor: Iz podatkov, ki jih omenjate v svojem pismu, lahko sklepamo, da Vaš mož res še ni pridobil pravice do otroškega dodatka. Do odhoda k vojakom namreč še ni imel neprekinjene 12-mesečne zaposlitve. Menimo pa. da ste vendarle upravičeni do otroškega dodatka iz naslova lastne zaposlitve Ženi v delovnem razmerju, katere mož služi kadrski rok v JLA, se namreč všteje v predpisano delovno dobo tudi moževa zaposlitev pred ženinim vstopom v de- T. T., Siska. Vaša sestra stanuje s svojim nezakonskim otrokom pri svojih starših, ki imajo posestvo. Toda čeprav ne živi s starši v skupnem gospodin jstvu. pristojni Zavod za socialno zavarovanje upošteva dohodnino, ki jo plačujejo njeni starši, tako, da prejema sorazmerno nižji znesek otroških doklad. — Odgovor: V Vašem primeru je treba dokazati, da sestra s svojim nezakonskim otrokom res samo stanuje pri starših, ni pa z njimi v skupnem gospodinjstvu. V praksi se ta okolnost presoja individualno, toda zelo strogo. Običajno je namreč, da je stanovanje pri starših hkrati več ali manj tudi skupno gospodinjstvo. Zato bi bilo treba preiskati vse okoliščine, iz katerih se da potem nedvomno ugotoviti, ali je podano skupno gospodinjstvo ali ne. Take okoliščine n. pr. so: plačevanje najemnine za stanovanje, pomoč pri obdelavi zemlje, kdo varuje in oskrbuje otroka, obseg in kakovost posestva itd. Zato Vam ne moremo odgovoriti, ali je Vaša sestra upravičena do otroških doklad v polnem znesku ali ne. pač pa Vam priporočamo, da bi s pismeno predpostavko predlagala, naj se izvede ugotovitveni postopek, po katerem bi se razčistilo in ugotovilo dejansko stanje in na podlagi tega ponovno odločilo o upravičenosti do otroškega dodatka. C. J., Josipdol. Obsojeni ste na 6 mesecev zapora in bi radi vedeli, ali bo lahko dobivala otroške dodatke Vaša žena. če bi se zaposlila takoj, ko boste nastopili kazen. — Odgovor: Uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o pravici do odškodnine delavcem in uslužbencem gospodarskih organizacij za čas, ko niso na delu, ki je lavec za primere takih prekinitev, ki jih ne zakrivi delavec pravico do prejemkov v višini 50°/* tarifne postavke, pod jetje zavrača takšno izplačilo. Češ da ste dolžni najjirej izkoristiti redni letni dopust in šele potem bi lahko uveljavili pravico, kakor je določena v tarifnem pravilniku — Odgovor: Takšno tolmačenje je »ninovoljno in v nasprotju tako s tarifnim pravilnikom vašega podjetja kakor tudi z uredbo o plačanem rednem letnem dopustu. Uredba o plačah delavcev ^ iu uslužbencev gospodarskih organizacij ravilni1' —‘‘ J 1 izrecno določa, da mora tarifni pravilnik vsebovati določbe o zagotovitvi plače delavcem za Čas prekinitve dela, ki na- stn noirt tiA/tsl« «o*»s» .. n 1»A J _1 _ Qe]a stanejo neodvisno od volje in dela delavcev. V vašem tarifnem pravilniku, kot omenjate, je za take primere določena nlača V 7n/»<«L-|l Sil 0/. Inrifn« rvne« r, ..Ir .... čena plača v znesku 5U•/• tarifne postavke. Glede na u> je podjetje dolžno izplačati te zneske in je nezakonita zahteva. da morate sedaj najprej izkoristiti redni letni dopust. io le Heln včevn nrnvi/ n L- i n a 1 o /-1 i rt * **lrtl3*„rt.'i .J .. vaj pi nasprotno pravilo, da orožnih vajah ti ’ delovnem mestu S. M., Maribor. Priporočamo, da ponovno vložite vlogo za priznanje vseh službenih let v službena leta za napredovanje in za napredovanje iz XVIII v XVII. plačilni razred. O vlogi bo moral odločiti upravnik bolnice. Ce bo odločba negativna, se lahko v 15 dneh po prejemu odločbe pritožite na Državni sekretariat za občo upravo in proračun LRS. B. J., Trbovlje Meseca marca 1953 je višja zdravniška komisija ugotovila, da je Vaš mož samo še 20'/» dela-nezmožen. Odločbo o ukinitvi invalidnine pa je dobil šele avgusta meseca, isedaj zahtevajo povrnitev preveč izplačane invalidnine. Ker mož nima nobenih prejemkov, so posegli po Vaših dohodkih. — Odgovor: Ce je res. kar zatrjujete v svojem pismu in če ni mož sam zakrivil, da je prejemal invalidnino dalj časa kot pa je bil upravičen, potem je neutemeljen zahtevek za povračilo neupravičeno izplačane invalidnine. Edino za neupravičeno in preveč prejete otroške dodatke velja pravilo, da se morajo povrniti ne glede na to, kdo je zakrivil takšno neupravičeno izplačevanje. Glede ostalih dajatev to pravilo ne velja razen, če m zavarovanec sani s svojim krivdnim dejanjem povzročil neupravičeno izplačevanje. Docela nepravilno je tudi. poseči za to povračilo po Vašem zaslužku. Prijioročamo Vam, da vložite takoj pritožbo na Zavod za socialno zavarovanje LRS in se samo čudimo, zakaj s tako stvarjo toliko časa zavlačujete. • j »tuaj uaj|>icj imuriMiu reani lemi oopt lo je delavčeva pravica, ki nalaga podjetju dolžnost, omogoči delavcem izkoristiti dopust v neprekinjenem trajanju Zahteva podjetja pa pomeni, da bi hotelo objektivne težave prevaliti na to delavčevo pravico. Dvomimo, če tak •»kipn vekmm vuSrtrm rt rt A : rt . ;O _; ... RAZNO R. I.. Jevnica. Ali dobi druga žena pokojnino p° vdovcu, ki se je ponovno poročil? Odgovor: Praviloma sklep delavskega sveta vašega podjetja. Priporočamo vam, da bi vaša sindikalna podružnica izposlovala, da se o takem tolmačenju, kot ga nam sporočate, izjavi delavski svet in dn \ t* n t »n o frt V, i m rtrrtt-ii+rkn ■» Lmrtrt L-; . -»«. jc j/iiiiu»im purocui v/ugovor: rraviioma ni nobene ovire, da ne bi mogla dobiti druga žena pokojnino po vdovcu, če le izpolnjuje vse pogoje za družinsko pokojnino. Po 68. čl. zakona o socialnem ...........»...».»-»'..j«, ‘ p,«* uuui »puii/iaic, i a j ci » I ueiaVSNl svet in da izda po potrebi morebitne ukrepe, ki naj preprečijo samovoljno izigravanje veljavnih določb tarifnega pravilnika. Jambor, Črnuče. Kdo je dolžan povrniti izgubljeni za- služek inštruktorju predvojaške vzgoje, delavcu, iti je pozvan na vojaški odsek in koliko pripada dopusta obvezniku po vrnitvi z orožnih vaj. — Odgovor: Delavcem in uslužbencem, ki morajo zaradi vabil vojaške oblasti izostati z dela v rednem delovnem času. Izplačajo prejemke za čas, ki ga zamudijo s takimi opravki, gospo- «...-.rtw pwivwmiiiiu. ro or>. ci. zaKona o socialnem zavarovanju bi druga žena ne mogla biti deležna pokojnine, če bi se ugotovilo, da je bila zakonska zveza, ki je trajala manj kot leto dni sklenjena samo zato. da si ta žena pridobi pravico do družinske pokojnine. K. M. Magdalena. Februarja meseca ste izpolnili 30-1 etn o delovno dobo, avgusta lani pa 50 let starosti. Vprašujete, kolikšna pokojnina Vam pripada. — Odgovor: Trdite, da izpolnjujete vse pogoje za polno starostno pokojnino. Če ste kvalificirana delavka, potem boste ob upokojitvi lahko razvrščena v XI pokojninski ra/red s pokojninsko osnovo 8800 din. P. A., Trbovlje. Na dopise brez podpisa ni odgovora- KULTURNI RAZGLEDI Samo z dvigom splošne kulturne izobrazbe bomo delavskemu razredu odprli pot k literaturi to, 7 bi literaturo približali de- tako smešno in nazadnjaško, kara s razredu (ali delavski kor, recimo, zahtevati, naj I kat0- Ute™)> Predlagajo ne- topovske naprave mornariške eri, naj pisatelji pišejo pre- artilerije tako preproste, da jih Z0Sleje’ boli riavadno,: skratka ho upravljal lahko vsak delavec, lini “e^auca<<- Toda kam bi pripe- ki zna streljati s puško; ali: zalit a Takšno pisanje bi htevati, naj bo vsaka glasbena _ erataro vrglo na stopnjo pri- kompozicija tako preprosta, da sto lvr!‘osti' pasti bi morala na jo bo lahko dojel vsak kmet; ali, bo imel delavec dobro hrano, do- tpJ?7^0 P0lplsmenlb ljudi, med- denimo: zahtevati, naj se proces bro stanovanje, elektriko, denar __m ko naša naloga zahteva prav izdelave atomske hnmh ' ' Ce pa bralci iz delavskih vrst ne morejo razumeti precejšnjega števila del moderne literature, posebno poezije, tedaj — nič pre-pisatelje itd.), zato se tudi delav-, Pustejšega - jim pač svetujem, bodo ski razred more in mora toliko ' 1. ne Prebirajo. S tem ne izobraziti, da lahko dojame in ob- j bodo izgubiti ničesar posebnega, čuti vse tisto, ob čemer vsi uži- sa? ^ glavnem) ne mučijo varno in česar se vsi veselimo, to je — umetnost. Razumljivo je seveda, da kulturne izobrazbe ni brez dviga življenjske ravni. Ko težave, o katerih govori ta literatura. Če pa bodo naleteli na takšne težave, bodo že začutili potrebo po knjigah, ki o njih govorijo. ......... Pa tndl vsi pisatelji niso ena- naloga zahteva prav izdelave atomske bombe tako po- za knjige, ~za "gledališče "in "kino,\ (f*- Nekateri so pristopni najšir- ko bo imel dovolj časa za poči- semu krogu bralcev, so pa spet ____ ______________tek in zabavo, bo rad segel tudi fekšni, ki pišejo za zelo ozek Človeštvo se v vseh pogledih po dobri knjigi, bo našel čas tudi krog. Tudi to moramo dopustiti. za splošno izobrazbo; šele v takš- Zakaj? No. to je že drugo vpra-nih okoliščinah bo problem »de- šanje. Branko Čopič (Radnik) razred in literatura« v Un-i-r, *- - —utu/zta/ve uuinue čuku pu- 2? Prptno: zaostale ljudske mno- enostavi, da jo bo lahko izdelo-°e je treba potegniti iz mraka val vsak elektrotehnik, bednosti. Treba jih je dvigniti r>a višji, po možnosti sodobni vedno bolj razvija, delavski raz- ^ulturni nivo, sedaj dvig:.. Veje umetnosti. Se danes zahtevati, da bi se heratura poenostavila, je prav do katerega so se red vedno bolj in bolj osvaja in se poslužuje najnovejših odkritij lavski znanosti in tehnike (polnokrvne, glavnem neaktualen, se da tako rečem, smatram tudi naj- Pri nas ni malo literature — višje strokovnjake, znanstvenike, starejše in novejše — Jci je do- | stopna delavskemu bralcu-začet-! nilcu. Da, ni je malo, pa če jo | začnemo naštevati pri narodnih pesmih in bajkah in tja preko | Njegoša, Janka Veselinoviča, Ko-1 Čiča in Cankarja pa do literature 1 o naši revoluciji. Vse to je lahko | dostopno in dojemljivo še tako preprostemu bralcu iz delavskih vSamostalni“ prvič razstavljajo v Ljubljani T Šir0ke*a ^Metnega ki/"' E.“r;zpo"; , dd ,s‘>e r«“'™ aosiop« ooi-w »n»»»- zm ^ h ocSZZ >S‘m0’“,n'lu °redn° “,edM -i«”. Solohov 1» .»lito drugih- - toSLt Prizor iz filma »Bila sem močnejša«. NEKAJ PRIPOMB k naši filmski kritiki dobili zdravil in bodo morda zaradi tega pomrli. In ko je na cesti ustrele, se v mislih vidi, o krogu »Samostalnik«. Na (nne^ai več kot sto del ,V> nkoareloo, pastelov, grafik in P "stik) 39 slikarjev in kiparjev. . Po osvoboditvi smo sicer že 0tdeli v teh dvoranah dela srb-sklh slikarjev in kiparjev, vendar z"ieraj v okviru razstav njihove ® "novske organizacije ali pa kot "slavni del obsežnejših prikazov Mgoslovanske upodabljajoče umet-n°sti. žal pa so bile po vojni ""zstave sodobnih srbskih likovni umetnikov pri nas tako red-5e> da naša javnost zelo slabo po-Zn" njihova dela. Tu je torej prvi vzrok, da je "zstava »Samostalnik« v Ljub-Juni vzbudila veliko zanimanje. 1 ovečalo pa ga je še dejstvo, da *° " umetniškem krogu združeni »si tisti umetniki, ki svojemu stanovskemu društvu ne priznavajo aoice kakor koli vplivati na ^ "n°oo ustvarjalnost. Po njiho-.eni naj bodo umetniška dela pro-*?°d umetnikove invencije je logove samokritičnosti. . Pr,nv zato je razstava »Samo-,alnih« v Ljubljani nenavadno oogata tako po motivih, kakor po /nctniškem izražanju. Poleg del, * so nastala pod paleto umetnino velikega formata, je videti Podobe, iz katerih diha le veliko mizadeoanje po novi obliki, po zvirnem« umetniškem izrazu, jedtem ko je vsebino razbrati le 2 — podpisa: Toliko tudi trdimo, da večina "Ustavljenih slik nima nacional- nega i ec Pečata, in bi lahko prav Ksne, kakršne so, nastale nekje , Parizu, Berlinu ali kjer koli drugje. Zaradi vsebinske in oblikovne Res nisem filmski kritik in niti ne čutim posebnih sposob- umetniško _____ _____ kvaliteto posameznih filmov, toda I kako hodi v gozdove, k svojim nekateri pojavi v naši filmski I fantom, s polno bisago zdravil, kritiki me tako bodejo v oči, da q fem ge marsičem drugem moram o njih spregovoriti. Pred nedavnim smo gledali v film »Bila sem moč- Stojan Batič: Detajl spomenika padlim borcem v Zrečah Ljubljani film »Bila nejša«, ki zajema snov iz naše revolucije. Skoraj usi naši časopisi so takrat ugotovili, da je to zmazek naše filmske industrije, ki se ga lahko vsi sramujemo. Kritiki so obravnavali predvsem njegovo umetniško kvaliteto, zelo malo pa so govorili o njegovi vsebini, o filmski zgodbi. Tudi sam sem gledal film »Bila sem močnejša« in ne bi -mogel trditi, da je name tako porazno vplival. Res so režiserji hoteli »na svoj način« prikazati »psihološko dramo iz partizanskih dni« in res posamezne dolgovezne scene ne vplivajo ugodno na človeka, toda zakaj posplošiti to slabost in film zavreči kot »morilski film«, kot je to storil eden izmed naših filmskih kritikov. Kljub vsem slabostim, ki so jih kritiki razpihovali in jih še razpihujejo, se mi vendar zdi, da je film »Bila sem močnejša«, film o našem človeku, o zdravnici in materi, neustrašni partizanki, ki je šla v okupirano mesto, da bi rešila tovariša partizana in prinesla partizanom zdravil. To je film o partizanski materi, ki so ji fašisti vzeli otroka in ki je pripravljena žrtvovati vse, da bi rešila tujega otročička, pa čeprav je to otrok izdajalca. Lahko bi zbežala, toda težko bolni otrok jo priklene, le za trenutek, dovolj, da ji prihod izdajalcev prepreči beg Ali je prav storila? Rešila je otroka in zaradi nekaj minut, ki jih je potrebovala, da je dala otroku injekcijo, mnogi ranjeni partizani ne bodo sem močnejša«, »Svet na Kejžarju« in drugih, ki verno prikazujejo ali pa vsaj hočejo verno prikazati našo revolucijo in našega človeka v njej, pa ne najdemo __________^ dobre besede? Zakaj pri ocenje- naši filmski kritiki ne govore. Le \ vanju teh filmov govorimo le o mimogrede so pljunili na ta film, S »filmskem stilu« in njihovih šli dalje in ... j umetniških kvalitetah, tisto »Ves- ... med tem na ves glas hvalili »Vesno«. Je morda ta film vreden tako velike pozornosti in tako obilne hvale? Strinjam se s tistimi, ki trde, da pomeni »Vesna« napredek naše filmske industrije. Vendar ima tudi slabosti in zakaj o teh slabostih (razen nekega precej senzacionalističnega glasu) nihče ni obširneje spregovoril? »Zagreb je bil zavzet na juriš ...« »Ce je Slovenija pozdravljala iskreno in prisrčno našo »Vesno« in če smemo trditi, da je Zagreb posekal v svojem prisrčnem sprejemu celo Ljubljano, potem bi bilo na kratko težko opisati navdušenje, s katerim so sprejeli slovensko komedijo v Beogradu«. Tako pišejo in če bi jim dejal, da je zagrebški »Vjesnik« pisal, da je »Vesna« film »brez globlje vsebine«, da bi lahko »bolj realno prikazal odnos mladine do življenja« in da ne pomeni »posebno pomembnega uspeha« naše filmske industrije, bi me prav-gotovo v svoji navdušeni slepoti pošteno ozmerjali. Kar strinjam se s tistim, ki trdi, da je »Vesna« hudo začinjena z malomeščanstvom in dejal bi celo, da deluje kot koncesija malomeščanstvu Drugače tudi ne more delovati, saj je presneto malo »naš film«, film o našem človeku, o tistem mladem človeku, ki bo nekoč moral varovati in dalje razvijati pridobitve naše revolucije. Zakaj tore) »Vesno« toliko hvalimo, o filmih, kot so »Bila nino« vsebino pa napihujemo, čeprav v njej ni nas in naših otrok, ampak le nekaj brezskrbnih fantalinov, ki so jim naši ideali in naše delo deveta briga in ki žive le za svoje »konjičke« in za poceni maturo v žepu? Ne morem se ubraniti misli, da so vzroki teh različnih kriterijev, s katerimi posamezni filmski kritiki ocenjujejo naše filme, v njih samih, v njihovi, miselnosti. Naša filmska industrija je še mlada, polna slabosti. Filmi, ki jih proizvajamo, torej ne morejo biti na ne vem kako visoki umetniški ravni taki kot bi mi vsi skupaj želeli. Vendar moram povedati, da bolj cenim nek film, ki je resnično naš, pa čeprav je umetniško slabši od filma, ki je poln meščanske miselnosti. In še to. Zakaj pri nekaterih tujih filmih z drobnogledom iščemo med ljuljko eno samo zdravo zrno in ko ga najdemo, se ukvarjamo z njim toliko časa, da pozabimo na ljuljko. Vsaka, težko prebavljiva zadeva je pri tujih filmih kar hitro »nova filmska smer«, »pravo (tu je treba vstaviti režiserjevo ime) delo«. Nek filmski kritik je na primer pred nedavnim uporabil kar cel slovar tujk, da je povedal, kako dobra je »klasična komedija lahkotne ironije, izvirnosti, humorja in blesteče duhovitosti«, ki jo kažejo v naših kinogledališčih pod. imenom »Oženil sem čarovnico«. Premišljujem o vsem tem in zares se včasih čudim, kako to, da dobe take misli prostor v naših časopisih. Janže iiiiii«iiiiiiiii*iiiiiiiniiiiiiiiifliiiiii!iii%iiiiiiiiiiiiiii%iiiii%iiiiiiiiiiiiiiiii^ 'lll!llll!l|j|[ll!llllll|||llllll!ll!|[|llllll!||!|l!l!ltl|||||ll!l!lll|||| lllliiilllll !l!l!!l!ll!||!lllllll!|| 1111111111 :i!!IWl||||lllll!l!!|[!!IINI!l|ll||llllll!||||!llll!ll!ll!lllllll|||||llll NOVINAR SE JE USTAVIL V SENOVEM PRED POMLADJO Zapiski iz življenja naših ljudi »Socializem ni utopistično obljubljanje nekakšnega boljšega drugega sveta. Ne; ta soet, o katerem žioimo, moramo kolikor mogoče hitro spremeniti o boljši soet. Socializem je oes posvečen materialni blaginji in osvoboditvi vsakega posameznega delovnega človeka, toda ne s pomočjo nekih izmišljenih receptov, ampak s tem, da upravljanje družbenih proizvodnih sredstev postane enakopravna pravica in dolžnost vsakega človeka, ki dela«. ^doard Kardelj) da ^ "glenosiv, pust in dolgočasen r>r!1 J-e’ kakršnih je mnogo n pjn/t rbrii in zgodnji pomladi, do dežuje in veter se poigrava drobcenimi kapljicami. strdil ja se še ni prebudila Pu-UoJ° in kakor ožgana, stara in hn d nedrih skrioa neizmer- ni klade življenjskih sokov. D,.J?" Pobočjih, kjer je sneg naj-hel! .sk°pnel, so otroci že našli pa ^ roottčkoo. Mala Marjetka j Je z drhtečimi ročicami utrgale irobentico. In vpletla jo Orni?- n ^ase’ ko se je utrujen 111 tz jame. t(iDfor!dad prihaja. Počasi, obo-slg Pijoče, vendar prihaja in pri-Unir ^er ,norn priti. Starost se r!>„ a' a tda do st zmaguje. Iz sta-cooi Sdtd" raste nov svet, lep in lice °0’ dtddcč. Zvončki in troben-Zhanu . na vrbju so prvi vici tega novega sveta. * * * ri^f^doval sem Senovo. Na doo-i0i * Peke umazanosioe hiše stare mJe so se igrali otroci. Deže- valo je, a igra je otroke tako prevzela, da niso čutili dežja, niti slišali naročil stare ženice, ki se je motooilila okrog krušne peči na dvorišču in hotela, naj ji nekdo prinese naročje suhljadi. Možje so se poslavljali. Iz stare kolonije in iz novih hiš za hribom, iz barak in samskega doma so prihajali in se zavijali o umazane delovne obleke, da jim dež ne bi mogel do živega. Nekateri pa so prihajali s hribov in videlo se jim je, da so prehodili že dolgo pot. Še pred uro ali dve-mi so pripravljali pluge, vozili gnoj na njive in pokladali žioini, čez debelo uro pa bodo že globoko pod zemljo kopali »črno zlato«. Posamezniki so se na veliki cesti združevali v gruče, se živahno pomenkovali in izginjali za hišami, ki zakrivajo pogled na jamski obral. Žene in matere pa so stale na pragih in slonele na oknih ter jih spremljale z očmi in srcem. Čez čar je velika cesta spet oživela. Iz jame so se vračali možje, sinovi in očetje. V umazanih delovnih oblekah, zmučenih sivih lic in težkih korakov so odhajali na svoje domove: o novo in staro kolonijo, o samski dom in barake, čez hribe v svoje kmečke hišice, kjer jih čakajo žene in otroci, matere in ljubice. Stal sem ob cesti in zrl mimoidoče rudarje. In o meni se je pojavilo nešteto vprašanj: kako žive, kako ljubijo in sovražijo, kaj si želijo in kaj mislijo ii naši ljudje — upravljavci rudnika in občinske skupnosti o Senovem. Se večina njih dovolj zaveda svoje n poslanstva, in če se — kako spreminjajo ta soet, o katerem žioimo, v nov, lepši, boljši soet? In kako se sami spreminjajo o tem boju, kako se hlapčevska misel umika pošteni, odločni in tovariški proletarski miselnosti socialističnega gospodarja, ki je nepomirljiv nasprotnik izkoriščanja in birokratskega ukazovanja? Hotel sem poiskati odgovore na osa la vprašanja. Nekaj dni sem hodil po Senovem, se pogovarjal z ljudmi, prisluhnil njihovim željam in tožbam o tegobah, ki jih teže in jih niso uspeli odstraniti. In našel sem, kar sem j iskal. Pa prisluhnite še vi, dragi bralci, in slišali boste besede Se-novčanoo samih, besede resnice o življenju o tej rudarski dolini. * » • V prvem desetletju minulega stoletja je o senoosko dolino prišlo nekaj tujcev. S seboj so nosili čudne naprave in venomer prekopavali zemljo. Kmalu se je po vasi raznesla govorica, da ugo- tavljajo, koliko je »črnega kamna« v zemlji okrog Senovega. Potem so tujci odšli, a že čez leto in dan so se vrnili. In kmalu so iz Senovega začeli vozili prve vozove premoga. Takrat so se začeli porajati o dolini prvi začetki nooega življenja, življenja, kakršnega do takrat Senovčani niso poznali in so morebiti slišali o njem le iz pripovedovanja popotnikov, ki so prehodili svet vzdolž in počez. Priseljenim rudarskim družinam so se pridružili še nekateri baj-tarji, ki so jih kmetje ali gostilničarji, trgovci ali župniki, spravili na boben. In tudi mnogi mali kmetje, ki so trdovratno ljubili krpo skope zemlje, se niso branili zaslužka o rudniku. Celo kak kmečki fant je poiskal srečo med novimi ljudmi — rudarji. Rudnik pa ie le počasi rasel. Šele po prvi soetovni vojni so začeli odpirati nooe jaške in zidati nove rudarske hiše. Ljudje so spočetka z nezaupanjem zrli na rudnik. Navajeni so bili^ sonca in svežega zraka in le stežka so se odločili za delo vod zemljo, v rovih, ki so bili polni skrivnosti in smrtne nevarnosti. Toda kmečka revščina se je ose bolj ozirala o dolino. Bili so rasi. k° so boga bog deli, a reveži zapuščali domooe in odhajali o svet s trebuhom za kruhom. Na krpi zemlje se ni dalo oeč žioeti. Treba se je bilo odločiti: o rudnik ali beraško palico v roke. In mnogi so se odločiti za rudnik. Tako je nastajal senovski proletariat. Skupno delo in skupne težave, skupni nasprotniki: lastniki rudnika in njihovi plačanci, ’ ki so jih priganjali k delu, so vcepljali o srca senooskih rudarjev novo misel, ki je poprej niso poznali. Počasi, stežka, zelo počasi so se začeli zavedati, da so delavci. In ljudje, ki so prehodili veliko sveta, čitali o knjigah in časopisih o delavskem boju in se ogreli zanj ter slišali na sestankih ognjevito in o dno srca segajočo besedo: »Revolucija«, so ponesli to besedo tudi o Senovo. Tiste dni so se o Senovem porajale prve delavske organizacije. Mlade so še bile, nebogljene, kakor je bil mlad in nebogljen senovski proletariat. In končno je o Senovem vstala tudi Partija. Kot pomladni cvet je vzcvetela in njen opojni duh se je razširil po dolini, med vsemi izkoriščanimi in trpečimi. Malo je bilo prvih komunistov, toda ti so pozabili nase, da bi lahko čimoeč prispevali k uresničenju svetlih vroletarskih idealov. V viharnih letih pred revolucijo so poučevali rudarje in kmečke reveže, ki so delali o rudniku, jih pripravljali za revolucijo, učili bojevati se za delavske pravice in sami vedno stali med prvimi bojevniki. In ko so tujci zasužnjili našo deželo, so komunisti iz Senovega popeljali s seboj na okope revolucije odred senooskih proletarcev. Od takrat je minilo že dobrih deset let. Med tem pa se je o Senovem marsikaj spremenilo. Po osvoboditvi so rudnik razširili in številni novi delavci so se zaposlil o njem. Podoba Senovega se je začela spreminjali, barake izginevajo in nove stanovanjske hiše stoje tam, kjer je še pred leti rasla trm a. In kar je najvažnejše: rudnik ni več lastnina nekaj gospodov in rudarji niso oeč izkoriščani revni proletarci, ampak upravljavci pomembnega dela našega skupnega socialističnega gospodarstva. Dru. beni odnosi a se bistveno spremenili. Izkoriščevalci so morali zapustili svoje najvažnejše pozicije, o ospredje pa vse* bolj stopajo delavci, toda drugačni, kot smo jih doslej poznali in čitali o n jih o knjigah. To so delavci — upravi javci. In kakor drugod po vsej naši domovini, tudi o Senovem proletarski boj še ni dobojeoan. Odkar se ljudje kot zavestna družbena bitja bojujejo proti izkoriščevalcem, za nov svet, o katerem ne bo izkoriščanja človeka po človeku*, nasprotujejo tem njihooim težnjam vsi, ki žive kot paraziti družbe in ji ničesar ne dajejo. Ta nasprotja ne zginejo ob zmagi revolucionarnih sil na bojnem polju, ampak obstajajo še dolgo, dolgo potem in se kažejo v vseh mogočih oblikah in o različnih oblačilih. Tako je tudi o Senovem. Morda se v tej dolini kažejo ta nasprotja še bolj izrazito, kot tam, kjer ima proletariat za seboj bogato revolucionarno tradicijo in kjer je delavska zavest močnejša in mnogo bolj trdna kot v Senovem. Številne ostanke stare miselnosti lahko najdemo, če se 'poglobimo n upravljanje rudnika (o tem tokrat ne bom govoril), še mnogo močnejši pa so ostanki starega v upravi jun ju občinske skupnosti in v miselnosti ljudi. (Nadaljevanje prihodnjič) ODIRITO IE BREZNO NEMORALE imiJRNSKM KLERIKALNIH VRHOV Afera klerikalnega režima Ko je Seelbova vlada priSla na oblast, so bili zmernojši italijanski politiki prepričani, da je Italija vendar enkrat po dolgem času dobila kolikor toliko močno klerikalno vlado. Posebno so se potegovali za Piccio- -v K: 1 ___u .. j Velik škandal italijanske meščanske družbe. — V afero so vmešani najvidnejši klerikalni veljaki. — Seelbova vlada se maje. — Italijanski delovni ljudje pa so spet lahko spoznali moralo svojih izkoriščevalcev 0n„j<^ bi tista osebnost, od jjenje in razvrat visokih klerikalnih | De Gasperi pa se nikakor ne moreta katere je zavisela vsaj navidezna krogov je moralo in je prišlo na dan. —”—;i! - —' •• • tloga klerikalnega tabora. Toda do- Piceioni, katerega sin je vmešan v fcodilo se je drugače. Nemoralno živ- vso zadevo, bi rad odstopil, Scelba in O MEDNARODNIH VEZEH SINDIKATA RUDARJEV JUGOSLAVIJE ifiiil MIŠIH mUJEV Prihodnji sestanek biroja Mednarodne federacije rudarjev bo v Jugoslaviji. — Naši predstavniki na letni konferenci angleških rudarjev. — Zamenjava delegacij z avstrijskimi rudarji. — Sodelovanje med nemškimi in našimi rudarji lepo napreduje Na sestanku predsedstva Central, rudarjev o zamenjavi delegacij med nega odbora sindikatov rudarjev Ju- nabira in njihevim sindikatom, gos! a vi j e so mod drugim razpravljali Na sestanku so razpravljali tudi o tudi o mednamdnih vezeh tega našega sodelovanju naših rudarjev z zahod-sindikata Predsedstvo je sprejelo nonemškimi rudarji. Ob zadnjem ohi-predlog Izvršnega komiteja Medna s , predstavnikov našega sindikata rodne federacije rudarjev, naj bi hi! I ru_f,ar->6v y..Zahodni Nemčiji bodoči sestanek biroja te federacije v Jugoslaviji, ibenem pa je sklenilo, da bo na letno konferenco angleških rudarjev poslalo predstavnika sindi- pozdravilo te razgovore in kot kaže kata rudarjev Jugoslavije. Sprejelo • hudo že čez nekaj mesecev odšli prvi je tudi predlog sindikata avstrijskih I naši rudarji v Zahodno Nemčijo. reč govorili o medsebojnj zamenjavi velikih skupin (okrog 100 rudarjev), ki bi preživeli dopuste v Nemčiji in Jugoslaviji Predsedstvo je z veseljem sprijazniti z mislijo, da bi javnemu mnenju na ljubo žrtvovala steber rimske palače Chigi in mu ne pustita. da bi odstopil. Povejmo na kratko, kaj se je zgodilo. V začetku aprila lani so našli na obali blizu Rima truplo mladega dekleta Policija je objavila, da so je dekle utopilo. Časnikar Muto izjavi policije ni verjel in je dognal, da se je dekle Vilma Montesi udeleževala orgij klerikalnih magnatov in umrla zaradi uživanja mamil. V vso zadevo so vmešani klerikalni grofje, markizi, načelnik italijansko policije, načelnik papeževe zdravstvene službe in papežev osebni zdravnik, bivši mi. nistri in ministrski sinovi, me Krščanski ljudska stranka (Tišlerjej va skupina) je leta 1950 kandidirala v 16 občinah in dobila 2300 glasov ter 19 mandatov, zdaj jo nastopila le v šestih občinah, zanjo pa je glasova'0 le 635 volivcev. Tak poraz klerikalizma in meščanskih strank na Koroškem bo lab' ko dobro znamenje za še tesnejše sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo, seveda pa tudi za družno sožitJ0 koroških Slovencev z avstrijskim ljudstvom. IZ PONDICHERVJA, FRANCOSKE KOLONIJE V INDIJI Delavci zahtevajo svobodo• Kolonialna policija v PondichjV. ryju, mali francoski koloniji v IndiJ1 je napadla delavce, kj so demonstrirali po mestu in zahtevali priključi' tev te kolonije k Indiji Precej d®', m onstran to v so policaji ranili Nekaj delavskih voditeljev p* so zaprli m jih obtožili upora. Z MEJE, KI LOČUJE NEMČIJO 2000 beguncev manj ZahoJnoberlinska uradna poročila trde, da je v februarju pribežalo lZ Vzhodno Nemčije v Zahodni Berbu 5961 oseb (skoro 2OU0 manj kot Ja' nuarja meseca) V Zahodnem Berlin*1 menijo da je na zmanjšanje števila beguncev vplivala sovjetska propa; ganda. ki je ob berlinski konferenc1 precej optimistično napovedovala združitev Nemčije in umik okupatorjev Pričakujejo ©a, da se bo sko stranko, da je s svojo gospodarsko V teh dneh je na Avstrijskem že — pod oblakom okupacije, politiko povzročila ogromno nezaposle- 310 000 nezaposlenih 1951. leta je bilo nost. Čez nekaj dni pa je Ljudska brez dela le 5 •/• vseh zaposlenih, ■ ■ " -' i/. .. ___*i. pet povečalo. Kenija: Ker ljubijo svobodo, so jih aretirali, okovali v okove in jih zaprli za bodečo žico. j stranka tiskala svoje lepake, ki pri-, kazujejo socialističnega predstavnika v dunajskem občinskem svetu, kako varuje milijardo šilingov, delavci pa zahtevajo, naj s temi šilingi zmanjšajo nezaposlenost. Ta »vojna plakatov« v Avstriji ni nekaj novega. In prav nič ee ne TUDI TAKSNO JE ŽIVLJENJE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH OTROKE IZKORIŠČAJO Ameriški bogataši izkoriščajo milijon 300.000 otrok. — Veliko število nesreč med zaposlenimi otroki. — 200.000 kmečkih otrok ne obiskuje šole. — Bogataši izigravajo Zakon o otroški delovni sili bilo nesrečnih slučajev še veliko več. Razen na farmah je zelo veliko otrok zaposlenih tudi na kegljiščih. Mnogi šolski otroci vse noči prebijejo na kegljiščih, da dobe ob tednu nekaj centov. Otroci so zaposleni tudi ” trgovinah, restavracijah in mle- Zdmžene države Amerike. Ameriški Nacionalni odbor IZ TUNISA Kadar v svetu govore o izkorišča- otroško delovno silo je ob svoji 50-nju otrok, takrat navadno mislijo na letnici objavil poročilo, iz katerega . w tOTt, 1953. leta 11 •/«. v prvih mesecih letošnjega leta pa že 15 •/#. , Vzrokov tako velikega števila ne-! zaposlenih je več. V uradnih avstrij-š skih krogih govore predvsem o ve- ! likem prilivu nove, mlade delovne ! sile, in o težki zimi, ki je preprečila i vso gradbeno dejavnost. Te trditve! sicer drže, so pa dokaj površne. Nek ugleden časopis Ljudske stranke je moral pred nedavnim priznati, da je »300.000 brezposelnih odraz nezdrave ekonomske politike.« Okupacija res veliko škoduje avstrijskemu gospodarstvu Vzhodne meje so odprte in blago potuje čez mejo brez avstrijske kontrole. Zaradi tega je Avstrija izgubila v petih letih — pet^ milijard šilingov. V takšnem položaju je res težko urediti gospodarstvo neke dežele. Toda mnogo je težav, ki jih ni neposredno povzročila okupacija Med tem ko je v zadnjih letih izgubilo delo 10 •/• vseh zaposlenih, se je število milijonarjev povečalo od 244 v 1950 letu na 4000. kolikor jih je sedaj prijavljenih. Del ljudi torej kopiči bogastvo, velika večina pa živi v siromaštvu. Sindikati menijo, da je v tem eden izmed osnovnih vzrokov težavnega gospodarskega položaja v Avstriji. Pomlad, ki prihaja, bo nezaposlenost nekoliko ublažila Upajo, da; bodo zaposlili veliko večino gradbe-j nih delavcev; nekaj nezaposlenih bo. j do lahko zaposlili tudi v metalurgiji j in drugih industrijskih vejah. Toda j USPEŠNA STAVKA Delavci angleških ©lektrarn so se dne 11 marca vrnili na delo Po več mesečnih »gverilskih stavkah« so delodajalci obljubili, da jim bodo povečali mezde za dva penija na aro. Haiti, daljna ameriška dežela, kamor so pred nekaj stoletji naselili črne sužnje, se z velikimi težavami dviga iz zaostalosti. — Prizor s trga v Port au Princeu, glavnem mestu Haitija. Glasilo sindikatov Slovenije, Izdaja Republiški svet £veze sindikatov za Slovenijo Ogovoru! urednik, Roman Albreht Tisk Tiskarne .Ljudske pravice« v Ljubljani Naslov uredniSIva in uprave Ljubljana. Čufarjeva ulica 1 - Dom sindikatov Telefoni: uredništvo in uprava 23 031 ured oifitvo 22- 538 uprava 20 046 PoStm predal 2M RaCun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601 305 1 221 Ust izhaja vsuk petek Rnknpisuv ne vratLini« Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din. celoletna 480 dinj posamezna Številka 10 din Z' STEFAN ZWE1G: 4 Prevedel J. Zupančič, ilustriral F. Slana »Potemtakem bi bila sleherna moralična obsodba nesmiselna in vsaka kršitev moralnih načel opravičena. Če res mislite, da crime passio-nel,1 kakor pravijo Francozi, sploh ni crime, se moramo vprašati, čemu sploh imamo državno sodstvo? Saj ni treba posebno mnogo dobre volje — vi pa je imate presenetljivo mnogo,« je pripomnila z lahnim smehljajem, — »da najde človek v vsakem zločinu strast in ga spričo strasti opraviči.« Njen jasni in hkrati malone vedri glas je vplival name zelo blagodejno in nehote posnemajoč njen stvarni način sem tudi jaz odgovoril na pol v šali, na pol resno: »Državno sodstvo presoja te zadeve gotovo strože kakor jaz; njegova dolžnost je neusmiljeno ščititi splošno moralo in običaje: to ga sili, da obsoja, namesto da bi oproščalo. Kot zasebnik pa ne uvidim, zakaj naj bi prostovoljno prevzel vlogo državnega pravdnika: rajši sem poklicni zagovornik. Mene osebno bolj veseli -ljudi razumeti kakor soditi.« Gospa E. me je nekaj časa s svojimi jasnimi, sivimi očmi nepremično gledala in se obotavljala. Ze sem se bal, da me ni prav razumela, in pripravljal sem se ponoviti po angleško vse, kar smo govorili. Toda čudovito resno, kakor pri izpitu, je svoja vprašanja nadaljevala. »Ali se vam ne zdi podlo ali grdo, če žena zapusti svojega moža in dva otroka in gre za 4 V afektu storjeno kaznivo dejanje. moškim, o katerem sploh še ne more vedeti, ali je vreden njene ljubezni ali ne? Ali res lahko opravičite takšno lahkomiselnost in brezbrižnost žene, ki pač ne sodi več med najmlajše in ki bi morala že zavoljo otrok malo bolj paziti na svoj ugled?« »Še enkrat vam pravim, gospa,« sem vztrajal pri svojem, »da v tem primeru ne bi hotel soditi ali obsojati. Vam lahko mirne duše priznam, da sem prej nekoliko pretiraval — ta uboga Henriette nedvomno ni junakinja, mti pustolovska natura, najmanj pa velika kurti-zana. Kolikor jo poznam, bi dejal, da je povprečna. slabotna žena, ki jo nekoliko spoštujem. ker je pogumno sledila svoji volji, še bolj pa jo pomilujem, ker bo zatrdno jutri, če ne že danes, zelo nesrečna. Morda neumno, za trdno pa je ravnala prenagljeno, nikakor pa ne podlo in nesramno, in slej ko prej odrekam vsakomur pravico, da bi to ubogo, nesrečno ženo zaničeval.« »Kaj pa vi sami, ali jo še zmeraj enako spoštujete in cenite? Ali ne delate nobene razlike med ženo, s katero ste predvčerajšnjim sedeli za skupno mizo, misleč, da je poštena žena, in drugo, ki je včeraj pobegnila s tujim moškim?« »Prav nobene. Nikakršne, niti najmanjše.« »Is that so?«2 Nehote je govorila angleški: videti je bilo. da jo ves pogovor silno zanima. In po kratkem premisleku me je s svojimi jasnimi očmi še enkrat vprašujoče pogledala. »In denimo, da bi jutri srečali gospo llen-rietto v Nizzi pod roko s tem mladeničem, ali bi jo še pozdravili?« »Seveda.« »In bi tudi govorili z njo?« »Seveda.« »Ali bi — če bi. . če bi bili oženjeni, takšno ženo predstavili svoji ženi, kakor da se ni nič zgodilo?« »Seveda.« * Res? »Would you reallj'?«1’ je spet dejala po angleško v nejeverni, začudeni osuplosti. »Surely I wou!d,«4 sem odgovoril nehote tudi po angleško. Gospa E. je molčala. Videti je bilo, da napeto razmišlja In iznenada me je nekam nenavadno pogumno pogledala, rekoč; »I don t knovv, if i vvould. Perhaps 1 might do it also.«5 In s tisto nepopisno gotovostjo, s katero znajo samo Angleži dokončno in vendar brez grobega omalovaževanja zaključiti pogovor, je vstala in mi prijazno ponudila roko. Njej smo se morali zahvaliti, da so se naši duhovi spet pomirili, in vsi smo ji bili na tihem hvaležni, da smo se komaj nekaj minut po srditem prerekanju dokaj vljudno pozdravili in da se je že nevarno napeto vzdušje razblinilo v nekaj nedolžnih šal. * Čeprav se je naša razprava naposled še kar nekam viteško končala, je med mojimi nasprotniki in menoj vendar ostalo od tiste razdražene srditosti nekaj odtujenosti. Nemška zakonca sta bila nekam rezervirana, italijanska pa sta uživala v tem, da sta me naslednje dni » Ali bi res? 4 Za trdno bi. 5 Ne vem. če bi. Morda bi tudi jaz tako storila. zbadljivo vpraševala, če sem kaj slišal o »čara signora Henrietta«. Naj je bilo videti naše občevanje še tako uglajeno, nekaj lojalne in ne-poudarjene družabnosti v našem omizju smo bili vendar nepopravljivo ubili. lem presenetljivejša se mi je zdela spričo ironične nepristopnosti mojih takratnih nasprotnikov prav posebna prijaznost, ki mi jo je izkazovala od tiste razprave gospa E. Saj je bila sicer zelo nepristopna in le redko pripravljena govoriti s kom, razen med kosilom ali večer]o. Zdaj pa je večkrat našla priložnost, da me je na vrtu ogovorila in — skoraj bi dejal: odlikovala, kajti zasebni pogovor je bil spričo njene vzvišene molčečnosti izraz posebne naklonjenosti. Da, resnici na ljubo moram povedati, da me je naravnost iskala in izkoristila sleherni povod, da je navezala z menoj pogovor, in sicer tako očitno, da bi mi bile lahko rojile po glavi nečimrne in čudne misli, da ni bila stara, sivolasa žena Kadar pa sva kramljala, so se najini pomenki neogibno in neubranljivo vračali k tistemu izhodišču, h gospe Henrietti: kazno je bilo, da ima posebno skrivnosten užitek, da lahko to ženo, ki je pozabila na svoje dolžnosti, dolži oeobrzdanosti in nezanesljivosti. Hkrati pa se je menda veselila neornajnosti. s katero so ostale moje simpatije na strani te nežne, omikane žene, in da me nič na svetu ne bi moglo pripraviti do tega. da bi svoje simpatije zanikal. Vedno znova je obračala najine pomenke v to smer. Naposled nisem več vedel, kaj naj si mislim o tej čudni, malone trmoglavi vztrajnosti. To se je nadaljevalo pet ali šest dni, ne da bi le z besedico omenila, zakaj je postal ta način pogovora zanjo kar nekam važen Da pa je bilo tako, sem spoznal ko sem nekoč na sprehodu slučajno omenil, da se je moje bivanje na rivieri približalo koncu in da nameravam pojutrišnjem odpotovati. Tedaj je dobil njen drugače tako brezizrazni obraz čudno napet izraz in in zdelo se mi je. da je oblaku podobna senca zastrla njene temnosive oči.