ii - - j- »•».« k in tsvr . ¡t .,-til al; •t * t ■ i |K mjeir s« di. <j c<-l<-- !ck> i:' d!n.. /j- o t- ' čsir! leta siri «jr lt;yo'-lavIJe v; ¿i; "'•«ročriit -. se pošlje si ap-¡»valšivo .Sloven-¡x>' -a Gospodari»* » Ma* F'iboni, Koroška .esta 5. se Ho, išilin do od-Naročnina se plačuje v nsprri. fakfan lnte.it!!L 113.
Potamessn 3 ^Ce	«3ir*r-»t? i-SO
£ .. . -K', ¿jg	-i* -S^i -
ji "* » i. «
j f ; «.i * *;* 1
j * *; <> i : ¿.i .
L 1ST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
It v t, <•.. ^
•">■«,« (.esic «t j H' «o«. ¿*it>» •. ¡ie \r.ieajfi t> niStvo sprejeme nm inserate in reklamacij«».
Cene Inseratom po dog»-vcru. Za večkratne ogWt primeren popust. Nei«p*se i tklamacije so poIMbe
proste. Čekovni račun poš_. irada Ljubljana it. 10.1
Telefon interarban št. i i 5.
i'spp"-''» ■ "\.z ' -


M i
iika-
M Jtti is« >jî ^
4 * * Jf «
£ 4 * *


-: 'I
eni zakon in finančno .anmtai ost.
i ra • ¡i vi o proračunu je Jugoslovanski klub tiajoiilccnejše ..rajal krivični centralizem državnega gospodarstva Ur zahteval iinančno samostojnost posameznih pokr;: in, da si zamore vsaka pokrajina urediti svoje odarstvo z ozirom na potrebe in v okvirju svoje g; sdarske moči ter da preneha že enkrat izkoriščanje hi zapostavljanje posameznih pokrajin. V primer odločnega nastopa zastopnikov Slovenije naj «ledi j osebne važni del velikega in stvarnega govora poslanca Pušenjaka.
Državne obveznosti.
V	hud; !u zamanj iščemo razne državne dolgove. Manjkajo notranji državni dolgovi, pa tudi zunanji inozemski težavni dolgovi. Takozvani «leteči« državni dolgovi, ;.a katere bi se v smislu finančnega zakona za leto 1922-23 moral sestaviti poseben likvidačni budget, manjkajo. Od leta 1920 naprej se nahajajo v finančnem eakonu odredbe glede zamenjave odnosno izplačila pri-znanic za 20 odstotni odtegljaj o priliki markiranja kron. Izplačilo teh priznanic bi se pri nas v Sloveniji moglo izvršiti, ker je po izjavi gospoda dr. Kumanudi-ja ves materijal pripravljen. V tem budgetu so pa te odredbe brez vsake utemeljitve izpuščene.
V	smislu mirovne pogodbe je vsaka država prevzela vse predvojne obligacije avstro-ogrske države, katere so v posesti državljanov dotične nasledstvene države, in obresti v izplačilo, o čemer ni govora v proračunu. Peto leto po končani svetovni vojni še ne vemo, koliko znašajo vojni dolgovi Franciji, Angleški, Ameriki, ne vemo, ali in koliko še dobimo od Nemčije, Ogrske in Bolgarije na račun odškodnin. Čehoslovaška, Poljska, Italija, Ogrska, države naslednice avstro-ogrske monarhije, so uredile vprašanje vojnih posojil, pri nas se pa vlada ne zmeni za rešitev tega vprašanja.
Pojasnilo finančnega ministra glede državnih dolgov je nezadostno. Ker budget ne vsebuje vseh državnih obveznosti, je budgetna ravnoteža navidezna.
Izenačenje davkov.
Proračun nam podaje jasno sliko nezdravih razmer, ki vladajo v naši državi. Med državnimi izdatki pogrešamo potrebnih kreditov za pospeševanje gospodarstva, za produktivne svrhe, tem redkejše pa opažamo zapostavljanje posameznih pokrajin pri podeljevanju kreditov. Med državnimi dohodki pa pade v oči preobremenitev posameznih pokrajin, davčna neenakost na podlagi pet različnih davčnih načinov. Skrajni čas je, da se potom novega davčnega zakona izenačijo davčna
bremena v celi državi. Davčna pravičnost naj bo vodilna ideja novega davčnega zakera, isti naj sloni na modernih načelih, ki uvažujejo gospodarske razmere najširših slojev.
Krščanska morala veleva, da so ljudje pred Bogom enaki in da na ! bedo radi tega tudi vsi enako obremenjeni. Veleva pa tudi, da naj se bogatejše bolj pritegne k plačevanju, reveže naj se pa ščiti. Kakor je boj za dosego meščanske in politične ravnopravnosti dolg in trd, prav tako bo trd in dolg boj za dosego pravičnih davčnih načel. Potrebno je bilo najprej odpraviti davčne privilegije (prednosti), katere so uživali dolgo vrsto let razni stanovi, in na to se je vršil boj za dosego progresivnega davka. Razvil se je dolgotrajen boj za uveljavljenje vseh teh načel, ki v naši državi še vedno traja. Poleg splošnih davčnih principov (načel) ugotavljajo nacionalni ekonomi kakor Adolf Wagner, Adam Smith, Schmoller in drugi še posebna davčna načela. Ko! splošni davčni principi se navajajo: 1. splošnost davka. Glede plačevanja davkov ni nobene izjeme. Eksistenčni minimum je le potrebna koncesija za zaščito gospodarsko slabih. 2. Davčna obveza ob-vezanca mora biti v gotovem razmerju napram dohodku obvezanca. Spoznalo se je, da tvori dohodek relativno najbolj pravičen ključ za obdavčenje. 3. Ugodnosti države odgovarjajo dajatvi davčnega obvezanca. (Višina dvaka). 4. Davek naj se pobira le tam, kjer se gospodarski položaj državljana ne poslabša, oziroma, kjer se življenje ne onemogoči. Kot nujno načelo se navaja: 5. Progresiven davek in G. ozira naj se pri predpisu davka na skupne izdatke obvezanca, na število oseb, ki jih mora prehraniti, število članov družine.
Poleg teh splošnih načel pa smatra Adam Smith kol najvišje davčne principe sledeče: Davki naj bodo sorazmerni plačilni zmožnosti, naj se ozira na čiste presežke produkcije, davki naj se ugotove točno z ozirom na znesek, čas in način plačila, plačevanje davkov naj bo urejeno na udoben način za davčnega obvezanca, vsi stroški, ki so združeni s pobiranjem davka, naj bodo nizki.
Naša ponovna zahteva j<> da se čimprej predloži novi davčni zakon, ki bo veljal za dolgo vrslo let; ta zakon naj uvažuje navedene davčne principe, s katerimi se bo odstranila kričeča'neenakost in veliko nezadovoljstvo, ki je posledica teh nezdravih razmer. Predno pa se predloži ta novi zakon narodni skupščini, naj se zaslišijo gospodarski krogi iz vseh pokrajin, finančni strokovnjaki, osobito delegati finančnega ministrstva iz posameznih pokrajin, ker imajo ti delegatje bogate in dragocene izkušnje glede davkov, ki se plačujejo v posameznih pokrajinah.
Naj se dela tako kakor leta 1922, da se je kratko-malo en davčni sistem in sicer madžarski, ki ni naj-
boljši, prepisal, in da se hotelo vse davke, ki jih ima. Madžarska, uvesti tudi pri nas.
Zahtevamo finančno samostojnost
Vsi ti razlogi, katere sem navedel, kažejo, 'da Y predloženem budgetu ne bomo dosegli ravnotežje in da bo zopet treba poseči po naknadnih kreditih. Ti razlogi, kakor tudi neenakost obremenitve posameznih pokrajin so vzrok dovolj, da ne moremo glasovati za predloženi proračun.
Mi ne moremo glasovati radi tega, ker ne upošteva naših opravičenih zahtev, ker nam ne daje sredstev za vzdrževanje onih naprav in ustanov, ki so za nas največjega pomena, ki s ozirom na naš kulturni in gospodarski razvoj in napredek neobhodno potrebne. Ne moremo pa glasovati tudi radi tega ne, ker ne moremo odobriti davčne politike in politike državnega gospodarstva, katero vodi sedanja vlada brez ozira na davčno moč, brez ozira na gospodarske interese državljanov posameznih pokrajin. Predloženi proračun nas zopet utrjuje v prepričanju, da je centralistična ureditev države kvarna za gospodarske interese države In državljanov, kvarna za državno gospodarstvo in da je v prvi vrsti iz državno-gospodarskih ozirov Ireba državo urediti na podlagi avtonomiji s popolno finančno samostojnostjo za posamezne pokrajine.
tri—i—ran—-aaa-t-a—ni——fi—mwii»»u i»rn ■•
Glavni %mi iiigssiovansk h vinogradnik
je imel v soboto dne 16. t. m. ob 10. uri predpoldne v Zagrebu svoj ustanovni občni zbor, ki se je vršil v dvorani trgovske in obrtne komore.
Zbora se je udeležilo okrog sto zastopnikov vinogradništva in drugih gospodarskih organizacij. Prišli so iz Slovenije, (posebno Kranjska je bila časno zastopana), Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Vojvodine, Bosne in Srbije. Zastopana je bila tudi vinska veletrgovina posebno iz Zagreba. Vinska kriza leži vsem na srcu.
Po običajnem pozdravu in otvoritvi zbora se je poslala kralju udanostna brzojavka. Predsednik Puklavec pojasni namen današnje skupščine, povdarjajoč potrebo organizacije vinogradnikov. Poljedelskemu ministru se je brzojavno poslala prošnja, da se zavzame za interese vinogradništva.
Prvo točko dnevnega reda so tvorile volitve izvr-ševalnega in nadzorstvenega odbora. Ker so bile pokrajinske zveze ustanovljene dosedaj še samo v Sloveniji in na Hrvatskem, se pri volitvah na druge pokrajine ni moglo ozirati. Izvoljeni so bi'i sledeči: Prvi podpredsednik Milan Hržič, drugi A. Puklavec, tajnik
Zir pokopan*
Po angleškem izvirniku A. Bennetta napisal Paulus.
16. nadaljevanje.
Pač pa je še tisto noč hotel pobegniti črez mejo. Sumil sem seve. da bo kaj takega poskusil, in sem se primerno pripravil še preden sem šel k njemu na obisk. Poslal sem mu še tisti večer tajnega policista v hišo. Sledil je beguncu v mojem avtomobilu na vlak,» se odpeljal z njim do obmejne postaje in ga tam ustavil.«
Molk je zavladal v dvorani.
Iz hodnika in iz ulice so se čuli posamezni glasovi, nekdo je ponavljal spodaj stoječim množicam izjave gospoda Aleksandra Delmonte. Šime Blaž je skočil s stola in z izbuljenimi očmi strmel v pričo, sodniki so molčali in ogledovali predložene rokopise, državni pravdnik je hitel pisati.
★ ★ *
«Sedaj pride na vrsto «on« —1«
Tako je šlo šepetaje od ust do ust, prestopilo prag sodne dvorane in se razneslo po hodnikih in na ulico.
Stopnjema je rastlo razburjenje, ko so pripovedovale priče, napetost se je dvigala, čim jasneje so kazale izpovedbe, da morebiti utegne Aleš Blaž res še živeti. Ko je povedal gospod Aleksander Delmonte svoj zadnji stavek, je nastala velika tihota. Vse je pričakovalo, da se bo oglasil razkrinkani Aleš Blaž.
Pa sodni dvor je odredil kratek odmor. Delmontovi dokazi so bili tako važni, da jih ie bilo treba natančneje pregledati. Poklicali so še tri priznane strokovnjake, da izrazijo svoje mnenje o Blaževih delih in o njegovih rokopisih, tudi kemični izvedenec je moral priti.
Občinstvo je med tem nervozno ugibalo, kaj bo storil «on«. Založnik Ivan Dvoržak ga je predlagal za pričo. In prišel je. Da ni odklonil, to je bilo vsekakor zelo zanimivo. Iz izjav, ki so je podale priče, je govorila velika verjetnost, da je «on« Aleš Blaž. Opirali so se zlasti na izjave gospoda Delmonte. In sami *i »«o brali Aleševa dela, so pravili. Sorodstvo je toliko, «da se da otipati!« so trdili. «In enakost pisave —!« Spomnili so se celo, da ga poznajo po obrazu. «On je, Aleš Blaž je, pa je!«
Nekateri, pa teh je bilo le malo, so se smejali. «To se da vse narediti —! Prepisoval je iz Blaževih del! In sličnost pisave —■ hm! Slučaj —! In pomislite — tako velik, slaven človek, pa bi naj bil nalagal ves svet —? Čemu —?!«
Črez dobro uro se je sodni dvor spet sestal.
Obrazi sodnikov so bili mirni, odločni. Videti jim je bilo, da so si o stvari naredili svoje mnenje in da ravnodušno pričakujejo izjavo zadnje, pa najvažnejše priče. Šime Blaž je posmehljivo gleda! obtoženca, državni tajnik je stal na svojem prostoru, nepremičen, samozavesten, hladen.
Sto in sto oči pa je bilo obrnjenih v «njega« —.
Aleš Blaž je sedel med pričami. Miren je bil. Njegov obraz je bil nekoliko bledejši kakor navadno, njegove oči so nasršeno gledale v tla, ustnice je imel tesno stisnjene —.	.
In tedaj vstal sodnik.
«Gospod Hinko Brglez!« —
Smrtna tihota je zavladala. Vse je čutilo, da je prišel odločilni trenutek, ki bo odgrnil zaveso od življenja velikega moža — ali pa zavrnil domnevanje gospoda Delmonte kot izmišljotino prenapetih možgan
Z drhtečo napetostjo je vse Čakalo. Celo hladni državni pravdnik se je nervozno prijemal za koničasto brado.
«Gospod Hinko Brglez! Založnik Ivan Dvoržak vas je predlagal za pričo. Naš slučaj se končno na vse zadnje suče krog enega vprašanja, — vprašanja, ki vam ga bom sedalje stavil —. Povejte nam. ali ste vi pisatelj Aleš Blaž ali ne?« —
Pred leti kedaj bi se bil Aleš Blaž tega vprašanja ustrašil. Ne bil bi si upal povedati svojega imena, zmedeno, plašno fbi bil gledal krog sebe, kolena bi mu klecala, mrzla polt bi ga oblivala, jeclja je, negotovo bi bil govoril.
Današnji Aleš Blaž je bil drugačen. O njegovi bo-ječnosti ni bilo sledu več. Ozdravel je, prebolel je svojo usodno značajno slabost. Nevoljen sicer in z nagubanim čelom je gledal sodnike, pa miren je bil, odločen, samozavesten in ponosno je povedal, da je donelo v smrtno tišino dvorane:
«Da, jaz sem Aleš Blaž!« —
Za hip je bilo še vse tiho po dvorani, kot bi bila dolga in željno pričakovana izjava za poslušalce pre-neverjetna in nemogoča in kol bi potrebovali nekaj časa, preden se sprijaznijo z dejstvom, da še živi človek, ki so ga pred dobrimi dvemi leti slovesno pokopali in za njim žalovali.
In nato je en sam klic iz stoterih in stoterih grl j)relrgal gluhi molk: «Aleš Blaž —! Žhel Aleš Blaž —! Naš Aleš še živi —!«
Val navdušenja je pljusknil ven na hodnik in na ulico, se odbil od sten in palač in bulnil nazaj v dvorano, množice so valovele, klobuki so leteli v zrak, roke so se dvigale, vse je klicalo in vpilo: «Dajte nam ga, našega Blaža! Videti ga hočemo! K oknu naj pride - !«
profesor Gj. Kajtner, blag. P. Cesar, odborniki: grof Rombelles, M. Tinkovič, B. Skalicky, P». Košar, J. Prannsperger, univ. profesor J. Ritlig, nar. poslanec Nemanič, L. Petovar, J. Burgstalier, F. Zemljič. Odbor bo izvolil iz svoje sredine predsednika. V nadzorovalni odbor so prišli: ravnatelj Koller, Penca, P. Miovič, Avg. Erber.
O vinski krizi je poročal gospod Skalicky kot uvod v razpravo. Odpomoč je mogoča na podlagi omejevanja produkcije, zboljšanja vinske kvalitete, organizacije produkta, organizacije trgovine in izvoza. Na to je sledila nad eno uro trajajoča zanimiva debata, zanimiva tembolj, ker se je risal položaj našega vinogradništva s stališča producentov in ne vinske veletrgovine. Ze-maljsko gospodarsko veče v Dalmaciji je na podlagi dej štev dokazalo, -da delajo tudi dalmatinski vinogradniki v izgubo. Z ogorčenjem se je ugotovilo, da vlada k trgovinskim pogajanjem z N. Avstrijo ni pritegnila nobenega Slovenca in Hrvata. Narodni poslanec Nemanič je podrobno pojasnil to zadevo, povdarjajoč, kako se je Jugoslovanski klub potegoval v tem oziru in kak odgovor je dobil od ministra Kojiča. Zahtevalo se je znižanje trošarine, prevoznih stroškov, strožje pažnje ¿lede tihotapstva z vini ob mejah v našo državo, prepoved uvoza itd. Ravnate'j Zimmermann je zahteval najstrožjo kontrolo kleti, in posebno po železniških restavracijah, kjer se toči tujcem in potnikom največkrat pravi — šund v sramoto našega vinogradništva. (Splošno pritrjevanje.) Vinogradnik Košar je povdarjal potrebo jedinstvenega vinskega tipa za razne vinske okoliše in pokrajine, in ki bi se ustvaril najlažje na podlagi vinarskih zadrug. Vinski izvoz bo za-mogel prospevati le, ako bomo znali rezati naša do-maža vina po okusu inozemskeh konzumentov. Treba je nove orientacije. Govorniki so združili svoje zahteve v resoluciji, ki se odpošlje na pristojno mesto. Resolucijo objavimo prihodnjič.
Tretjo in četrto točko dnevnega reda je tvorilo vprašanje vinskega zakona in pobijanje direktno rodečih trt. O prvem vprašanju je poročal gospod prefesor Kajtner, o drugem g. Skondrič. Tozadevne resolucije pridejo pred poseben odbor, da jih končnoveljavno združi.
Glede lastnega društvenega glasila, ki bi stalo ogromno denarja, se je odločitev prepustila odboru, da ukrene potrebno.
Zastopnik lista «Jugoslovanski sadjar in vočar«, se je izjavil, da bi prepustili v vsaki številki po štiri strani vinogradnikom, ako bi se vsak ud vinarskega društva zavezal plačati naročnino.
Med slučajnostmi je omeniti zahtevo po znižanju tarifa za uradno kemično preiskuševanje vina, ki znaša danes 200 D za vsako preiskušnjo. Tudi domači konjak se naj zaščiti s posebnim zakonom. Univ. prof. Pittig je pozval vinogradnike, da se udeleže zagrebške vinske borze, ki se vrši vsako prvo sredo v mesecu ob 10. uri predpoldne. Dosedaj je bila zastopana samo vinska trgovina. Vinogradnik Košar zahteva, da se sprejme v odbor tudi dva člana vinogradnika, ker tangira ctkon v največji meri tudi interese vinogradnikov. Zastopnik Glavnega Saveza hrvatskih zadrug, je zahteval uvodoma spremembo pravil Zveze vinogradnikov, ki tvori danes nejasno zmedo. Meseca septembra t. L se bo vršil v Mariboru kongres vinogradnikov zvezan a izletom v Haloze in ljutomerske gorice. Ob drugi uri popoldne se je zaključil ustanovni občni zbor, ki je pokazal, da se morajo najti najprej koristi pokrajinskik vinogradnikov v trdni organizaciji.
r ^ammmmm^mstm: | uj n———«Manimr-i»^>nr<iMaa——aan
fl i sem že oönavi! naročnino I
8Cai h tema!
\
Nekateri ljudje težko slišijo besedo «politika«. — Mislijo si, da je politika to, če se kregaia dva soseda zavoljo kakega časopisa. Zelo nevarno je politično ozračje ob času voiitev: ta se je vlekel za demokrate, oni za Kmetsko zvezo ali «klerikalce« — slišali smo o samostojnežih in radikalcih in še nekaterih drugih strankah. Slovensko ljudstvo je z velikansko večino stopilo na tisto stran, ki zahteva več pravic in večje svobode za Slovence. Tedaj, ko je dr. Korošec s svojimi poslanci agitiral za avtonomijo Slovenije, je vse *lo za njim — razun pa r zagrizenih liberaloev in samostojne-žev. Ogromno delo so vršili naši poslanci v državnem zboru — povsod nastopali proti izžemanju našega ljudstva. Zdaj si prizadevajo ustvariti opozicijonalni blok, ki bi prevzel vlado za Pašičem.
Žerjavova stranka, ki služi Pribičeviču, najbolj zagrizenemu centralistu — vsiljuje svoje časopisje «Jutro«, «Domovina« vsem, od začetka brezplačno, vedno pa s tisto tiho željo in namenom, da bodo vsi naročniki teh listov pri prihodnjih volitvah, če že ne z njimi volili, pa vsaj delali proti SLS —.
Naši kmetje se strašno pritožujejo zoper krivične davke.
Dohodnino plačujejo, da se jim kar črno dela pred očmi — a če si bo pa naročil časopis, glej ga spaka — na njegovi polici leži «Kmetijski list« ali «Domovina«, to sta ravno tista dva, ki venomer kričita, da Slovenci lahko plačajo, ker so bogati .... Centralizem .... številna nadmoč srbskih poslancev vedno pritiskata k tlom naše zahteve .... a naš človek, ki si želi več pravic, pa čita take časopise, ki se sramujejo slovenskega imena in plavajo v neki puhli jugoslovanščini, ki nas je osrečila, da smemo plačevali in plačevati, da se vse kadi, a kakih pravic zase zahtevati .... oh, to bi ne bilo državotvorno, to je — protidržavnol
Pa saj vendar tudi naveden človek lahko presodi na primer s kom drži «Domovina«. Če prebere le en list, mora biti res s slepoto udarjen, kdo ne najde, kako ta list hvali centralizem, liberalizem in kako se norčuje jz avtonomije. Brez avtonomije ni za nas olajšave nikjer: ne pri davkih, ne pri vojaštvu, ne pri šolstvu — prav nikjer ne — in liberalni list se roga našemu stremljenju po avtonomiji!
Prava politika je skrb za lastne pravice na vseh poljih. Svoj denar, svoj ključ do kase. svoje šole, svoje uradnike itd. hočemo sami imeti, ne pa biti lako, kakor tisti revež, ki je pod kuratelo — — in liberalni listi se veselijo, če je slovenski kmet pod centralistično kuratelo —.
Marsikateri bralec «Domovine« si misli: kaj komu škodi, če berem ta list. — Kaj pa briga koga, če sem nanj naročen. Imam svojo voljo, delam kar hočem. Vse to je deloma res. Svojo voljo imaš delaš, kar hočeš . . . če torej vlečeš s tistimi, ki nas odirajo in ki zasmehujejo slovensko ime, potem se pa nikar ne pritožuj črez visoke davke in takse, temveč z veseljem segaj v svoj polni žep in Boga zahvali, da boš kmalu popolnoma osvobojen, osvobojen namreč svojih pravic in svojega denarja. Razlika med nami in demokrati je pač ta: mi s« borimo za svoje pravice, oni pa za velesrbske in centralistične —.
Županski težeji.
Tekom meseca marca priredi Žunanska zveza za Slovenijo na Štajerskem in v Prekmurju 6 tečajev za
župane in občinske odbornike. Županski tečaji se y Sloveniji vršijo že od leta 1010, Tedaj je na pobudo «Kmetske županske zveze« krajnski deželni odbor (ki je bil v rokah SLS) začel prirejati po vsem Kranjskem županske tečaje. Na tečajih so predavali deželni uradniki, stroški so se krili iz deželnih sredstev.
Županske tečaje je deželni odbor prirejal prav do izbruha vojne in s tem izvršil za izboljšanje občinske uprave in olajšave poslovanje županov izredno zaslužno delo. Vojna je prekoristnim županskim tečajem napravila konec, Pred 3 leti, leta 1921 pa se je bivša «Kmetska županska zveza« poživila in preosnovala v «Župansko zvezo za Slovenijo«. Prenovljena Županska zveza se je takoj z vso vnemo lotila predvsem prirejanja županskih tečajev, a sedaj ne več samo na Kranjskem, ampak po vsej Sloveniji! Prvi županski tečaj po vojni se je vršil v Celju leta 1921. Našim županom i» občinskim možem je ta tečaj še v najlepšem spominu. Leta 1922 so se vršili županski tečaji v Mariboru, Raj-henburgu, Konjicah in Slovenjgradcu. Lansko leto pa je volilni boj preprečil toliko potrebne županske tečaje.
Letos se vse nedelje meseca marca in pa na praznik Marijinega oznanjenja vršijo po Štajerskem in v Prekmurju županski tečaji in sicer:
I.	2. marca ob 10. uri dopoldne v Mariboru (Lekarniška ulica 6) za celo okrajno glavarstvo Maribor (sodni okraji: Maribor, Sv. Lenart, Slov. Bistrica);
II.	9. marca ob 10. uri dopoldne v Ptuju (minoritski samostan) za okrajno glavarstvo Ptuj (sodni okraj Ptuj in Ormož);
III.	16. marca ob 9. uri v Celju (hotel Beli voi, vrtna dvorana) za okrajno glavarstvo Celje (sodni okraj Celje, Laško, Šmarje, Vransko in Gornjigrad) ter sodna okraja Rogatec in Šoštanj;
IV.	23. marca ob 11. uri v Ljutomeru (okrajna po-posojilnica) za okrajno glavarstvo Ljutomer, (sodna okraja Ljutomer in Gor. Radgona);
V.	25. marca ob 9. uri v Murski Soboti (prostori se še določijo) za Prekmurje.
VI.	30. marca ob 9. uri v Kozjem (okrajna hranilnica) za sodni okraj Kozje;
Predavajo gg. uradniki iz Maribora, o vojaških zadevah pa gospod major Jurkovič.
Župani in občinski odborniki!
Vsi polnoštevilno na županske tečaje! Bo v korist Vam in občinam, ki so Vam izročene v upravol
Setev in negovanje gozdnih drevesc.
Za setev potrebno seme naberemo sami, ali pa ga kupimo v zanesljivi prodajalnici. Seme mora biti zrelo in dobro shranjeno ter mora izhajati od popolnoma zdravih dreves. Nabiranje semena v gozdih, kateri se naravnim potom pomlajujejo, je škodljivo in se mora omejiti na kraje, kjer je naraščajiže zagotovljen ali na takšne gozde, ki se še ne pomlajujejo. Storži od iglastega drevja naj se pobirajo kolikor mogoče na posekanem ali v ta namen določenem drevju. Najbolje se jih trg» z dolgimi drogi, na katerih je pribita na konc* posebna kljuka iz železa.
Nabiranje drevesnih semen.
Smrekovi storži dozore oktobra in se trgajo do spomladi. Približno v istem času dozore tudi jelkovi, ki se pa morajo takoj potrgati, sicer se seme izlušči in odpade. Mecesnovi storži dozore tudi v oktobru in se od-
Zamaa je zvonil predsednik, zaman so mirili policaji, kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, da ni prišel iz dvorane nov glas: «Aleá govori —! Tiho sedaj —!«
Med hrupom in šundrom je nadaljeval sodnik.
«Zadeva bi bila s tem vašim odgovorom pravzaprav rešena. Vaša izjava potrjuje izjave drugih prič in jim daje popolno dokažilno moč. — Pa razložite nam eno reč! Ko je umrl vaš sluga, ste si nadeli njegovo ime. Čemu ste to storili?«
«Čemu —?« Očitajoče, užaljeno je donel Aleáev gias, iz njegovih oči so sršale strele, krog usten mu je iegala grenka trpkost. To je bil ves tisti Aleš Blaž, kakršnega so poznali iz njegovih del, neustrašen, pogumen, bojevit, oster in reaek v besedah, uničujoč v kritiki, odločen in jeklen v sodbi, «čemu —, me vprašate! To vam vem prav toliko povedati, kakor če bi me vpra-ali, zakaj sem v tej ali oni svoji povesti orisal značaje oseb tako in ne drugače! Morebiti je temu kriva moja nekdanja — nekdanja pravim, ker sedaj sem jo srečno prebolel — zna čajna slabost, moj strah pred javnostjo. Morebiti pa so temu krivi tudi drugi ljudje —. Vse sem vam dal, kar sem.imel, svoje zmožnosti, svoj denar, svoj čas, svojo srčno kri sem vam dajal s svojimi deli —. In še več bi vam bil rad dal. Izpopolniti sem se hotel, velike ideale sem hotel doseči, z veseljem bi bil delal, ustvarjal še večja dela —. In kaj ste vi storili? Vi, ki ale poklicani zastopniki javnosti, poklicani varuhi umetnosti in kulture —! Še zmenili se niste zame, prezirljivo ste ili mimo mojik potreb. Ljudstvo me je kupovalo in bralo, vi ste obogateli od mojega dela, ja» pa sem obubožal. Uničili sla mi moje ideale, štrli ste »li »«(• t«« t p«štM!**f. droük. maj« ver* v ideale —.
Ali je čudno, da sem zasovražil javnost, svet in vse, ki so tako hudo grešili nad menoj, ali je čudno, da sem se umaknil in se skril? Ujezilo me je to življenje, poiskal «m si drugega, mir sem hotel imeti. — čemu me zasledujete, zakaj mi ne daste miru? šel sem iz življenja, pa za menoj ste prišli! Zakaj me ne pustite da živim kakor sam hočem? — Še tole vam bom povedal. Ne bilo bi mi treba priti sem. Kaj mene briga, če se toži moj sorodnik z mojim založnikom in s kraljevsko akademijo! Privoščil bi založniku in tudi akademiji, da prav pošteno nasedeta. To bi bila pravična kazen za vse krivice, ki sta mi jih storila. Nikakor me ne poprašujte, kaj sta mi storila! Ponos in skromnost mi branita, da bi o tem govoril. Le to rečem, da bi ne bilo treba vsega tega, kar se danes tukaj godi, či bi bili ti ljudje pošteni in pravični do mene —.
Pa bodi! Priznam, da imam tudi jaz slabosti in da sem zagrešil tudi jaz prestopke, za katere me najbrž že čaka kazen. Zalo nočem vračali hudega s hudim. Prišel sem, da rešim čast založniku in kraljevski akademiji, — njima, ki sta največ zagrešila na meni. Izjavil sem in izjavljam še enkrat, da sem Aleš Blaž, da so moja last tista tri dela, ki je zavoljo njih danes tožen založnik, in da mu dam polno oblast, jih založiti in izdati kakor vsa druga moja prejšnja dela. — Sedaj pa ne pustite pri miru!«
Komaj zadržano ljudsko navdušenje je iznova za-valovelo. Uglušujoče ploskanje, burno vzklikanje je kakor vihar završalo po razsežni dvorani. «Živijo Aleš!« —> «Živela plemenitost!« — «Fej akademija! Fej Dvor-šak!« j* donelo vs« vprek, ljudje na hodniku so pritisnili t dvorano, v dvoiajai so j»iiU««ili naprej, že«-
ske so kričale, s treskom J C podrla pregraj«, vkljub ugovorom in naporom slug in policije so se prerinili odlični možje k Blažu, ga objemali, mu stiskali roke . In iznova in vedno nanovo je izbruhnilo navdušenje in si dalo duška v vzktikanju in ploskanju.
Le malokdo je opazil gručo ljudi, ki se §e sivirakt krog šimena Blaža. S prezirljivim smehom na suhem, koščenem obrazu je Šime Blaž nekaj razlagal svojemu zagovorniku, kazal na Aleša in krilil z rokami.
Zagovornik je stopil k predsedniku.
Cele četrt ure je trajalo, da se je polegel vihar in da je končno sodni dvor spet prišel do besede.
«Gospod Aleš Blaž«, je začel sodnik, «tožiteljev zagovornik zahteva, da podate zadostne dokaze za svoje izjavo. Vprašam vas torej: Ali morete dokazati, da ste v resnici Aleš Blaž?«
Spet je zavladal molk po dvorani. Pa to je bil grozeč molk. Pritajeno mrmranje je šlo po množicah, nekdo je zaklical: «Mi ne potrebujemo dokazov! — Fej Šime Blaž!«
Šime Blaž je posmehljivo gledal Aleša.
«Dokazali —?« je rekel Aleš Blaž in ponosno zamahnil z roko. «Moja dela so dokaz dovolj, da sem Aleš Blaž!«
«Prepisoval bi vsak šušmar!« je zaklical Šime.
«Molčite!« ga je zavrnil predsednik. «Besedo ima jarSča, gospod — gospod Aleš Blai. Če hočele kaj povedati prosite m dovoljenje!«
&imenov zagovornik s« je «flasil.
pro šele na spomlad ter se vsled tega lahko trgajo po zim>. Storži od bora dozore šele oktobra druge jeseni po cvetu in se obirajo naslednjo zimo. Želod ali žir dozori pozno v jeseni in se ga otrese ali odpadlega nabira. Žir od cera zori drugo jesen in se grabi po tleh. Seme od drugih gozdnih dreves, kakor gabra, jesena, jelše, javorja in kostanja se tr^a v jeseni, ko dozori. Brestovo seme pa dozori že junija ter se v juliju lahko poseje. Nabran*» seme se očisti, izlušči, malo posuši ter shrani na zračnem prostoru ali pa takoj v jeseni pose je. želod se lahko shrani, kakor repa v zemlji na suhem prostoru.
Preizkušnja kupljenih semen.
Kupljeno seme je treba preiskali na kaljivosl. To storimo, ako vložimo 100 zrnc med dve vlažni Jcrpi, kateri položimo na vlažen in primerno gorki prostor. Če je na primer od 100 zrn 80 vskalilo, tedaj je seme 80 odstotkov ltaijivo. Debelejše seme preizkusimo na kalji-vost tudi na ta način, da ga prerežemo z ostrim nožem. Če ima zdravo jedro, ki mora biti polno in belorumene barve, je seme navadno dobro. Iz 100 kg storžev se dobi 3—5 kg smrekovega, 5—8 kg jelkovega, 1—2 kg navadnega borovca, 3—5 kg črnega borovca in 4—8 kg mecesnovega čistega semena. Dobro smrekovo seme ima navadjio 70—85 odstotkov kaljivosti, jelkovo v jeseni 40—70, spomladi 20—30 odstotkov, seme navadnega bora 80 odstotkov, črnega bora 80—90 odstotkov, meces-novo 30—50 odstotkov, želod pa 80 odstot. kaljivosti. Seme od iglastega drevja je pred setvijo na mak?, i i 2—3 dni v vodi, v kateri smo raztopili nekaj ugašenega apna.
Setev drevesnih semen.
Seme moramo sejati na golo posekanih prostorih. Rahle in gnojne zemlje ni treba veliko pripravljati, ampak jo je treba samo očistiti plevela in grmovja, z železnimi grabljaini pregrabiti in nekoliko prekopati. — Sejemo na široko ali mestoma, v vrstah ali v jamicah. Pri setvi na široko se seme po celem prostoru enakomerno poseje, kar se najlažje doseže, ako seme razdelimo v dva enaka dela in sejemo polovico navzkriž druge. Pri setvi v vrstah pripravimo ila progoma in te proge obsejemo. 30 cm široke vrste se napravijo po en meter vsaksebi ter v hribih vodoravno, da voda ne odnaša semena in zemlje. S setvijo v vrstah se prihrani mnogo semena ter se pogozdeni prostor pozneje lažje oskrbuje, toda potrebno je tla bolje obdelati in seme pogosteje sejati, da ne nastanejo goličave, ako seme ne vslcali.
Smrekovemu semenu v solnčnib legah primešamo nekoliko borovega, ki hitreje raste in smrekove rastlinice v mladosti obsenčuje. Sejemo pa ga tudi skupno z ovsem ali ržjo in na ta način znižamo stroške pogozdovanja. Do 1 cm globoko vsejano seme se zgreba z grab-Ijami in se rastlinice pokažejo v treh do štirih tednih. Jelko sejemo le v senci drugega drevja in v jeseni, ker seme izgubi drugače veliko na kaljivosti. Tudi bukovo seme sejemo takoj v začetku jeseni, ko je že odpadlo in sicer na široko, da ga more že odpadlo listje pokriti. Želod sadimo v jamice, ki jih zagrnemo in rahlo zatlačimo z nogo. Sadi se ga v jeseni ali spomladi. V zadnjem slučaju začne kaliti po preteku 6 tednov po saditvi.
Potrebna množina semena je odvisna največ od svojstev gozdnega sveta in načina setve. Na zadostno vlažni zemlji se seje redkeje, kakor na slabi, suhi, ple-velni zemlji, in solnčni legi. Pri gostih setvah se drevesca prej sklopijo ter varujejo zemljo in debla postanejo bolj gladka in polnolesna. Pri polni setvi se rabi na en hektar približno 10—25 kg smrekovega, 70—90 kg jelkovega, 10—15 kg belega bora, 20—30 kg črnega bora, 20— 30 kg mecesnovega semena, 200 kg žira ali 800 kg želoda. Pri setvi v vrste aH jamice se prihrani skoro polovico semena. Ako sejemo v proge, se računa na 100 metrov dolgosti 300—400 g smrekovega, 400—500 g mecesnovega, 200—300 g semena od belega in 300 do 500 g semena od črnega bora.
Sajenje se obnese bolje nego setev.
Sajenje se obnese, kakor že omenjeno, mnogo bolje od setve. Prvi pogoj za uspešno sajenje so zdrave in dobro vkoreninjene sadike. Nabavimo jih iz mladih gozdnih naraščajev ali še bolje iz gozdnih setev, ki jih moremo vzgojiti tudi sami.
Vsak gozdni posestnik si more sam vzgojiti potrebnih sadik v lastni gozdni drevesnici, za katero si zbere raven, senčnat prostor blizu vode. Zemlja se vsaj 30 cm globoko prekoplje, dobro zagnoji in pripravi ravno tako, kakor zemlja za zelenjadni vrt. Napravijo se 1.20 m široke grede, ki jih razdelimo s 30 cm širokimi poti, do omogočimo obdelovanje posameznih gred. — Zgornjo plast zemlje je dobro pognojiti s črno gozdno zemljo, ki je nežnim rastlinicam najbolj prikladna.
Še nekaj o setvi.
Seme sejemo na spomlad, meseca marca ali v začetku apriia. Najboljša je setev v vrste, ki jih napravimo 20 cm vsaksebi. Za drobno .¡cmc, kakor seme od smreke, bora, mecesna, akacije itd., katerega je treba le milo zagrniti s črno prstjo, se napravijo vrste s 4 r.n debelo desko, ki jo postavijamo po gredi naprej in pritiskamo v rahlo zemljo. V nastale brazdice se seme, ki se je nekaj dni poprej namakalo v mehki vodi in polem posušilo s pepelom 7 roko enakomerno poseje in s kompostom pokrije. Za drobna semena zadostuje, da pridejo 1 cm globoko v zemljo.
Da se semenu ohrani za kaljenje potrebna vlaga in da se nežne rastlinice obvarujejo pred mrazom in soln-eem, je posejane gredice pokrili z vejevjem. Najboljše v ta namen so brinjeve veje, katerih iglice se drže dolgo
časa na vejah. Veje ostanejo na gredicah tako dolgo, dokler seme ne vskali. Pri borih in akacijah jih nato odstranimo, pri smrekah, ki so bolj občutljive, pa jih vtaknemo ob straneh gredic v zemljo, da obsenčujejo setev. Kakor v gozdu rabi tudi na vrtu smreka in jelša več sence, kakor mecesen. V obrambo ptičev se namoči seme v raztopini minija. Kjer se ni bati miši, ki rade stikajo za semenom, je jelke sejati v jeseni. Obsenče-vanje posejanih prostorov je neobhodno potrebno. Seme more priti do 3 cm globoko v zemljo. Želod se sadi 1—2 cm vsaksebi v vrstah in mora priti vsaj do 5 cm globoko v zemljo. Obšenčtvanje tukaj ni potrebno.
Setve se morajo tekom poletja najmanje po petkrat opleti in okopati, ako zemlja ni sama po sebi dovolj rahla. V suši je zalivanje neobhodno potrebno. Koncem septembra se obsenčevalno vejevje odstrani in se občutljiva drevesra, kakor smreke, jelke, mecesni in jelše zavarujejo proti mrazovom. To storimo, ako zemljo med vrstami pokrijemo z mahom, žaganico ali listjem, ki ga na spomlad zopet odstranimo. Od drugega leta naprej ne potrebujejo rastlinice več obsenčevanja, vendar jih je treba zalivati ob hudi suši. Okopavamo in plejemo jih, kakor v prvem letu.
Kdaj so razne vrste dreves sposobne za pegozdovan je?
Smreke so sposobne za pogozdovanje šele v tretjem letu. Če jih nočemo sadili na pust svet ne morajo za to prej pripraviti s tem, da jih presadimo v gozdni vrt v razdalji 10 cm v vrstah in posamezne vrste 20 cm narazen. Po dveh letih so tako presejana drevesca sposobna za presaditev \ pustih gozdnih legah. Mecesni so porabni že v dveh letih. Enako presadimo tudi jelke, ki so navadno sposobne v treh do štirih letih za stalno mesto. Drugo drevje se ne presaja, ker je sposobno že kot dveletno ža stalno mesto. Hrasti so sposobni že v prvem letu za sajenje v gozdu.
(Konec prihodnjič).
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
V	pondeljek se je začela v parlamentu razprava o pogodbi, sklenjeni v Rimu z Italijo. Pašič in zunanji minister dr. Ninčič sta le prekinila svojo politično bolezen in dr. Ninčič je na svoj zmeden in voden način zagovarjal rimsko pogodbo. Ko je nastopil, ga je opozicija sprejela z zaničljivimi klici: Živio Mussolinil Poslušajmo Mussolinija! Minister ni ničesar navedel, kar bi le malo zamoglo opravičiti izdajstvo glede Reke, krivdo je hotel valiti na proticentralistično politiko ter se končno izgovarjal, da je bila vlada prisiljena, podpisali tako pogodbo. Med govorniki opozicije je.naj-ostrejše obsodil rimsko pogodbo dr. Hohnjec, ki je s svojim govorom zlasti Pašiča vznemirjal. Glasovanje se je vršilo včeraj in nam izid še sedaj ni znan. Vlada je gotovo zopet drago plačala turške glasove. Ponovil se je zopet žalostni in sramotni slučaj, da so morali turški poslanci iz Makedonije z grožnjo, da ne bodo glasovni, izsiliti od vlade preiskavo v ponovnem krvavem zločinu nad turškim prebivalstvom. Policijski in žan-darski divjaki so namreč zopet pomorili veliko nedolžnih ljudi in med temi celo 18 žen in otrok.
V	nedeljo se je vršila v Zagrebu seja federalističnega bloka (SLS, HRSS in organizacije bosanskih muslimanov). Po konferenci je izjavil dr. Korošec časnikarjem, da je bil ta sestanek važen in uspešen korak na prej ter, da so sklenjeni dogovori, ki so potrebni kot kažipot za rušenje vlade.
Po vesteh iz Albanije je zaradi brezposelnosti zavladalo v Skadru neznosno stanje. Ugledni Skadrčani so sklenili poslati depulacijo v Beograd, da naprosijo našo vlado, naj zasede Skader, ker drugače propade. Beograjsko časopisje z vso resnostjo trdi, da se je med Pa-šičem in Mussolinijem sklenil dogovor, da Jugoslavija za protiuslugo vsled prevzetja Reke po Italiji asede Skader.
Z odlokom ministrstva za prosveto je ukinjen odsek za prosveto v Ljubljani. S tem odlokom so ukinjeni višji šolski svet, okrajni šolski sveti n sploh vsaka avtonomija, ki je doslej obstojala na šolskem polju.
V NEMČIJI
je popolnoma propadlo gibanje za odcepitev Porenja. Francija je separatiste z vsemi sredstvi podpirala ter je hotela spraviti vprašanje samostojne Pfalce na dnevni red. Angli ja je to vmešavanje v notranje nemške zadeve odklonila, prebivalstvo je separatistične «vlade« napadalo in izganjalo in tako je pokret doživel svoj popolni polom. ,
NA ANGLEŠKEM
je izbruhnilo velika Slavka pristaniških delavcev, ki se bo pa gotovo po posredovanju vi?de mimo končala.
Liberalna stranka ruje proti delavski vladi, a cc mor« pričakovati uspehov, ker druga opozicijonalna stranka, konservativci njej ne bodo priskočili na pomoč.
RUSIJA.
Sredi tega mesca je bilo popolnoma ustavljeno tiskanje sovjetskih rubljev. Mezde se bodo plačevale od sedaj naprej samo še v «čevoncih« (sovjetskih zlatnikih) in v zakladnicah v vrednosti 5, 3 in 1 rublja. —< Sovjetski rublji, ki ostanejo do izdaje bakrenega denarja v prometu, bodo veljali kot drobiž. Nato bodo vse emisije od leta 1917 do 1923 po določenem kurzu od-tegnjene prometu. — Uradno je razglašeno, da je tudi Norveška po vzgledu Anglije priznala rusko sovjetsko vlado.
PROSVETNA ZVEZA V MARIBORU.
Sprememba odbora. Odbor PZ se je v svoji redni seji dne 29. januaraj rekonštruiral in je sedaj sledeče sestavljen: Predsednik: dr. Josip Hohnjec, 1. podpredsednik Jože Stabej, II. podpredsednik Marko Krajnc, tajnik profesor Ivan Prijatelj, blagajnik Jože Mirt, gospodar dr. Josip Jeraj, odbornik za treznostno delo Jože Krošl, odbornik za narodoobrambno delo monsgr. dr. Anton Medved.
Delokrog Prosvetne zveze v Mariboru se razteza na vse ozemlje lavantinske škofije ali na bivšo Slovensko Štajersko, Slovensko Koroško in Prekmurje. Toliko v vednost nekaterim včlanjenim društvom, ki si niso bila v tem na jasnem.
Olajšava raznih pristojbin. Pozamezna društva se obračajo na nas s prošnjami, kako je z olajšavo raznih pristojbin, ki jih morajo društva plačevali. Odgovarjamo, da začasno ni druge pomoči, ko da društvo izpolnjuje tozadevne zakonske določbe. Obenem pa naj društva vedo, da bo zastavila Prometna zveza vse svoje moči pri naših gg. poslancih in drugih merodajnih či-niteljev, da se društva razbremene številnih in velikih pristojbin, sicer je nevarnost, da zastane vse naše izobraževalno in prosvetno delo. Ko bo reč dozorela, bodo vsa včlanjena društva o vsem takoj obveščena.
Pristopne izjave. Lepo število društev še ni poslalo pristopne izjave k Prosveni zvezi. Nekateri menda mislijo, da je to zgolj formalnost, ki se more ž njo odlašati. Drugim zopet ni jasno, kaj bo potem, če pristopijo k Prosvetni zvezi. Tem in vsem drugim odgovarjamo j>o-slednjič: Vsa krščanskosocialna izobraževalna in prosvetna društva so se prej smatrala za včlanjene v bivši Slovensko krščansko socialni zvezi v Mariboru, katere naslednica je Prosvetna zveza. Ugotovilo pa se je, da v tem oziru ni bilo nobenega reda in jasnosti. Da se napravi temu konec in ustvari red ter disciplina v naši prosvetni organizaciji, morajo vsa naša društva poslati svoji centrali pismeno pristopno izjavo, na kar prejmejo tudi pismeno potrdilo o sprejmu v Zvezo, ki bo posebno važno pozneje pri raznih pristojbinskih olajšavah, ki jih upamo doseči. Društva, ki ne pošljejo pristopne izjave bomo smatrali za nedelavna in nsahla ali pa za nam nasprotna in jih bomo kot taka tudi javno označili vsem v vednost. Zato vrnite takoj pravilno izpolnjene pristopne izjave, ki so bile priložene prvi okrožnici; če pa kdo te okrožnice ni dobil, naj piše, da se mu dopošlje naknadno.
Osnutki. Vsem društvom, ki so poslala že pristopne izjave, smo poslali potrdilo o sprejemu v PZ. Potrdilu smo priložili 1. in 2. osnutek za predavanja katera naj društva po možnosti kmalu izvršijo. Oba osnutka je izdelal uaš voditelj dr. A. Korošec. Take osnutke za predavanja bomo še nadalje izdajali, ker smo prepričani, da bodo vsem voditeljem društev dobrodošli.
Poslovnik. Nekatera društva so že prosila za poslovnik, s katerim jim pa še ne moremo poslreči. — Poslovnik za vsa naša prosvetna in izobraževalna društva bo izdala ljubljanska PZ, ki ga pa še ni dala v tisk, kolikor je nam znano. Kadar ga dobimo, ga bomo takoj poslali vsem včlanjenim društvom.
Poslovne tiskovine. Da dosežemo enotno poslovanje v naših društvih, bomo naročili skupno z ljubljansko PZ poslovne tiskovine: vložni zapisnik, blagajniško knjigo, seznam članov, intentarni zapisnik knjižnice (vse 4 v obliki zvezka po 50 strani) in pole članarine. To bo sicer nekaj stalo, ali neobhodno je potrebno, ako hočemo imeti red in disciplino v poslovanju, ki je pa zopet pogoj za delovanje društva.
Dražba sv. Mohorja. Čas za vpisovanje v družbo sv. Mohorja poteka. Ni nam potrebno govoriti o velikih zaslugah, ki si jih je družba sv. Mohorja pridobila za slovenski narod. Lepo je bilo še pred par leli število njenih udov (nad 90.000), tujci so nas občudovali, žal, da je to število padlo v zadnjih letih skoraj na polovico. Ali je mogoče temu kriva udnina 20 D na leto? Ako premislimo, da stane skoraj vsaka knjiga, katero kupimo, najmanj 20 D, tedaj vidimo, da je že sam koledar družbe sv. Mohorja vreden denarja, ki ga plačamo kot udnino, nikar ko nam družba sv. Mohorja nudi š<- poleg teg 3 lične, podučne knjige. Posvetna zveza v Mariboru naproša vse odbornike v njej včlanjenih in še ne-včlanjenih prosvetnih in izobraževalnih društev, da gredo te dni od hiše do hiše, kjer naj agitirajo za Mohorjevo družbo. Naj ne bo slovenske hiše, ki ne bi bila naročena na knjige družbe sv. Mohorja.
Dekliške zveze. Kdor pozna zgodovine štajerskih Dekliških zvez, ve, da so si pridobile velike zasluge v veTsko-narodnih bojih slovenskega ljudstva tekom zadnjih desetletij. Svetovna vojna, ki ni prizanesla nikomur, je tudi tej cvetoči dekliški organizaciji začrtala globoke brazde. Kljub vsem težkim preizkušnjam je ostalo pri živlenju še lepo število DZ, ki skrbijo za srčno in umsko izobrazbo svojih


SLOVENSKI GOSPODAR,
21. februarja
članic. Da pa bodo DZ postale enotno urejena močna dekliška organizacija, se bodo posamezne DZ združile v večje edinice in sicer: po sodnih okrajih v okrajne DZ. Že tekom prihodnjega mesca se pričnejo vršiti po vseh sodnih okrajih Štajerske in Koroške okrajni sestanki DZ, katerih so se dolžne udeležiti pred vsem odbornice posameznih DZ. V krajih pa, kjer se bodo okrajni sestanki vršili, imajo dostop tudi druge članice tamošnjih DZ. Čas, kraj in vse podrobnosti teh sestankov bomo objavljali v »Slov. Gospodarju« in še posameznim DZ posebej potom okrožnic. Ker je usoda našega naroda v veliki meri odvisna od našega ženstva, zato bo Prosvetna zveza storila vse, da bo v vsaki naši župniji obstojala dobro urejena dekliška organizacija, bodisi Dekliška zveza ali Orlica.
Vse odbore Dekliških zvez pozivamo, da si v najkrajšem času pripravijo: 1. kratko pisano poročilo o dosedanjem delovanju svoje DZ, 2. na posebni poli napisan odbor svoje DZ. To mora vsak odbor prinesti na okrajni sestanek, kakor tudi dosedanje poslovne knjige, ker se bo ob tej priliki izzvršila revizija posameznih DZ. Dekliške zveze, na delo!
Naša naznanila. Prosimo, vsa včlanjena društva, da vsa naša naznanila, ki jih objavljamo v «Straži« in «Slov. Gospodarju« skrbno zasledujejo in izpolnjujejo, jih iz listov izrezujejo in v svojim arhivu shranjujejo.
Tajništvo Prosvetne zveze v Mariboru.
Tedenske novice
Podelitev dveh župnij. Župnijo Hoče je dobil župnik pri Št. Janžu na Dravskem polju g. Lojze Sagaj. Župnija Ljutomer je podeljena ponkovskemu župniku g. Antonu Kociper.
Zahvala in prošnja. Gospod knezoškof dr. Andrej Karlin je dobrohotno dal pobirati milodare po lavantin-ski škofiji za zidanje katoliške kapele in župnijskega stanovanja v Drvaru v Bosni. Sprejeli smo velikodušen dar od 23.900 D ter izrekamo prevzvišenemu gospodu knezoškofu, velečastiti duhovščini in vsem cenjenim darovalcem svojo globoko zahvalo. Bog naj plati vsem dobrotnikom. Naše mile brate Slovence, p. n. zavode in p. n. orlovska društva, katerim še ni nič o naši prošnji znanega, pa prosimo tem polom še za nadaljne podpore in opisujemo v sledečem naš žalostni položaj. V Drvaru v Bosni živi okoli 700 katoliških družin, ki nimajo ne cerkve, ne duhovnika. Najbližji duhovnik živi v Bos. Petrovcu, ki je od Drvara 28 km, to je sedem ur hoda oddaljen. Ti katoličani so uradniki in delavci dveh velikih tovarn, ki pa zaslužijo danes komaj siromašni kos kruha in ne morejo, čeravno bi radi, mnogo žrtvovali za zidanje te kapelice. V Drvaru se rodijo in umirajo otroci brez sprejema sv. krsta, odrasli umirajo ne da se jim podelijo sv. zakramenti za umirajoče, mrtve zakopanio brez duhovnika, edino mali zvonček, katerega smo si po končani svetovni vojni spet kupili, ker nam je vojska vzela dva lepa cerkvena zvona, klenka našim mrtvim v zadnje slovo in ga njegovi zvoki spremljajo do hladnega groba. Ker Pelrovac ne leži ob železnici, stane voz našega siromašnega duhovnika, ki nima drugega nego malo hišico in okoli te hišice pet metrov veliki vrt ter živi samo od naših milodarov, čez 300 D za pot v Drvar, lega pa mi siromaki plačati ne moremo. Sv. Oče nam je dobrohotno poslal tudi pomoč od 7600 D za zidanje kapelice. Prosimo p. n. samostane in p. n. orlovska društva, da bi za našo svrho dobrohotno priredili kako zabavo. Od, ministrstva imamo dovoljenje, da smemo pobirati po celi Jugoslaviji. Še enkrat izrekamo vsem cenjenim darovateljem tisočeri: Bog plati in prosimo nadaljne podpore, ki se naj pošlje na našega gospoda škofa Gariča v Banjaluki, ali direktno na Odbor za gradnju rim. kat. kapele i žup-nog stana u Drvaru.
Drugi liv mariborske zvonolivarne »Zvonoglas.« Nova zvonolivarna »Zvonoglas«, ki je dne 30. m, m. izvršila svoj prvi Hv 10 zvenov, je dne 13. t. m., torej že po 14 dneh, zopet srečno izvršila svoj drugi liv. To pot je bilo vlito 8 in sicer večjih zvonov, ki so naročeni za Sv. Trojico, Sv. Peter pod Sv. gorami, Sv. gore itd. Svečanosti drugega liva je prisostvovalo poleg gg. bogoslovcev in preč. g. ravnatelja bogoslovja g. dr. Somreka ter preč. g. stolnega in mestnega župnika Moravca tudi več čč. gg. duhovnikov iz okolice. Navzoči so imeli priliko se prepričati tudi o kvaliteti in mojstrski izdelavi zvonov iz prvega liva ter se o petrkavanju zvonov radovati nad čisto srebrno donečimi glasovi.
Razstava novih zvonov v Mariboru. Sloves, ki ga je širom ožje domovine napravil prvi srečno uspeli liv nove mariborske zvonarne »Zvonoglas«, je vzbudil tako splošno zanimanje, da se je lastništvo odločilo prirediti prvo razstavo dosedaj izgotovljenih zvonov. Razstava bo splošno pristopna in tako urejena, da se bodo udeležniki lahko sami prepričali, kaj zamore iz raznih surovin, kovin in zemlje ustvariti v tej industriji vešča roka mojstra livarja. Pri tej priliki bodo lahko občudovali tudi tehniko gradbenika (Nassimbenija), ki je v težkih časih prevzel in dovršil ponosno stavbo nove livarne. Seveda bi !eh novih čudežev ne bilo, da se ni tega novega podjetja lotilo resno domače podjetje uglednih mož, katerih imena nam jamčijo z« solidnost in razvoj v tej industriji. Dan razstave se še objavi.
Preselitev. Naš vrli ter zasluženi pristaš g. dr. Andrej Veble se je preselil iz Št. Lenarta v Slov. gor. v Maribor in otvoril odvetniško pisarno v novi stavbi Zadružne gospodarske banke nasproti frančiškanski cerkvi. Vsem našim pristašem, ki rnbijo pravne pomoči, g. dr. Veblet« najtoplejf priporočamo!
Shod naše stranke v Vurbergu pri Ptuju. Pri nas se
vrši v nedeljo, dne 2. marca, po sv. maši shod SLS. Poroča g. poslanec Vesenjak.
Poroka vrlega para. Od Šmurjete ob Pesnici poročajo: Pred kratkim se je v Vukovju poročila pridna Marijina družbenica Magdalena Žugman, posesinikova hči, z Josipom Senekovič, posestnikom iz Partinja. Vrlemu paru čestitamo, želeč obilo zakonske sreče in blagoslova.
Odlikovanje zaslužnega moža. Dne 24. t. m. bo izročil občinski odbor občine Spod. Jakob, dol svojemu dolgoletnemu zasluženemu in spoštovanja vrednemu županu diplomo častnega občanstva. To odlikovanje je le majhen dokaz, kako spoštovanje uživa gospod Pe-klar pri ljudstvu, to se razvidi posebno iz volitev, ko mu občani skozi 30 let izročajo najvažnejša zaupna in častna mesta. Mož je visoko cenjen od državnih, kakor cerkvenih oblasti. Kot gostilničar je znan po celem mariborskem okraju. Znan je kot velik dobrotnik siromakov in pomoči potrebnih, katerim pomaga rad z besedo in dejanjem. Za svoje zasluge si je gospod Pekla? v polni meri zaslužil vidno priznanje — postal je prvi častni občan občine Spod. Jabobski dol.
Tri nove zvonove bodo potegnili v zvonik na Gornji Poiskavi dne 24. t. m. Začetek cerkveni slovesnosti ob pol 10. uri.
Zanimivosti od št. Janža na Dravskem polju. Menda si mislite, g. urednik, da nam je tinta zmrznila vsled hude zime, ker tako dolgo ni nobenega glasu odtod. Če bi imeli kake društvene prostore, bi že večkrat kaj slišali od nas, a tako pa smo po zimi obsojeni v zapeček. Trudimo se, da bi temu nedostatku odpomogli. Včasih nas iz zapečka spravi kaka nesreča. Tako je pred tedni pogorela do tal hiša in gospodarsko poslopje z živežem vred Andreju Kirbiš v Prepolah. Dobrosrčni ljudje so mu pomagali z živili, tudi v cerkvi se je nabrala zanj lepa svotica. V tovarni v Hočah se je ponesrečil Ivan Veis iz Ternič. — Nesreča se včasih tudi priklati na gostijo. Tako je posestnika Franca Ornika iz Margečkega udaril pri taki priliki konj zelo hudo v nogo, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. — Zelo se veselimo novih bronastih zvonov, ki jih upamo dobiti do Velike noči. Na gostiji Antona Kac in Merite Tement v Rcšnji so nabrali svatje z licitacijo sladkega zajčka za zvonove 311 dinarjev. Srčna zahvala vsem darovalcem, naj bi oznanjali zvonovi zareče-nima dolgo let samo srečne ure. — Ko sta bila Franc in Jula Šmigoc iz Rošnji pri poroki sestre v Št. Vidu, so to •odsotnost zavohali neki dolgoprstneži ter so skušali vlomiti v gostilno, a se jim ni posrečilo ter so jih odpodili.
Nova bolnišnica usmiljenih bratov v Ljutomeru. Pripravljalna dela za zgradbo nove bolnišnice usmiljenih bratov so v polnem teku. Zato se obračamo s prošnjo do vseh blagih src, da bi še naprej tako požrtvovalno pomagali s svojimi milodari, da se zamore čimprej začeti z zgradbo te prepotrebne bolnišnice. Posebno se obračamo na naše pridne in dobrosrčne pohorske kmete, da bi nam pomagali z lesom, ki ga tukaj v okolici Ljutomera primanjkuje. V kratkem času bode pobiral usmiljen brat po Pohorju milodare, zlasti les za zgradbo bolnišnice ter ga toplo priporočamo vsem blagim srcem. Obenem prosimo vse župnijske urade, da bi nabiralca pri svojih župlianih priporočali. Nova bolnišnica bo velikega pomena posebno za Mursko polje, Prekmurje in Medjimurje, ker nikjer ni blizu bolnišnice, zato prosimo tudi denarne zavode, banke in podjetja, da žrtvujejo večjo svoto za plemenito človekoljubno podjetje: novo bolnišnico usmiljenih bratov v Ljutomeru.
Posnemajte! Iz Ljutomera poročajo: Na veselem gostovanju so ob priliki poroke Franca Novak in vrle mladenke Mice Škrjanec iz Branoslavec sc darovali svatje za Katoliški dom v Ljutomeru 256 dinarjev. Istotako so se spomnili na naš tako potrebni društveni dom tudi na ženitnini Dragotina Frater in Marije Magdič na Cvenu ter nabrali v isti namen 88.50 dinarjev. Želimo mladima paroma obilo sreče na pot in obenem prosimo, da se sedaj v predpustnem času, ko se vrši gostija za gostijo, tudi drugi še spomnijo našega društvenega doma in naberejo po stari slovenski navadi majhno svotico v ta dobrodelen namen!
Hvalevredno gibanje fantov v Domovi pri Ptuju. Na dorotejsko nedeljo, dne 10. februarja, so dornoski fantje priredili veseloigro v petih dejanjih »Repoštev.« Igrali so lepo, vsi igralci so se dobro vživeli v svoje vloge, posebno stari Repoštev je izvrstno ¡pral. Vsem gledalcem so napravili obilno veselja in smeha, posebno pa Smola s svojim .smešnim obrazom. Uspeh je bil v vsakem ožim prav dober. Le večkrat se fantje spravite na take igre, to je boljše, kal or pa gostilne in pretepi.
Novice od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Zadnji pondeljek smo spremljali k altarju dolgoletno prednico tukajšnje dekliške Marijine družbe Franco Čeh. Po smrti očeta in matere je prevzela domače posestvo v Sovjaku in si je zdaj izbrala za pomočnika v gospodarstvu posestniškega sina Janeza r'rumen iz Svetine pri Sv. Urbanu. Mnogo sreče vrli hiši.dclgoletni naročnici našega »Slovenskega Gospodarja.« — V nedeljo zvečer je nenadoma in nepričakovano umrla dobra mamika Jožefa Murko v Bišu v starosti 78 let. Iz njenega zakona s Karlom Murko, veleposestnikom in večletnim županom v Bišu, se je rodilo pet otrok, od katerih je najstarejši Jožef sedaj posestnik na domu in župan v domači občini, sin Franc bančni ravnatelj v l jubljeni, sin Rudolf višji uradnik na Dunaju, sin Karel in hčerka Terezija pa sta stregla očetu in materi v starosti. Dobro je preskrbela umrla mamika vse svoje otroke, mirno in brez bolečin je tudi zaspala, Bog ji pa naj plačilo dai
Vesela novica od Sv. Andraža v Slov. gor. Dne 11. t. m. se je poročil vrl fant in zvest naš somišljenik Jakob Uešič z Zaliko Šegula. Bodisi v cerkvenem, bodisi v političnem delu je vselej storil svojo dolžnost. Vrste irsših
mož so v njem pridobile zanesljivega pristaša. Veselje poročnega dne mu je božja previdnost nekoliko zagrenila, ker je ženinova skrbna mati bila priklenjena na bolniško posteljo. Svojo ljubezen do dobre matere je po kazal s tem, da je opravil svojo gostijo z veliko skromnostjo. Zato pa so se svatje spomnili naših bednih dija^ kov in zbrali za Dijaško kuhinjo v Mariboru svoto 680 K. Novoporočencema želimo obilo sreče, ženinovi materi pa, kot naši navdušeni somišljenici, skorajšnjo zdravje.
Iz Konjic. Poročil se je vrl Orel, delaven naš somišljenik in občinski odbornik Štefan Pavlic z ravno tako požrtvovalno Nežo Rudolf. Obilo sreče! Pri tej priliki so svatje zbrali 265 dinarjev za naš Društveni dom. Bog povrni! — Delo pri Društvenem domu je v jesenskih mesecih in še v zimskih tednih lepo napredovalo, tako da imamo sedaj 27 m dolgo, 10 m široko in nad 6 m visoko stavbo že pod streho. Zanimivo bo po dovršitvi stavbe slišati poročilo o poteku dela. Že čez 600 voženj, vsa zastonj in čez 3000 brezplačnih dnin, vse spričevalo zavednih in požrtvovalnih naših ljudi. Ne samo, da se odzovejo, ampak celo plemenito tekmujejo med seboj možj» in fantje, žene in dekleta, tako da pogled nazaj razprši morebitne skrbi za vnaprej.
Požar v Mozirju. Razburljiv dan je bil za trg Mozirja 13. februar. Krog pol 6. ure zjutraj je prestrašil ljudi glas trobente in plat zvona. Gorela je napol lesena Holovar-jeva hiša v trgu. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. Sreča v nesreči je bila, da je voda prav blizu in da je debel sneg na strehah lovil leteče iskre. Tako je bilo domači požarni brambi in drugemu občinstvu kljub zmedi, ki je sprva nastala, mogoče omejiti požar, da se ni razširil na sosednje hiše in celo rešiti večino pohištva. Škoda je vkljub temu občutna, ker je bilo poslopje zavarovano le za malenkostno svoto.
Fantovski pretep. K poročilu o fantovskem pretepu v Brezju pri Mozirju, katerega je prinesel »Slov. Gospodar« dne 7. februarja, je treba pripomniti, da gostilničarja g. Kolenca ne zadene nobena krivda. On je fante svaril te pomirjeval, pa ker so imeli staro sovraštvo zaradi neumnosti, so šli ven in s"i mora vsak sam pripisati, če je našel, kar je iskal.
Uboj. Iz Št. Ilja pri Velenju poročajo: Dne 15. t m, je pri nas umrl Mihael Verdev, po domače mladi Jakob, in sicer radi udarca, katerega mu je prizadja! tolovaj. Cela žalostna in vsega obžalovanja vredna zadeva se je doigrala tako-le: Dne 14. t. m. so se vračati 4 možje i» sejma v Žalcu z večernim vlakom. V bližini Velenja sta jih pričakala pri neki hiši dva tolovaja. Eden od razbojnikov je udaril Verdeva s polenom po glavi z vso silo. Ubogi Verdev je še nekaj časa šel, nato pa se je zgrudil, padel v nezavest in se ni več zavedel. Drugi dan ob štirih popoldne je umrl. Pri raztelesenju so ugotovili, da je imel lobanjo prek in prek prebito. Blagopokojni je bil eden najboljših faranov, komaj dve leti oženjen in zapušča ženo s komaj enoletnim otrokom.
Iz Bočne. Tukaj je umri Ivan Purnat. Z njim je ugasnila gostilniška koncesija gostilne)pri Feržemu in splošna želja vseh poštenih občnnOvJe, da ta koncesija nikdar več ne oživi. Ta gostilna je med vsemi, kar jih je v mejak katastralne občine, najbolj slaboglasna že od časa, ko jc je vodila stara »vesela« vdova, pa do najnovejšega časa, ko jo vodi mlado, neizkušeno dekle. Večino obiskovale» tvorijo pijanci, igralci in pokvarjena miadina. Za čase zadnje »komedije« je bila gostilna odprta kar do 3. ur» zjutraj. Slišimo, da prosi zdaj za koncesijo novi lastnih hiše. Upamo, da bode kr. politična ekspozitura koncesijo kratkomalo odrekla, ker je za posurovljenje ljudstva v katastralni občini Bočna, ki šteje 550 ljudi, šest gostile» več kot preveč. Prošnjik je sicer osebno pošten mož, k3 pa brez gostilne lahko živi; saj ima tri hiše, žago, lesno trgovino, dvojno posestvo in trgovino z mešanim blagom, četudi na tuje ime. Pričakujemo, da bodo tudi tisti odborniki, ki so s prošnjikom v sorodu, brez ozira na te veai jednoglasno glasovali proti podelitvi koncesije, ker taldfc zahtevajo oziri na splošni blagor ljudstva.
Umrl je v čretu pri Teharjih dne 15. februarja gospod Žani Koštomaj, mož strogo krščanskega prepričanja. Pred eno in pol letom se je poročil s hčerko ugledne rodbine Rezar, pd. Kondoïove iz Kresnik nadl Teharjem. Kako pridno in marljivo se je pripravljal za gospodarja. Z vso vnemo se je zanimal za kmetijstva zlasti za drevesnico, katero je nadvse ljubil. Bojeval s* je v svetovni vojni na soški fronti, odkoder je prinese) kal bolezni. Vsako nedeljo smo ga videli z njegovo ženo v cerkvi, kjer sta sodelovala oba že od otroo-.... let pri cerkvenem petju. Smrtni udarec, ki ¿a je prizadel** neizprosna smrt njegovi mladi ženi in staršem, je velik in nezaben. Bodi Žanetu žemljica lahka, udovi 1er staršem pa naše sožaljel
Novice iz Vojnika. Tukaj prav pridno deluje Izobraževalno društvo in njegovi odseki. Pevski odsek je na Štefanovo vprizoril mično zgodovinsko igro »Miklova Zala.« Orliški krožek se pripravlja za igro »Na Osojah.« Orel j» pred kratkim vprizoril šaljivo igro »Davek na samce.« S»-daj se hoče pa tudi Sokol pokazati, da še živi in bo s pomočjo Orla vprizoril na pustno nedeljo igro »Rokov-njači.«
Kako je kaj v Galiciji pri Celju? Smrt pri nas zelo prié no kosi, izbrala si je najstarejše ljudi: Dne 25. januarja je umrla vdova Helena Penčik, 84 let stara. Osem let je bila slepa, nazadnje tudi gluha, a je potrpežljivo prenašal« svoj križ. Dne 28. januarja pa je nagloma preminula Tei Toman, p. d. stara Koroščevka. Bila je v 90. le!u, v co-lem svojem življenju skoro nikoli bolana. Dne 5. t. m. j» po kratki bolezni (pljučnici) umrl Janez Hriberšek, ugleden kmet na Gorici, star kemaj 40 let. šele tri leta je žl« vel v srečnem zakonu in že je moral v večnost. Bil spoštovan in priljubljen mož zlasti po svoji dobrotljivostV zato je M tudi njegov pogreb naval»« neugodnemu vr#-
menu veličasten; 4 duhovniki so ga spremili na pokopališče, kjer mu je domači g. ¿upnik govoril kratko slovo. Ubogi mladi ženi-vdovi naše iskreno sožalje! N. p. v m.! — Dekliška zveza se tukaj prav živo giblje in prireja zlasti sedaj v zimskem času pogoste sestanke z zelo zanimivim vsporedom. Žal, da imamo tako majhne prostore za prireditve. Zato pa je pri vseh dobrih iskrena želja: postavimo si društveni (lom! Treba je le odločne volje!
Dve zanimivosti iz Dola pri Hrastniku. Tukaj- nji novi šolski voditelj zelo upošteva ljudske potrebe/ kar je razvidno iz tega, da je takoj upeljal začetek pouka cb 9. uri. Ta upeljava je primerna vsled precejšnje oddaljenosti nekaterih otrok, ki so morali dosedaj v zimskih jutrih z lučjo od dom«. Tudi »stari« gospod je začel upoštevati ljudske želje. Obljubil je možem iz občine Sv. Krištof, da bo deloval za združitev te občine t dolsko občino. Ker smo prepričani, da bo gospod bivši nadučiielj držal besedo, upamo, da bo v kratkem prišlo do uresničenja te dolgoltene ljudske želje.'
Novice iz Pilšiajiia. Dne 8. februarja je umrla pri nas Marija Maček, skrbna mati iz ugledne rodbine. Bila je zelo priljubljena pri faranih. Pcgreb je bil v nedeljo ob obilni udeležbi ljudstva. Številna udeležba je pokazala, kako je bila priljubljena. — Isti dan je bil pokopan na domačem pokopališču Franc Kolar, ki je bil znan pod me-nom: »rudar iz Nemškega.« Nakopal si je ondi v podzemeljskih jamah zavratno pljučnico. Vrnil se je domov, a kruta bolezen mu je pretrgala nit življenja v najlepši moški dobi. France, počivaj v miru v domači pilštajnski zemlji! — Naš Orel je prav pridno in vsesiransko na delu. Zadnja orlovska prireditev na Štefanovo »Mlinar in njegova hči« ob sviranju domače godbe je popolnoma zadovoljila občinstvo. V nedeljo, dne 10. februarja, so nastopilo dekleta z igro »Goslarica naše ljube Gospe.« Žele so pohvalo ob grcmcvitem ploskanju, ker so vse igralke izborno n lile svoje vloge. Pretresljiva igra je ' marsikomu privabila solze in vnela ljudstvo v ljubezni do | Marije. — Orel se sedaj prav pridno pripravlja, da pripravi mnogo nedolžnega veselja v pustnem času Na- i stopi! bo na pustno nedeljo v igri ¿Kmet Herod in strah J z doigo roko«, ob svfraniu orlovske godbe. Prijatelji mla- j dine, pridite in uživajte pošteno zabavo in trezno raz- j vedrilo!
Blagoslovitev novih zvonov v Loznem pri Sv. Flori- | janu ob Boču. Dne 10. t. m. smo srečno potegnili v stolp naše ljube romarske cerkvice Marije Loreto dva nova bronasta zvona. Radi b: bili to slovesnost odložili na poz- : nejši, toplejši čas, da bi bilo bližnjim in daljnim romarjem mogoče priti, a ta dva siromaka sta že dolgo in težko čekela, da piideta na svoje odločeno mesto. Že 28. dec. sta bila iz Maribora pripeljana, pa sta radi snežene in ledene poti morala tri tedne čakati pod bregom. Ko so se tla ob nekem južnem dnevu nekoliko udala, smo jih s težavo spravili na breg, kjer sta se morala pred cerkvenimi vratmi pokoriti za greh počasnosti zvonarne in še tri tedne čakati na svoje odrešenje, dokler ni prišel določen dan 18. svečana. Kljub mrazu in ledenem potu se je še vendar nabralo obilno število vernikov iz domače in iz sosednih župnij. Slovesno blagoslovitev je opravil domači g. župnik ob asistenci križevskega g. kaplana Petra Ko-vačič. Potem je imel svečanosti primerno pridigo in slovesno sv. mašo za vse dobrotnike te cerkve.
Ob priliki poroke Franca Senčar iz Vogričovec in Lizike Mundove iz Sejanec je nevestin brat Matija, osmo-šolec mariborske gimnazije, nabral med gosti potom licitacije 155 dinarjev za Dijaško večerjo v Mariboru. Vsem darovalcem še enkrat najlepša hvala, ženinu in nevesti pa kličemo: Bog vaju živi mnoga leta!
Vinarska zadruga »Ljutomerčan«, r. z. z o. z., v Sv. ] Bolfenku pri Središču je podarila Dijaški kuhinji v Ptuju 500 dinarjev. Za ta velikodušni dar se odbor zadrugi prisrčno zahvaljuje in prosi ob tej priliki tudi druge zadruge in posojilnice ter prijatelje naših dijakov, zlasti v ptujs- j kem okrajnem glavarstvu, za primemo podporo, ker je šte vilo podpirnnih učencev vedno večje, sredstev pa malo.
»Občinska upravo.« Dne 8. t. m. smo razposlali drugo številko »Občinske uprave.« To številko smo poslali šfe vsem občinam in drugim uradom na vpogled, kakor ; prvo številko. Novi naročniki so obenem prejeli tudi prvo številko. Ker vsled skromnih sredstev ne moremo vzdržati dvojne naklade, smo poslali pač tiste izvede prve številke, ki so nam bile vrnjene. Vsem prvim številkam so priložene položnice. Kdor je naročnino že plačal, naj položnico prihrani za prihodnjič. Treljo številko bomo poslali le tistim, ki bodo najkasneje do konca tega meseca poslali naročnino. Vse druge pa nujno prosimo, da nam j prvi dve številki lista takoj in nepokvarjeni (nepočečkane) vrnejo, da bomo novim naročnikom lahko postregli tudi s prvimi številkami. Ko naročate list, ali če po položnici \ pošljete naročnino, napišite natančen naslov, posebno pošto. — Upravnišivo.
■ah* v "."v> . '
GisBodarsttfo.
DRUGA RAZPRAVA O OBREZOVANJU VRTNIC.
Obrezovanje je važnega pomena pri gojitvi vrtnice, keT od obrezovanja je odvisen razvoj ter obstanek.
Govorimo pred vsem o tem: Kako obreze ti visoko-stebelno vrtnico. Tu nam je razločevati med še mlado in starojo visokostebelno vrtnico, ali recimo: med vrtnico, M smo jo vzgojili z okuliranjem divjaka v preteklem letu, in med ono, ki ima že krono.
T preteklem letu okuliranemu divjaku so oči ie pognale, ali po spijo. Pristopimo pred vsem k okuliranemu divjaku, ki ima še speče oči. Oglejmo si speče oko, kako je preeimilo. Je oko sveže, lepo releno, je prestalo «rečno atmo Je oko črno, zima »• lamorila. Stoj črn tem
•• svetoval, ustaviti v divjaka dve oči, tako da sta si nasproti. Sta obe oči prezimili dobro, sta torej sveži, lepo zeleni, dobro, a zadostuje, če se je rešilo pred mrazom le samo eno oko, ki je zmožno pognati in se potem vzgoji v krono.
Vzemimo, da je prezimilo od dveh v divjaka okuli-ranih oči samo eno, kako je ravnati pri obrezovanju? — Ako jo zamorila zima .spodnje oko, izreži mrtvo oko previdno z ostrim nožem popolnoma iz debelca. Zamaži z voskom ali z raztopljeno smolo rano, da zaceli, oziroma nad povzročeno rano se sklene koža, da popolnoma zaraste. Ako rane ne zamažeš, in ostane odprta, se sok enakomerno sploh dobro ne pretaka po stebelcu, gornje sveže ohranjeno oko tipi, da, celo preti nevarnost, da se posuši.
Druga je, če je zamorila zima zgornje oko. Ga tudi lahko izrežeš in rano zamažeš, lahko pa tudi pustiš, ker itak odstraniš potem, ko je pognalo spodnje oko in nad njim odrežeš ostali trn. Da pa speče oko požene, pusti nad okuliranim očesom iz debelca rasti eno divje oko, ki vleče s< k in primora speče oko k rasti. Ko se je nato speče oko že vzbudilo in pognalo, pripusti vejici nastaviti 4 oči in nad četrtim očesom potem odreži vejico. Radi tega obrezovanja se bodo oči na mladiki bolj razvile ter postale krepke. Sedaj je čas, da odrežeš nad vejico ostali del divjega trnja, a odreži ga previdno, da vejice ne pokvariš. Tik nad vejico odreži trn tako, da ga nad njim ostane za nohet debelo in zamaži.
Na mladiki so sedaj 4 oči. Spodnje oko na vejici je treba poiem zatreti ali zadušiti, to je odrezati, ker se potem vejica s stebelcem tesneje zraste, h treh ostalih vejic izrastlih oči pa se vzgoji krona.
Drugače pa je ravnati, ako sta obe okulirani oči preko zime ostali sveži — lepo zeleni. Ker poženeta obe oči vejice, je dovolj, ako vsaki pustiš le 3. oči. Spodnje oko zaduši, iz drugih dveh oči izraščene mladike (vejice) služijo za krono. Po odevetu mladike prireži največ na 2 oči. Če bi slučajno iz okuliranega očesa prirastli 2 mladiki, vsikdar le eno in sicer najmočnejšo izvoli za krono, drugo slabejšo pa odstrani.
Ako je pa v preteklem letu okulirani divjak že pognal vejico, če ima eno, to prireži na 4 oči. Spodnje zaduši, prirastle iz teh treh oči mladike porabi za krono. Ima pa dve vijici, vsako prireži na 3 oči, spodjo zaduši, iz dveh oči na vsaki vejici izrastle mladike služijo za krono.
Preidimo sedaj k obrezovanju visokostebelne vrtnice, ki je že razvita in ima krono.
Da se krona še bolj razvija in olepša, zadostuje, če pustiš dve mladiki ali dve vejici na veji preteklega leta, ker se potem mladike razvijejo enako krepko. Tretja mladika vedno slabo raste in le škoduje. Posamezne vejice noj imajo enako visokost. Bolj močno razvite prireži ček» še na nerazvite oči. Oko, na kojem obrežeš, noj je obrnjeno na zunaj, ne na znotraj, da dobiva nova mladika dovolj zraka in solnca, ne pride z drugimi mladikami v dotiko in se z njimi križa. Vse one oči, ki stoje bolj globoko in so obrnjene na znotraj, jih zaduši, oziroma gladko odreži.
Ima vrtnica nežni les, nežne vejice, ohraniš jih najlepše, najmočneje razvite, kolikor jih je neobhodno potrebno za krono. Pri vrtnicah, ki imajo močen les, je odstraniti takozvane vodene izrastke in se pustijo bolj nežne vejice, ker te rajši cvetijo. V slučaju, da primanjkuje vejic za krono, uporabi vodene izrastke, torej le v sili, drugače: proč z njimi! Za krono nadalje izvoli kolikor mogoče vejice enake debelosti, da dosežeš ravnotežje v rasti in nikakor jih preveč ne obloži z očmi. Pri obrezovanju glej tudi na to, da dobi krona obliko vaze. Vse druge vejice ki niso potrebne za krono, ki se križajo, ki so pregoste, nedozorjene, slabotne in suhe, jih odstrani in vselej pomisli, da obrezovanje na kratke pospeši, da se razvija les; obrezovanje na dolgo, da se razvija cvet.
Vrtnice one vrste, ki ostanejo v svoji rasti bolj nežne ter imajo bolj nežni les, tanke vejice, jih bolj močno prireži, ker si moraš vzgojiti les. Vrtnice, ki drugič cvetejo na leto: remontanke, teje in druge, po prvem cvetju enakomerno prireži na tri oči, la naj bodo kolikor mogoče obrnjene na zunaj. Obrezovanje jih primora, da poženejo nove mladike in nastavijo zopet cvet. Vodene ter divje iz korenin izrastke moraš odstraniti na vsak način, sicer vrtnica ne bo dolgo živela. Vrtnice, ki se gojijo v grmičkih, jih obrezuješ po svoji rasti, nekatere* bolj na kratko, druge bolj nn dolgo. Na kratko, ki so bolj nežne, no dolgo, ki so bolj močne rasti. Če rečem na kratko, ne mislim prekratko, ker potem malo cvetejo. Če rečem na dolgo, ne mislim predolgo, ker potem preobilno cvetejo in oslabijo. Divji izrastki iz korenin in takozvani roparji (t. j. debelejše veje), ki so zrastle v jeseni in ne cvetele, jih odstrani.
Plezalke in žalostinke pa malo obrezuj! Očisti jih nepotrebnih ter slabih izrastkov ter jih le nekoliko prireži ob koncu. Omeniti je, da žalostinko vzgojiš najlepše, ako poglavitnih vej sploh ne prirežeš, slabe vejice izreži, dobre vejice, ki potem izrastejo na poglavitnih vejicah ob straneh, po odevetu prireži na dve oči in prihodnje leto lahko veje razprostreš, kakor se ti zljubi.
Z obrezovanjem je končana razprava o vrtnici. Želel sem nekoliko ustreči vsem onim, ki se zanimajo za vrtnico — za kraljico cvetlic. Veselilo me bo, če sem dosegel svoj namen, Nikakor rtisem hotel podati v razpravah o vrtnici nekaj učenega, ampak nekatera praktična navodila: kako si vzgojiti vrtnico na lahek način. Blagohotno «prejmite, kar sem nudil, brez zamere, če sem bil predolg ter nadležen. — Srečno!
Samostanski v-rtmt

Uspeha tega vsi veseli so drugo nogo prat začeli in ni trpelo časa mnogo imel tud belo drugo nogo.
(Nadaljevanje prihodnjič).
Ustanovni občni zbor čebelarske podružnice ta Ptuj
iit okolico se vrši v nedeljo, dne 24. februarja t. L na Bregu pri Ptuju ob 10. uri predpoldne v prostorih gostilne Strašil. Vabijo se vsi čebelarji ptujske okolice, da se tega občnega zbora v čim največjem številu udeležijo. — Sklicatelji.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 15. t. m. se je pripeljalo 51 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 3—4 mesce" stari komad 650—675 dinarjev, 5—7 mescev stari 875—1000 dinarjev, 8—10 mescev stari 1125—1300 dinarjev, 1 leto stari 1/50—2000 dinarjev, 1 kg žive teže 22.50—24 dinarjev, 1 k:; mrtve teže 26.25—30 dinarjev.
Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govejega mesa I 25—27 dinarjev, II 22—24, III 19—20 din. Prvovrstna teletina je po 26—30 dinarjev, H po 24—25 dinarjev. Svinjina je po 30—40 dinarjev. Konjsko meso I 12—15 din., II 8—10 din. Kože: 1 komad konjske kože 150—200 din., 1 kg goveje kože 15—20 din., telečje 30, svinjske 11.0—12.50, gornjega usnja 120, podplatov 80—125 din. Perutnina: 1 majhen piščanec 31 din., večji 40 din,- 1 kokoš 50—62.50, 1 raca 75, 1 gos 100— 112.50, 1 puran 125—150 din. Jabolka so po 6 -10 din.
I kg. Žito: 1 kg pšenice 3.50, rži 3, ječmena 3, ovsa 3, koruze 3.50, prosa 4, ajde 3, fižola 5—7, graha 16, leče 14 din. Mievski izdelki: 1 kg pšenične make št. O 6.50, št. 2 6, št. 4 5.75, št. 6 5, št. 7 4.25 din., proser.e kaše 7.50, ješprenja 6.25—7, otrobov 2, koruzne moke 4, koruznega zdroba 5—6, pšeničnega zdroba 7, ajdove 7—S dinarjev. Krma: 1 q sladkega sena 100—125, ovsene slame 65—75. Kurivo: 1 kub. m trdih drv 200, mehkih 175, 1 q trboveljskega premoga 42—45, velenjskega 27 —30, 1 kg oglja 1.50—2, koksa 1—2 din.
Žitni trg. Nenavadno naraščanje dinarjeve vrednosti je precej vplivalo na žitne veletrgovine in na mline, Izvoz je popolnoma prenehal in mlini so bili prisiljeni t izgubo prodajati moko; kupcev pa je bilo zelo malo, ker pričakujejo, da bo dinar še nadalje rasel ali pa vsaj ostal na tej višini ter bedo cene žitu še bolj padle. Moko se je prodavalo v Bački po 525—530 dinarjev, v Zagrebu po 550—570 dinarjev, dočim so nekateri slavonski mlini še nadalje zahtevali stare cene ter seveda niso nič prodali. Pšenica je precej padla, zlasti v Bački. Početkom tedna je še bila po 335—340 dinarjev, koncem tedna pa je bila že po 310—315 dinarjev. Koruza je popustila v ceni znatno. Prodaja se po 240—245 dinarjev. Oves je edini ostal v ceni $yrst, pa samo radi tega, ker ga na veliko kupujejo kmetje za novo setev. Slavonski oves se je prodajal po 265—280 dinarjev. — Vobče se padanje cen vrši zelo počasi in oprezno. Trgovci še vedno računajo na padec dinarskega kurza in zato nočejo cen preveč znižati, da jih pozneje ne bi bilo treba ponomo tvi-šati. Večje količine žito ne kupuje nobena tvrdka. Ker o izvozu ni govora, se nahajajo te v zelo slabem položaju in kriza bo uničila precej nesolidnih firm, ki so špekulirale za prevelikimi dobički ter so pokupile prevelike množine žita.
Hmeljarjem! Enkcta izkušenih ■ hmeljarjev je po temeljitem razmotrivanju in na podlagi zanesljivih podatkov dognala višino pridelovalnih stroškov hmelja v letu T923. Kakor znano, je množina pridelanega hmelja v raznih krajih in pri raznih posestnikih relativno zelo različna, to se pravi, da je rodovitnost hmelja zelo neenaka. Najskrb-nejše obdelovanje v najboljših legah povzročuje obilokrat veliko razočaranje, ker pridelek dalek<j zaostaja za pričakovano množino. Dognalo se je, da le 1. 1923 dalo 1000 hmeljskih rastlin najmanj 80, največ pa po 200 kg suhega hmelja. Pridelovalni stroški so znašali v prvem slučaju 323, v drugem pa 175 K za 1 kg suhega hmelja. Ker je lani hmelj dal povprečno od 1000 rastlin 140— 160 kg pridelka, znašali so torej povprečno pridelovalni stroški 200—220 K za 1 kg suhego hmelja.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 70.&—80.» dinarjev, za 100 francoskih frankov je plačati 835—340 dinarjev, za 100 avstrijskih kron 0.11 D, m 100 fc-kosli-raških kron 337—340 D, m 100 laikih Irr 357 !). T Cft-rfhtt aRi»i« vrednost dinarja 7,Si «nt.

Kar v potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače «redstvo, katero prežene vaš« bolečine. Poizkusna pošiljka 27 din. Lekarnar Eugen V. Faller, Stubica Donja, Blza-trg št. 341, Hrvatska.
Dobro uro imeti je želja vsakega človeka, ker vsak' ve, kake je neugodno, ¡¿ko ss ne ve nikder pravega časf; Znana tvrdka ur H. SUTTNER, LJUBLJANA št 99S, Slovenija, zahvaljuje svoj dober glas resničnosti, da vsak« njena ura ima natančni in trajni stroj. Kdor kupi pri Sutt-nerju uro, je siguren, da poseduje najboljši stroj, ter si prihrani s tem jezo in popravilo. Krasni cenik tvrdks H, Suttner vsebuje še veliko izbiro, tudi razne druge zlatnine In srebrnine ter drugih sličnih potrebščin.	1245
v LEPOTA« SVEŽOST? MLADOST? Priljubljena vnanjščina? Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostarelost edino z racijonelnim negovanjem vašega obraza, vašega telesa, vaših las in zobl Jpanrednega delovanja so ie črez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s paokvanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza iilijno milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštnino 40 dinarjev) in 10% dopbtka, in drugi Elza-preparati kakor Elza cvet za lase, Elza-voda za usta, Elza-kolonska voda i. t. d. Adresa: Lekarnar EUGEN v. FELLER, STUBICA DONJA, Efeatrg št. 341, Hrvateko.
ZgtMlba e nevidnem človeka. V «Straži« je izhaja! «kozi mesece podlistek pod aaglavjem «Zgodba o nevid-ne.n človeku.- Zgodba je v zelo lepi slovenščini in prevedena iz angleščine in j« po svoji vsebini zelo zanimala naše naročnike in čitatelje. Tiskarna si je sede; preskrbela ponatis te mične zgodbe in je izšla že tac-/ knjiga, ki se dobi za 7 dinarjev v prodajalni Cirilcm tiskarne. Knjigo zelo toplo priporočamo vsem bralnim društvom.
i sem že ibsivil narečnih
—«M«W*>ill I « 'ItBÊMtt&V*'*	imt» i», t.
8
Zakled
vsake dobre gospodinje je močno in lepo perilo, kar pa je edino mogoče, ako kupite
v veletrgovini R. Stermecki v Celju, kjer najdete velikansko zalogo in čudovito nizke cene. Lastna manipulacija in import. Trgovci engros cene — Cenik zastonj!
Prepričajte se, da se lahko razumejo vsi narodi med seboj brez znanja tujih jezikov. Kako, Vam pove knjiga «Babilonska uganka«. Dobi se v vseh knjigarnah.
V nobeni hiši naj ne manjka — «Babilonska uganka«. Dobi se v vseh knjigarnah.
Dr^Andrej Veble
si usoja naznaniti, da je preselil svojo odvetniško pisarno iz Sv. Lenarta v Sl.gor.
v Maribor,
Aleksandrova cesta 6, prvo nadstropje. ^
Maribor\ dne 18. svečana 1924. £
*
Kdor hoče kupiti zelo poceni
naj gre v prodajalne
tiskarne suirila ymariboroi
MALA OZNANILA.
Sprejmea» v raojb trgovino z mešanim hlapom učenko od
poStenih staršev v starosti 14—16 let. Lastnoročno pisane ponudbe s prepisom šolskega izpričevala, naj se pošljejo na naslov. Albin Saga-din, trgovina, Beltinci (Prek-murje).	233 3—1
Trgovski pomočnik žete/ne
in špecerijske stroke in eden vajenec se sprejmeta v veletrgovini Ed. Suppanz, Pristava.	247
Za cesto Globoko—Pišec se razpiše mesto okrajnega cestarja. Prošnje se naj vpoš-ljejo do t. marca okrajnemu zastopu Brežice.	242
Sprejme ee 16 dol7 letni dečko za minstriranje in denuče delo v grad grofa Pa ihta pri Gor. Sv. Kungoti. Prednost ima taki, ki ze zna -ninHtri-rati, ali je vsaj bil že v tej službi. Naj se oglasi s pripo-ročbo svojega župne^ i urad:«
Krasno posMfv», srednje vs
likosti, v bližini prometnega kraja se proda. Cena in pogoji ugodni. Naslov t uprav-. ništvu.	228 2—1
: Dve kisi s posestvo» in oprem j ljeno s ključavničarijo, 5 mi-j cut od Ptuja, proda Matija 'Hočevar, Rogoznica 72. 192 > 2-1
Proda s« iakoj majhno posestvo s hišo v PaVtinju 95, blizu Hraslovca na lepi solr.č ni legi, pripravno za vinograd. Poizvedbej>ri Iv. Za-vec, majer pri Sfiligoj, Sv. Ilj t Slov. gor. 199 2- i

iri grajskem duhovniku g. 'erstenjaku, Gor. Sv. Kjngo-
ta.
j 10
NAROČNINA «SLOV. GOSPODARJA« ZA L. IS24, •Slovenski Gospodar« stane za celo leto 32 D
za pol leta 16 D
za četrt leta 8 D
Naročnina se pošlje na upravništvo «Slovenskega Gospodarja« v Mariboru.
Najboljše je, da se vsak posluži položnice, ker s tem prihrani sebi in nam poštne stroške. Poštno položnico je treba dobro shraniti.
Mesto gozdarja v bližini lin--
ribora se išče. Naslov v upravništvu.	250
Pošteno dekle za kuhinjsko in pohišno delo sprejme Alojzij Preaz, trgovec,' Rogatec. 223
2—1
Priden in poSfcn fant, star 15 do 16 let, ki ima veselje do peka rije se sprejme za učenca takoj. Za hrano in obleko se bode skrbelo. Kje, pove uprav ništvo.	190 2—1
Iščem mlinarja, srednje starosti. treznega in poštenega, kateri razume izdeljavo bučnega olja. Ivan Bezjak, Fram.
169 3—t
Dobro idoča gostilna, trgovina in mesarija z mostno tehtnico, velika hiša in gospodar sko poslopje, okrog tri orale zemlje, električna luč v dobrem stanu , na prometnem kraju, blizu postaje, 1 uro od Maribora se radi preselitve ugodno proda. Naslov v uprav TM.štvu.	200 2—t
j Kan» noj damo lanen» prejo v i delo? Samo tkalcu domačega ! >!atna v Budini 9 Ptuj (nad ! .'tujskim sejmiščem). Izdeluje od februarja 1924 najceneje v Ptujskem okraju, hodno in drugo platno. Se priporoča tkalec Drago Križamo, Budina 9, Ptuj. 217 2—1
Cepljene trte, vkoreninjene divjake in sadna drevesca po konkurenčno nizki ceni nudi Alojz Grabar pos. in trtnar, Zagorri p. Juršinci pri Ptuju. Naročite pravočasno dobro in zanesljivo blago. Prosim za pojasnilo znamke. 236 4—1
Vinogradniki pozor! Na suhe cepljene trte se na prodaj in sicer najrodovitnejše vrste.
jak
št. 9. Kdor si želi naročiti lepe in močne tre za svoj vinograd naj se takoj oglasi ustnieno ali pismeno pri Francu Sled-njak, trtničar, pošta Juršinci pri Ptuju. Trte s« dobijo po najbolj nizki ceni. Za odgovor se naj priloži znamka. 1263
Jabolčni divjaki, aelo močni, krog 1.50 m visoki po jako nizki ceni 2 kroni za komad se samo osebno oddajo pri Prislan, Male Bra&lovče, Savinjska dolina. 209 2—1
tiraesa sadna drevesc» ia cepljene trte poljubnih vrst oddaja po zmerni ceni Drevesnica Gradišnik, St. Jana—Velenje.	49 10—1
Vsakovrstni fižol kupi ter prosi povzorjene ponudbe z navedbo cene Jos. Kovačič, St. Jurij ob juž. žel. 214 2—i
Okrogli les — večja množina — se prevzame s 1. majnikom t. 1. za rezanje na žagi v .Mariboru. Dopisi se naj pošiljajo takoj na upravništvo «Slov. Gospodarja«.	141 6—1
Velika izbira siikna za ženine in neveste, tiskovine, platna vseh vrst itd. se dobi po znižanih cenah pri J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17. 94 10—1
Prvovrsten trapisiovski sir se
dobiva po najnižji ceni pri Matija Lah, Maribor, Vetrmj-ska ulica 7.	177 3—1 !
Naroči takoj:
salas ¿re«je, dalli*, trtsfee, fiaüeie Md.
Velevrtnarsko podjeq'e
»fifliiiiijaisirigsi
Maribor. 89 1—10
Rad WilierliK HSsrdtrt
gojišče trt, sadnega drevja fe> gozdnega drevja, dražba * o. z. v Ptuj«.
Oplemenitve v najbolj izkušenih vrstah cepljene na Ru-pestris Gčthe 9, Rip. port. xs Sol. x Rip. 1616, Rip. x BerL koreninske trte v zgoraj o-menjenih vrstah in rezane trte. Različne vrste sadja. — Gozdna drevesa niso več na razpolago.	206 3—1
Sodarske pomočnik« sprejme pri dobri plači, prosti hrani, stanovanju in perilu Fra«c Repič, sodarski mojster v Ljubijani-Traovo. Ponudbe direktno na «aslov. 215 4—1
Cepljene trte imamo, kakor vsak leto večjo množino, vseh najboljših vrst, na podlagi R. portalis in križankah po dn. cenah. Trte so dobro zarašče ne in vkoreninjene. Prodani tudi več" tisoč korenjakov R. port., Gothe 9 in samorodnir. Ogl»s:ti se je pri posestnika Franc Horvat. Mostje. pošta Juršinci pri Ptuju.	197
Proda (uradi preseltve v
Halozah ob glavni cesti nova hiša z gostilno, trgovino in mesarijo, zraven še 10 oralov zemlje: vinograd, travnik in sadonosnik. Cena jako ugodna. Naslov v upravništvu. 255
Proda se skoraj nov iivalmi
stroj za 3500 D. Naslov v
upravništvu.	253
Proda se radi preselitev do-'
bro ohranjen čevljarski šivalni stroj Singer cilinder (Hollmaschine). Cena 6000 D. Naslov v upravi. 246 3—1
Viaegradniki »«Ker! 20 odstotkov ¡snizane ce»e pri suho cepljenih trtah, različnih vrst dokler so še v zalogi. Priporočam kot večletni trlničar samo lastni pridelek. Zrasf do 50 cm močno vkoreninjene. Opomnim pa lastnike mojih dosedanjih cenikov, da velja ista znižana cena. Pri-
Suhib desk češnjevih, hrastovih, javorjevih, hruševih itd. za takojšno mizarsko uporabo kupi Lesna industrij,.' «Javor« ▼ Logatcu. 183 3—1
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dobju ?.. "- n. /.. se bo vršil v zadružnih p- c -štorih dne 9. raar;-a 1921 ob 2. uri popoldne, v slučaju nesklepčnosti pa pol ure pozneje, z dnevnim redom: 1. Ci-tanje revizijskega por«">čila. 2. Potrditev bilance za leto 1923. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Volitev rnčelst va in nadzorstva. 5. Slučajnosti.	»J37
Pozori	Pozor?
Ztfiis! I n 3@*ts*e!
Došia je velika izbira vsakovrstnega manuiaktumega in drugega blaga, keteregi kupite najceneje pri tvrdki M. -umer, Konjice, Slovenija. — Nadalje kupim jajca, go-h* in laneno seme po najvišji dnevni ceni. 1313 50—1
ftoročam tudi reč tisoč po(i-age Rip. port., Gothe 9. --Anton Vičar, trtnar, Saku-šak, p. Jurši»ci, Ptuj. Zahtevajte cenike. Konkurenca remogča.	226 3—1
Kupim «Čelarstvo« spisal Peter I)aj»ko, založil Dami-ani in Sorger V Gradcu. 1831. Cenjene ponudbe je poslati na
upravo lista.
Poaor, posestniki žag! Iščem več vozov žajmanja ali lesnih odpadkov 1, 2, 3 m, mehki ies„ zdrav in čist 27 krat 27 milimetrov. Plačilo po prejemu blaga takoj. Pismene ponudbe na upravo lista. 239
tiontilM s trafiko, aicnai ¡¿o, trgovino mešanega b!:«ga in \ orale zemlje, 2 kiši na prodaj pri lastniku Matija Kolcr, ~ ' Radgona.
Zelo lepe t*r	vkorc-niajtae taaoroi»* tri* j«r-komadera in nekaj bele šm«r niče prodaji« po zelo nizki ceni Alojzij Zagoršek, poses! nik in trtnar Ruc.manci 75 »43 2—1 Sv. Tomaž pri Ormožu. 21u --- 3-1
Svarilo! Naznanjava, da nisva plačnika za dolgove najinega sina Ignaca Ploja in ne odgovarjava za njegova dejanja. Matevž in Ema Plo;, posestnika v Oseku 68. 117
Kincertni klavir
prav dobro ohranjen, se zaradi preselitve pod zelo ugodnimi pogoji proda. —
Naslov v upravništvu. 210
C«pije*e trt« i> sadi« irevj«'
najbolje sorte in podlage ima na prodaj večjo m*oiino Anten Senica, p«s. v Cvetkovcih, p. Vel. Nedelja. 166 3—1
Cepljeno trs je, vseh boljših vrst, «a priporčljivih p».»dla «h, vkoreaimjeni divjaki in iniarnica. Ce»:i po dogovoru Znamke za odgovor A«t©ri Turin, Modraže, p. Stadenice pri Poljčanan.	17"
3 .T- iT« 7	Prvovrstne r«plj«*e trt« i»
P* z,dantt h,Sa j m»1.1,n P°"	Tkoreaičeae ¿ivjake nudi po
sestvom in go.podar.kim po-	ilki ceni Anton siodnjak, trt
slopje» v trgu Sevnica, pri-	n šta Juršinci pri Ptuju
pravna za rokodelca ali upo-	r 143 5—1
kojenca se radi preselitve po______
ceni proda. Pojasnila daje J. Vrščaj, Sevnica. 238 3—1
Cresnjevci,
Gornja
168 2-1
Cret, dne 18. februarja 1924.
ZAM17JLLA
Povodom težke izgube našega sina
Ivana KiStimaj
smo prejeli toliko izrazov sočutja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Tem potom izrekamo preč. duhovščini, gg. pevcem ra žalc-stinke ob odprtem grobu, vsem darovalcem krasnih vencev in gg. govornikoma nadučitelju Gosaku in majorju Burniku našo najiskrenejšo zahvalo.
Žilijič! «stili.

%elim v najem manjše posestvo od 2 do 10 oralov blizu Laškega ali v celjskem okraju za 10 do 15 let. Iščem posojilo 3-4000 D proti 8 do 9 odstotkov za 40 do 6 let. — Naslov v upravništvu. 234
Lep vinograd s sadono- nikom
sc proda na Slosbergu, obči- ; na Dragučova. Poizve se v gostilni Kerenčič, Pesnica, i (	249 2—1
Na prodaj je lepo posestvo, okoli 9 oralov, v lepi šolnini legi, sadonosnik, njiva, gozd, j travnik in nekaj vinograda, j čet; t ure od glavne ceste. — í Poslopja v dobrem stanu. — Več pri posestniku Matiji Ko-íc, Gradiška 39 p. Pes-
rosec. nica.
218 2-1
s Ziltgi poljedelskih strojev
Ferd nand Smofa, Sv m ob i ž, ñ
3 Oko^glniki
z 5,7 ia S noži
RUOOLP BACHER
mlatilnice, slamoreznlce, mVi Pluoi. brane II d
r
izmed Številnih priznalnih pisem, do&lih v najnovejšem ča-su livarni r.vonov Inž. J. in H. Biilil, Maribor.
ižupni ura«l Sela pri Zagradcu: «Poslani nam zvon prav dobro vrši svojo službo. Dc-volj je ustreženo našemu pričakovanju, jako smo zadoroluji z njim. Da bo imel tako močen glas, niti nismo pričakovali. Zahvaljujemo se Vam najuljudneje, da ste to delo izvršili in sicer za ceno, za katero ste pristali meseca julija 1922, čeprav je pozneje draginja šla kvišku!«
Župni urad Bizeljsko: «Krasno pojejo zvonovi, vsa čast Yam in hvala.«
Župni «rad Sv. Peter na Medvedovem selu: «Z zvonovi smo vsi zadovoljni; z\onjenje je harmonično milodoneče, vsi jih radi poslušamo!«
Župni urad Slatina, Slavonija: «Poslana nam zvona su vrlo lijepo i dobro izradjena, glas je jasan. S toga mo-gu mirne duše Vašu ljevaonico svakoj župi preporučflti. Sav je narod nad zvonima oduševljen!«
Župni urad Petrovaradin: «Nova 4 zvona primili smo n potpunom redu. Narod je vrlo za dovolj an sa izradom novih zvona, ki imajo vrlo lijep vanjski oblik, a slike i natpisi su vrlo precizno in točno izradjeni. No najvišje je obradovao ove župljane vrlo jasan i skladan zvuk, koji se je poput valov? vrlo blago i harmonično ljuljao po straku i dopirao do duše i srca ovdašnjih župljana. Osobito u veče, kada su zvona zvonila «Ave Marija«, narod je iz-ašao iz svojih kuča, te je odkrivene glave m olio se Bogu i slušao sa udivljenjem vrlo lijepe, mile i ugodne glasove novih zvona, koji su se u tiho večernje doba poput mile pjesme razlijegali po ovoj župi i okolici. Stoga Vam budi izrečena najtoplija hvala i od mene i od mojih župljana!« — Ovo možete dati Stampati o slovenske novine . . . Ivan Renčevič, 1. r. župnik.
E 430-6.
Dreibftni oklic
Dne 22. februarja 1924, predpoldne ob 10. uri bp pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga I. Partinje vi. št. 47, II. Spod. Žerjavce, vi. štev. 41, cenilna vrednost: pri I. po odbitku realnega bremena po 27.450 I) vrednost 2166 D ter pri II. 10.700 D 50 p, vrednost pritikline: ad I. 15.870 D, ter od II. 2075 D najmanjši ponudek: 20.541 D. Pravice katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit ;a uradni deski sodišča.

Okrajno sodišče Sv. Lenari v Slov. gor., dne 1. februarja 1924.
E 384-23-14
Dmihmi ekHc.
Dne 15. man« 1924 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ščavnica, vi. št. 14 in 141, cenilna vred-sost vložka št. 14 : 441.004 K, vložka št. 141: 56.467 K, vrednost pritikliue: 840 K, najmanjši ponudek: 234.880 kron.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred zadetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitdja., ki je ravnal x cioiri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki j« na-hit aa uradni deski sodišča.
Olkrajuo sodišče Sv. Lenart v Slov. goricah, 189	dne 30. januarja 1924.
£-1
Vabilo
na
redni občni zbor HmMu in posoj I rce na Vidmu
r. z. z o. z., ki se vrši
?>. marca 1924 ob 3. uri popoldne v posojilmskih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	čitanje revizijskega poročila.
2.	Poročilo načelslva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1923. , i. Sprememba pravil.
t. Razni nasveti.
Ako bi ne bilo ob 3. uri popoldne dovolj članov, ¡s«e vrši pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnei-ncna redu drugi cbčni zbor, ki bo veljavno sklepal, ne glade na števil« aaveočih članov. m	Nnčelstvo.

nuJS
primeroma tiä'f 'nj&nem p&tplašu kavčukov p&tpelnik in p&iplaL j

T gavina .stekii In porcelana
* -	; v v
IVAH ICOVUCIC
Ko ^¿a c. ID. KARIJOH TelefoaSt.433.
Nasproti Cirilove tiskarne (poprej v Radgoni).
velika zaloga vsakovrstnih šip za okna, ogledala, op vir ji-¿a podobe, svetilke, raznovrstna pesoda za gostilničarje, kakor tudi za domačo rabo, vse po najnižji ceni.
Steklarska dela.
Prvovrstno blago! Točna in solidna postrežba! Edina slovenska tvrdka te stroke v Mariboru.
Poskusite in prepričajte sel	'
0816-1 £eško posteijfio perje i
Kilogram sivega na pal (cufanega) perja fiOS \\ din., polbelo 75, belo 85, boljše 95, fino 11»,
J na pol puh 145, fino 17C, najfinejše 220 dbk
Najboljše pisalne stroje
oksm»	i
dobavi tudi na mesečne obroke proti jamstvu ! ----
THE REX CO.,|JETIKA.
Predal 76. LJUBLJANA. Predal 76
Zahtevajte prospekt in ponudbe!
~ jJ^., Beli puh 570, snežnobeli pnmi puh 445 din.
w «wfa; Franko in carine prosto proti povzetju. Neugs» jajoče s.? lahko vrne. Vzorci zastonj. Ivlnogo priznanj i« naknadnih naročil.
kazpošiljalnica posteljnega perja SACHSBL & CO.,
Wien, XIV., Geibelgasse 9-10. 76 6—1
Zdravnik za pijr-S«* b«ies-m dr. Pečuife. animira taaki
petek v Celju, Vprašati ? Jakami Marija Pomagaj, žitat-te njegove tri knjigo » ¡cíilu,
♦ »♦»♦»»»♦M
KŽIM"»» JOS. VRANJEK
Cralja Petra c. '¿h p nT TTJl (Bivša graška
a.l49	UiliJLlJi^	^tnica)
priporoča svojo bogato zalogo «I • ¡fc «3» S 1k ev do načega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in i* vrSuje vsa popravila točno in solidno.

•ii^iiiiieiifieiiisii
Klobuke
penilo
čevlje
dežne plaSče, dežnike, nogavice, kravate itd. kspltc d «j-» ceneje pri
J Mu Lih, laribar, Giivii trg 9. 2.
Imaš bolečine v obrazu? V celem telesu?
UPORABLJAJ ELZA-FLUIDI Potrebuješ H dobrodejno in okrepčujoče mazilo?
UPORABLJAJ ELZA-FLUIDI AU te muči glavobol? Zobobol? Trganje?
____________________________UPORABLJAJ ELZA-FLUIDI
a?t želiš najboljše za njegovanje zob, kože, glaše?
UPORABLJAJ ELZA-FLUIDI Ali si preveč občutljiv glede mrzlega erakaV
UPORABLJAJ L.^A-FLUID! Ali želiš dobro domače in kosmetsko sredstvo?
UPORABLJAJ ELZA-FLUIDI
Felierjev pravi Elzafluid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanja kakor francosko žganje. Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi ti rečeš
«acncsaKrasscsssiais
TO JE NAJBOLJŠE,
PrtnoreiamO
vsem, da si pred nakupom blage za obleke, za perilo «uk« vrste, su nevestine bale iti, ogledajo zaloga
Oblačilnih za Slovelo
r. t, i o. t,.	**
v Ljubijuni. Njena osrednja prodajalne je v
Uubltani v hišs „Vzajemne posojilnici11
on Miklošičevi cesti, poleg »Unions,«
Podružnico se nahaja pa v hiši »Gospodarske zveze« it« Dunajski cesti 51 29.	125 20—1
Cene aelo zmerne!
Zadruin« pedje?|af
KAR SEM KEDAJ OKUŠAL!

Išči Elzafluid v vseh dotičnih poslovalnicah, vendar pa zahtevaj samo pravi Elzafluid lekarnarja Feller. Ako naročiš naravnost, stane s pakovanjem in poštnino če se denar pošlje naprej ali po povzetjur
3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 din.
12 dvojnatih ali 4 špecijalne steklenice 89 din.
24 dvojnatih ali 8 špecijalnih steklenic 151 din.
36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 din.
Kot primot: Elza-obliž zoper kurja očesa 4 D in o D; Elza-mentolni črtniki 7 D; Elza-švedska tinktura za želodec D; Elza-zagorski prsni in kašeljni sok D, Elza-ribje olje 20 D; Elza-voda za usta 12 D; Eiza-kolinska voda 15 D; Elza-šumski miriš za sobo 15 D; Glycerin 4.80 D in 18 D; Lysol, Lysofonn 25 D; Kinešld čaj od 2 D dalje; originalno Radikum francosko žganje velika steklenica 15 D; Elza-mrčesni prašek 10 D; strup ¿a podgane in miši 8 D. Za primot se pakovanje in poštnina posebej računa.
Na ta «ene se računa sedaj 10 «dstot. doplatka. Pisan j« natančno adresirati na: Eugea V. FELLER, le-knmar, StKbica donja, Elmtrg žt. 341. Krv^tcko.
oooooooooo
0t< orjtev stiskalnice za o!»e.

Stiskalnica za olje oskrbništva "Log pri Bistrici nad Limbušem da za
130 i hutaa sem na 25 Ulja fi 10 ndst, orae.
OneJilni stroj! — Ne plaža se nič!
Obiskovalci, ki prinesejo črez 100 litrov semena (košic), teli ko sami stiskajo in dobijo po zgoranji določbi olje 244	in prgo.	3—1
OOOO0OOOO
Na drobno!	Na debelo!
Trgfovm^ z ioleanino vseli vrst
Ivan Koražija, Maribor
v lastni hiši, na vogalu Aleks. c 42, Meljska c, 1.
Priporoča svojo obilno zalogo cenjenemu občinstvu.
Ugodne cene!	Solidna postrežba!
1
4
m
&

_____¡
ž m®mmmm®mmm®9mmmmm#mm*mm®
Is
pri
. -y-46 r as?
is m I b & I i I is
Sp0fNešfaia?š!ei liudskl aosoiilnld r,z.zn z
v Maribora, Stolna ulica št 6,
ki obrestuje hranilne vloge do
'°/o in 10%
oziroma po dogovoru.
I
m
m
L*
m
- Tr"-"- ""'"iüiM>iTi rfiinri «tfifnf itfiiniii'ii'iii'lim r II.TT r- r
Ljudska posojilnica v Ca!
===== registrevana zadruga i neomejeno zavsze =
(Hotel »Pri belem volu«)
t
TiSKARNä Sí, CIRILA tí HARI80RÜ
PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKEs
obrestuje hranilne vloge počenši s 1 januu rje m 1924 ; S
i;
od 7°:o do 10°|o oziroma po dogovoru. Rentni «n in^ficfni cfevek pdiufe
iS
E.iSHBt»- ■ t S3SMBSM3Í
!SSBV«SOTv
JESL TCT 16*
¿i vedno le najboljie m najceneje 11 dom&So potrebo vsake v?«iao manafakiamo, kakor tudi tekstilno blage pri stari in zelo znani tvrdiri
RAROL W«R8C1R
Maribor, Gosposka ulica I.C>.
! ! ! Perj® postelj?! I !
¡1$
li % ¡$
j #
t ¡ $
i &
I * *
! $ • %
a)	Za otroke: Kvišku srca, 35, 36, 47 D. Rajski glasovi, 58, 62 D. Prijatelj otroški, 7.50, 8.50 D.
b)	Za odrasle: % Bogomila, 22, 25 D. Pobožni kristjan, 15 D. Češčena Marija. 47, 52 D. Nebesa naš Dom 68, 80, 90 D. Venec pobožnih molitev, 40 D. Venec pobožnih pesem, 15 D. Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja
apostolov 12 D.
Kvišku srca! Pesmarica (zl. obr.), 15 D.
Premišljevanja za celo leto I. in II. del, 32 D.
Družba vednega češčenja. Dve molitveni uri, 3 D.
Kratko navodilo 2a pobožnost M. B. Kraljice src, 6 D.
Vir življenja, 29, 41 D.
Bog med nami. 20 D.
Večno življenje (rdeča obreza) 24 D, (zlata obreza) 33 D.
Nebeška hrana I. in II. del, 29 in 41 D.
Priprava na smrt, 29 D.

oooo o o
; o
o H
O o
(L
O O
ttJrtWWMBTMWCTY« i n.-MMMMMWat
w
Radi pomanjkanja prostora za že dospevajoče pomladansko blago.
Hi fšfešrtel
počen^i as 1. febrnarjem
raznovrstnega od zimske sezone preostalega blaga pod tovarniškimi cenami. Izredna nakupna prilika za vse vrste sukna za moške in ženske obieke, kakor tudi za vse vrste druzega manufakturnega blaga. Ženinom in nevest a jot svetujemo, da si pred nakupom, v lastnem interesu ogledajo zaloge v manufakturni trgovini
MASTEK & KAHNIČNIK
Glavni trg 16. MARIBOR. Glavni trg 16.
oooooooooooooo
; 9
0 o
s
o
* o M ©
o
fakturno
as najnižjih (gasil ri trakl
m
t
Pttämm ulica ft. 17,
■
h» I
'««SWKWeiW&SB
Somišljeniki, širite naše liste,
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato ralogo steklene in porcelanaste posode, svetili k, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd.
3Srs/jisolld.3a.@j^e cene m točna postrezite©,
^pn.rjiFirsiiKMHI.iMhiig	^c-i***«^ -->-	——---;—rn ~r ;. 1,1 njtrjim m. .u

.... ú M»' t/-j-' ■	M




1
A
vviaiiJi.
Podružnica v Mariboru,
m tata posli	-	sbreffovanli m ksiilflca lo « hMm ntom
2:
zplili m&ko vtem nm itktevo tshol ** solovInL
^Seilanl pt<»cfilaloc sraik driavn« rasradna immllm
risk tiskarne sv. Cirila s ''-¡boru.
().i-.:¡'v i ur >!it»u; Via Jo Pnséiiiak.
Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.«