Slovenske noše na Koroškem.
Mia Brejčeva — Ljubljana.
Noše koroških Slovencev, ki žive pod Avstrijo, doslej še
niso bile v celoti popisane, dasi so zanimive, ker tvorijo prav
ti Slovenci tisto slovansko vejo, ki je naj dalje proti se vero«
zapadu potisnjena med nemški in italijanski živelj.
V tem članku je zbran glavni material o koroških nošah,
ki je bil po raznih publikacijah doslej raztresen objavljen. Te«
mu materialu so dodana še najnovejša opažanja; poleg tega naj
ta članek pomeni tudi poizkus etnografske kategorizacije slo^
venskih koroških noš ter poizkus rekonstruirati zgodovinski
razvoj nekaterih. Nedvomno ta članek ni popoln; pa naj sicer
velja kot bodrilo k nadaljnjemu delu, ki naj maši vrzeli, na ka=
tere članek izrecno opozarja.
Najstarejši popis slovenske kmečke koroške noše je oni,
ki popisuje nošo vojvode, ustoUčenega v XllI. stoletju na Go^
sposvetskem polju. Manjkajo nam torej podatki iz VI. do
XIII. stoletja, poleg tega tudi za žensko nošo XIII. stoletja.
Odtedaj nam manjkajo podatki vse do konca XVIII. stoletja.
Treba bo torej preiskati arhive in druge vire, v katerih se na«
hajajo popisi srednjeveških, renesančnih in baročnih koroških
noš. Poleg tega bo treba obravnavati slike in freske iz teh časov
na Koroškem, ki bodo gotovo izkazale zanimive podatke, do«
tedaj pa si moramo pomagati z ugibanji. Iz konca XVIII. sto«
letja, iz XIX. in našega časa imamo več popisov koroških noš.
Te so v novejšem času že lokalno diferencirane in kažejo zilj«
sko, rožansko, mežiško, glinško, labudsko, podjunsko, jezersko
in boroveljsko varianto.
Če skušamo sestaviti nekak zgodovinski razvoj noš na slo«
venskem Koroškem ter s hipotezami zamašiti zgodovinske
vrzeli, bi to dalo takole sliko:
V XIII. stoletju ustoličeni koroški vojvoda je nosil takole
nošo: sivo, platneno suknjo, ki je segala čez kolena in je bila
spodaj z razporki odprta, dalje na nogah f^ive, platnene hlače.
2 Mia Brejčeva:
opankam podobne čevlje, na glavi je imel klobuk, ogrnjen pa
je bil z dolgim plaščem. V tej noši spoznamo nekoliko pokme*
teno in zaostalo frankovsko nošo XII. stoletja. Hlače so se bržko*
ne tesno oprijemale nog, opanke so bile bržkone z jermen jem
križasto privezane na meča, kakor je bila tedaj navada. O ko-
roški slovenski ženski noši iz tega stoletja, žal, ne vemo nič.
V XIV. stoletju nam Francesco di Toppo popisuje pač
kraške, pa nobenih koroških noš. Moramo si torej ustvariti na
podlagi ohranjenih fresk XV. in XVI. stoletja in na podlagi
opažanj pri tedaj povsod običajni alpski kmečki noši svojo sli=
ko: Moški so nosili platnene, prepasane srajce^suknje, segajoče
do srede stegen, na nogah pa — morda pisane? — »nogavičnike«,
hlače, ki so se oprijemale telesa, na glavah pa ostro se konču^
joče klobuke ali kožnate kučme. Ženske so si tedaj tesnile prsno
obleko in so imele zelo široka krila. Na glavi so nosile ali šapelj
ali pa pečo, ki je bila strnjena tako. da je zakrila čelo, del lic
in vrat kakor nemški Rise, Gebende in Gupf iz XII. in XIII. sto^
letja.
Trubarjevo kratko poročilo iz 1. 1562. se glasi: »... welche
aber in Land Crain, Untersteier und Kaernten sitzen und
ihre Wohnung haben, die halten sich nach Art und Eigenschaft
der Teutschen, kleiden sich auch auf teutsch, allein dass die
Weiber tragen besonders lange Schleier am Kopf.« Potemtakem
smemo smatrati, da sta si tedanja nemška alpska pa slovenska
koroška noša precej podobni z izjemo, da nosijo Slovenke na
Koroškem »posebno dolge« peče. V ostalem vemo, da je bila
naj znatnejša novost kmečke noše v XVI. stoletju napram prej:
pri moških ločenje hlač od nogavic in pri ženskah ločenje
Janke od krila. Že takrat pa so bile slovenske noše jako diferen«
cirane, kakor ugotavlja že Trubar, ki čisto pravilno etnografsko
razdeli Slovence v narodopisne skupine. Renesančni individu-
alizera je tudi že nošam vtisnil svoj pečat in jih diferenciral,
dočim v srednjem veku niso bile tako raznolike.
Iz XVII. stoletja za Koroško nimamo poročil o nošah. Go^
renjci so tedaj po Valvasorju nosili ob delavnikih platnene dolge
in ozke hlače, ob nedeljah pa že široke poznorenesančne hlače,
pod koleni zvezane s pentljo; na mečah so imeU nogavice. Ob
delavnikih so nosili kratke suknje, imenovane kazake, ob ne*
deljah pa dolge suknje iz črnega lodna, ki so bile brez pasu
Slovenske noše na Koroškem. 3
in so mahale do srede stegen. Srajca je pri vratu segala s širo«
kim ovratnikom na ramena, na glavah so nosili ali štulaste vi«
soke klobuke ali pa širokokrajnike (Schlapphut). Gorenjke so
nosile konec XVII. stoletja z modrčkom skupaj sešita, precej
široka in gubajoča se krila. Prepasovale so se zelo visoko, tik
pod grudmi z modrini, štiri prste širokim, vezenim pasom. Pod
pasom je ohlapno visel železen ali meden sklepanec; na nogah
so imele rdeče ali bele volnene nogavice ter solne ali bele škor*
njice, na glavi pa na italijanski ravni način zloženo tenko na«
gubano pečo. Predstavljamo si spričo dejstva, da so naši Go«
r en j ci pa Korošci kot alpski del Slovencev sicer etnografsko
tesno med seboj podobni, da je bila torej tudi koroška noša
konec XVII. stoletja v bistvu prav podobna. V tej noši ni
težko spoznati zenostavljenih poznorenesančnih in zgodnjeba«
ročnih noš, ki so v drugi polovici XVII. stoletja že prešle iz
mest med kmečko ljudstvo. Hlače, ovratnik z gubanjem, štulast
klobuk temne barve pri moških so preprosta kopija poprej v
mestih veljavne španske noše konca XVI. stoletja, tudi ženski
trdi, visoko opasani modrček in široko krilo sta istega izvora.
Čisto italijanskega izvora pa je pokrivanje peče tako, da je pri«
šel na teme trd, štirikoten kos in metal konce na ramena.
Kakšne so bile noše v XVIII. stoletju, moremo razbrati iz
poročil Hermanna, Hacqueta in Bretona.
Leta 1781. je izšla knjiga Benedikta Franca Hermanna:
Reisen durch Oesterreich, Steyermark, Kaernten, Krain, Italien,
Tyrol, Salzburg u. Bayern im Jahre 1780 (Wien, bey Chr. Friedr.
Wappler 1781). Ta popisuje koroške noše takole:
Na Koroškem so noše različne, a tako mnogovrstne kakor
na Štajerskem le niso. Koroško dekle nosi pisano suknjo in pri«
žasto (gestreift) vratno ruto. Ima velik klobuk s precej nizkim
oglavjem. Ta noša je skoro po vsej Koroški običajna, le ob mejah
drugih dežel se približuje sosednjim nošam. Redko vidiš pri
Korošici modere. Nosijo le tako zvane životke (Leibeln), ki so
podobni brezrokavnemu korzetu. So vitke in visoke postave in
dokazujejo, da ni resnica, da bi lepo postavo napravile samo trdo
pretisnjene prsi (eine steife Schniirrbrust). Avbe nosijo redko,
zakaj kite si zvijajo skupaj (in einen Bund) in jih pokrijejo
s klobukom, ki je postrani postavljen na glavo. Klobuki so črni
ali zeleni in močno okrašeni z volnenimi ali svilenimi trakovi.
4 Mia Brejčeva:
Treba je priznati, da tak klobuk dobro pristoja dostojnemu
obrazu.
Poseben nakit Korošice je rdeča, tri prste široka preveza
(Binde). Narejena je iz belega turškega sukanca in stkana zelo
gosto po različnih vzorcih (Dessainen). Vse te preveze prihajajo
iz Kranjske, kjer se v masah izdelujejo. Te preveze se všijejo
med gornji in spodnji del srajce tako, da pridejo ravno okrog
ledij. Ravno te preveze so prav za prav vzrok, da Korošice ne
nosijo modrčkov. Životki (Leibeln) so namreč tako kratki, da
se vidi rdeča preveza med životkom in krilom. Dalje se Korošci
razlikujejo od Štajercev v tem, da nosijo zaponke na čevljih in
ne nosijo čevljev s trakovi (»Bundschuhe«), namesto telovnikov
imajo prave suknene vestije, ki so cesto pisane, tudi njihove
suknje so nekaj drugače prikrojene kakor na Štajerskem.
Hermannov popis koroških noš je zelo splošen in ne dela
razlik med nemškimi in slovenskimi. Ta popis velja le deloma
za nekatere slovenske noše na Koroškem. Prvi loči točno med
nemškimi in slovenskimi nošami Hacquet 1. 1791. v svoji knji«
gi Abbildung und Beschreibung der suedwest* und oestlichen
Wenden, lUyrer und Slaven. Ta popisuje ziljansko nošo XVIII.
stoletja takole:
Ziljanska noša (slike 1—8, kroji Tab. I—IV).
Noša tega naroda je precej originalna, včasih je bila pa še
bolj.
Moški nosi kratko* pristrižene lase. Na glavi ima visok,
koničast, zelen ali črn klobuk, mlajši sicer že redko nosijo tak*
šne, nego si pokrivajo glavo z zelo nizko štulo, iz klobučevine,
poleti pa iz slame. Okrog vratu nima Ziljan ničesar. Ima pa pri
srajci velik, naguban ovratnik ali »Kres« (»Pramesh). Na prsih
nosi rdeč vams (»Hlebz«) in zelene naramnice, oblači si kratek,
rjav jopič, pozimi pa ovčji kožuh (»Kosmata«). Hlače so poldol=
ge in široke, nogavice iz bele volne, obut je ali v škornje ali pa
v »opanke«. (Glej sliko L).
Žena (si. 2.), ima lase spletene v dolge kite, dekle ima kite
okrašene z rdečimi volnenimi ali svilenimi trakovi, padajo ji po
hrbtu. Glavo pokriva ženam široka, zadaj nekoliko navzdol
viseča avba, narejena iz dolgega kosa blaga in je zadaj zvezana
skupaj. Cesto je takšna avba okrašena še s črnim pasom, ki
pride nanjo počez. Na robu, ob čelu, ima avba široke čipke ali
Slovenske noše na Koroškem. 5
pa naguban kos platna, ki sega globoko v obraz. Okrog vratu no=
sijo žene niz pobarvanih steklenih koral, pod temi je širok,
drobno naguban ovratnik, ki pokriva velik del života in pobar«
vanega, ali vezenega ali s trakovi okrašenega všivka na prsih
(Brustlatz). Rokavi so široki in imajo manšete. Pozimi se nosi
večinoma še vrhnja rjava jopa. Kratko krilo je na pol ali čisto
volneno, robovi so obrobljeni z barvastim blagom, istotako je
obrobljen tudi kratki predpasnik. Krilo in predpasnik redko se«
gata dlje kakor do meč, ker je taka noša za ljudi, ki stanujejo
v hribih, potrebna. Nogavice so volnejie, po večini bele, manj«
krat barvane. Čevlji so zvezani s trakovi ali z jermeni. Okrog te«
lesa si žene opasujejo tako zvani »pas«, narejen je iz črnousnje«
nega jermena in okrašen z medenimi žebljički. Na koncu pasu
visi zaprt nož. Klobuk nosi slovenska žena izredno redkokdaj,
dasi so ji klobuki čedalje bolj všeč. Kljub temu pa jih nosijo
samo v dežju ali v veliki vročini. (Glej sliko 2.).
Hacquet še pristavlja, da se iz noše tega narodiča vidi. da
je odtod vzeta obleka harlekina in kolombine. Čeprav pa so
Ziljani precej brihtni ljudje, pa imenovana šaljivca vendarle ne
prihajata iz njihove dežele, nego z neke gorate nemške provin«
ce, ki ni daleč od Ziljanov.
Tako Hacquet o ziljskih nošah. Po njem je posnel svoj opis
tudi Breton. Ta je skoro dosledno prepisal Hacquet«a, posnel
nekaj dodatkov s Hacquetovih slik in par malenkosti še dodal.
Moške naramnice so po Bretonu zelene, hlebz rdeč, hlače segajo
samo do »polovice nog«. O ženskih avbah pravi, da se le malo
razlikujejo od onih, ki so jih pred leti nosile žene francoskih
rokodelcev. Ovratnik je po Bretonu muselinast, krilo rdeče, jo«
pica zelena in predpasnik moder. Tudi okrog komolcev je po
Bretonu široko gubanje. Breton trdi, da nosijo Slovenke klobuke
tudi za vrvco okrog komolca obešene. Pristavlja, da je Italijan«
sko gledališče vzelo obleke za harlekine in kolombine od ilirskih
kmetov, posebno od Ziljanov. Pravi, da je opisana noša podobna
oni komični, ki se je v starih časih nosila v slavnostnih sprevo«
dih. Tudi Breton ima v tekstu bakrorezne slike, upodablja pa
Ziljanko, precej podobno oni, ki jo je priložil Hacquet svoje«
mu delu.
Hacquetov popis je tudi še površen. Ne vemo, ali naj si pod
njegovim popisom vamsa (hlebz — lajblc?) mislimo telovnik ali
6 Mia Brejčeva:
le srajco, ali so hlače irhaste — skoro bi lahko po sliki sklepali
na to iz njih razporkov pod kolenom. Klobuk z visokim oglavjem
in širokimi kraji bo najbrže še preostanek iz časov italijansko vpli*
vanih baročnih klobukov (»Schlapphut«), ki pa se je torej že
tekom XVIII. stoletja zamenjal z avtohtonim koroškoalpskim
klobukom z nizkim oglavjem. Opanke bodo bržkone starejše
obuvalo, a tekom XVIII. stoletja torej so se že nosili tudi škor*
nji. O posameznostih suknje nam Hacquetov površni popis ne
poroča ničesar.
Ženska avba je bila bržkone neke vrste zavijača iz trikotne*
ga kosa platna, ki se je zadaj zavezala okrog kit, ki so padale po
hrbtu, kakor kaže tudi Hacquetova slika. Črni pas, ki »pride
nanjo počez«, je bil bržkone črna vezenina. Pod opisom onih ši*
rokih čipk ali nagubanega kosa platna, ki sega globoko doli na
obraz, si je nemara treba misliti značilni ziljski »pintelj« (glej
pozneje!). Da bi imeli rokavi jopice manšete, je pa skoro never*
jetno. Najbrže gre tu za ošpetelj, (»vajšpat«), ki gleda izpod
jopice. Bržkone je s krilom modere ali životek skupaj sešit. Pod
vezenim ali s trakovi okrašenim všivkom na prsih si predstav*
Ijamo morda ono »kranjsko« prevezo, o kateri govori Hermann
(glej spodaj!). Hacquetova slika kaže ženo v zelenem, rdeče
obrobljenem krilu, z rjavim životkom, v katerem je trikotast
razporek; skozi životek gleda ona »kranjska« preveza. Predpas*
nik je moder in rdeče obrobljen, klobuk ima žena z rdečim
trakom nataknjen na komolec. Klobuk ima široke kraje in raz*
meroma nizko oglavje.
Toliko o nošah Ziljanov v XVIII. stoletju. Treba bo še
mnogo slikovnega materiala in starih popisov, da bo slika noše
iz tega časa popolna.
V XIX. stoletju omenjajo koroške noše Illyrisches Blatt
(1. 1843.. str. 147), izdaja Oesterreichisch*Ungarische Monarchie
in Wort und Bild (Kaernten und Krain) 1890 von Rudolf Waizer
und Franc Francisci, dalje razni letniki Carinthiae, H. Morova
knjižica Das Gailthal i. dr. V novejšem času je pisal o tem
A. Sič (O slov. nar. nošah 1919. in Slov. nar. noše 1927.). Naj*
podrobnejši popis s pristnimi imeni vred pa je za ta članek
oskrbel župnik v Gorjah v Zilji, g. I. Katnik (naj mu bo izrečena
za to najtoplejša zahvala!). Če uporabimo ves ta material, je
ziljska noša v XIX. stoletju takšna:
Slovenske noše na Koroškem. 7
Dr. M. Wutte poroča v »Carinthia« I, 1927, 1—3, str. 69, da
je našel v koroškem deželnem arhivu (II, Fach 55, 1819) zapisek,
po katerem so se Ziljani leta 1819. pokazali cesarju Francu na
njegovem potu skozi Koroško v Italijo v takšni noši: z rdeče
obrobljenimi (eingefasst) nizkimi čevlji, svetlomodrimi nogavi«
cami, črnimi hlačami, rožasto ornamentiranih telovnikih, črnih
vozniških suknjah z belimi gumbi, zelenimi naramnicami, pisa«
nimi ovratnicami. Na glavi so imeli »Rundenhut« z zelenim
trakom okrog oglavja in belim bombažem pod trakom, okrog
trebuha pa so nosili rdeč pas »Thamis« (Damast).
(Primerjaj tudi po Hacquetu posnet popis iz 1. 1827., puhli«
ciran v »Carinthia« 1920/37!)
Nošo v letu 1844. je popisal cenilni komisar Petz (prim.
dr. Wuttejev članek »Kaerntner Trachten um 1844. »Carinthia«
1923/60) kot »čisto svojevrstno« takole:
Čisto svojevrstna pa je noša kmetov v srednji Zilj ski dotini
od Šmohorja do Podkloštra. Kmetje nosijo navadno spenzerje
iz sivega ali temnozelenega sukna, dolge telovnike s številnimi
velikimi, kovinskimi gumbi, črne kratke hlače, volnene noga«
vice in visoke do kolen segajoče čevlje. Kmetice si spletajo lase
v dve dolgi kiti, prepleteni s svilenim trakovjem, na koncu
imajo pentlje. Glavo jim pokriva ali nekaka avba, ki je zadaj
podobna vreči, ki vsebuje kiti, spredaj pa je obrobljena s širo«
kimi čipkami, globoko zgubana in tolika, da pokrije skoro pol
obraza. Ali pa se glava zavije v pisano perkalasto ruto tako, da
kiti molita na obeh straneh izpod rute. Gornji del života je
oblečen v svilen životek, ki je na prsih globoko izrezan. Čez
njega se zaveže svilena ali perkalasta pisana ruta in se zadaj
na hrbtu spodaj zaveže, spredaj pa pritrdi na ovratnik z iglo,
na kateri vise vsakovrstne malenkosti, nabrane v cvoto
(Quaste). Srajca z dolgimi rokavi je zadaj opremljena z dolgim,
prirezanim in nagubanim ovratnikom. Spodnje telo pokriva krilo
iz črešnjevordečega ali črnega domačega blaga, na drobno nagu«
bano in povsem okroglo, pa tako kratko, da komaj seže pod
koleno. Istotako dolgi kakor krila so tudi predpasniki, platneni
ali perkalasti. navadno modri. Ženske so opasane z usnjenim
pasom, vezenim s pavjimi tuljci. Spredaj visi od pasu še jermen,
na katerem visi majhen žepni nožič. Nogavice so dolge in bele,
8 Mia Brejčeva:
Čevlji izrezani. Pozimi nosijo Ziljanke ovčje kožuhe z belo
ustrojeno platjo na ven obrnjene.
Iz poznejših popisov, gori navedenih, izpopolnjenih s po-
datki g. Katnika, posnemamo, da je zadnji stadij razvoja ziljske
noše takle:
Moški nosijo »srešč« — srajco iz platna, ki ima okrog vratu
ovratnik »kolar«. Za kravato nosijo pod »kolarjem« pisano svi*
leno ovratno ruto, imenovano »pcanetelj«, ki je včasih franžast
in se spredaj zveze v vozel, imenovan »knof«.
Hlače so dokolenske irhaste, iz kože srne ali divje koze.
(Tab. I, si. 1.) Stranski šivi so s črno svilo izšivani in ornamen*
talno izkičeni (ausgesteppt). (Tab. I, si. 2, 3.) Konci hlačnic, ki
so spodaj opremljene z razporki, imajo po dva prišita, dolga
jermena, s katerima se hlače okrog kolena zavežejo. Spredaj
zgoraj imajo hlače veliko štirikotno krpo, ki se zapenja z dvema
ali tremi gumbi (navadno iz jelenove kosti), na vsaki strani te
krpe je všit spredaj po en žep. Tudi zadaj imajo hlače majhen
razporek z jermenoma, da se lahko zožijo ali razširijo. Ob stran-
skih šivih, ob kolenih spodaj in ob krpi ter pod njo so hlače
črno vezene in kažejo ornamente, kakor jih vidiš na naši tabli.
V prejšnjih časih so Ziljani navadno nosiU nizke čevlje
z zaponko in »masno« in bele nogavice iz volne. V drugi polo*
vici XVIII. stoletja nekako, kakor pravi že Hacquet, so začeli
dolgi škornji tekmovati z nogavicami. Ti škornji so bili v
XIX. stoletju tako dolgi, da so segali še nad kolena in se včasih
nad njimi na baročen način zavihavali nazaj. Bili so iz mehkega
usnja, poprej črno, v novejšem času rjavo udelanega. Od ne*
kako 1. 1875. dalje se nosijo škornji samo še na »žegen«.
»Bruštah« je bil ali iz žameta ali svile, udelan z rožicami,
ali pa iz kričeče rdečega sukna. (Tab. I, si. 4.) Čez vrsto spodnjih
gumbov je bil pritrjen črn ali rdeč trak, na katerem so bili pri*
siti veliki okrogli, srebrni ali cinkasti posrebreni gumbi tako, da
so se skoro drug drugega dotikali. Včasih je imel lajbeč tudi
samo te dekorativne gumbe, s katerimi se je zapenjal. Ti gumbi
so ali čisto kroglasti ali pa polkroglasti in jih je navadno od 12
do 16 na vsaki strani.
Lajbeč (jopič) (Tab. II. si. 1) je bil iz »mšestra«, žametu po*
dobnega blaga, ki so ga dobivali iz Italije. Imel je včasih stoječ,
navadno pa položen ovratnik. Bil je kratek, tako, da so bili rokavi
Slovenske noše na Koroškem.
daljši od njega. Obrobljen je bil z žametastimi trakovi in je bil
ali temnomoder ali temnozelen in imel na obeh straneh prsi priši«
to dekorativno vrsto ploskih, okroglih, posrebrenih gumbov. Tu«
di rokava sta imela cesto majhne razporke, ki so se zapenjali s po
dvema svetlima gumboma. Spredaj na bruštahu sta bila na vsaki
strani tudi po en žep, katerih robova sta bila tudi obrobljena
z žametom. Kroj je razviden iz naše slike. (Tab. II, si. 2, 3.)
Pod klobukom so nosili moški včasih svileno kapico s cofom,
ki se je ponekodi imenovala »žlajfica«, drugod »kapa« ali »smrt*
niča«. Počez okrog glave je bila raznobarvno progasta in se je
nosila pod klobukom s širokimi krajci pa nizkim oglavjem tako,
da je »cof« vis^^l izpod nje ob licu na rame. V novejših časih
jO se nosili tudi kosmati filcasti klobuki, okrašeni s šopki in
krivci od ruševca.
O kožuhih nimamo še točnih podatkov. Bržkone so bili
podobni gorenjskim in so imeli zadaj svileno vezeno ali z bar«
vastim usnjem aplicirano ornamentalno »rožo«.
Etnografski muzej v Ljubljani hrani tudi še star ziljski
plašč (ponekod na Koroškem so ga zvali »burmus«). To je velika,
modrosuknena suknja z dolgimi rokavi in ležečim ovratnikom.
Preko rame sega kratka pelerina, ki zakriva gornji del telesa in
roke, da je oblačilo podobno nekakšnemu haveloku. Tak podoben
plašč, dasi brez pelerine in rokavov, ima tudi ženin na Prinz«
hoferjevi sliki »Gailthal, Brautpaar« (si. 5) iz zbirke rajnke avstrij«
ske cesarice Elizabete (1. 1858.). Ženin ima na tej sliki pisano nošo
z visokimi, mehkimi škornji, irhovkami, rdečim bruštahom s sre«
brnimi kroglastimi gumbi, daljšim lajbčem, spodaj okroglo za«
kij učenim, dalje ima kolar in rdeč pcanetelj, na glavi pa navaden
klobuk srednješirokih krajev, s šopkom in krivcem. Pod njim
ima svileno kapo z velikim cofom, ki mu pada na desno ramo.
Vsak svat na ziljski svatbi je imel na gornjem robu klobuka
rdeč trak. Goldenstein ima na svoji sliki Ziljana v Slowiansczyzni
upodobljenega bržkone ziljskega plesnega mojstra (si. 3), zakaj
mož ima opisano nošo s širokokrajnim klobukom in visoko,
zgoraj razširjeno štulo, podobno biedermeierskim cilindrom
(meščanski vpliv), v levici pa sulici ali kiju podobno palico, v
prerezu štirioglato, končujočo se v razširjen bat s sulico. S to
palico v roki je mož nadziral plesni red pri ziljanskem »raju«
(podatek je v arhivih našel ravnatelj Nar. muzeja g. dr. Jos. Mal
10 Mia Brejčeva:
in ga bo objavil v 11. zvezku Zgodovine slov. naroda pod po=
glavjem »Iz družabnega življenja«)-
Toliko je bilo mogoče doslej zbrati podatkov o ziljanski
moški noši.
Ziljska ženska noša v XIX. stoletju je pa slednja: Srajca
se imenuje »vajšpat«, je bluzi podobna, bela, ima dolge rokave,
ki so v zgornjem delu, zlasti pod pazduho zelo široki in se proti
koncu roke zožujejo in končno stisnejo v manšete s čipkami
»špicami« ali »špiclni«. Tab. III, si. 1.) Na ramah zgoraj so močno
nabrani, imajo »bavde«, pod pazduho niso nabrani. Okrog vratu
je ovratnik »kolar« ali »kragnč«, ki sega na ramena, po tilniku
zadaj navzdol pa visi trikotast, kragnču prišit privesek »krežl«.
Tudi na prsih je vajšpat cesto gosto »nabavdan«. (Tab. III,
si. 3. 4.)
Spodnje krilo se imenuje »untrfat«. Je široko, belo, v nove j*
šem času poškrobano. Spodaj je obsežno 10 do 12 palic, okrog
pasu 3 palice. Spredaj je za ped širok pas, ki ni nabran v
»bavde«, ob straneh od srede je nabran, naj gosteje pa je nabran
zadaj. »Unterfat«, pravijo, se mora »svetiti«, to je, videti za prst
izpod krila.
Samo za na ples se obleče posebno spodnje krilo, precej
ozko, imenovano »raj ovc«.
V novejšem času nosijo Ziljanke pod rajovcem ali untrfa«
tom tudi spodnje hlače. Tudi te se morajo »svetiti«, to je, gle*
dati za prst široko izpod krila.
Krilu pravijo Ziljanke »ras«. (Tab. IV, si. 1.) Navadno je
iz listra, kateremu pravijo Ziljani »urlan«. Včasih je res tudi iz
domačega blaga. Spodaj ima ras približno osem centimetrov ši*
rok rob drugačne barve. Ras je na široko »plisiran«, »v rorče
djan«, kakor pravijo Ziljanke, je dolg kakih 65 cm in je črne,
vijolčaste, pa tudi modre (»brune«), rjave (»ruse«), »temnobru*
ne« barve. Široki obrobni pas spodaj je povsod zelen. K rasu
je prišit žametast »nidrc« ali »modrč«, ki je z rožicami pisan in
ima cesto vse robove obrobljene ali s temnim žametom ali pa
s temno svilo. (Tab. IV, si. 2, 3, 4.)
Nogavice so belovolnene, zelo gosto pletene in včasih
umetno »čopčaste«. Pravijo jim »štumfi«. So zelo debele, pa si
Ziljanke rade oblačijo po več parov nogavic, da so meča videti
debelejša.
Slovenske noše na Koroškem. \\
Nogavice ne sežejo visoko preko kolena, pod kolenom pa
se zavežejo z rdečimi, modrimi ali zelenimi »panteljni«, tako da
je spredaj večja »masna«, ki se navadno vidi izpod krila.
Čevlji so bili v prejšnjih časih nizki solni brez luknic za
trakove in brez počezne vezi. V XIX. stoletju (ali morda tudi
še v XVIII.?) pa so bili v navadi zelo visoki čevlji. (SI. 8.) Pri
teh so bili gornji deli, ali, kakor pravijo Ziljani, »obušje«, iz
črnega debelega sukna in so bili cesto črno ali belo ornamentalno
»naštepani«, zlasti okrog jamic za trakove, ki so bile medene.
Zadaj na hrbtu je imel čevelj všito tanko rdečo nit. Usnjeni so
bili le podplati s peto, kapice spredaj ter droben pas ob stopalu.
V najnovejšem času nosijo po mestnih prikrojene solne.
Čez prsi si je Ziljanka pripela »pcanetelj«, židasto in fran«
žasto ruto, karirasto ali sicer živo pisano. Pcanetelj je bil zvezan
čez prsi tako, da je visel en konec navzdol, nasprotni konec pa
se je v višini podpazduhe trikotasto pripognil, druga dva
konca sta se zvezala zadaj kakor predpasnik v vozel, ki je
prišel pod pas. Tako pokrije pcanetelj vse prsi in tvori s svojo
izredno živahno pisanostjo enega glavnih dekorativnih efektov
vse noše. Sredi pripognj enega trikota pcanetelj na se pripne
»medanca«, zlata ali srebrna broša (posebna vrsta medance je
takozvana srebrna »žvingla«, na kateri vise majhni kamenčki).
Ziljanke so nosile vrhu krila še »burtah«, predpasnik, zelo
nadrobno plisiran, se pravi, »v majhne rorče djan«, tri palce
širok, spodaj dva« do trikrat naguban. (Tab. IV, si. 5.) Pod tem
burtahom so nosile še drug, navadno klotast predpasnik s špiclni
spodaj, ki so kukali izpod burtaha. Burtah je križast, ali zeleno«
bel ali »brunobel« ali črnordeč in je iz voala ali »tibeta«.
Ženski ziljanski »pas« (si. 7) je širok, usnjen in omamen«
talno našivan ali nakovan. Če je nakovan, ima zabite drobne
koščke medi ali cinka, združene v razne figure, med katerimi
igra glavno vlogo rozeta. Včasih je s svilo vezen, nekateri so iz
z rdečim safijanom obrobljenega usnja in so bogato izšivani z
nitjo iz stebla tičjega (gosjega?) perja. Ornamentalne oblike so
rozete, rastlinski listi in spiralasto se prepletajoče robne vijače.
Na širšem koncu pasu je obroč, na katerem visi še majhen
košček pasu navzdol, ob njem so privezane v novem času modre,
rdeče, bele, zelene »žoje«, svileni trakovi, ki od pasu na desni
vise navzdol do konca rasa, kjer je poprej visel na jermenu nož.
12 Mia Brejčeva:
Baje nosijo dekleta, ko gredo v »prvo«, t. j. na ples pod lipo,
posebno našivan in izkičen pas, navaden pas iz usnja pa imajo
pri plesu na plesišču.
Na glavi nosijo Ziljanke svileno ruto, cesto franžasto in
močno pisano. Imenujejo jo »adrca«. Ta se zveze okrog las tako,
da je vozel zadaj za vratom skrit pod trikotastim koncem, ki
moli po hrbtu. (SI. 6.) Za praznične prilike nosijo dekleta »pintl«
iz belega, finega domačega platna s površino 30—40 cm.^ Temu
kosu je prišit še poškrobljen »krežl«. (Tab. III, si. 5.) Na obeh ne=
poškrobljenih koncih »pintlna« sta prišiti dve »žnurci«, ki se za*
daj zvežeta kakor ruta. Tako nastane nekakšna avbica (si. 5), ki
je le spredaj nagubana. Pod pintlnom nosijo še zadaj zvezano, pi*
sano svileno ruto, tako, da se na čelu nekoliko vidi izpod pintlna.
V najnovejšem času se pintl zelo redkokdaj nosi. Nevesta ima po*
leg pintlna in rute na glavi še klobuk, podoben moškemu »ziljske*
mu« klobuku, le da je malo manjši. V Osterr.*Ung. Monarchie i. W.
u. B. je pri opisu ziljanske ženske noše govor o ziljski »peči«,
ki spominja na Kranjice in pomeni belo, glavnikasto (»kamm*
artig«) nabrano čipkasto avbo, dalje se tam omenja svilena na*
glavna ruta. Pod pečo, ki je pravzaprav avba, je najbrže mišljen
pintl. Sič v svojih »O slovenskih narodnih nošah« (na str. 27)
kakor tudi v ponatisu iz 1. 1927. (str. 31) trdi, da si Ziljanka »pri
posebnih svečanostih dene na glavo belo pečo, t. j. posebne
vrste avbo, napravljeno iz širokih čipk in okrašeno z zlatim
brokatom, navadno pa nosi na glavi svilen robec«. Pintel ime*
nuje Sič, ki je uporabljal »razne opise noše Ziljank«, »črn, bar*
žunast trak«, »katerega pa žene ne smejo več nositi«. — V ko*
likor se je dalo s Koroškega doslej pozvedeti, so tam ženske
nosile v XVIII. stoletju zavijači podobno avbico s črnim for*
mom, kakor to popisuje Hacquet (glej gori!), v novejšem času
pa adro (svileno ruto) in pintel. Zgleda, da je pintel bil svečan
nakit deklet in nevest, zakaj na akvarelu iz zbirke cesarice Eli*
zabete, »Gailthal, Brautpaar«, ga nosi nevesta. Črni trak na čelu,
ki ga Sič imenuje pintel, bo bržkone p a n t e 1 in bo znak neomo*
ženih žensk. Panteljne iz črnega baržuna so nosile pod »apta*
hom« tudi bohinjske deklice in bo nemara v sorodu z belokranj*
sko »parto«, le da se je tamkaj razlikovala parta deklet in omo*
ženih žen po širokosti. O pinteljnih z brokatnim okrasjem se
ni dalo iz novejših časov nič več poizvedeti.
Slovenske noše na Koroškem. 13
Dr. M. Potočnik (Vojvodina Koroška, 1909, str. 156) piše,
da se Ziljanka v kratkem oblačilu zove Slovenka, ona v dolgi
Janki ali cikli pa Nemka (janka in cikla sta vzhodnokoroška
naziva). Pravi, da mladenke skrbno pripravljajo svojo obleko za
žegen: likajo ras in drugo perilo in napravljajo kakor pri har«
moniki lepe »bavde«, pripravljajo svilene robce in »pcaneteljne«,
ki jih bodo pokrile k maši in potem k prvem plesu, obšivajo
čevlje in privežejo k pasu belomodrordeče trakove. O nevestini
noši pravi Potočnik, da nosi nevesta nad svilnatim pcanetelj nom
še pintelj in klobuk, ki je ovit s surovo svilo v narodnih barvah
in tako figurira kot nevestin venec. V lase je imela nevesta
unešene raznobarvne trakove in po hrbtu spuščene, imela je
dragocen pas in predpasnik iz domačega platna, obrobljen z
raznobarvno svilo.
Toliko o ziljski noši, ki je, kakor priznava posredno že
Hacquet, za njim pa tudi Nemca Waizer in Francisci (0.«Ung.
Mon. i. W. u. B.), najoriginalnejša v vsej Koroški.
Ostale koroške noše med Slovenci so manj originalne in bolj
nemškoalpsko vplivane. Seveda je moška noša po vsej slovenski
Koroški skoro povsod enaka, vendar pa se ziljska ženska noša
močno loči od ostalih. Ostale noše so manj izrazite in tvorijo
le neznatne variante enega samega tipa.
2. Mežiška noša.
Ta je našla svojega monografa, dr. F. Kotnika v »Našem
Domu« (Maribor 1926, str. 72—76), po katerem posnemam za
mežiško moško nošo to^le:
V starih časih so nosili moški dolge lase do ramen, o Veliki
noči so jih prirezali.
Hlače so bile irhaste dokolenske, imele so »leso« na tri
gumbe, spodaj ob robu hlačnic pa črne trakove, s katerimi so
se zavezovale. Na desni hlačnici zgoraj je bil ozek žep (devžek),
kjer je tičala usnjata nožnica za nož in vilice. Nekateri so^ nosili
hlače tudi iz domačega sukna (lodna), ki so bile nekoč tudi
kratke.
Nogavice so bile bele volnene, premožnejši so nosili tudi
zelene.
Čevlji so bili nizki, ki so imeli spredaj jermene, pozimi pa
visoki. Škornje so nosili samo duhovniki. Cokle z javorovim
14 Mia Brejčeva:
stopalom so imele zadaj brezove zapetnike, zgoraj pa je bila
lesena pletenina z mecesnovim trakom.
Srajca je bila hodna ali iz tankega domačega prta. Imela je
velik ovratnik. V rabi je bil tudi »kranjski prt«.
Klobuk je bil iz ovčje volne, imel nizko, široko oglavnico
in široko streho. Bil je črn.
Telovnik (lajbič) je bil črn, bogatejši so nosiU svilenega
s srebrnimi gumbi. Okoli vratu je bila zavezana svilena rožnata
ruta.
Jopič je bil iz kupljenega lodna črne barve, revnejši so nosili
sivkastega iz domačega sukna (lodna).
Plašč, zvan »burmus«, je bilo dragoceno oblačilo (do 35 gld.).
Po obliki je bil podoben haveloku. Burmus je bilo svatovsko
oblačilo, ki ga je moral nositi vsak moški svat pozimi in poleti.
Pozimi so moški nosili tudi dolge ovčje kožuhe. Volna je
bila obrnjena naznotraj, koža ven. Na hrbtu je imel kožuh lepe
rože ali pa kak verski motiv, n. pr. ime IHS. Vozniki so poleti
nosili modre plašče, ki so bili podobni srajcam in so segali čez
kolena.
Poleti so nosili moški za deloven dan kratke platnene hlače,
hodno srajco, naramnice in klobuk.
Dve vrsti domačega blaga: resovina, katero stke tkalec iz
hodnika in volne, bukovina ali domači loden za hlače, jopiče in
telovnike iz same volne.
Ta moška noša je izginila okrog leta 1860.
Ženska mežiška noša se je hitreje izpreminjala od moške.
Krilo »Janka« je bilo iz domačega platna in modro pobar*
vano z belimi rožami. Janke se je držal modre, imenovan
»niederc« iz istega blaga. Bogatejše kmetice so nosile rjavo kup=
Ijeno blago, ki je prelivalo barve; v blago je bila vtkana svila.
Srajca se imenuje »rokavci«, segala je do laktov in je bila
okrog vratu in na laktih nabrana. Revne so nosile »štrajhaste
Janke« iz domačega platna, v katero je tkalec vtkal modre in
druge barvne vrste.
Jopa je bila zgoraj košata, spodaj manj, zadaj nabrana in
kratka, podobna torej špenzarju.
Predpasniki so bili ozki, narejeni iz hodnega prta, različne
barve, pozneje iz tiskanine (druka), premožne pa so nosile svil*
natega.
Slovenske noše na Koroškem. 15
Čevlji so bili nizki, poleti so Mežičanke nosile tudi »solne«.
Pas je nosila okrog leta 1810. vsaka gospodinja. Bil je kovan,
na katerem je visela verižica, na njej pa nož. Pozneje so nosile
verižice z nožem le še doma pri delu. Nemški narodopisci sma«
trajo slednje za slovensko posebnost.
Zimski kožuh je bil iz ovčjega usnja, na hrbtu je imel orna«
ment iz cvetja.
Pokrivalo so tvorile avbe ali pa »bele adrce«. Mežiška avba
ali »koroška avba« (koroška kapa, črna kapa) (si. 9) pokriva
samo zadnjo polovico glave in ima zadaj po dva črna molre^tra«
kova, ki se zavežeta v lepo pentljo. Prevlečena je s črno, stis*
njeno svilo, zaglavje pa s črnim baržunom, na katerem so z zla«
tom uvezeni različni geometrični in cvetljični motivi, »zadnjek«.
Dekliške avbe (nevestine) imajo tudi raznobarvne stilizirane
cvetljice in zelene liste. Avbe so navadno zarobljene z zlato ve«
ženino.
Bele adrce so se nosile in zavezale na razne načine, zadnji
ogel je padal po hrbtu. Obrobljene so bile s čipkami (slovenske«
in »nemške« špice).
Ženski klobuk je bil iz zajčje volne, imel je zadaj dva črna
trakova kakor avba. ali pa je bil brez njih. Ovijala ga je debela
črna svilnata vrvca, pozneje svilnat trak. Izpočetka so ga Meži«
čanke nosile brez rute, pozneje pa nad ruto bodisi pozimi aU
poleti. To nošo so sprejele cd nemških sosed v Labudski dolini in
ob Glini, kjer je bil tak klobuk znan kot »šentviški klobuk«. Ta
noša se je raztezala med Slovenkami tudi po koroški in celovški
okolici.
Precej podobno nošo so nosili tudi Štajerci na Pohorju, v
Solčavi in Savinjski dolini.
3. Rožanska noša.
Moška (po dr. M. Potočniku, glej zgoraj!):
Irhaste hlače, kratek »jopič«, širok klobuk, rdeč svilen telov«
nik s srebrnimi gumbi, modre nogavice, nizki čevlji.
Ženska (si. 9 a), b), c): Kapa, okrašena z žojami in zlatim
brokatom (Tab. VI, si. 3, 4, 5), črna suknena »jopica« do pasu,
precej košata »janka«, bele, lepo pletene nogavice, s suknom
obšiti, nizki čevlji z »masno« in zaponko. Poleti namesto jope
sama janka z »rokavci«. (Tab. VI, si. 1, 2.) Tudi lepi pasovi
so bili nekdaj v navadi.
16 - Mia Brejčeva:
A. Sič popisuje v Slov. nar. nošah (1927.) str. 32 in 33 moško
nošo: klobuk črn, z dvojnimi krivci, pod njimi kapa. Srajca ima
položen ovratnik, okrog vratu pisana ruta, zavezana pod vratom
v vozel. Konca rute sta na ramah potegnjena izpod žametastega
telovnika. Suknjič je temen in kratek. Hlače so kratke in irha*
ste. Ženska noša: Lase na prečo počesani, kite zavite v svitek
in pripete z glavnikom. Čez teme nosijo črn baržunast trak.
Pokrite so s črno avbo, ki ima zadaj našit z zlatom vezen »zad*
njek«. Srajca bela, poleti s kratkimi, pozimi z dolgimi rokavi.
Pod vratom je zapeta z gumbom, rokavi so na rami nabrani, za
pestnikom so prišite čipke. Čez prsa nosijo svileno rožasto ruto,
modre se drži krila, krilo (janka) je iz navadnega raznobarvnega
blaga, tudi svileno. (Tab. V, si. 1.) Predpasnik črn svilen, obrob*
Ijen s čipkami (vogali ponekod okroglo obrezani). (Tab. V, si. 2.)
Zadaj pentlja z dolgimi trakovi. Nogavice bele, nosijo solne,
tudi visoke čevlje. Pozimi nosijo še črne »jope«, katerih rokavi
so v sredi nad komolcem zadrgnjeni z gubami (nabavdani).
Ta noša, pravi Sič, se nosi okoli Bač in Roža.
4. Podjunska noša.
Srajce (»kikl«) so nosili moški iz domačega platna. Imeli
so položen ovratnik, imenovan »kolir«, okrog vratu pa zavezane
svilene ovratnice, imenovane »ošpinteljne« (Halsbinde), ki so se
spredaj zavezovale v vozel. Na ramah gleda ta ošpintelj izpod
»lajbča«.
Hlače so bile dokolenske, irhaste, odpirale so se spredaj
s štirikotno krpo »na polkence«. Spodaj sta bili hlačnici razprti
in opremljeni z jermenastimi »panteljni«, s katerimi so se zave*
zovale hlače okrog podkolen. Skoro gotovo so bile tudi ornamen*
tirane s črno svilo.
Nogavice so bile pri nizkih čevljih rdeče ali modrovolnene;
cesto so se nosili, zlasti v zadnjem času tudi izšivani na levi in
desni, ne na zadnji strani, škornji. Pri kratkih škomjih se je med
hlačami in gornjim robom škornja videl kos beloplatnenih spod*
njih hlač na kolenu.
Lajbeč je bil spredaj žametast, redkeje svilen, navadno vde*
lan z rožicami, tupatam pa tudi ves kričečerdeč. Imel je ali sre*
brne kroglaste ali polkroglaste gumbe ali pa gumbe iz jelenove
Slovenske noše na Koroškem. 17
kosti. Verige za uro so bile zelo velike, srebrne, obeski so bili
križniki (tolarji) ali ključi.
Jopič (jopeč, jopč) je bil zelo kratek, je imel ležeč ovratnik,
vsi robovi so bili obšiti s črnim žametastim panteljnom ali »žnu«
rami«, isto tako robovi žepov. Bil je iz domače rjave raševine,
nedeljski pa iz žametu podobnega blaga in je bil najčešče tenrno«
moder ali črn.
Iz žepa je visel rdeč in velik »fcanetelj« (včasih tudi navadna
ženska »odra« ali »odrica«), v drugem žepu je bila »fajfa«, katere
»rorč« je gledal iz žepa. »Mehir« za tobak, »tabakpajtl« je bil
spravljen zadaj pod supnjo, da je njegov »mušl«, cof gledal včasih
izpod suknje. Svinjski mehir j i so bili obšiti z rdečim trakom.
Pod klobukom so imeli moški v podjunski dolini svileno ali
pavolasto čepico, imenovano »smrtnico«, ki je bila dvojna, zno«
traj rdeča, zunaj temna, z dolgim cofom, »mušlnom«. Nekateri
te smrtnice v hiši niso zlepa sneli z glave. Klobuk je imel v no«
vejših časih kratke in ozke krajce z oglavjem, podobnim onemu
polcilindra, dasi ni bil previsok. Okrog klobuka je bila »žnura«
z dvema čopoma, »mušlnoma«, ali pa širok trak, imenovan
»obvada«. Poleti so imeli moški v Podjuni pod klobukom zeleno
žametno polkroglasto čepico, zvano »kapica«.
Sva tj e (»ovsetarji«) so imeli seboj »ovsetarsko palico« iz
pušpana (Fischbein), spodaj okovano, na vrhu je imela bunkasto
glavo, pod njo je bila luknja s trakom: belega je imel ženin,
rdečega ovsetarji.
Za moško nošo v Podjunski dolini mi je dal podatke gosp.
stud. techn. Joško Trampuš iz Pliberka. Žensko nošo je pa opi«
sala gdčna. Malči Mlinar jeva iz Pliberka. Obema topla hvala!
Ženska noša v Podjuni je zelo podobna rožanski in mežiški
ter bližnjim nošam v zahodni Štajerski.
»Avba« je iz črne svile, ima znotraj »futer« iz barhenta ali
platna aH navadnega blaga, zunaj je prešita s črno svilo in nago«
sto črno prešivana, kar je videti znotraj na »futru«. Zadaj ima
ornament s polkrožno zaključenim ali rahlo priostrenim vrhom.
Ta ornament je zlat (»porta«) in se nahaja na kosu iz violetnega
ali vinskordečega žameta. Glavni del so geometrični motivi
ali navadne rozete, ki ne pomenijo ne nageljna, ne planinke.
Nekateri ornamenti so tudi vezani iz črnih, steklenih korald,
tem koraldam pravijo »gralce«. Zadaj drži avbico skupaj elastičen
18 Mia Brejčeva:
trak, na katerem visita dva 8 do 10 cm široka črna trakova, dolga
do rSO cm in nazobčana. Avba pokrije samo zadnji del glave,
tako da so spredaj vidni lasje, nekdaj počesani na osrednjo
prečo. Trakova se potegneta naprej in ovijeta ob robu avbe
okrog glave, potem se zadaj spneta s »haftelnom« in se zavežeta
v zatilniku v široko pentljo, imenovano »mušla«. Druga vrsta
ima že kar narejeno mušio zadaj, ki je kar pripeta. Trakovi
so iz črne svile, se imenujejo »panteljni« in so moirirani z roža*
mi. Pod trakovi je bil še barvast trak »rumejak«, ki je za prst
daleč gledal izpod črnih trakov.
Srajca, »rokavi«, je iz finega, drobno tkanega domačega platna
ali iz sifona. Podobna je gorenjski. Na rami in spredaj pod vra*
tom so »favdi«, ovratnik je nizek, včasih obrobljen s čipkami.
Rokavi so na ramah ozki, ob komolcu se znatno razširijo, ob
zapestju pa zopet zožijo. To so nedeljski »rokavi«, za vsak dan
nosijo »prtene rokave« s kratkimi rokavi. Za pestjo so imeli
manšeti redkokdaj čipke. Srajca je kakor gorenjski ošpetelj zelo
kratka, sega komaj nekaj cm pod pas.
Krilo, imenovano »jonka« je skupaj sešito z modrcem, ime*
novanim »njedrc«. Dolgo je do členkov, je volneno ali listrasto
ali iz izpreminjajoče se svile temnolivnozelene, črne, (kašmir)
ali vinskordeče barve. Spodaj ima kakih 20 cm od tal prišit širok
črn žametast rob. Mesto žameta se za rob porabljajo včasih črne
čipke. Krilo je okrog in okrog nabrano v 1 cm globoke bavde,
samo spredaj na sredi je puščen kakih 20 cm širok pas brez
bavdov. Njedrc je včasih iz istega, včasih iz drugačnega blaga
kakor jonka, je spredaj pri vratu nepregloboko, okroglo izrezan,,
da se vidi ovratnik s par bavdi na prsih. Zadaj je manj izrezan.
»Odrca«, svilena ruta, rožasta, karirana, franžasta, se zgane
v dva trikota po diagonali, položi okrog vratu na ramena in se
spredaj pripne s »špernodlni«. »Devovniške« odrce so velike in se
počez zavežejo čez prsi, zadaj na hrbtu pa se zadnja konca zave*
žeta v vozel.
»Štumfi« so pavolnati, beli, brez »bucljev« kakor ziljski,
so pa umetno pleteni v geometrične in rastlinske ornamente s
tem, da se plete nogavica redkeje ali gosteje v razne kombinirane
»muštre«. Nogavice so privezane s »podvezo«, ki je tkana iz
lanu.
Slovenske noše na Koroškem. 19
Čevlji SO raznih vrst, kakor navadni črevlji, solni, punčuhi
in visoki čevlji (nižji od ziljskih). Bili so kombinirani (visoki) s
črnim suknom in usnjem.
Spodnje krilo se je imenovalo »spodnca« ali »spodja jonka«.
Bilo je iz belega platna ali iz sifona, spodaj zelo široko in s
čipkami obrobljeno. Včasih so nosile ženske v Podjunski dolini
kar po tri ali štiri »spodnce«, da so bile bolj košate.
V delavnik so si ženske pokrivale glavo z navadnimi belimi
odrcami, imenovane »mojcke«, ki se zadaj zavežejo.
Pozimi so ženske nosile velike ovratne rute iz volne s fran«
žami, imenovane »umentuh« (Umhaentuch) in pa »jope«, čez
pas ozke, na ramah široke in »nafavdane«, dopasne jopice.
5. Glinška noša (si. 10).
Glinška ali celovška noša, pravi dr. M. Potočnik, (glej zgo*
raj!), se je nosila po odpravi stare noše med leti 1865. in 1885,
Danes (t. j. 1. 1909.!), pravi Potočnik, da je še običajna med Trgom,
Št. Vidom in Celovcem v mešanih, oziroma pravkar ponemčenih
krajih. 2ene so nosile majhen klobuček, okrašen z žojami,
katerih dve sta segali po hrbtu do pasu. Janka je bila nekoliko
daljša, okrašena s »kreželjnom«, cesto z dvema ali tremi kre«
željni. Namesto jope so žene nosile »šlabanko«, ki je bila do
pasu ozka kakor jopa. Pod pasom pa se je razširila in je segala
še nekaj cm nižje. Podobna je bila današnjim mestnim »jaknom«.
Okrog vratu so žene nosile lepe svilnate ali franžaste robce,
ki so jih zvali »tibetaste facneteljne« ali pa »trstinarce«, ker so
jih dobivali iz Trsta. Namesto poprej običajnih belih kožuhov je
stopila v tej dobi velika ruta ali »hentuh«, ki je še danes v
navadi.
Tako Potočnik. Iz zbirke cesarice Elizabete poznamo akvarel
z napisom »Glanthal«. Na tem je upodobljen moški v širokih,
sivih, dotalnih hlačah, v temnozelenem suknjiču s položenim ovrat«
nikom, sicer čisto podoben mestnim suknjičem, le da ima na
koncu rokavov nazaj zasukane manšete iz svetlejšega zelenega
blaga, s temnejšim obrobljenega. Telovnik je svetlorjav in kva«
dratasto kariran, bržkone iz svile, ovratnik je položen, pod njem
je temnordeča pentlja. Klobuk je zelen, bržkone žametast in ima
precej široke kraje, na oglavju pa visok svilenozelen trak. Žena
ima silno široko, svetlomodro krilo in črn, svilen predpasnik.
20 Mia Brejčeva:
Zgoraj ima oblečen spenzar iz rjave svile, ki ima čez prsi šivan
po en vertikalen črn trak v okras. Spenzar je v pasu zelo stisnjen,
rokave pa ima lijasto razširjene. Okrog vratu je viden izpod
spenzarja droben pas bržkone svilnate, pisane rute. Lase ima
spletene žena v »fige«, na glavi ima širokokrajen črn klobuk
s skoro ravnimi krajci in precej nizkim, polkroglastim oglav«
jem.
6. Labudska noša (si. 11).
Popisa ni bilo dobiti doslej nobenega. V Labudski dolini pa
še žive mnogi Slovenci, dasiravno je bila svoje čase čisto slo*
venska. V zbirki cesarice Elizabete se nahaja tudi labudska noša
v akvarelu.
Moški ima črne irhaste hlače, zavezane pod kolenom s tra*
kovi, potem svetlomodre nogavice, polvisoke čevlje. Telovnik je
črnožametast z gosto vrsto drobnih srebrnih, kroglastih gumbov
ob odprtini na prsih. Viden je položen ovratnik in pod njim
rdeča rutica. Suknjič je teman in podoben mestnemu. Klobuk
je širokokrajen, krajci so rahlo zavihani s skoro povsem okrog*
lim nizkim oglavjem, ki se na vrhu krožnikasto poglablja, okrog
njega je ozka »žnora«. Žena ima zelo široko, svetlordeče krilo,
z zelenimi vodoravnimi progami, dalje svetlomoder predpasnik
brez obrok in čipk, potem teman spenzar, ob pasu zelo stisnjen
s širokim, položenim ovratnikom, izpod katerega gleda rdeče
pisana ovratna rutica. Na glavi ima ogromen klobuk skoro popol«
noma ploščate oblike, da se oglavje komaj loči. Bržkone gre za
slamnik.
7. Borovcijska noša (si. 12).
Poseben popis mi ni znan. V zbirki cesarice Elizabete pa
se je nahajal akvarel »Ferlach«, na katerem je upodobljen moški
v visokih, mehkih škornjih, ki segajo še čez koleno, vidne so
irhovke in bržkone vzorčast, žametast telovnik z vrsto debelih
srebrnih, kroglastih gumbov. Pod vratom je vidna pod belim,
položenim ovratnikom majhna rdeča rutica. Suknjič je podoben
mestnemu in je videti temnorjav. Pod klobukom ima Borovelj*
čan svileno kapo, ki s čopom pada na desno ramo. Klobuk ima
ozke kraje in široko, srednje visoko, okroglo oglavje. Ženska noša
ima široko, rjavo, okroglo vzorčasto krilo, črn, spodaj z volanom
opremljen zelo kratek predpasnik. Modre je iz rdečkastega blaga.
Slovenske noše na Koroškem. 21
srajca ima zelo široke rokave, ki segajo nekaj čez komolec in
imajo na koncu čipke, okrog vratu je položena bela svilnata ruta
z rožami v rdečem in zelenem, pas je zelo stisnjen, od njega visi
navzdol po predpasniku cizeliran sklepanec. Poleg sklepanca je
od pasu še drobna verižica, na koncu katere visi nož. Na glavi
ima Boroveljčanka, kakor je težje ločiti s slike, ki kaže ženo v
skoro frontalnem obratu, okroglo avbico, ki je videti zlata, zadaj
ima kratko, svetlomodro pentljo. Mogoče gre tudi za zlatobrokat«
no avbico, kakršnih ima nekaj etnografski muzej v Ljubljani
iz Koroške? Lasje so gladko počesani spredaj na prečo, kite so
ovite nadrobno okrog glave.
8. Noša na Jezerskem (si. 13).
Tudi ta noša še ni nikjer posebej popisana, kolikor mi je do
danes znano. Nekaj podatkov o ženski noši na Jezerskem pa
nam zopet daje akvarel iz zbirke cesarice Elizabete z napisom
(»Seeland«).
Ta ženska noša (škoda, da na sliki ni upodobljen tudi moški)
je povsem podobna gorenjski, kakor se Jezerčani sami radi šte«
jejo h »kranjcem« in ne h »koroščem«.
Ženi, upodobljeni sedeči na tem akvarelu, imata zelo široki,
bržkone svileni krili rdečkastorjavkaste barve. H krilom sta pri«
sita modrca iste barve. Obe nosita črne, bržkone svilnate, pred«
pašnike in imata ošpeteljne s silno širokimi rokavi in ozkimi za«
pestnimi manšetami, obšitimi z belimi čipkami. Okrog ramen
in čez prsi je položena pisana Hlasta, franžasta ruta, kakršna (v
barvi) je na Gorenjskem običajna. Na glavi nosita pokrivalo, ki
ga ostali Korošci ne poznajo, pač pa veže Jezerčanke z Gorenj«
kami. To je bela peča, zavezana okrog glave na gorenjski način,
pa s počez položenim petelinčkom, ki je lepo razčesan. Zadaj
pada konec peče po hrbtu daleč navzdol in je videti bogato belo
vezen.
Toliko se je dalo zaenkrat zbrati podatkov o slovenskih
nošah na Koroškem.
Ločimo v glavnem najbolj originalno ziljsko nošo in pa
vzhodnje koroške variante, ki se med seboj le nebistveno razli«
kujejo in ki posegajo tudi še na zahod Štajerske (Pohorje). Vse
te noše so členi velike družine srednjeevropsko«alpskih noš. Irha«
ste hlače, telovniki z blestečimi gumbi, črnosvilena avbica z zla«
22 Mia Brejčeva:
tim našivkom zadaj, črne in zelene barve so skupne vsem, slo*
venskim in nemškim alpskim nošam. Še posebno velja to za
moško nošo, ki se v bistvu malo loči v različnih pokrajinah. Oris
ginalna pa je zlasti ziljanska ženska noša, ki med nemškimi nima
podobnosti in dokazuje, da se je slovenski živelj v Zilji najbolj
trdno držal stare slovenske tradicije, (podobno tudi glede hiš,
običajev itd.). Nekateri opazujejo »slovansko« značilnost v nošah
v gubanju in v ljubezni do beline.
V stilnem oziru kažejo alpske noše koncem razvoja na eni
strani zelo napredno, evropskemu zapadu XIX. stol. prikrojeno
značajnost (primeri kopico srednjeveških elementov v slovenski
vzhodnjaški noši!), nagnenje k »naturalizmu«, ki se kaže v tem,
da je noša komodna lupina telesu, brez vseh fantastičnih elemen*
tov, na drugi strani pa je v teh izredno pisanih pestrobarvnih
nošah, kratkih krilih, itd. čutiti oni značilni alpsko^čutni element,
ki polje tudi v dekorativnosti hiše, v ljubezni za barvno slikar*
stvo, in v glasbi v ljubezni za velik ambitus in močan harmonični
razmah melodij, v tekstih ljudskih pesmi pa v onem nagnenju k
erotiki, cesto zelo seksualno pobarvani.
Tako nam tudi slovenske alpske noše kažejo one značilnosti
stila in psihologije, kakor jih je mogoče slediti v ostalih etnograf*
skih smereh pri alpskem Slovencu.
Résumé. Les costumes nationaux Slovenes en Carinthie.
L'ensemble des costumes des Slovenes en Carinthie, qui,
serrés entre l'élément allemand et l'élément italien, sont les plus
occidentaux des Yougoslaves, n'a pas encore été décrit. Cet article
essaie de recueillir les principaux matériaux épars en diverses
publications. A ces matériaux, l'auteur ajoute les résultats de
ses dernieres recherches personnelles; en outre, il essaie de recon*
struire le développement historique de ces costumes et de les
définir du point de vue ethnographique.
Les costumes du nord^ouest du territoire slovene sont plus
on moins de caractere alpestre et possedent plus de traits com=
muns avec les costumes allemands des Alpes qui les antres costu*
mes Slovenes; cependant, ils en different en plusieurs points et
représentent ainsi, dans le grand groupe des costumes alpestres,
tout*de=meme une variante originale.
Slovenske noše na Koroškem. ?3
La description la plus ancienne du costume du paysan slovene
de Carinthie est celle qui décrit le costume du duc, installé au
13e siecle dans la plaine de Gospa sveta. Nons y reconnaissons
le costume de paysan, pendant le haut moyen=âge, sons direction
franque, généralement en usage dans l'Europe centrale. Nous
n'avons pas d'antres discriptions jusqu'a la moitié du 18e siecle;
et alors nous rencontrons déja des différences locales. Les de*
scriptions sont faites: par Hermann, en 1781 (Reisen durch
Oesterreich, Steyermark, Kaernten, Krain im J. 1780), par B. Hac=
quet, en 1791 (Abbildung u. Beschreibung der suedwestî u. oestli«
chen Wenden, lUyrer u. Slaven), et par Breton (d'apres Hacquet);
du début du 19e siecle, nous avons des descriptions des années
1819, 1827, 1843, 1844, 1890, etc. Il y a aussi des peintures, dans
les Slowiansczyzna de Korytko (1838) et dans la collection d'aqua=
relies de l'impératrice autrichienne Elisabeth (1858), qui contrit
huer considérablement a la connaissance de ces costumes.
Au sommet de leur développement, a la fin du 18e et au
début du 19e siecle, les costumes slovenes de Carinthie montrent
les variantes locales suivantes: celle de la Zilja (f. 1—8, c. I—IV),
entre toutes la plus originale, et celles de Rož=Mežica (f. 9, c.
V—VI), de Glina (f. 10), de Labud (f. 11), de Podjuna, de Jezer=
sko (f. 13) et de Borovlje (f. 12). En général, nous distinguons le
costume occidental de la Zilja des costumes orientaux, qui diffe«
rent moins entre eux et se trouvent encore en Styrie occidentale
(Pohorje). Chez les hommes, sont caractéristiques, pour les costu=
mes alpestres les culottes de cuir blanc (f. 3, c. I), les gilets de
velours ou d'écarlate, avec de grands boutons étincelants (c. II,
f. 3, 5, 11, 12); chez les femmes, principalement les coiffes de soie
noire (f. 9, c. VI), avec la bordure d'or en arriere. Par ces qualitis,
les costumes carinthiens ne se distinguent pas beaucoup des
costumes allemands des Alpes; le cotume masculin, spécialement,
est presque partout le meme. Les couleurs sonebres et vertes
sont égalment communes aux Allemands et aux Slovenes des
Alpes; mais il y a auosi des différences considérables, surtout
ches les costumes féminins, qui sont plus ornés que les costumes
masculins et peut-etre plus expressifs. Une particularité slave
représente probablament l'amour de la couleur blanche et de la
plissure fine du linge et des jupes (c. III—V, f. 2, 4, 5, 6), qui est
spécialement caractéristique pour les costumes slaves. Mais il est
24 Mia Brejčeva:
certain que spécialement le costume féminin de la Zilja, par ses
couleurs, est extraordinairement pittoresque et que, par cette
qualité, il se distingue fortement des costumes allemands carin*
thiens qui l'entourent; il s'en distingue également par la jupe
courte et finement plissée, par les souliers (f. 8) et par la ceinture
(f. 7) omés de borderies, par l'amour des rubans de couleurs, par
la chemise extraordinairement plissée, par le fichu de soie multi*
colore qui couvre la poitrine au lieu de la chemisette (f. 3, 5, 6),
par la coiffe principale, appelée »pintelj«, (f. 4, 5), etc. Quelques
costumes ont été en usage dans les environs de Glina (f. 10), de
Labud (f. 11), et de Borovlje (f. 12), au milieu du 19e siecle, chez
Slovens et chez Allemands; les costumes nationanz allemands,
avec leurs particularités, out depuis longtemps disparu, tandis
que les Slovenes portent leurs costumes parfois encore aujourd'
hui aux jours de grande fete.
Les costumes alpestres slovens montrent en comparaison
avec les costumes slovenes orientaux, une tendance au naturalisme:
le costume est conçu comme vetement commode, du corps, sans
aucun élément fantastique. Le naturalisme apparaît encore dans
l'omamentation tres sensible que montrent également: les mai*
sons, avec leurs couloirs pittoresques et avec l'amour de l'orne*
ment en peintures de couleurs; la musique, avec la tendance a
l'harmonie; la poésie, avec la tendance a l'élément erotique.
SI. 1.
SI. 2.
SI. 3.
SI. 4.
SI. 1. Ziljska moška noša (Hacquet 1.1791.) - SI. 2. Ziljska ženska noša (Hacquet
1. 1791.) - SI. 3. Ziljan (Goldenstein 1.1838.) - SI. 4. Ziljanka (Goldenstein 1.1838.)
SI. 5.
SI. 6.
SI. 7.
SI. 8.
SI. 5. Ziljanski ženin in nevesta (Prinzhofer). SI. 6. Ziljanska noša (Prinzhofer).
SI. 7. Ziljanski ženski pas. SI. 8. Ziljanski ženski čevlji.
a)
b)
c)  ¦
d)
SI. 9. Sedanja rožanska in ziljanska noša.
a) Kapa. h), c) Rožanska noša spredaj in zadaj, d) Sedanja ziljanska noša.
SI. 10.
SI. 11.
SI. 12.
SI. 13.
SI. 10. GHnška noša (Prinzhofer). SI. 11. Labudska noša (Prinzhofer). SI. 12. Boro-
veljska noša (Prinzhofer). SI. 13. Noša na Jezerskem (Prinzhofer).
Tab. I. Ziljska moška noša.
1 Hlače. 2, 3 Vezeninski ornament na hlačah. 4 ..Bruštah". 5 Kroji hlač. 6. Kroji
„bruštaha". (Merilo 1 : 16)
Tab. II. Ziljska moška noša,
JI ..Lajbeč". 2 Kroji „Iajbča". 3 Ornament na ovratniku. (Merilo 1 : 16).
Tab. III. Ziljska ženska noša.
1 Ziljski „vajšpat". 2 Kvačkane  čipke na zapestju. 3, 4  ,Kdar" ali „kragnč" s
„krežInom". 5 „Pintel". (Merilo 1:16).
Tab. IV. Ziljska ženska noša.
1 Ziljanski „ras" z „nidercem" ali „modrčem".  2, 4 Vezeninski vzorec z „modrča"
3 Kroj »modrca". 5 „Burtah". (Merilo 1 : 16).
Tab. V. Rožanska ženska noža.
1 Rožanska ..janka" z ,modercem". 2 Predpasnik. (Merilo 1 : 16).
Tab. VI. Rožanska ženska noša.
1 Rožanska ženska srajca. 2 Kroji srajce. 3 „Kapa" z ..žojami". 4 Kroji „kape".
(Merilo 1 : 16).