Ua4tes«k I X TOllMOi 1100 let katolicizma. Naš list je že poroCal o zanimivi HOOletnici, iki jo letos obhaja slovaški katolicizem. Leta 833 je slovaški knez Pribina, ki je pozneje vladal Slovencem ob Blatnem jezeru, dal sezidati v Nitri prvo katoliŠko cerkev. S tem je bila položena podlaga za razširjevanje krščanstva med Slovaki in v velikomoravski državi. ,Tako je bilo v teh krajih omogo.eno poznejše apostolsko delovanje slovansikih apostolov sv. Cirila in Metoda, ki ju je na prošnjo kneza Rastislava poslal leta 863 grški cesar Mihael III. Solunska sv. brata sta med prvim slovanskim narodom, ki je na severu sprejel krščanstvo, utrdila temelje vere ter kulture. O priliki važnega jubileja v Nitri piše vatikanski list »Osservatore Romano«: »Jubilej v Nitri spominja svet na početke kršCanskega severnega slovanstva in njegove kulture, in sicer katoliškega slovanstva in čehoslovaške kulture posebej. Spomin na ta dogodek ima velik verski, kulturni in narodni pomen za te kraje, katerim je Bog dal, da ga pros_av_jajo v lastni narodni svobodi, kakor v času, ko je v teb krajih bila prvikrat zasajena krščanska vera. To bo dostojna mani- festacija narodnega, verskega in kulturnega življenja čehoslovaškega, pa tudi manifestacija, ki bo pokazala živIjenjsko moč teh krajev ne v duhu ločitve in ovire za druge, marveč v medsebojnem sporazumu in sodelovanju.« Spričo te HOOletnice bi pripomnili naslednje: Za vlade korotanskega vojvode Hotimirja (753—772) je škof Modest leta 760 posvetil na ozemlju vojvodine korotanske tri cerkve: cerkev Marije Device na Gosposvetskem polju pri krnskem gradu, ki je bila škofijsfca stolna cenkev, iz česar se da sklepati, da je bila Devica Marija deželna zaščitnica vojvodine korotanske. Dalje cerkvi na Lurnškem polju in v Ingeringu. Predniki današnjib Slovencev so torej že pred 1173 leti, torej 73 let preje, vstopili y kolo zapadno-evropske krščanske civilizacije nego Čehoslovaki. Špauski katoličani. Čim bolj sc trudi sedanja liberalno-socialisti.na vlada, da bi Cerkvi nadela spone in jarem suženjstva, tem bolj raste odpor katoličanov. Sv. Oče je španskim katoličanom s posebno okrožnico prišel na pomoč. Papeževa okrožnica je vzbudila velik odmev v celi Španiji. Svobodomisleci bi jo radi bili ljudstvu zamolčali, pa niso mogli. Čim so jo objavili katoliški ali katolicizmu vsaj naklonjeni listi, so jo morali prinesti tudi vodilni listi meščanskega in socialistačnega svobodomiselstva. Objavili so jo kajpada s svojimi pripombami, ki pa niso mogle zmanjšati velikega vtisa, ki ga jo papeževe okrožnica povsod napravila. Katoliško ljudstvo pa je okrožnico sprejelo z velikim navdušenjem. Ko so listi objavili prve vesti o vsebini papeževe okrožnice, se je v Madridu takoj zbralo preko 10.000 ljudi, večinoma mladine, ter so pred. palačo papeževega nuncija prdredili burne mani.estacije Sv. Očetu. Istočasno se je zbralo okoli 8000 ljudi pred palačo madridskega g.; nadškofa, da se mu zahvalijo za pastiiv sko pismo španskih škofov, ki je biloj objavljeno istoCasno s papeževo okrožnico. Tudi v drugih mestih Španije so se vršile manifestacije za papeža in Skofe. Vsak dan prihajajo v nunciaturo za-, hvalni brzojavi in pisma iz cele Španije. Zavest španskega katolicizma ragte in z zavestjo se jača tudi odporna sila^ Nedavno je Sv. Oče sprejel v avdienci španske remarje, ki so prdspeli v dvehi oddelkih: v prvem jib je bilo 3000, v drugem pa preko 1000. Pri obeh sprejemih je Sv. Oče razpravljal o sedanjih' razmerab na Španskem. Bodril je (katoličane, naj vztrajajo v zvestobi in delu ter jim priporočal kot geslo: »Molite, čujte in delajte!« Vincencijeve konference. Letos obtiajamo stoletnieo ustanovitve Vdncencijevih konferenc. Ustanovil jih je leta 1833 OzanŁni, takra.t vseučiliški dijak v Parizu. Vincencijeve konference so razširjene po vsem svetu ter so storale ogromno dobrega za bolnike, siromake, na duši in telesu trpeče. Ta obletnica se je obhajala širom katoliškega sveta. Posebno veličastna je bila proslava v tistem mestu, kjer so te konference nastale in kjer je njihovo srediišče, v Pa-< rizu. Pri tej priliki so bili v Parizu zbrani zastopniki te važne organizacije katoliške dobrodelnosti iz celega sveta. Poleg zborovanj so se tudi vršile cerkvene slovesnosti. Na glavnem zborovanju je bilo ugotovljeno, da je sedaj po celem svetu 13.800 konferenc sv.Vincenca s preko 200.000 članov. Kljub težki gospodarski krdzi so te konference 1. 1932 razdelile siromakom v samem denarju okoli 200 milijonov frankov. Od teb je bilo v Franciji nabranih 3 milijoni, v ostali Evropi 83 milijonov, v, Afriki 2 milijona, v Ameriki 91 milijonov, v Aziji 1 milijon ter v Avstraliji in Oceaniji 4 milijoni. Te številke dokazujejo veliko delo katoliške Cenkve in njenih vernikov za bolnike, trpine, zapuščene, zanemarjene in reveže. Vincencijeve konference pa so samo en del udejstvovanja katolicizma na polju dobrodelnosti.