OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Commercial Printing of All Kinds
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JULY 19, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 139
DomaČe vesti
Na operaciji
V Women's bolnišnico je bila odpeljana in bo danes operirana na slepiču Betty Ann Matja-sic, hčerka Mrs. Olge Matja-sic, 951 E. 239 St. Želimo ji skorajšnje popolno okrevanje!
Zadušnica
Včeraj zjutraj (v nedeljo) ob 10. uri se je brala zadušnica v cerkvi Immaculate Conception v Madison, O., v spomin pete obletnice smrti MM 3/c Frank M. Razboršek.
Pozdrav iz Calif or ni je
Pozdrave iz San Francisco, kamor sta dospela prošli ponedeljek, pošiljata Mr. in Mrs. Marian Mihaljevich, ki vodita pisarno na 6424 St. Clair Ave. Kot pišeta, sta imela krasno vožnjo vse skozi in Californija in ondotna okolica je zelo lepa.
V bolnišnici
Poznana Mrs. Josephine Ska-bar iz Herrick Rd. se nahaja v Hanna House Lakeside bolnišnici, kjer je srečno prestala težko operacijo. Želimo ji, da bi se čim preje zdrava vrnila na svoj dom!
Mlad. pev. zbor SDD
V torek zvečer ob osmih se vrši seja staršev Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. Vabi se starše in člane na obilno udeležbo, ker bo več važnih stvari za rešiti.
Krožek št. Prog. Slov.
članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk, ki so obljubile delati na pikniku v soboto zvečer, so prošene, da pridejo v sredo zvečer gotovo na sejo v SDD na Waterloo Rd.
Žalostna vest
Mr. John Virant iz 20571 Miller Ave. je prejel iz Gorenje vasi pri Ribnici žalostno vest, da je tam umrla njegova ljubljena mati Ivana Virant, rojena Dejak, in sicer 6. junija v visoki starosti 80 let. Tam zapušča moža Ivana, p. d. Marinarjev, sina in hčer, v Ameriki pa poleg sina Jahna, sina Charles v Chicagu, 111., in hčer Mrs. Mary Kordich v Los Angeles, Cal. Bodi pokojnlci lahka domača gruda!
Wallace predlaga starima strankama, naj prekličeta naborni zakon v mirni dobi
Pripravljen je debatirati s Trumanom ali pa Deweyom vsa važna vprašanja
SOVJETI ČRTALI ZRAČNO PARADO
MOSKVA, 18. julija—Velika sovjetska zračna parada, ki je bila napovedana za danes, je bila vsled slabega vremena preložena. Parada se bo vršila prihodnjo nedeljo.
Predno je prišlo gornje naznanilo, so skoro vsi diplomati odpotovali iz Moskve na letališče Tuschina, kjer bi se imela Vršiti parada sovjetske zračne sile.
Sovjetski komandant zračnih sil maršal Konstatin Versinin je naznanil, da bo parada prihodnjo nedeljo ena n&jvečjih, kar jih je bilo v Sovjetski zvezi. Vojaški del parade bo vodil major gen. V. I. Džugasvili, Stalinov sin.
Sovjetski inženir Arkadi Svetsov je medtem dobil Stalinovo nagrado, ker je zgradil tovarno ministrstva zračnih sil, katera izdeluje novo vrsto sovjetskih letal.
ASHBURY PARK, N. Y., 18. julija—Na današnjem pikniku nove progresivne stranke je predsedniški kandidat Henry A. Wallace pozval republikance in demokrate, naj sprejmejo štiri točke, zakonodajnega programa, v katerem se na prvem mestu nahaja preklic nabornega zakona za mirno dobo.
Wallace je poleg preklica na-*
bornega zakona priporočil dvema starima strankama, naj na posebnem zasedanju kongresa preskrbita minimalne mezde od vsaj $1 na uro, naj znižata cene, da bi odgovarjale cenam iz leta 1946 in naj preskrbita dovolj stanovanj.
"Sprejetje nabornega zakona je jasen znak, da se dve stari stranka, ki se nahajata pod kontrolo militaristov in monopolistov, pripravljata na vojno."
Predsedniški kandidat nove politične stranke je dalje rekel, da so "bolehni demokrat je" sklicali kongres na izredno zasedanje, da bi izpostavili republikance, ker niso ničesar storili glede stanovanj, draginje, varnosti — "za vse te stvari, za katere niti demokratje niso ničesar storili."
. "Izpostavimo obe stranki", je dejal Wallace, ko je pozval republikance in demokrate, naj prekličejo naborni zakon in sprejmejo še omenjene tri točke zakonodajnega programa.
Wallace pripravljen na radio debato s Trumanom
Wallace je rekel, da je leta 1947 v delovni sili dežele bilo 20 odstotkov mladih ljudi, od skupnega števila brezposelnih, pa jih je polovica pripadala
mlajšim delavcem. Izrazil je svoje mnenje, da bi se lahko izbrisalo nesrečo "otroške delovne sile," ako bi se za jamčilo $1 minimalne plače na uro in isto plačo za isto delo bodisi za starejše ali pa mlajše delavce.
Kar se tiče draginje, je Wallace izzval demokrate in republikance rekoč:
"Naj kar vidimo, če se bosta dve stari stranki upali nastopiti proti interesom svojih bogatih prispevateljev." '
Glede stanovanj je predsedniški kandidat poudaril, da graditev zadostnega števila stanovanj pomeni, da bi obe stari stranki morali znižati cene mnogim industrijskim izdelkom, ki se jih potrebuje pri gradnji hiš. Trositi bi morali vladne sklade, ako bi želeli zagotoviti res nizko ceno stanovanj, katere po isti ceni privatni podjetniki ne morejo graditi.
"Toda dve stari stranki vesta, da ne moreta preskrbeti stanovanj za mlade Američane tako dolgo, dokler sta obvezni graditi (vojaške) barake."
Na časnikarski konferenci, ki jo je imel pred govorom, pa je Wallace izjavil, da je pripravljen debatirati s Trumanom ali pa Deweyom o vseh važnih sodobnih vprašanjih.
NOVI GROBOVI
V "Enakopravnosti" dobite "^edno sveSe dnevne novice o do-Qodkih po svetu in doma!
JOSEPH REZELJ
Po dolgotrajni bolezni je umrl na svojemu domu Joseph Re-zelj, star 52 let, stanujoč na 4703 Hough Ave." Doma je bil iz vasi Mirna peč pri Novem mestu, odkoder je prišel v Cleveland pred 35 leti. Delal je pri Graphite Bronze Co. Tukaj zapušča soprogo Josephine, hčer Mrs. Helen Jablonoski, sina Jo-sepha, dva vnuka, sestro Mrs. Anna Jakšič v Pittsburghu, Pa., in v starem kraju dve sestri Marijo in Nežo.
Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob devetih iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v cerkev Immaculate Conception na Superior Ave. in E. 41 St. ter
nato na pokopolišče Cadvary.
#
NICK DAVIDOVICH
Pred IG letimi je kap zadela Nick Davidovicha, ki je vodil svojo montersko trgovino na 6620 St. Clair Ave., na E. 71 St. in St. Clair Ave. in na E. 158 St. in Waterloo Rd. Sledila je splošna paraliza, kateri je v petek podlegel v državni bolnišnici v Cambridge, O. Star je bil 66 let in je bil doma iz sela Marinko vich, Gornji P. Dubrava, kotar Gradič, odkoder je prišel v Ameriko pr6d 40 leti. Bil je član društva Collinwood Camp WOW. Družina stanuje na 8811 Harkness Ave.
Tukaj zapušča soprogo Marijo, rojeno Vorel, in svakinjo
Betty Vorel, v stari domovini pa nečaka Stevo. Pogreb se bo vršil v torek popoldne ob 1. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Save in nato na rusko pravoslavno pokopališče.
#
JOSEPH DANCULOVIC
Preminil je v Crile vojaški bolnišnici Joseph Danculovič, star 61 let, stanujoč na 1641 E. 26 St. Doma je bil iz žumbera-ka, odkoder je prišel v Ameriko leta 1902. Do leta 1943 je bil zaposlen na poštnem uradu. Služil je v prvi svetovni vojni. Bil je član društva št. 21 HBZ jn organizacije pohabljenih ameriških vojakov.
Tukaj zapušča soprogo Anno, sinova Josepha in Nicka, hčer Ann ter dve sestri Mrs. Mary Herak in Mrs. Jennie Dobrado vič. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 8:30 uri iz Golubove-ga pobrebnega zavoda na Superior Ave. in E. 47 St. v cerkev sv. Nikola.
#
JOHN OCKUN ST.
V Women's bolnišnici je preminil danes zjutraj po kratki bolezni John Ockun st., stanu joč na 923 E. 143 St. Pogreb oskrbuje Želetov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri.
DEMOKRATSKI UPORNIKI JUGA SO NOMINIRALI SVOJE KANDIDATE
BIRMINGHAM, 17. juU-ja. — Uporni demokratje juga so danes nominirali dva guvernerja, ki bosta na tiketu "četrte stranke" vodila boj za poraz Truma-na na "solidnem jugu."
Za predsedniškega kandidata je bil imenovan J. Strom Thurmond, gover-ner južne Caroline, za podpredsedniškega p a Fielding L. Wright, govemer Mississippija.
Na shodu v birming-hamskem mestnem avditoriju sta oba kandidata "nove četrte stranke" udarila po demokratski konvenciji, ki je bila zaključena pretekli teden in izjavil, da jug ne bo nikoli izročil lokalne kontrole v zvezi z rasnimi vprašanji.
Nova kandidata ništa govorila o svoji zmagi pri volitvah prihodnjega novembra, pač sta le zagrozila, da bosta demokratski stranki pokazala, da je "prava stranka na Jugu".
"Uporni" demokratje so sprejeli tudi lastni program, v katerem so med ostalim izrazili sVoje nasprotovanje programu z a civilne pravice, ki je bil odobren na konvenciji v Fi-ladelfiji.
Kampanjo bosta Wright in Thurmond vodila v šestnajstih državah.
Gromike upa, da se ne bo vrnil
NEW YORK, 16. julija. --Sovjetski zastopnik zunanjega ministra Andrej Gromiko je danes odpotoval v svojo domovino.
Gromiko, ki potuje z ladjo "Gripsholm", se je devet let nahajal v Zedinjenih državah in so mu to prve počitnice. Z njim potuje tudi njegova soproga ter dva otroka.
Časnikarji niso niti ob tej priliki pustili pri miru glavnega sovjetskega delegata pri organizaciji Združenih narodov, ampak so ga takoj obkrožili. Očividno nejevoljen je Gromiko odgovarjal časnikarjem, da ne bo dal nobenega intervjuva. Končno pa je popustil in na vprašanje časnikarjev, če je zadovoljen s svojim odhodom, je odgovoril:.
"Da, zadovoljen sem."
Glede vloge Z. N. je dejal, da bi organizacija absolutno morala uspeti. Potem pa je še enkrat izrazil up, da se ne bo več vrnil v Ameriko.
Gromika bo pri organizaciji Z. N. zamenjal Jakob Malik.
Kitajska ljudska armada začela z veliko ofenzivo
NANKING, 18. julija. — Kitajska ljudska (komunistična) armada je začela v srednji in severno-vzhodni Kini z veliko ofenzivo proti silam kitajskega diktatorja Čiang-Kajšeka.
Komunistične sile so obkrožile glavno mesto province Šan-si, Taiyuan, zavzele mesto Siangyang na reki Han in ogrozile nacionalistično bazo Su-chow.
Nacionalistično obrambo vodi sam generalisim Ciang Kaj-šek.
*
MUKDEN, 16. julija. — Iz nekega mandžurijskega urada sporočajo, da je bilo od 28. maj& poslanih iz obleganega Mukde-na 120,000 beguncev.
PEIPING, 18. julija. — Predstavnik vladne stranke je danes izjavil, da bodo kitajski časopisi in časnikarske agencije morale predložiti vesti, ki so jih same izbrale, centralni (vladni) časnikarski agenciji. Pristavil je, da "kitajski zakon jamči najširšo svobodo tiska, da pa ne dovoljuje neomejeno (objavljanje vesti ali po komentarjev brez vpoštevanja lokalne varnosti in blaginje.
MONARfflSTICNE ZGUBE V BORBAH V GRČIJI
LONDON, 18. julija — Geril-ska radio postaja "Svobodna Grčija" je včeraj, naznanila, da so grške monarho-fašistične sile imele v prvem mesecu svoje ofenzive 6,554 izgubljenih mož, med njimi 2,064 ubitih.
ŠEST AMERIČANOV MED ŽRl^VAMI LETALSKE NESREČE
HONG KONG, 17. julija—V letalski nesreči, ki se je pripetila med Macao in Hong Kongom, je bilo danes ubitih 25 oseb, med njimi šest Američanov in dva Kanadčana.
Edini potnik, ki je ostal pri življenju, je Kitajec iz Hong Konga Wong Yu, ki je skočil skozi okno, ko je veliko traits-portno letalo treščilo v morje. Pri skoku pa si je zlomil obe nogi.
GRŠKI MONARHISTI ZAVRGLI PREDLOG ZA MIR
LONDON, 18. julija —Radio postaja grških gerilcev je danes naznanila, da je atenska vlada ponovno zavrgla predloge gen. Markosa Vifiadesa za upo-stavitev miru v Grčiji.
Kot poroča jigoslovanska časnikarska agencija "Tanjug" je gerilska radio postaja javila, da so "atenski oblastniki naznanili, da bodo nadaljevali s svojo krir minalno vojno." Vlada je zavrgla predloge za "častni demokratski sporazum, ki bi grškemu ljudstvu zagotovil mir in red."
Predlog grškega gerilskega gen. Vifiadesa je zavrgel mo-narhistični premier Sofoulis. Toda gerilci opozarjajo, da njihovi predlogi za upostavitev miru niso bili podani zaradi šibkosti demokratične armade.
"Demokratična armada (gerilska) je močna in se jo ne more premagati. Zaradi tega je pripravljena sprejeti vsako častno poravnavo ,toda je tudi pripravljena postaviti vsakega prodanega izdajalca na zatožno klop."
Arabci ubogali ukaz Z.N. za podaljšanje premirja
Storili so to le pod "pritiskom" Varnostnega sveta in velikih sil"
Arabske države so včeraj ukazale svojim četam, naj na vseh frontah Palestine prenehajo s streljanjem.
Toda kljub sprejetju ukaza Varnostnega sveta Z.N. za podaljšanje premirja, so Arabci vlili malo nade, da bo v Sveti deželi prišlo do stalnega miru.
Izraelska vlada je pred tem*"
sprejela ukaz Varnostnega sveta in je pripravljena ubogati ga tako dolgo, dokler se ne bo našlo mirno rešitev palestinskega vprašanja.
Vest, da so Arabci pristali na podaljšanje premirja, je nazna-itil politični odbor Arabske lige v Beirutu. V svoji izjavi pa odbor priporoča Varnostnemu svetu, naj podvzame mere, da bi se na obeh straneh držali pogojev premirja. Odbor pravi, da so Židje izrabili štiritedensko premirje in si v tem. času preskrbeli artilerijo in letala.
Odbor arabske lige je opozoril, da so arabske čete pripravljene obnoviti borbo, ko bo to potrebrb in dokler ne dosežejo svojega končnega cilja. Prenehanje streljanja pa smatrajo le
za "vrzel v sveti vojni, ki se mora končati samo z zmago."
Premirje je sprejel tudi Egipt s separatno poslanico posredovalcu Z. N. grofu Bernadottu, trans jordanski kralj Abdullah pa ;}e naznanil, da je "modro privoliti (na premirje) pod pritiskom Varnostnega sveta in velikih sil."
V Jeruzalemu so obe strani prekršile pogoje premirja
V	Jeruzalemu je že pred tem prišlo do premirja, toda obe strani se medsebojno obtožujeta, da sta prekršili pogoje premirja. Poročila pravijo, da je 30 ur po sprejetju ukaza Z. N. prišlo do streljanja, tekom katerega je mnogo oseb bilo ubitih v židovskem delu mesta. Židje pa so takoj odgovorih z napadom na staro mesto, ki ga držijo Arabci.
Poslednje borbe, ki so se vršile pred podaljšanjem premirja, so bile posebno hude v severovzhodnem delu Galileje, kjer so sirijskQ čete zastonj vršile napade s tanki, artilerijo in pehoto, da bi izgnale izraelske čete, ki so pred nekaj dnevi zavzele to področje.
V	borbah v Jeruzalemu so v teku zadnjega tedna bila hudo poškodovana razna sveta mesta.
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
Pismo imamo
V našem uradu imamo pismo za Mrs. Marijo Hrvatin, katere naslov je naveden kot 798 E. 99th St. Piše ji Vilhar Jožef, Studeno št. 44 pri Postojni.
MEYERS VRŽEN IZ ARMADE
WASHINGTON, 18. julija — Nekdanji major general v ameriški zračni sili Bennet E. Meyers je danes po štirih mesecih v zaporu bil vržen iz armadne službe.
Ukaz o odpuščen ju Meyerja je podpisal predsednik Truman na osnovi posebne določbe vojnih zakonov, ki predvidevajo, da lahko predsednik odpusti iz armadne službe vsakega častnika, ki je bil po obsodbi tri mesece v zaporu.
Meyers je bil marca meseca zaradi raznih kriminalnih dejanj obsojen na 20 mesecev do pet let zapora.
KATOL. UČITELJI NA MADŽARSKEM ODSLOVLJENI
VATIKAN, 17. julija—Iz vatikanskih virov so danes sporočili, da je bilo na Madžarskem odslovljenih iz službe 600 učiteljev v katoliških osnovnih šolah, ker niso hoteli priseči lojalnosti novi madžarski vladi.
Masno odslavljanje iz služb je sledilo po aretaciji glavnega direktorja madžarske Katoliške akcije, pravijo v Vatikanu.
JUGOSLAVIJA ŽELI KUPITI OLJE OD ZAPADNIH DRUŽB
WASHINGTON, 18. julija. — Iz diplomatičnih virov sporočajo, da Jugoslavnja poskuša kupiti olje od anglo-ameriških oljnih družb, ker ji ga Romunija in Albanija ne želita prodati.
Predno je prišlo do "nesporazuma" med maršalom Titom in Kominformo, je Jugoslavija uvažala največ olja iz Romunije.
Omenjeni viri pravijo, da so Jugoslovani stopili v zvezo z zastopniki anglo-ameriške oljne družbe na Bližnjem vzhodu v poskusu, da sklenejo sporazum. Jugoslavija je baje pripravljena plačati olje s svojo pičlo zalogo dolarjev.
ČEŠKOSLOVAŠKA VLADA POLO VILA "VOHUNE"
PRAGA, 18. julnja — Češko-, slovaška vlada je včeraj naznanila, da je bilo aretiranih 79 "vohunskih agentov," ki da so delali za ameriško vojaško pro-ti-vohunsko službo.
Uradno naznanilo obtožuje ameriško armado v Nemčiji, da je pomagala organizirat češke begunce v "teroristične in vohunske bande."
Visoki ameriški uradniki so obtožbe češkoslovaške vlade označili za "popolnoma absurdne."
V Evropi obsojajo napad na Togliattija
Seja podružnice SANSa št. 106
Danes zvečer ob 8. uri se bo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. vršila redna mesečna seja podružnice št. 1106 SANSa.
Ker je to zadnja seja pred : piknikom, ki se bo vršil 8. av-' gusta, so vsi zastopniki in člani
LONDON, 18. julija—Albanska komunistična stranka je v četrtek označila napad na voditelja italijanskih komunistov Palmira Togliattija "za kriminalno delo imperialistov in njihovih notranjih agentov."
*	r
PARIZ, 18. julija — Francoska komunistična stranka je danes sklicala shod pariških delavcev, ki bodo jutri protestirali proti napadu na Togliattija in organizirali "obrambo republike proti imperialistom in vojnim hujskačem."
*
BEOGRAD, 18. julija —Glasilo jugoslovanske komunistične stranke "Borba" pravi, da želi Togliattiju hitro okrevanje in da je poskus, da se ga umori, v resnici bil naperjen proti "celi
demokratični fronti."
♦
SOFIJA, 18. julija — Bolgarski premier Dimitrov je v četrtek izjavil, da je vest o napadu na Togliattija sprejel z "globokim gnušanjem."
*
VATIKAN, 18. julija —Sv. oče je v četrtek obsodil nasilni napad na voditelja italijanskih komunistov in izrazil upanje, da bo Togliatti hitro in popolno-
Ivabljeni, da se seje udeležijoima okreval in da bo napadalec polnoštevilno.	pravično kaznovan.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
19. julija 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI^
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) —-
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ol04
0 NEKATERIH ZMOTAH NEZMOTLJIVO SIGURNIH UCENIKOV
Na naš članek, v katerem smo podali nekaj misli ob priliki prihoda prevzvišenega škofa dr. Greogrija Rozmana "nezmotljivo sigurnega učenika katoliške resnice, preroka in voditelja naroda," je A.D. odgovorila z dne 13. julija pod izposojenim naslovom "Tako mineva slava sveta." Ta odgovor se je hudomušnemu newburskemu novičarju tako dopadel, da je pretekli petek poredno vzkliknil; "He, he, he. Prav rad bi vedel koliko časa se je 'E.' praskala za ušesi, ko je prebrala uvodni članek v Ameriški Domovini zadnji torek."
Res, kdo se ni bi praskal za ušesi? V tem odgovoru A.D. je povedano toliko zanimivih reči, da bi se pač lahko popraskal za ušesi sam newburški novičar.
Predno preidemo na analizo tega članka, naj še enkrat poudarimo, da te polemike, v kateri je navidezno centralna osebnost prevzvišehi dr. Rozman, ki se "začasno" nahaja v Chicagi, nismo začeli mi, ampak sama A.D., ki je dan pred prihodom nezmotljivo sigurnega učenca začela kvasiti nekaj o "novici, ob kateri bo urednikom Enakopravnosti in Prosvete postalo slabo." Drugi dan je to novico priobčila in še enkrat sarkastično vzkliknila: "Oj, Usoda, preveč si potipala tovariše v Ameriki naenkrat!" Iz vsega, kar smo posebno poudarili, je razvidno, da smo bili izzvani na to polemiko proti naši lastni volji. Izzivanje pa smo seveda sprejeli in ni nobenega dvoma, da bomo to zanimivo razpravo nadaljevali do konca. Moramo pa na veliko žalost A.D. opozoriti, da se bomo opirali zgolj na citate iz same A:D., kajti živimo v takšnih časih, da je boljše, če sama A.D. pove, kako prav za prav zadeve stojijo. Mi si bomo lastili le navadno in nedolžno pravico, da od časa do časa podvomimo v kakšno trditev nezmotlj ivo-sigurne A.D. ali pa opozorimo, kje se te trditve ne ujemajo z dejstvi. To seveda ne pomeni, da smo se "poskrili," kot to A.D. pravi že v začetku prvega stavka:
"Kakor če se prikaže orel nad piščeta in se ta poskrijejo, kamor morejo, tako je izginila tista ohola napredna mogočnost." ("Orel" je seveda sam pre vzvišeni dr. Rozman, ki se je "prikazal" nad Ameriko, "piščeta" pa smo mi.)
Toda preidimo na analizo odgovora A.D. Glasilo domobrancev, beguncev in klerikalne reakcije prizna, da je dr. Rožman vodil svojo borbo v precej nerodnem času, ko sta Stalin in Tito bila ameriška zaveznika. Toda krivice ne zvrača na dr. Rožmana, ampak na tedanjo Rooseveltovo politiko. Tako pojasnuje:
"Ko je bil škof Rožman v boju s komunizmom, je bilo zanj res nerodno ker lega v Ameriki, zlasti pa na Angleškem, niso razumeli, toda danes vedo, da je Rožman bil in je resničen ameriški prijatelj."
Danes ni samo dr. Rožman "resničen ameriški prijatelj," ampak so resnični ameriški prijatelji tudi drugi "borci proti komunizmu," za katere se nam nikoli ni sanjalo, da bodo "ameriški prijatelji." Naj samo omenimo, da so grški monarhisti, turški vojaški diktatorji, kitajski despoti, argentinski fašisti in celo španski fašisti "iskreni prijatelji Amerike." V letih po Rooseveltovi smrti je vse bilo postavljeno na glavo. Danes ni več Amerika arsenal demokracije, ampak arsenal reakcije celega sveta. Danes ni več Roose-velta med nami. Danes je tu Truman in njegova doktrina. Za časa Roosevelta so ljudje, ki so bili proti fašizmu, bili ameriški patrioti, danes pa se jih proglaša za "subverzivne elemente." Toda kljub temu gledamo na vlogo dr. Rožmana v luči ameriške politike iz dobe druge svetovne vojne in ravno vsled tega trdimo, da takrat dr. Rožman ni mogel biti ne prijatelj Amerike in ne prijatelj zaveznikov, kajti če bi res bil, bi ga angleške oblasti prav gotovo v svoji "dvoreznosti" ne držale po vojni v Celovcu interniranega.
Omenili smo domobransko prisego lojalnosti Hitlerju. V zvezi s tem smo objavili besedilo te prisege kot je bilo priobčeno v ljubljanskem "Slovencu" z dne 21. aprila leta 1944. Mi seveda verujemo v avtentičnost te domobranske prisege in niti najmanj ne dvomimo, da so domobranci prisegli lojalnost Hitlerju. Kaj pa pravi o tej prisegi A.D.? Tako pove:
"O tisti domobranski prisegi smo, brez ozira na škofa, že pisali, da «amrcč tudi domobranci
Tudi naše umetnice uživajo priznanje in podporo
Težka in mnogokrat ponižujoča je bila v kapitalistični družbi stare Jugoslavije življenjska pot umetnikov in znanstvenikov, nič lažja in boljša kot delavcev in kmetov. Naša nova družbena stvarnost pa je znala dati vsem pozitivnim silam naše družbe svoje polno priznanje. Kakor so tega priznanja vsak dan deležni prvi graditelji našega socializma, udarniki in no-vatorji iz vrst delavskega razreda, tako ga bodo odslej vse bolj prejemali tudi naši najboljši umetniki in znanstveniki, ki s svojim delom služijo svojemu ljudstvu.
Komite za kulturo in umetnost pri vladi Federativne ljudske republike Jugoslavije je v marcu 1948 razdelil vrsto nagrad umetnikom in znanstvenikom vseh ljudskih republik v priznanje za njihova najboljša dela, v priznanje uspehov v letu 1947. V istem mesecu je tudi ministrstvo prosvete Ljudske republike Slovenije razdelilo nekaj Prešernovih nagrad. Ob obeh prilikah je bilo nagrajenih tudi več umetnic za njihov doprinos k dvigu kulture in umetnosti naših narodov. Med drugimi so nagrade prejele:
Carka Jovanovic
znana srbska umetnica, ima za seboj že 30 let napornega dela v gledališču. V tem času je doživela tako veliko težkih kakor tudi svetlih trenutkov, med katerimi je gotovo eden najpomembnejših sodelovanje v filmu "Slavica." Takole nam pripoveduje sama:
"Morala bi posedovati mnogo daru, da bi lahko izrazila vse, kar se je dogajalo v meni od tistega dne, ko so mi povedali, da sem angažirana. To je posebno poglavje v mojem igralskem ustvarjanju. Prišla sem 'z desk' na brezkrajni podij filmskega prostranstva. Vendar lahko rečem, da me zaupanje v samo sebe ni nikoli zapustilo. Globoka vera, da ni besedilo v 'vlogi,' temveč v kolektivu, mi je dvigala duha. To je bil nov način dela. Reditelj, igralci, cela reka tehničnih ljudi, vsi usmerjeni k jasnemu cilju, so me hrabrili ter mi pomagali. Že prvi poizkusi so uspeli. Razvili so na sto in sto metrov filma. Bila sem vzhičena. Prvikrat v življenju sem gledala samo sebe: gibe, geste, mimiko. Nisem poznala utrujenosti. Zavedala sem se, da se pripravlja nekaj velikega: prvi film v novi Jugoslaviji! Z vsem svojim bistvom sem sodelovala pri tem velikem delu. Bila sem srečna. Doživela sem svoj največji dan."
Igralka Mira Danilova
Marsikatera igralska stvari-
tev velike umetnice-igralke živi v našem spominu. Svoji zadnji Elmiri v Molierovem "Tartuf-fu" pa je dala toliko umetniškega izraza, da je dosegla najvišje priznanje naše kulturne javnosti in prejela nagrado Komiteja za kulturo in umetnost pri vladi Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Mira je igralka močne dra-matske sile in elementarnosti. Z veliko sposobnostjo se zna vživeti v najrazličnejše ženske značaje. Njena odlika je tudi v tem, da obvlada zelo širok repertoar. Od neštetih njenih kreacij se predvsem spominjamo tempera-metne Dorine iz "Tartuffa," krepke in zdrave "Županove Micke," preprostega, zanesenega borbenega dekleta v Shawovi "Sveti Ivani," elegantne, že propadajoče Laure v Krležini "Agoniji," nesrečne meščanke "Vide Grantove."
Dokaz njene ustvarjalnosti pa sta predvsem dve, med seboj zelo različni vlogi iz zadnjih let, obe zaigrani z enako prepričljivostjo, in sicer: mati v istoimenski čapkovi drami in El-mira v "Tartuffu." Dočim je pokazala v "Materi" tragiko materinske ljubezni dramatično, zrelo in doživeto, je bila spet njena Elmira, ki smo jo gledali kmalu nato, zaigrana s tolikšno komedijsko lahkotnostjo, s takšnim šarmom in tako svetsko, da smo bili presenečeni.
Tako na odru, za odrom, z nami in povsod pa je Mira zelo kulturen, skromen in dober človek. Predvsem ljubi svoj poklic, o katerem pravi, da bi brez njega ne mogla živeti, da je čudovit, četudi težak. Kajti ni lahko nositi v sebi usode tolikih žena, ki jih podoživlja v igri in v njih tudi živi. Sama pravi, da se če-sto s strahom vpraša: "Kaj pa sem prav za prav jaz?" To bomo povedali pa mi, njeni sodelavci: "Mira Danilova je prava igralka, s tenkim posluhom za sočloveka—saj bi sicer ne mogla razumeti, še manj predstavljati tolikih različnih značajev, ki jih !je že igrala. Kar pa je najvažnejše—Mira je vseskozi dober tovariš, saj smo jo prav zato izbrali za delavskega zaupnika v našem sindikatu."
I
j Beograjska violinislka Marija !	Mihajlovic
I je znana srbska umetnica, ki j stalno koncertira doma in v ino-' zemstvu in je imela povsod velike uspehe. Pred leti je koncer-tirala s svojo sestro tudi v Ljubljani. Pred kratkim pa je v Ljubljani izvajala tudi koncert za violino in orkester srbskega avtorja Rajačiča, kjer je doživela velik uspeh.
j	Irena Kolesar
skromno zagrebško dekletce ni
niso nikoli prisegli zvestobo Hitlerju samemu, ampak le, da se bodo skupno z nemško oboroženo silo borili proti komunistom. In med tem dvojnim je velik razloček!"
Gornje besede A.D., kljub temu, da se otepi je Hitlerja, so odprto priznanje, da so domobranci prisegli, da se "bodo skupno z nemško oboroženo silo borili proti komunistom." Vrhovni poveljnik nacistične oborožene sile, je seveda bil Hitler. Naj ram pa A.D. pojasni, kje je ta "velik razloček," njene lastne verzije domobranske prisege lojalnosti nemški oboroženi sili? Res seje treba praskati za ušesi!
Ko smo na podlagi citata iz same A.D. ugotovili, da so domobranci bili nacistični kolaboratorji, ker so prisegli zvestobo nemški oboroženi sili, bomo lažje razumeli celo to borbo proti "komunizmu," Sovjetski zvezi, Titovi Osvobodilni fronti itd. v drugi svetovni vojni. Pošastno pa je dejstvo, da današnji "prijatelji Amerike" trdijo, da so tisti naši Slovenci, ki "obrekujejo domobrance," prevratni elementi, nelojalni, itd., itd.! Ni čudo, da spričo teh dejstev, ki jih sama potrjuje, A. D. zahteva od poštenih slovenskih katoličanov, "naj pokažejo škodljivcem vrata!" Kajti če bi katoliški Slovenci bili seznanjeni z dejstvom, da je danes A.D. med ostalim tudi glasilo domobrancev, ki so samo "prisegli zvestobo nemški oboroženi sili," torej sovražniku Amerike, bi se pač marsikateri popraskal za ušesi!
(Konec jutri)
nikoli sanjalo o slavi, umetnosti in odru. Saj je bila delavka, ki je živela od žlice do ust, kot pravimo. šele partizanska borba je najJravila iz nje igralko in ji omogočila, da je razvila vse svoje sposobnosti in postala prava ljudska umetnica.
Bilo je leta 1943. Narod Žum-berka se je dvignil. Ustaši ^o drhteli pred slavno osmo pro-letarsko brigado, v kateri se je borila tudi Irena. Med borci sta se nahajala poklicna igralca, ki sta iskala igralske talente, da bi dobila brigada svoje gledališče. Nekoč sta odkrila dekletce veselih oči in plahega pogleda. Lice ji je počrnelo od sonca in vetra.
"Ta bi bila pripravljena," sta menila igralca in odšla h komandirju. Dekletce je prišlo v "komisijo." Začudene oči so iz-praševale: "Za kaj vam neki bom?" Ko ji je komandir razložil, kaj hočejo od nje, je odgovorila :
"Dobro, če je potrebno, bom igralka, meni "je vseeno!"
Ko je stopila prvikrat na "deske, ki pomenijo življenje," je zmagala. Po zlomu fašistične Italije je nastopila v Črnomlju, kamor je odšla njena brigada. Dajali so Nušiča. Tu je doživela prvi večji uspeh. V pravem gledališču, to se pravi pod streho, z lučmi, obleko in šminko, pa je nastopila v Topuski, kjer se je pripravljal kongres hrvatskih partizanov. Takrat je padla odločitev, da se bo Irena popolnoma posvetila gledališču.
Po osvoboditvi, ko je na osvobojenem ozemlju odigrala nešteto glavnih vlog, je dospela v Zagreb. Toda ne kot neznano dekletce iz predmestja, temveč kot igralka, ki stoji na pragu umetniške slave. Kmalu si je osvojila zagrebško občinstvo. Z glavno vlogo, ki jo je odigrala v filmu "Slavica," je postala prava narodna umetnica.
Vika Podgorska
po rodu Slovenka, je začela nastopati v mariborskem gledališču. Leta 1921 je prišla v Zagreb, kjer je s svojo umetnostjo iznenadila vse ljubitelje gledališča. Igrala je vlogo za vlogo in nihče si ni bil na jasnem, v kateri je močnejša. Lastna sta ji najnežnejši in najfinejši ton, kakor tudi prava dramatična sila tragedinje. Zato prepričuje gledalce tako v prisrčnih kakor tudi v težkih, bolesti polnih trenutkih. Za njo ne moremo reči, da je izrazita tragedinja, kaj šele, da je igralka, ki se suho vživi v različne probleme. Ona je umetnica v pravem pomenu besede. Njeno dolgoletno delovanje je kronano z velikimi uspehi.
Vedno je igrala velike in težke vloge, eden njenih največjih uspehov pa je bila Shawova "Sveta Ivana." Najgloblje kreg,-cije je ustvarila v delih Dostojevskega in Gorkega, v Shakespearovi Kleopatri, v Porciji [(Beneški trgovec), v Arijeli I (Nevihta). Mnogim domačim I avtorjem je s svojim ustvarjal-I nim sodelovanjem pripomogla j do velikih uspehov. Sem spada njena najpomembnejša vloga Lavre v Krleževi "Agoniji." S to vlogo je odprla pogled v bogato in neizčrpno zakladnico svoje umetniške ustvarjalnosti.
Mila Dimiirijevič
ena najstarejših zagrebških [igralk, je začela igrati že leta 11891, že od leta 1894 pa je člani-I ca zagrebške drame. Je prva ve-j lika igralka na Hrvaškem, ki je [ zastopala izrazito realistični stil. Njen realizem je prišel do 'svojega pravega izraza v dra-|mah ruskih pisateljev Gogolja, j Tolstoja ter Gorkega. V domači komediji je igrala s posebnim [humorjem tipe malomeščank.
I	Zlata Gjungjenac
Splošno priznana operna pev-. ka je prejela od Komiteja za
kulturo in umetnost drugo nagrado za vlogo Jenufe v istoimenski Janačkovi operi.
Plesalka Pia Mlakar
O svojem delu je ob priliki napisala med drugim:
"Srce mi je narekovalo ta poklic. Že do detinstva sem imela veselje do plesnega giba, ali kako daleč in kako nedosegljivo mi je bilo takrat gledališče! Sedaj pa je moj sleherni dan baletna dvorana, oder, gledališče, balet. Sveto spoštovanje do umetnosti pa mi je ostalo še do dandanes."
Božena Kraljeva
predstavlja novo generacijo zagrebške drame. Že v začetku svoje kariere je z izrednim uspehom obvladala prve težkoče, ki jih nalagajo vloge Ofelije, Julije, Roksane in Alcestis. Poslednje velike uspehe je dosegla v vlogah Desdemone in Ane Ka-renine. Božena Kraljeva je ena najboljših hrvaških recitatork lirične poezije.
Margareta Froman
se je rodila v Moskvi, kjer je : nastopala kot prva plesalka v I tamošnjem velikem opernem j gledališču. Čim je dospela v Za-igreb, je bilo njeno prvo delo, da i je organizirala balet. Nastopala I je kot prva plesalka in delovala [kot rediteljica baleta ter opere. Plesala in režirala je dela velikih ruskih avtorjev: Rimski-I Korsakova, Balakirjeva, Stra-I vinskega, Trckofjeva ter Deli-fbesa in Debussyja. Od domačih [komponistov pa se je lotila Ba-ranovica, Lhotke, Šafranek-Ka-viča in drugih. Njeno bogato umetniško izkustvo je v veliki meri doprineslo k sijajnemu razvoju zagrebškega gledališča.
j _ Operna pevka Valerija j	Heybalova
i je bila od Komiteja za kulturo I in umetnost nagrajena za vlogo Rosine v Mozartovi "Figarovi svatbi." To pevko s probojnim svežim in prožnim glasom odlikujejo izredna muzikalnost, I igralska darovitost in visoko j tehnično znanje. Z veliko spo-I sobnostjo prikazuje na odru j najrazličnejše značaje, doslej je pela nad 30 glavnih vlog v slavnih operah Mozarta, Beethovna, i Wagnerja, Verdija, Puccinija, jMasseneta, Gounoda, D'Alberta, I Cajkavskega, Borodina, Smetane, Dvoraka Janačka, Gotovca in drugih.
Najve^e uspehe je doživela v vlogah Aide, Madame Butterfly, Donne Ane, grofice Rosine, Thaisu, Myrtoclu (Mrtve oči), Tatjane, Rusalke, Fidelia in Jenufe. Veliko pevko odlikujejo resnoba in vestnost v poklicu in doslednost prizadevanja, doseči v svoji umetnosti vrhunec. Valerija Heybalova je angažirana pri Narodnem pozorištu v Beogradu, pogodbeno pa gostuje v Ljubljani.
Dragica Martinis
prvakinja zagrebške opere, se je
rodila v Petrinji, v siromašni družini. Že kot učenka je nastopila na dijaških prireditvah, kjer je prvikrat spoznala, da je ustvarjena za gledališče. Prvi pouk iz petja je prejela v Ciril-Metodovem zboru. Njen glas je vzbudil pozornost in dali so ji prve solo partije. Šele potem se je začela učiti. Kmalu je s svojim zvonkim sopranom osvojila poslušalce in iz neznanega dekleta se je razvila prvakinja zagrebške opere.
Pianistka Dora Gušic
seznanja zagrebško občinstvo z največjimi glasbenimi deli svetovnih skladateljev. Študirala je v Zagrebu in v Parizu. Vse njeno življenje je zapisano muziki. Neprestano stremi za tem, da bi v ljudeh zbudila občutek za vse, kar je v glasbi lepega in resničnega. Do danes je priredila 19 solističnih koncertov. V Zagrebu jih je imela 11, v Lisaboni in Pragi je nastopila dvakrat, v Parizu, Budimpešti, Brnu, Beogradu in Splitu pa enkrat. Odigrala je skupno z orkestrom 11 klavirskih koncertov, priredila ! osem koncertov komorne muzi-ke in sodelovala pri 27 radijskih oddajali doma in v inozemstvu.
Marijana Radev
altistka zagrebške opere, je umetnica visokih kvalitet. Začela je peti pred desetimi leti. Študirala je doma, v Rimu in v Trstu. Njene najbolj priljubljene opere, v katerih je doživelk največje priznanje, so Carmen, Aida, Trubadur in Werther.
Lansko leto je priredila dva uspela koncerta v Zagrebu in Beogradu. Kritika ju šteje med najboljša v sezoni. Pela je naše, ruske in španske pesmi ter doživela izreden uspeh.
Plesalka Ana Roje
je začela kot samouk. Ko je dos-ipela tako daleč, da so se ji odprla vrata splitskega gledališča, i I je že s prvim nastopom doživela , i lep uspeh. Mesto Split ji je do--[delilo štipendijo. Napotila se je IV Zagreb ,od tam v Beograd, po-i tem pa v inozemstvo, kjer je na-[ stopala na velikih odrih Berlina, Pariza ter Londona. Od tam je odšla na turnejo v Avstralijo in . Novo Zelandijo. Povsod je žela velike uspehe. Ko se je vrnila v I domovino, je že uživala sloves j velike plesalke. Prevzela je vodstvo baletnega kolektiva. Med j vojno je zapustila gledališče ter se ponovno lotila dela šele po i osvoboditvi. Danes je na čelu I zagrebškega baleta. Izreden , uspeh je dosegla v baletni kreaciji "Bahčisarajska fontana."
Ljubica Sokic
; mlada srbska slikarica, je preje-jla drugo nagrado za sliko "Pej-saž iz okolice Cetinja."
Ponatis iz mesečnika "Naša žena"
Uncle Sam Says

Graduation days are now over and millions of youngsters are enjoying I lint annual summertime vacation. Now is the time for you parenls to sive serious consideration to their future education. Thousands of students will enter high school or college this fall with no financial worries. Their parents started buying Bonds early and with maturity those bonds are now yielding SI for every $3 invested. You know Savings Bonds yield a good profit at no risk to the principal. u. S. Treasury Department
«

Napredni slovenski časopisi 'O Ameriki zagovarjajo interese lašega dclavca. Brez podpore lapredne in zavedne javnosti bi ijih obstoj ne bil mogoč. Pri' pevajte tudi sedaj za njih obrambo!
■liHiiiiiiiiiiii
Zastopniki Enakopravnosti
Za St. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76th Si.
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
f-
Za newburiko okrožje:
FRANK RENKO ] 1101 Revere Ave. Diamond 8029
■■■■■■■■■■■■■■■I i
19. julija 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
M. Iljin:
PRIRODA IN UUDJE
OSMA POVEST
OPKRIVANJE PODZEMELJSKIH ZAKLADOV
Gore in ljudje
Gradivo in pogonsko silo, ki jo potrebujemo za preobrazbo prirode, bomo poiskali v prirodi sami. Naj gora preobraža goro za nas in reka reko.
Naša naloga je, poveljevati velikanom. Ti bodo sami opravili vse delo za nas: pridobivali rudo, topili kovine iz rud, kovali orodja iz kovin, gradili iz skal jezove in poslopja.
Velikani, ki jih hočemo prisiliti k delu, so milijonkrat večji in močnejši od nas.
Človek ni posebno veliko bitje.
Kdor je bil kdaj v gorah, je čutil, kako majhen je v primeri z goro. Gora leži kakor medved na trebuhu z iztegnjenimi, kosmatimi šapami—z gozdovi poraslimi predgorji. Človek bi mislil, da pač ni tako daleč od šape do ramena, od ramena do pleše na skalnatem hrbtu; a poskusi enkrat priti nanjo! Dolge ure boš lezel po šapi do ramena, dolge ure po ramenu do hrbta. Videti je, da je vse blizu, drugo tik drugega, da je malenkost priti na pobočje sosedne gore. A to je le videz.
Laziš ko mravlja, okoli tebe pa se dvigajo skalnati hribi in se križajo šape. Oblaki se podijo med skalnatimi telesi, zdaj obtičijo v njihovem kožuhu, zdaj Se raztrgajo na kose in obvisijo kot cunie na skalnatih obronkih.
To so gore. Pa reke? Kako Velikanska bi bila videti Volga, če bi jo lahko pogledali vso hkrati, kakor lahko vidimo gore, če bi lahko z enim samim po-. sledom objeli ves njen tok .in Vse njene pritoke sredi gozdbv in step!
In to yeHkan^o sedaj potrebujemo. Nadeti ji hočemo za-Prego iz nasipov in jezov, pognati hočemo vodo v tesne in temne cevi, v blazno vrteče se turbine. Rebri kamnitih grmad hočemo razstreliti z dinami.tom ^n jih prebiti s kovino, ki jo bo-'no poiskali v prav tej gori.
Kadar delamo vsi skupaj po ^notni zamisli, smo tudi mi veli-'kani.
Razgovarjati se hočemo z
I gorskimi in vodnimi velikani Ikot višji z nižjimi, kot zmagovalci s premaganci.
Kako najdemo zaklad
Vsako leto potrebujemo več rude.
Kje naj jo iščemo in kako?
Rudo lahko najdemo slučajno, kakor najdemo izgubljeno denarnico na ulici. Tak primer je bil na Uralu. Veter je bil prevrnil veliko drevo s koreninami vred in med temi so našli kmetje nekaj smaragdov. Tako so odkrili najdišča uralskih smaragdov.
Več ko enkrat se je zgodilo, da sta lopata delavca, ki je odkopaval zemljo, in kmetov plug po naključju opravila delo geo-I logov raziskovalnih aparatov. I Toda ali se lahko zanašamo na I naključje ? Denarnico najdeš ta-j krat, kadar je ne pričakuješ, i Poskusi enkrat nalašč iskati denarnico na ulici! Iskal jo boš lahko tri leta in se boš vrnil domov s praznimi rokami.
Tu pa ne gre za ulico, marveč za velikansko deželo. Njene ravnine in gore se razprostirajo na tisoče kilometrov daleč. Raz-pošlji raziskovalcev, kolikor ho-likor hočeš—izgubili se bodo sredi gozdov, polj in močvirij.
Potrebovali bi več stoletij in na tisoče raziskovalcev, če bi hoteli preiskati in prebrskati vso deželo korak za korakom, j Naša dežela nikakor še ni proučena. Tik nas v leningrajski pokrajini, so kraji, ki so manj raziskani kakor osrednja Afrika O tem so razpravljali leta 1931 na jesenskem zasedanju Akademije znanosti.
I Pred nedavnim, leta 1930, so I naleteli raziskovalci na polotoku Koli, tam, kjer so zemljevidi [kazali močvirne nižine, na visoke gore. To ni daleč od Leningrada. Kaj pa naj rečemo o Sibiriji, o srednjeazijskih pustinjah!
Ne, tu se ne smemo zanašati na srečo, na naključje. Čas ne čaka. Rudo potrebujemo zdaj, ne šele čez stoletja. Iskati jo moramo torej po nekem načrtu, vnaprej moramo vedeti, kje lahko najdemo železo, baker, kositer in kje jih ne moremo najti.
Stroje gradimo po načrtu: toliko in toliko strojev na leto. Tudi kovino za stroje topimo iz
rude po načrtu. Da, tudi rudo tepeni. Po treh dnevnih bojih je
1.. by torn




This charming coilfure is perfect for the pear shaped face. The soft half halo effect of the bangs gives just the right balance—and ghat's more, it's easy to care for, easy to set yourself at home. ■ The back hair should be shoulder length, and the bangs should be tapercut to about 6 inches. To dress: top pin curls are waved into bangs (1) ond the two identical side sections are brushed into rolls (2). Back curls are in 0 vertical rows, alternate left and right, and when brushed out, they are swirled up the back and anchored with combs. (3) Of course, a good natural looking permanent is a necessity to keep this hair-do attractive.
za pridobivanje kovine kopljemo po načrtu. Če pa je tako, potem moramo tudi rudo iskati po načrtu.
Ruda je za nas dragocen zaklad. Ali pa imajo lahko načrt iskalci zakladov?
(Dalje prihodnjič)
A. Kannunikov:
Vojna v Palestini
Angleško ministrstvo za kolonije in zunanje ministrstvo sta 13. maja skupno proglasila, da se je končal britanski mandat v Palestini. Naslednji dan je židgvski nacionalni svet v Tel-Avivu na podlagi sklepa Združenih narodov z dne 29. novembra lani, po katerem se razdeli Palestina, proglasil ustanovitev neodvisne židovske države Izrael. Od trenutka svojega nastanka je bila nova država prisiljena bojevati se v obrambni vojni proti rednim armadam arabskih dežel, ki so vdrle v Palestino.
Vojske Transjordanije, Egipta, Libanona, Sirije, Iraka in Saudove Arabije so 15. maja prekoračile palestinske meje in začele vojno proti državi Izrael. Te armade so se takoj združile z bataljoni arabske transjor-danske legije, ki so že prej prekoračili palestinske meje in ki so bili v sestavi britanske vojske. Združile so se pa tudi s tako imenovano armado za osvoboditev Palestine.
Vse arabske armade so vdrle na palestinsko ozemlje skeraj ob enem in istem času. Toda iniciativo za razvoj vojnih operacij je imela arabska trans jordanska legija. Le-ta je prva prekoračila vzhodno palestinsko mejo ter se usmerila proti Jeruzalemu in Tel-Avivu. V Jeruzalemu je prišlo do uličnih bojev že 15. maja. Arabska legija obstreljuje s topovi Jeruzalem. Židovska vojska je ujela dva angleška oficirja, ki sta poveljevala pri obstreljevanju meta.
Druga kolona arabske legije, ki je prodirala proti Tel-Avivu se je pri Ramlu in Lidi združila z egiptsko vojsko. Egiptska vojska, ki se ji je 17. maja pridružila vojska Saudove Arabije, je začela nastopati iz Sinajske puščave. Egiptska vojska je bila v prvi bitki pod Niranom, na skrajnem jugu Palestine, premagana in prisiljena umakniti se 15 kilometrov. Egiptsko poveljstvo je poslalo na to področje letalstvo ter s tem popravilo položaj. Odredilo je, naj vojska naglo napreduje na sever in med'potjo trebi mirno židovsko prebivalstvo. V komunikeju, ki ga je 15. maja v Kairu izdalo egiptsko vojno ministrstvo, je rečeno:
"Ko je židovsko naselje Dan-gur zavrnilo poziv, naj se preda, ga je egiptska vojska popolnoma uničila in pobila njegovo prebivalstvo."
Egiptska vojska, ki je prodirala vzdolž obale Sredozemskega morja, je 15. maja zasedla mesto in pristanišče Gazo, 17. maja je pa bila 70 kilometrov od Jafe in Tel-Aviva, ki ju drži armada "Hagana."
Transjordanska, egiptska in Saudova vojska so se na področju Jafa-Tel-Aviv-Lida spopadle z glavnimi židovskimi silami, ki so imele artilerijo in tanke. V vojnih operacijah arabskih vojsk sodeluje razen topništva in oklepnikov tudi letalstvo. Egiptska letala po večkrat na dan bombardirajo /Tel-Aviv. Židovsko letalstvo je na to odgo vorilo 18. maja z letalnim napadom na letališče Heliopolis v Kairu.
Velike bitke so se razvile tudi na področju libanonskih, sirij-skih in iraških vojsk, ki so vdrle v Palestino od severa in severo vzhoda. Libanonska in sirijska vojska sta bili že v prvih spopadih z židovskimi oddelki hudo
židovska vojska 18. maja zased la mesto Akr in ujela dva tisoč libanonskih in sirijskih vojakov. Po padcu tega mesta je v rokah "Hagane" vsa severna obala, razen širše okolice haif-skega pristanišča, ki ga zasedajo angleški vojaški oddelki z očitnim namenom, sodelovati v operacijah arabskih vojsk.
Dne 16. maja je židovski oddelek prodrl 12 kilometrov na libanonsko ozemlje in razdejal most čez reko Litani, zahodno od Merge-Aiouna, na cesti, ki drži v severno Palestino. Potemtakem libanonski vojski ni pomagalo niti roožje, ki je 19. aprila dospelo iz Zedinjenih držav Amerike v beyrutsko pristanišče z ameriškim parnikom "Oxford."
Oddelki sirijske armade, ki prodira proti Safedu, so se pridružili iraški vojski in se vojskujejo južno od Tiberijskega jezera. Iraška vojska, ki ima mnogo oklepnikov, artilerijo in letalstvo, je zavzela največjo palestinsko elektrarno Roten-berg ob Jordanu (med mestom Bejsan iiv Tiberijskim jezerom) ter se bojuje za sosedna naselja ob elektrarni.
Cenijo, da so arabske armade, ki so spočetka vdrle v Palestino, štele 60,000 vojakov. K temu je treba prišteti 3,000 vojakov arabske legije, ki je bila že prej v Palestini, in do 20,000 "prostovoljcev" "armade za osvoboditev Palestine." Le-te so nabrali v raznih arabskih deželah iz vrst pristašev reakcionarnih in polfašističnih organizacij "Muslimansko bratstvo," "Bratje svobode," "Mladi Egipt," "Libanonska falanga" itd. V arabskih oddelkih je nekaj hitlerjevcev, vojakov Andersove armade in turških oficirjev.
Oborožene sile države Izrael pa zastopa armada "Hagana," ki šteje po podatkih anglo-ame-riškega tiska 80,000 do 100,000 vojakov. Všteti so tudi edini oddelki "Palmah," ki so si med drugo svetovno vojno pridobili izkušnje v vrstah angleških "komandosov." S "Hagano" sodelujejo oddelki "Irgun cvei le-umi" (Nacionalna vojaška or-
(Dalje na 4. strani)
Društveni koledar
JULIJA
24.	julija, sobota. — Piknik krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi SNPJ
25.	julija, nedelja — Piknik društva Comrades št. 566 SNPJ na farmi SNPJ
27. junija, nedelja. — Društvo Euclid št. 29 SDZ prjredi piknik na Zgoncovi farmi v Wil-loughby, O.
AVGUSTA
1. avgusta, nedelja. — Piknik društva "Utopians" št. 604 SNPJ na farmi SNPJ
8. avgusta, nedelja. — Piknik Clevelandske federacije SNPJ na farmi SNPJ
8. avgusta, nedelja — Piknik podr. št. 106 SANSa na prostorih SDD na Recher Ave.
14.	avgusta, sobota — Piknik Veterans of Foreign Wars na farmi SNPJ
15.	avgusta, nedelja — Piknik društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ na farmi, SNPJ
21.	avgusta, sobota. — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ .
22.	avgusta, nedelja — Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ na farmi SNPJ
29. avgusta, nedelja—Piknik farmskega odbora na farmi SNPJ
SEPTEMBRA
5. septembra, nedelja — Ples krožka št. 7 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
5. septembra, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ in krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi SNPJ
12. septembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Sla-vulj" v SDD, Waterloo Rd.
19. Sept., nedelja. — Ples dru-
štva "Strivers" HBZ v SDD, Waterloo Rd.
26. Sept., nedelja — Ples društva "Betsy Ross" št. 186 ABZ v SDD, Waterloo Rd.
26. septembra, nedelja — Piknik zbora "Triglav" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, Denison Ave.
OKTOBRA
2.	oktobra, sobota — Veselica društva Vipavski raj št. 312 SNPJ v Slov. domu na Holmes Ave.
3.	oktobra, nedelja — Igra SDD na Recher Ave.
dram. društva Naša zvezda v
3. oktobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd.
lOi oktobra, nedelja. — Plesi društva "Združene Slovenke" št. 23 SDZ v SDD, Waterloo Road
10. oktobra, nedelja — Plesna veselica krožka št. 3 Prog. Slovenk v SDD na Recher Avenue.
16.	oktobra, sobota — Proslava 10-letnice podr. št. 3 SMZ v Slov. domu na Holmes Ave.
17.	oktobra, nedelja. — Igra dram. društva "Anton Verov-šek" v SDD, Waterloo Rd.
23.	oktobra, sobota — Društvd, "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ priredi plesno veselico v SDD na Recher Ave.
24.	oktobra, nedelja—Ples društva "Waterloo Grove" štev. 110 WC v SDD, Waterloo Rd.
31. oktol?ra, nedelja — Priredi-ditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
NOVEMBRA
7. novembra, nedelja — Ples društva Strugglers" št. 614 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
7. novembra, nedelja — Koncert Glasbene Matice v SND, na St. Clair Ave.
14. nov., nedelja — Prireditev Slov. zadružne zveze v SDD, Waterloo Rd.
21. nov. nedelja.— Koncert pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
21. novembra, nedelja — Prireditev podr. št. 106 SANSa v SDD na Recher Ave. _
28. nov. nedelja — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD, Waterloo Rd.
DECEMBRA
5. decembra, nedelja. — Ples društva "Združeni bratje" št. 26 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
5. decembra, nedelja — Plesna veselica Gospodinjskega kluba SDD na Recher Ave.
12. decembra, nedelja — Prireditev Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd.
19. decembra, nedelja — Ples društva "Waterloo Camp" št.
281 WOW v SDD, Waterioo
' Road
25. decembra, sobota. — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v SDD, Waterloo Rd.
31. decembra, petek. — Silvestrov večer pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
31. decembra, petek. — Silvestrov večer Kluba društev SDD na Recher Ave.
JANUARJA — m9
16. januarja, nedelja. — Igra dram. društva Naša zvezda v SDD, Recher Ave.
New Words For The Anniversary Song


■■ *
There's a real silver lining in this couple's fifth anniversary picture, for their gleaming silver is the new ofScial gift for the fifth milestone.
Tie a string around your finger for that wedding anniversary that s coming up — but first get .up-to-date on the appropriate gift.
The Jewelry Industry Council, after two years of research, has issued a new official anniversary
list as a boon to the country's 36,000,000 married couples. "Making dreams come true sooner" is the way they put it. for their research showed that during the early married years gifts that will help furnish the house are most appropriate. When the couple is established, the children growing up so mother and father can go out more frequently, the anniversary gifts take on a more personal nature.
A sample? Well, the first few anniversaries include such useful
suggestions as clocks, china, crystal, electrical appliances (not all jewelry, you see), silverware,' wood, desk equipment, linen and lace, and leather goods. Prom the tenth anniversary on, the appropriate gifts include jewelry, gems, even furs. It's still gold for the fiftieth wedding anniversary and diamonds shine on the 10th as well as the 60th jubilee.
The new official list is outlined in a little booklet you can get at any jewelry store. Say "Happy anniversarv" — hut sav it riirhU
#
Sometime in the very near future, a finger will press your doorbell.
The ring will be for you, in more than one sense of th« word.
For the doorbell ringer will be a volunteer representative of the U.S. Treasury, aiding the Security Drive to increase autoigatip buying of U.S. Security Bonds.
For youi future, for your security, he will urge you to sign up for one of the two painless, easy, and systematic plans for putting part of your income—regularly—into U.S. Security Bonds.
One is the Payroll Savings Plan, for people on wages or salary. The other is the Bond-A-Month Plan, for those not on payrolls but who have a checking account in a bank.
In all fairness to yourself, you should welcome this man ... and listen to him well. He is offering you peace of mind—the peace of mind that can only come from regular saving for the heeds and wants of the future.
.*V
KKBU
StCURIIY
AAt£R/CA'$ SiC(//^/7y f$ YOUR. SeCUR/TY!
ENAKOPRAVNOST
This is an oSclal U. S. Treasury advertisement—prepared under auspices of Treasury Department and Advertising CouneiU
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
19. julija 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
Pantelej Prokofjevič je do konca poslušal pristava, zaprosil za dovoljenje, da bi smel oditi domov, in obljubil, da bo se tisti dan prinesel denar. Iz gostilne jo je mahnil naravnost k svatu Koršunovu. Na trgu se je srečal s samorokim Aleškom Samiljem.
—	šepaš, Prokof jevič? — ga je pozdravil Šamilj.
—	Pomalem.
—	Ali te daleč nese vrag?
—	K svatu. Majhen opravek.
—	O! Pri njih, brat, je pa veselje. Nisi slišal? Sinko Mirona Grigoriča je prišel z bojišča. Njihov Mitka je prišel, pravi-
—	Eja?
—	Slišal sem tako zvoniti, — je dejal Šamilj, trznil z licem in očesom, vzel tobačnico in stopil k Panteleju Prokofjeviču. — Daj, pokadiva, stric! Papirček dam jaz, ti daj tobak.
Ko sta prižgala, je Pantelej Prokof jevič omeceval: ali naj gre ali ne; konec koncev se je odločil iti, poslovil se je od eno-rokega in odšantal dalje.
—	Mitka ima tudi križec! Misli tvoja sinova dohiteti. Zdap je v naši vasi teh vitezov kakor vrabcev v prosu! — je vpil Šamilj za njim.
Pantelej Prokofjevič je počasi prišel na konec vasi; ozrl se je v okna Koršunovlje bajte in odšantal k lesi. Nasproti mu je prišel sam svat. Pegavi obraz starega Koršunova je bil kakor umit od veselja, videti je bil ne samo , čistejši, ampak tudi ne tako smolen.
—	Si slišal o našem veselju? — je vprašal Miron Grigorje-vič, ko se je rokoval s svatom.
—	Po poti mi je povedal Aleška Šamilj. Namenjen sem bil k tebi, svat, zastran druge zadeve . . .
—	Počakaj, kakšne zadeve neki! Stopiva v hišo, boš videl vojaka. Moram povedati, da smo se od veselja malo napili . . Moja ženska je hranila steklen-ko carskega za praznične čase.
—	Nič mi nikdar ne pravi, —
pred tremi leti pospremili k vo jakom. Znatno je zrasel, se raz širil v ramenih, se sključil in! zredil, tehtal je gotovo nič manj kakor pet pudov, obraz in glas sta mu bila robatejša, videti je bil starejši za svoja leta. Samo oči so bile še iste, nemirne in vznemirljive; vanje se je tudi zatapljala mati, se smejala in jokala, poredkoma gladila z gu-basto, velo roko gladke na kratko ostrižene sinove lase in njegovo ozko belo čelo.
(Dalje prihodnjič)
je plal z nosnicami grbastega nosa Pantelej Prokofjevič in se smejal: — že od daleč sem za-duhal!
Miron Grigorjevič je odprl vrata in spustil svata naprej. Ta je stopil čez prag in takoj zagledal Mitka, ki je sedel za mizo na' sprednjem koncu.
—	Vidiš ga, našega vojaka! — je jokaje vzkliknil ded Gri-šaka in se naslonil na rame Mitku, ki je vstal.
—	No, pozdravljen, kozak!
Pantelej Prokofjevič je podr-
žal dolgo Mitkovo roko, stopil za kčrak nazaj, se čudil in ga gledal.
—	Kaj gledate, svat? — je hripavo zabasiral Mitka in se zasmejal.
—	Gledam — in občudujem: pospremil sem vaju z Griškom k vojakom, bila sta otroka, pa zdaj poglej . . . kozak, kakor nalašč za atamanski polk!
Lukinična je z objokanimi očmi gledala sina, nalivala v posodo žganje in, ker ni nič videla, je polivala zraven.
—	Ti, neroda! Tako dobroto polivaš! — je zavpil nanjo Miron Grigorjevič.
—	Na vaše zdravje, tebi, Mi-trij Mironič, pa na srečen prihod!
Pantelej Prokofjevič je zavrtel oči, da je bilo videti sinjka-sto belino, pridržal sapo, utrip-nil z vekami in izpraznil trebu-šasto posodo. Počasi si je obrisal z roko usta in brke, ošinil z očmi dno kozarca, nagnil glavo vznak, zlil v zevajoča črno-zoba usta še zadnje kapljice — šele potem ga je bilo volja za-grizniti kumaro — in blaženo in dolgo mežikal. Svatja mu je prinesla drugo posodo in starec se je kar mahoma smešno opil. Mitka ga je opazoval in se smejal. Mačje zenice so se mu zdaj ožile v zelene, kakor s ša-šem prerezane špranje, zdaj širile in temnele. Ta leta se je Mitka spremenil do nespoznav-nosti. Skoraj nič ni ostalo v j tem kot riba zdravem črnobr- ^ kem kozaku tistega vitkega, mršavega Mitka, ki so ga bili
Vojna v Palestini
(Nadaljevanje s 3. strani)
ganizacija), ki šteje okrog 6,000 članov, dalje vojsko-teroristič-ne organizacije "Stern," ki ima približno 1,000 mož. "Hagana" je delovala pod mandatnim režimom pollegalno. Naslednji drugi organizaciji, ki sta bili ustanovljeni leta 1946, sta bili globoko ilegalni.
Naslednji podatki iz angleških virov kažejo stanje posameznih armad arabskih dežel v začetku leta 1948.
Egiptska armada šteje okrog 60,000 vojakov in je oborožena z lahkim orožjem. Ima 150 letal angleškega in ameriškega izdelka. Težkega topništva nima. Zelo je na to armado vplivala delavnost angleške vojaške misije v Egiptu.	,
V iraški armadi je 30,000 vojakov, orožniška rezerva pa šteje 20,000 mož. Ima artilerijo, 50 letal in drugo orožje angleškega izvora. Vojaštvo so vadili angleški oficirji. Med vojaki je 90% Arabcev-Šiitamov, ostanek so pa Kurdi. Vsa višja oficirska mesta zavzemajo Sunitami, ki prevladujejo v Iraku in so zastopniki muslimanske verske ločine. So pa manjšina med arabskim prebivalstvom, ki je opora britanskih kolonijalnih oblasti v Iraku. Spori med Šiiti in Sunitami vplivajo tudi na vojno sposobnost iraške armade.
Leta 1945, ko so se uprla kurdska plemena v severnem Iraku, so slabo oboroženi Kurdi razbili 13 bataljonov iraške armade in vse mobilne policijske oddelke, ki so nastopili proti njim. Šele, ko so se iraški vojski pridružili angleški oddelki z letalstvom, se jim je posrečilo zadušiti vstajo.
Transjordanska armada — r.rabska legija—šteje okrog 20,-000 vojakov. Oborožena je z modernim angleškim orožjem ter ima nad 400 oklepnikov in tankov. V njeni sestavi je tudi popolna mehanizirana brigada. Ko
LET S EXPLORE OHI
r.
a
BENJAMIN HARRISON

je bila marca 1948 podpisana nova anglo-transjordanska pogodba, se je pritok orožja iz Anglije povečal. Armada se vzdržuje v celoti na angleške stroške. Na podlagi anglo-transjor-danske pogodbe daje Anglija na leto 2,500,000 funtov šterlingov za arabsko legijo. Vsa glavna poveljniška mesta zavzemajo angleški oficirji. Na čelu armade je angleški general John Glabb, ki je nosilec arabskih vojaških naslovov.
Sirijska armada šteje 10,000 mož in ima 20 letal. Libanonska armada ima 4,000 vojakov. Armada Saudove Arabije šteje 13,000 vojakov, ki so jih izvež-bali ameriški oficirji, opremljena je z ameriškim orožjem. Policijska rezerva v deželi šteje 12,000 mož.
Čeprav so arabske vlade poslale svoje armade proti državi Izrael pod splošnim vodstvom Lige arabskih dežel, je prišlo že prve dni, ko so arabske vojske vdrle v Palestino, do nasprotij med njimi. Ni naključje, da sta v glavno področje, kamor prodira transjordanski kralj Abdul, pospešeno usmerila svoje glavne sile tudi kralja Egipta in Saudove Arabije. Ne nasprotujeta Abdulu le s svojimi oboroženimi silami, temveč hočeta postaviti proti njemu bivšega jeruzalemskega muftija, hitler-jevca Amina al-Husejni, ki je pretendent na položaju prezi-denta "enotne, nedeljive Palestine."
Operacije transjordanskih vojsk pazljivo zasledujejo iz Damaska in Beyruta. Tam se bojijo, da bi Abdula, ki bo skupaj z iraško armado zasedel obalo ob Sredozemskem morju in severno Palestino, proglasil "Veliko Sirijo." če bi se to zgodilo, bi prišli pod žezlo transjordanske-ga kralja Palestina, Sirija, Libanon in Irak; v Iraku je na prestolu Abdulov sorodnik, ki je kakor on član hašimitske dinastije.
Hašimiti so že zdavnaj sprejeli načrt britanskega imperializma, ki budi nezadovoljnost dinastične skupine sauditov v Saudovi Arabiji prav tako, kakor vznemirja egiptskega kralja Faruka. Ne želijo, da bi se okrepila hašimitska dinastija.
Transjordanski kralj, ki je poslal svojo vojsko v Palestino, poizkuša praktično uresničiti načrt o "Veliki Siriji.' Kakor so dne 18. maja poročali arabski časopisi, je bil v Transjordaniji in Palestini, izdan nov denar s slikami kralja Abdula in napisom "arabsko hašimitsko kraljestvo."
Za krvavimi dogodki v Palestini se jasno kažejo prsti britanskega imperializma. Podružnica angleške špijonaže na Bližnjem vzhodu z generalom Clay-tonom in Johnom Glabbom na čelu vodi poveljstvo štabov arabskih armad. Arabcem so dali angleško in ameriško orožje, da bi uresničili povojni kolonialni program Loijdona in Washingtona. Kakor iraška armada ni mogla napasti Palestine brez dovoljenja angleških oblasti, prav tako tudi vojska Saudove Arabije, ki je dejanska ameriška kolonija, ni mogla storiti kaj takšnega brez vednosti zastopnikov Zedinjenih držav. Politika vodilnih krogov Zedinjenih držav Amerike in Anglije je glede palestinskega vprašanja namenoma podžigala nacionalistične strasti na arabskem vzhodu, kar je končno privedlo do oborožene intervencije arabskih armad v Palestini.
V skladu z zahtevami te politike so reakcionarne arabske sile organizirale vojaški napad na državo Izrael in razvnele v svo-
V blag spomin
ob peti obletnici nenadne smrti našega ljubljenega in nikdar pozabljenega sina
MM 3/c FRANK M.
RAZBORSEK
1921
1943
jih deželah hrupno kampanjo j proti demokratičnim organizacijam. V vseh arabskih deželah so prepovedali Komunistične partije an s krutimi policijski-, mi ukrepi so se vrgli na sindikalne in druge delavske organi-1 zacije. V Siriji, Libanonu in Iraku so v množicah zapirali komuniste in sindikalne delavce. V Egiptu so v zadnjih dneh aretirali nad 5,000 članov demokratičnih organizacij.
Vojna, ki so jo imperialisti zanetili v Palestini, ni v interesu arabskih narodov. Njen namen je, da bi v Palestini in dru- j gih deželah arabskega vzhoda j ostal kolonialni red, tako da bi te dežele lahko uporabljali za strateško oporišča, njihova nafta pa bi naj bila rezervoar imperialističnih držav.
Organizacija Združenih naro-HIŠA ZA 2 DRUŽINI.
7 garaž, dve loti; dober dohodek od zgornjega stanovanja. Zamenja se za farmo v bližini 40 milj Clevelanda. Podrobnosti dobite pri lastniku na 14926 SYLVIA AVE.—LI 8670
dov je sprejela sklep, da se Palestina razdeli na dve neodvisni demokratični državi, na arabsko in židovsko. Toda protiljud-ska delavnost reakcionarnih sil ovira, da" bi hitro in povsem pogasili ognjišče nemirov na Bližnjem vzhodu, kakršna je bila zelo dolgo Palestina po krivdi imperialistov.
Sovjetska zveza je v vseh etapah, ko so obravnavali vprašanje o usodi Palestine, zastopala jasno in dosledno politiko ter branila interese obeh narodov, ki živita v Palestini, kakor tudi interese mednarodne varnosti. To, da je Sovjetska zveza priznala državo Izrael in njeno začasno vlado, je v skladu z uresničenjem sklepa Združenih narodov in z interesi miru v Palestini.	("Novoe vremja")
STREPTOMYCIN
ZA STARO DOMOVINO PO NAJNIŽJI CENI
ASPINWALL DRUG CO.
786 E. 152 ST., GL 2149
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodp ali paro. Resetting $15 — čiščenje 85; premenjamo stare na olje. Thermostat.
CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorimo slovensko
UNIJSKI BARVARJI
DOBIJO STALNO DELO
ZA ZUNAJ IN ZNOTRAJ. Zglasite se pri
FRANK KLEMENČIČ
1051 ADDISON ROAD
MLADI MOŠKI
ZA DELO V ODDELKU Z PRTLJAGO V POSLOPJU GREYHOUND TERMINALA
Dobra prilika za one, ki so pri volji učiti se transportacijskega dela. Stalno delo. 40 ur tedensko. Plača od ure. Izkušnja ni potrebna, toda visoko-šolska izobrazba j® priporočljiva.
MR. V. D. ARNOLD Baggage Agent
GREYHOUND TERMINAL 1465 Chester Ave.
med 9. zj. in 5. pop. oh delavnikih
		
		
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE NESREČNE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA
Unique in the annals of American history is the Harrison family, which provided a signer of the Declaration of Independence, the ninth President of the United States and the 23rd President.
Some historians trace the Harrison lineage directly back to the Indian girl, Pocahontas.
The first Benjamin Harrison, born about 1740, and who served as Governor of Virginia long before there was a state of Ohio, was the signer of the Declaration of Independence.
His son, William Henry Harrison, was the first Ohio man to be elected our nation's president and his great grandson, the second Benjamin Harrison, was the 23rd president.
President Benjamin Harrison was born at North Bend, Ohio, August 20, 1833 and is buried there close to the memorial which was erected for President William Henry Harrison on the banks of the Ohio. Benjamin Harrison defeated Grover Cleveland for the presidency in 1888 and in 1892 was in turn defeated by him.
After his term of office, he became an international lawyer of great repute.
Harrison was graduated in 1852 at Miami University and practiced law in Cincinnati. He served as a general in the Civil War and was an elder in the Presbyterian Church. He was twice married.
Fifth Ohio President
In southwestern Ohio are a number of points of interest Including the Miamisburg Mound on Route 25; Fort Ancient, with its prehistoric fortifications on Route 350; Oxford, site of Miami University; the McGuffey Museum honoring the man who wrote school books which an earlier generation studied; the Galloway log cabin at Xenia and, further east, on Route 73, the famous Serpent Mound.
The factual lessons of McGuffey Readers is Interwoven with lessons in sobriety, honesty, kindness, industry, which even today affect the thought of millions, descended from those who were under the influence of McGuffey's teachings during school days.
While in Cincinnati, many will visit the home of Harriet Beecher Stowe in Walnut Hills, where
AAIAMITOWN
CINCINNATI
KNOKm SEND
HIŠE IN TRGOVINE NAPRODAJ
Grocerija in mesnica se proda po zmerni ceni- Je tudi stanovanje.
Gostilna s licenco za pivo in žganje.
Gostilna s*licenco za pivo in vino, na zelo dobrem prostoru, po zmerni ceni. Vse v slovenski naselbini.
Hiša s 6 sobami, fornez, 2 garaži.
Hiša s 7 sobami, fornez, 2 garaži, vse v dobrem stanju.
Na Richmond Rd. se proda 2 parceli po en aker; nad Euclid Ave.
Grocerija na zelo prometnem kraju, se proda radi bolezni.
Podrobnosti se poizve pri
F R . MACK
6603 ST." CLAIR AVE.. EX 1494
Svoje mlado, nedebudno življenje je osla vil v hladnih valovih Pacifika dne 18. julija 1943 v službi svoje domovine.
Težko smo se ločili od Tebe, ko odhajal si v službo domovine, nadejajoč se, da se kmalu zdrav
povrneš,
ko kruta usoda je drugače
odločila,
in vzela Ti je mlado življenje.
Pred najinimi očmi Te vedno vidiva.
Srca najina po Tebi hrepfene, če pogledava okrog sebe,
a Tebe od nikoder ni.
Srečno smo živeli skupaj,
zdaj za večno ločeni.
Kruta smrt zakaj naredila si nas tako žalostne?
Dolgočasno je življenje,
polno tuge in bolesti,
žalostna pa se tolaživa, da s Teboj enkrat se snideva za večno.
ŽALUJOČI OČE IN MATI MIKE IN MARY RAZBORSEK
Madison, O., dne 19. julija 1948.
C0URTI$V-THE STANDARD Oil CO. (OHIO)
much of the theme of Uncle Tom's
Cabin was developed,
• • *
(Another story in this serlet on Ohio Presidents will appear in an early issue. Watch for it.)
ZAVAR0VAU41N0
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicoH07l8
I
EDWARD TREBEČ
(Trebeis)
SVOJE MLADO ŽIVLJENJE JE ZGUBIL DNE 19. JULIJA 1946, KO JE PO NESREČI UTONIL V JEZERU
Kako smrt si kruta in nemila, ki nam si ugrabila sina-brata Nenadoma smo se poslovili Te v hladno zemljo položili.
Zdaj ze dve leti med nami več Te ni, v spominu blagem še živiš,
tam gori enkrat se združimo v večnem veselju na vekomaj!
ŽALUJOČI OSTALI AGNES, mati
FRANK, JOHN in GEORGE, bratje JOSEPHINE NAPONIC, ANGELINA COLTNEAR in MARGARET, sestre
Cleveland; Ohio, dne 19. julija 1948.
UtUi/M
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730