"proletarec** je delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC Official Organ Yugoglav Federation, S. P.--Mašilo Jugoslovanske Socialisličue Zveze - - glasilo - -prosvetne matice j. s. z. ST. — NO. 1536. CHICAGO, ILL. 17. FEBRUARJA -," so poročali prošli teden iz derno opremljeni in izvežbani I/ondona, in pojasnjevali, da io bilo tako sporočilo prineš*-no taino iz Šnaniie angleški vladi. "Lojalisti so utrujeni in mnogokje že do kraja izčrpani." Tujska leg:ja, ki se bori na strani Sojalistov, je v skrbeh. ka j se dogodi z njo, če fašisti osvoje vso Španijo. Mnogi >ele pobegniti v Francijo, a n? 'obe potnih listov, ker lojali-itična vlada hoče, da vztrajajo armadi, ki sta jo poslala na španska bojišča Mussolini in Hitler. Okrog 26,000 .italijanskih vojakov in do 20,000 Hitlerjevih, ki imajo s sabo tanke, letala in vse dru tre moderne pripomočke za klanje in ruše- ne. Ko je Mutav:«i avtnih delavcev pri General Motor« korporaciji. Ker »e je šerif postavil na stran korporacije in je pretilo vel.ko krvolitje, je governer poilal v mesto milico, ki je savtela "•trategične točke", da varuje red in mir. Na »liki »o miličniki pri strojnici, ki so se • tem pripravili napasti morebitne isgrednike. Postopanje mi« lice v Flintu je bela vrana v zgodovini ameriških stavkovnih bojev. oma iz Anglije. To je jedro "zaupnega" tajnega poročila angleških »pijonov v Španiji vladi v London. Dejstvo v resnici je, da lojalisti izgubljajo, ker se morajo boriti ne le proti domačim fa- li.rnliui koineiirija .Mir. slrankr na pragu Spor med social-demokrati radi vprašanja podpiranja republikanskih in demokratskih kandidatov na listah delavskih strank. Bivši delavski poslanec Hoopes proti oportunistični taktiki newyorške "stare garde ubožana, da ni mogla zalagati naprej in naprej špansk h fa£i« tisoč žensk in otrok. Kayonne v Franciji iberskem mesec, par sto nad sto Iz mesta poročajo stov, kajti to stane milijone do- ameriškemu tisku v depeši z Iarjev vsak teden Zato je po- dne 15. februarja, da se fašisti slednje tedne toliko bolj "pri-. poslužujejo v svojih ofenzivah Mussolini. ker ima voj- povsem "nove metode". Vsa-nega materijala veliko v zalo- kdo ve, da po starih vojnih me- »» Izredna konvencija socialistične stranke, ki bo ena izmed najvažnejših v njeni zgodovini, se prične v Chicagu v petek 26. marca. Njen glavni namen je določiti taktiko in smernice v luči sedanjih razmer. S tega stališča bo razpravljala in sklepala o možnost h za ustanovitev splošne delavske stranke, in o odnošajih socialistov do sedaj o>bstoiečih delavskih. Progresivnih, in farmarsko-de-lavskih strank. Očitno je. da v tej deželi ne bo mogoča prava delavska pp-lit:čna akcija brez združenja vseh onih sil, ki verujejo vanjo. Na tej konvencMi se bo morala ta resnica upoštevati in 'e, ako se je bo motrilo z vidika realnosti, bo konvencija konstruktivna. S^cial-demokratska federacija, ki ie b;la ustanovljena lansko poletje, po razkolu na Hevelandski konvenciji, je istotako sklicala svojo konvencijo, ki se na i bi vršila meseca, marca v Philadelphiji. Vsled notranjih nesporazumov je bila odložena na dne 29. maja. Vršila se bo v istem mestu, kot prvotno določeno. Prejkone je vzrok odložitve konvencija socialistične stranke, kajti mnogi takozvani "socialdemokra- ti", žele da se ta najprvo izvrš: del socialistične stranke. Na in da bodo po njenih sklepih sodili, če je razkol še upravičen ali ne. Social-demokratska federacija trdi, da ima 6 do 8 tisoč članov, kar znači. da nn ve. koliko jih ima S^c. stranka jih ima na podlagi poslednjega u-radnega bknza kakih 19,000: to je bilo lani povprečno število. katero ukliučuie na podlagi tega merila tudi člane, ki so po razkolu odstopili. Poznavale1 pravijo, da je imela soc. stranka ob koncu preteklega leta okrog 12,000 dobrih članov. Soc i a' -d e m o k ra ts ko f r d e r a -ciio tvori zdaj takozvana bivša "stara garda", kakor je obstojala v socialistični stranki do razkola. Upoštevanja vredne skupine ima le v državah New York. kjer je njeno glavno o-norišče, dalje v Pennsylvaniji. kjer se ie ločila od stranke vsa konservativna skupina in glavni vodje stranke v Readingu; poleg v teh dveh ima social-de-mogratska federacija postojanke v državah Masachusetts, Connecticut, Nevv Jersey in Marvland. Izmed federacij ji pripadata finska in židovska. Ta grupacija je bila zelo močna in vplivna, dokler jc bila njeni prošli konferenci, ki se je vršila dne 7. februarja v Philadelphiji, pa je prišlo do velikih nesoglasij. Newyon*ki "social-demokrati" so namreč v lanski volilni kampanji podpirali tri glavne kandidate demokratske stranke: Roosevelta. Garneria in Lehmana. Bivši socialist čni poslanec Dar-lington Hoopes pa je na phila- gi in njegovi vojaki so poslušni. Veliko špansko pristanišče Malaga je bilo zavzeto za fašiste popolnoma in izključno s pomočjo italijanske armade in italijanske vojne mornarice. Ko so časopisi v Franciji priobčili protest španske vlade proti temu vmešavanju, je nap'sal Roberto Farinacci v glasilu čr-nosrajčnikov "Regima Fascista" članek, v katerem izjavlja, da je fašistična Italija ponosna, ako ie zavzem Malage iz rok loialistov res zasluga italijanskih vojakov. Ob enem Farinacci svari Francijo in Rusijo, da se s fašizmom Italije ni šaliti, če hočeta sebi dobro. Francoski premier Blum ža- delphijski pripravljalni konfe-,lit\Y n: požrl molče, pač pa je renči predlagal, da naj imajo ™ konferenci socialističnih za-deleratake pravice na bodoči upnikov zapretil, da odprt'* social-demokratski konvenciji edino le skupine in stranke, ki se ZAVEŽEJO, da v volilnih bojih ne bodo podpirale ne REPUBLIKANSKIH, ne DEMOKRATSKIH kandidatov, ampak edino le svoje. Newyorški '•social-demokrati' v ta pred^g kaipada niso mogli pristati, ker je zanje neizvedljiv. Njihova "Ameriška delavska stranka" je bila v lanski kampanji le podružnica demokratske stranke in to je več ali manj še danes. Naobratno pa je socialistična stranka smatrana za eks-tremno radikalno gibanje, od katerega so celo nekdaj razbo-riti komunisti daleč na desnici. Vsekakor bosta ti dve zboro- (Nadaljevanje na 3. strani.) todah španski fašisti ne morejo zmagati; brez vnanje pomoči bi bili poraženi že pred petimi meseci. Ampak zmagujejo s triki, špansko ljudstvo je proti njim. Ua nalove žen in otrok in jih gonijo pred seboj v svojem "prodiranju" proti ^ojalistom. Kaj naj slednji počno? Mar naj pobijejo svoje ljudi, zato, da bodo fašiste odbili? Ni igrača, vojevati se na tak način s takimi sovražniki, ampak civilna vojna v Španiji je taka. Associated Press poroča, da so fašisti v bitki dne 13. feb. prisilili 300 žensk in otrok marširati pred njimi do tren-čev lojalistov; s to človeško steno žen in otrok so se ščitili, nato pa pobijali lojaliste v trenčih in njih žene ter otroke — torej vse od kraja, če pa bi (Nadaljevanje na 4. strani.) ŠPANSKI FAŠISTI NISO V ZAGATI ZA GMOTNA IN DRUGA SREDSTVA Delavstvo po vsem svetu je lavci po vsem svetu v stanju bilo v stanju zbrat; dozdaj v | zbrati v teku več kot pol leta. pomoč ljudstvu v Španiji, ki se bori za demokracijo, komaj kakih pet milijonov dolarjev. In zdaj, ko je Španija baje že rešena "divje rdečk arije", sta fašistom prispevala grof Ro- Predno morejo delavci zbrati manones in markiz Fontalba tolikšno vsoto, je treba poseči v žep tisočkrat in tisočkrat — ne 'posameznim delavcem, ampak neštetim delavcem v vseh deželah, kjer je še kaj svobode. okrog enajst milijonov dolarjev. Vse, kar so delavci prispevali ljudski vladi Španije, so bili njih prostovoljni prispevki. Vsote, ki jih prispevajo fa- Ampak — en sam španski Žizmu izkoriščevalci, so prav kapital st je že v počet k u civil- tako ljudski prispevki. Razlika ne vojne prispeval fašistom je le, da so slednje iz ljudstva d\akrat^toliko, ko so bili d3-'šiloma izžete. Delavska pomoč delavski Španiji Zavedni dvhrvci v vs<>h deželah po svetu so zbrali v pomoč ljudstvu v Španiji, ki se bori proti fašizmu in trpi vsled invazije Hitlerjevih in Musso-lirrjevih čet, doslej blizu štiri milijone dve sto tisoč dolarjev. Prispevki, poslani iz Zed. držav in Kanade znašajo okrog četrt milijona dolarjev. Skoro ves ta denar je bil potrošen izključno za dovoz hrane, zdravil, obleke in sanitejske opreme. Zvišavanje plač vsled strahu pred "sedečimi" stavkami Pet knjig Cankarjeve družbe za vsoto $1.25 je najcenejša kupčija, ki jo mOrete skleniti Skoro vse avtne družbe so prošli teden oznanile zvišanje plač svojim delavcem, vključiva General Motors. To je zasluga stavke pri slednje imenovani korporaciji. Ta je mezdo zvišala povprečno 5c na uro, kar pomeni, da bodo njeni delavci prejeli tekom leta 125,-000,000 več kakor lani. Enako je zvišala mezdo Packard Motor kompanija, ki uposluje 12,-500 delavcev. Ta priboljšek bo znašal tekom leta v skupni vsoti $2,000,000. Delavcem, ki izdelujejo obleke za moške, je unija A. C. W. of A. izvojevala po več tedenskih pogajanjih 12 odstotkov pri škim po 30c na uro. Delavnik znaša 40 ur na teden. 27c na uro za ženske je bila povprečna plača. Pa naj si dekleta ob taki mezdi privoščijo "raja-! nje", ako morejo, ali pa poma-l gajo staršem, ali pa naj moški ob mezdi 30c na uro preživljajo ženo in družino! Kompanija je končno izprevidela, da "sedeča stavka" ni šala in da ni nastala zaradi "veseličnega razpoloženja", pa je zvišala mezdo in se obvezala, da ga-! rantira vsakemu pri nji upo-slenemu delavcu in delavki najmanj 15 zaslužka na teden. I 5 DELAVCI SE MOREJO ZANESTI EDINO NA SVOJE ČASOPISJE Odbor za industrialno organizacijo (C. I. O.) pravi, da mu je delavsko časopisje tujerodcev pri njegovi orga-nizatorični kampanji v veliko pomoč. Posebno se zanaša nanj v kampanji za unijo med delavstvom v jeklarski industriji. V minuli stavki delavstva v avtni industriji je unijam naklonjeno časopisje tujerodcev storilo vse v svoji moči, da razgali manevre magnatov. Ako bi bili angleško pisani delavski listi v tej deželi tado razširjeni, kakor so delavski listi tujerodcev, bi bilo delavsko gibanje v Zed. državah vse kaj drugega, kakor je danes, in unije ne bi imele samo kakih pet milijonov, ampak najmanj dvajset milijonov članov. "Proletarec" se po vsej pravici prišteva med časopise, ki so vsikdar in v vsakem boju na fronti za delavske interese. Storil pa bi lahko veliko več, ako bj bil bolj razširjen. Ali ne bi mogli v agitaciji za pridobivanje naročnikov "Proletarcu" sodelovati tudi vi? JUMZ PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Maj« Jugoslovanska DtUvika Titkovaui Druib«, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. HAJL0ČN1NA ▼ Zedinjenih državah ca celo leto $3.00; za pol t* «o; ta četrt lata $1 00. Iaoiematvo: aa celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vai rokopisi ia oglasi morajo biti v našwn uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčite* v številki tekočega ted"- proletarec Pabtished everj Wednesday by the V agos.av Workmen's Pubhshing Co , Inc. EstafcMshed 1906. Editor.................. Business Manager........ .............Frank Zaits. ........Charles Pogorelec. RUBSCRIPTiON RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $100. Foreign Coun».ries, One Yesr $3.50; Six Months $2.00. proletarec S301 S. Uwndale Ave. CHICAGO, ILL. Telephonet ROCKWELL 2864. Neodločnost angleške delavske stranke Angleška Labour Party je ena izmed najjačjih in najvplivnejših delavskih strank na svetu. V sedanjem svetovnem metežu bi njena beseda veliko veljala, če bi bila sama s sabo na čistem, kaj hoče. Ali ve le, kaj noče. Predvsem noče radi-kalcev v svojih vrstah. Glede Španije je neodločna kakor v v»akem drugem velevažnem vprašanju. 2eli zmago lojalistom in jih podpira moralno in gmotno. Ali ona je v stanju storiti zanje veliko več. če bi bila odločna, bi primoraia Baldwinovo ministrstvo -pokazati barvo, namesto da mu dopušča cincati semintja. Končno imajo od tega le fašisti korist. Znani ižurnalist Harold J. Laski v Londonu trdi, da je delavska stranka nejasna sama s seboj tudi kar se notranjih problemov Anglijo tiče, ne samo v vnanji politiki Velike Britanije. Je za socializem, a v resnici zagovarja le socialne reforme. Je za to in ono, toda boji se za svoj prestiž in za bodočnost Velike Britanije kot imperialistične velesile. Angleška delavska stranka sovraži Hitlerja rn Mussolinija ter njun fašizem. Toda da bi storila kaj resnično določnega v boju proti njima — in Anglija je danes edina dežela v Evropi, ki se Nemčiji ali Italiji lahko postavi po robu — tega ne, kajti to bi izzivalo možnosti iza vojno, in angleška delavska stranka noče vojne. A oborotževanje Anglije je vzela brez protesta na znanje in ga neuradno tudi odobrava, v veri, da če bo Anglija šibka, jo bo prej ali slej pohodil »bodisi Hitler ali pa ji zaprl morska pota Mussolini in jo uničil kot kolonijalno velesilo. Torej je boljše, da jo toriji, ki so na krmilu, oborože do skrajnih možnosti. Ena največjih napak angleške delavske stranke je njen strah pred "radikalci". Stafford Cripps je eden najsposobnejših socialističnih vodij v Angliji. On načeljuje Socialistični ligi. Po številu članov ni močna — ima jih le nekaj tisoč — toda so sami sposobni ljudje in njih naloga je vršiti med delavstvom vagojno delo za socializem. Nedavno jo je delavska stranka izključila, ker je (Socialistična liga) pristala v predlog za "ljudsko fronto", za katero se posebno navdušujejo komun sti. Neodvisna delawka stranka je že prej sama izstopila. Govore poslancev Socialistične lige in neodvisne delavske stranke omenja vse svetovno časopisje, posebno govore glavnih vodij, ker imajo pogum povedati, kaj je narobe v Angliji in z Anglijo. Delavska stranka ima prav tako sposobne vodje, toda hočejo biti zmerni, da ne skalijo vode. Delavstvu so oboji potrebni, če so oboji v eni stranki. Delavskemu gibanju v Angliji in drugje ni prav nič v korist, ker sta se ti dve skupini — zmerna in radikalna — ločili in sklenili iti vsaka svojo pot. Stranka, ki ima samo radikalce, ne more biti efektivno ^lo. Niti ne more biti dobra delavska stranka taka politična grupacija, ki se zboji vsakega, ki je radikalec. Baš njeno konservativno czadje je krivo, da sta postala McDonald in Snovv-den služabnika narodne (''vsesplošne") vlade, namesto da bi bila ostala na braniku programa delavske stranke in se borila za delavsko Anglijo. AVTNI DELAVCI BILI VESELI PORAVNAVE KOMENTARJI Stavka * virih delavcev, ki jc trajala v nekaterih krajih, kjer ima korporacija General Motor« svoj« tovarne. ie okrof tri meicce, je končana. Magnati »o priznali unijo —- ampak priznali tako, da bo odvisno od delavcev, če ottane prisnana. Vendar pa jo Sa ta skromna pogodba največja zmaga v sgodovini ameriškega delavstva v njegovi borbi za industrialni unioniaem. Sovjetska unija! Prva delavska država! Petletni načrt planiranega gospodarstva! Kako magične so bile te besede sto in stotisočem in milijonom po vsem svetu. Nisi odobraval vsega, kar se je godilo pod bolj-ševiškim režimom, toda vsled Pater Hugo se veseli, ker so m kateri, ki so utekli iz fašistične Avstrije v "komunistična nebesa" (v Sovjetsko Unijo) ra{< čarani vračajo. Vrnilo s? je iz Rusije tudi nekaj social-k tov, ki so baje izjavili, da so rajše v Avstriji v ječi, kakor pa v "svobodni" Rusiji. Navaja slučaje, ko no bili sovjetski znanstveniki poslani na proučevanja v inozemstvo, pa s? ootem niso hoteli več vrniti v Rusijo nego so rajši* ostali \ kapitalističnem svetu. Patei Hugo omenja dva znanstvenika,, ki se trsta hotela vrniti in vladi v Moskvi sporočila, da ae njeni zahtevi za povratek ne bosta pokorila. Lahko bi bil omenil tudi pevca šaljapina, ki je tudi rajne ostal v kapitalističnem svetu, kot pa da bi pel v USSR. Tu so mu v operah in na koncertih plačevali ti•> čake za vsak nastop. V USSR tega ne delajo. Pater Hugo bi lahko omenil tudi nekaj Slovencev, ki so šli iz Zed. dižav v Sovjetsko uif-jo, pa so s»» iz nje vrnili — razočarani seveda — v Zed. države, da postanejo znova "sužnji kapitalizma". Dokler so bila vrata naseljevanju v Zed. države na stežaj odprta, je, prihajalo sem med drugimi tudi na tisoče in tisoč? Slovencev. Večinoma so ostali v tej deželi. Toila tisoči so se vrnili iz bogate Amerike v u-botžno domovino bridko razočarani. £ivljen«ki standard ruskega mnogo nevernih Tomažev, ka- na običajni način. Vse drugače '.'V"7^ Tooslabšal. Pred kakimi desetimi leti je odšel v Moskvo v Ameriki rojen Slovenec. Ko je prišel z oč-moni in materjo iz prem ogar- iske kempe v Chicago. so se na-K^ edinj sk)Venski SVETOV-selili v starinskem, umazanem Nf dnevnik> Taka veličina za-predclu blizu Blue sland in ^ ^ neK0 N()*e. Takoj se je oglasil neki če ni hotela, se v njem naravno socialistični urednik, da je bil ni mogel tudi noben sestanek Trocki dotični dan pri njem vršiti. To pa uničuje najbolj kot Kost in da liste dni ni biK) važno "evidenco" ("izpoved") n ... ^ ... . t< \.„ 1 ... nobenega nemškega letala v o Trockijevi "zaroti z naeiji . , proti Sovjetski uniji. izjavo ' važno, toda za resničnost ali nikdar v Kopenhagenu, bi Sta- lažnjivost "izpovedi" je važno, linov režim lahko diskreditiral ppjhodnjtt#) bina. Fant se je tu izučil za električarja, toda zaslužil je malo. Doma in z rojaki je občeval slovensko, čital pa je naj-rajše radikalno literaturo. Zaželel si je oditi v Rusijo. Pri sovjetskih oblastih je izposlo-val dovoljenje za naselitev in dob'l jt» delo električarja v Moskvi. Pisal je, da stanuje v hotelu in da ima udobje, kakršnega je v Chicagu le oddaleč potznal. Kmalu po svetovni^ vojni je med drugimi odšel iz Chicaga v Rusijo Srb S. G olj a. član J. S. Z. Pokojni Miloje Lučič ga je svari, češ, ne hodi, kajti tu se umivaš z milom, nosiš snažno spodnjo obleko, kadiš cigarete. tam pa vsega tega ni. Ko je Golja po nekaj mesecih (pisal prijatelju v Chicago, ga je prosil, naj mu pošlje kar v PRIREDITEV KLUBA ŠT. 1 V NEDELJO 28, FEBRUARJA V DVORANI SNPJ, 2657 S. LAVVN DALE AVE. C IIH AMK ILL. TA PRIREDITEV BO V KORIST "PROLETARCU klobuk dol, kadar greste mimo uredništva Ameriške* Domovine, ali pa se skrite pod klop in obžalujte, da vam m dano, da bi bili kaj boljšega kot le ubogi cestninarji. * Pirčevi so na prvi strani svojega lista, z debelim poševnim tiskom oznanili strmečemu svetu, da je bil slovenski demokratski politik Louis Drasler v Clevelandu povabljen k predsedniku Rooseveltu na avdi-jenco in na banket v počast glavnega poštarja in demokratskega kampanjskega ravnatelja "Jim" Far levja. V Pir-čevem poročilu je dalje rečeno, da je bil to menda prvi slučaj, da je bil Slovenec sprejet pri predsedniku Zed. držav. Ne, cenjeni Louis, kajti to "čast" je imel pred leti že An- pismu par ameriških svalčic. drej Kobal, ki je bil kar sam Ampak ne govori o tem Luči- pri predsedniku Hoovru, do-ču, mu je pripomnil. Pred par čim je bil Drasler s celim krde-leti je Golja spet pisal . Raz- lom demokratskih politikov, mere so se zboljšale in se bodo Spremenilo se ni vsled teh "av-z boljše vale, oženil se je, dela dijenc" ničesar ne v prvem ne blizu Odese, postal je že nad-v drugem slučaju. Glavna točka sporeda bo šaloigra v treh dejanjih "ULAVNI IMHIITLK" V prizore jo waukeganski igralci IGRAL BO KOCHEVARJEV ORKESTER GODBA TUDI V SPODNJI DVORANI Vstopnice v predprodaji po 35r, pri blagajni 40c. Naklonjenost oblasti je delavstvu v industrialnih bojih neobhodno potrebna (Nadaljevanje s 1. strani.) in od nje tajno zaposlen, Ha vrši v nji službo agenta provoka-torja in špijona. * Upoštevajoč okolščine, je unija avtnih delavcev lahko zadovoljna z izidom stavke. Ampak resnična bitka šele pride. Kako lahko je streti napore unije, vidimo iz incidentov v An-dersonu, Ind. Tu so tovarne, ki izdelujejo za avte General Motors razne komade. Delavci so slabo plačani, šikanirani in od sile priganjani. Pa so zastavkali. Oblast je padla po njih s sodnimi odloki, s šerifovimi deputiji in milico. Avtni delavci »z Flinta in Detroita so jim šli na pomoč v avtni karavani, toda vojaki in šerifovi deputiji so jih ustavili več milj pred Anderso-nom in jih pognali nazaj v Michigan. Lokalno časopisje pa je bilo polno lažnjivih vesti proti uniji in drugega beganja, d« ubije moralo stavkarjev. Pogodba, hi v resnici nikogar ne zadovoljuje Job n L. Lewis pravi, da je z izidom stavke v Michiganu zadovoljen in obljublja, da bo naslednje bojišče industrialnega unionizma jeklarska industrija. Skušnje so njega in druge naučile, da industriaTnih unij v takem obsegu, kot si jih zamišlja, ne bo, ako bo politična in sodna oblast pomagala sovražni strani. In bo pomagala. Zato je gibanje za industrialni unionizem ob enem pokret za neodvisno delavsko politično akcijo, pa če to dejstvo prizna ali ne. Kajti nemogoče je delavstvu zmagovati na industrialnem bojišču, če bo skebalo na političnem in poverjalo moč svojim največjim sovražnikom. VAIJER1JAN PIDMOGYLNYJ: MESTO n o A \ Poslovenil s« "Proletarca" TONE SELI4KAR (Nadaljevanje.) Nekje v hvoji globini je začutil neprijeten a/ pritisk solza, ki si jih nikakor ni želel, pa se le začudil, da ne kljub trpljenju in delu lpe ni ta vlaga posušila. Le pritajila se je in ae T je zdaj nenadoma prebudila. To ga je tako pestilo, da mu je rdečica planila v obraz in okrenil se je. Levko pa ga je le opazil, položil mu je roko na rame in dejal: — Ne skrbi, fante! — Saj ne! je z muko spregovoril Stepan. Nadijka pa je Levka kar zasipavala z vprašanji. Imenovati ji je moral vsak hrib, vsako cerkev in domalega sleherno stavbo. Levko ni mogel prikriti tega, da premalo pozna okolico. Za Lavro je vedel, za spomenik Vladimira tudi a na to, da se oni hrib imenuje Vladimirski hrib ni mogel priseči. V Kijevu je životaril le v ozkem krogu ulice Lenina, kjer je stanoval in v kateri je bila tudi njegova šola. Iz te ulice je malokdaj prišel, kvečjemu trikrat pozimi, ko je šel v kino, ali pa kadar je šel na lov ob progi Kijev-Tete-rev. Zato ni mogel zadovoljiti Nadijkini radovednosti, ki je hotela zajeti vse potankosti. Skupine his, ki so bile od daleč tako krhke in nenavadne, so jo tako prevzemale, da ni mogla zatajiti svoje radosti ob misli, da bo v le-teh zdaj sama živela. Toda njena radovednost se je kmalu od maknila od mesta. Zdaj je opazovala motorne čolne, ki so veselo ropotali po reki, potem čolne na vesla, v katerih so športaši krepili svoje mišice in ki so se pozibavali na valovih, ki jih je tkal parobrod za seboj. Smeli pla-vači so se metali tik pod kolesa in od veselja kričali. Mimo je bliskovito švignila trijarbol-nica kakor bel privid. — Vidite, vidite! je vskliknila in se zagledala v nenavadna trikotna jadra. Na krovu jahte je videla tri fante in eno dekle. Zdela se ji je kakor rusalka iz starih bajk in zavi- k dala ji je. ^ Bolj so se bližali mestu, bolj je bilo živa-[Bno na reki. Pred njimi je ležala plaža — ^peščen otok sredi Dnjepra, kamor so motorni čolni nenehoma prevažali kopalce. Mesto se je vsipalo navzdol k bregu. Z Ulice revolucije se je po širokem stopnišču prelivala pestra množica mladeničev, deklet, žena in mož kakor belorožnat tok gibčnih teles, ki so hlepela po nasladi solnca in vode. Tu ni bilo videti žalosti. Kakor da pričenja nov svet, tu poleg mesta »vet neskaljenega praveselja. Voda in solnce sta zagrinjala v svoj objem vse one, ki so pravkar zapustili delo in pohiteli iz zidovja. Telesa, dolge mesece vkovana v obleko so se luščila iz nje kakor iz ječe, razcvetela so se v vročem soln-čnem žaru na pesku in vsi ti goli ljudje so bili kakor izgubljeni divjaki na bregovih ila. Tu se je v hipu prebudilo pragolo življenje in le kopalna obleka je zakrivala tisočletja. Silna razlika onih nad bregom in leteh brezskrbnih kopalcev je bila za Nadijko rezka in čarobna. Zavedala se je, kako raz-mahnjeno je mestno življenje in ni skrivala svojega navdušenja. Slikovitost oblek jo je slepila. Tamkaj je videla svetlordeča telesa onih, ki so se pravkar pričenjali nastavljati solncu, tu že utrjena v pekovem žaru in že Črnorujava. S poželjenjem je kriknila: — Kako lepo! Kako lepo! Stepan pa nikakor ni mogel z njo deliti tega navdušenja. Barvitost gole ljudske mase mu je bila zoperna. In bolno Ka je zadelo, ker se je Nadijka priključevala tej smešni množici. Mrko je dejal: — Vse to počno iz dolgočasja! Levko pa je opazoval ljudi bolj prizanesljivo. Izmučili so se pri delu, zdaj pa se vesele življenja! Ko so se izkrcali med gnječo na obrežju, so se umaknili valu potnikov. Nadijkino navdušenje se je poleglo. Mesto, ki je bilo iz daljave belo od solnca in lahko, se je zdajci težko prevesilo nanjo. Plaho se je ozirala. OgluSevalo jo je vpitje branjevk, žvižgi, hupe in ropot avtobusov, ki so prevažali na Darnico in enakomerno puhanje stroja v bližnjem parnem mlinu. fs Stepan si je zvil cigareto in jo prižgal. Imel je navado pljuvati, zdaj pa je s slino vred pogoltnil prah mohorke/ Vsenaokrog mu je bilo nenavadno in tuje. Opazoval je stojnice, kjer so prodajali sladoled, pivo, kvas, potem strelišča in branjevke s pecivom, semeni, dekleta s košaricami polnih breskev in marelic. Mimo njega je hitelo tisoč obrazov; vesel'h, resnih in zaskrbljenih. Nekje je kričala ženska, ki so ji bogve kaj ukradli. Da, tako žive tukaj. In tako je bilo. ko njegova noga še stopala po mehki vaški stezi in tako bo vedno. On pa je vsemu temu tujec. Potniki so se razšli. '/ ladje so pričeli to-voriti.. Po dolgih mostovžih so hodili napol goli težaki z verigami, zaboji in košaram! za sadje. Nato so skotalili na breg še smrdljive sode. Levko ju je odvedel v mesto in spotoma tolmačil zanimivosti. Na Ulici revolucije so se razšli. Stepan jo je mahnil na Podol, onadva pa v Stari Gorod. — Ob išči me! mu je dejal Levko. Si zapisal moj naslov? Stepan se je naglo poslovil in zavil na desno ter vpraševal spotoma za pravo smer. Ko je šel mimo knjigarne, je obstal pri izložbi in si ogledoval knjige. Knjige je ljubil že kot otrok. Ko še ni znal brati je listal po edini knjigi, ki je krasila stričev dom. Bil je to star koledar poln slik carja, arhimandritov in generalov. Niso ga vabile slike, le one črne, ravne, nizke čačke pod slikami so ga mikale. Zdaj «e ne spominja, kako se je naučil brati. Slučajno, Potem pa je z naslado izgovarjal prebrane besede, četudi ni razumel njih smisla. Precej časa je stal ob izložbi, prebiral naslove knjig, založb in letnice izdanja. Ta ali ona mu je bila potrebna v šoli. Nepop sen vtis je napravila nanj ta množica knjig, med katerimi mu je bila ena sama poznana. V teh knjigah je videl zdaj strnjeno vse ono tuje in vznemirjajoče, ki ga čaka v mestu in ki ga je navdajalo s strahom. Breznadne misli, v obliki celega roja vprašanj, so ga kljub prejšnjim trdnim načrtom naskočile. Le česa i»če tu v mestu? Kako bo potem, ko bo vse to preživel? Prav gotovo ga bo izmučilo in se bo kot starec vrnil domov? čemu se ni peljal v svoje okrožno mesto? čemu prav v osrednji zavod v Kijev? Stal je pred knjigarno ves v dvomih in ošinila ga je misel, da bi se kar vrnil nazaj v pristan. — Utrujen sem od potovanja, le~ponrUslil. Da, le to bo vzrok vsega njegovega malodu-šja. Zdel se je kakor odposlanec, ki izvršuje vse to le na tuj ukaz. Pokoril se mu je z odvratnostjo, kajti svoje praželje je občutil le kot postransko zadevo. In krenil je dalje s svojimi obledelimi sanjami. Na Spodnjem Valu je našel hišo s številko 37. Skozi vrata je stopil na dvorišče in poleg verande potrkal na črvive duri. človek v telovniku, s kratko brado in sivino v laseh mu je odprl. To je bil trgovec z ribami Luka De-midivič Gnidyj, ki je za časa revolucije preselil svojo trgovino v Stepanovo vas Terevo-ni, kjer je vsakokrat prenočeval pri njegovem stricu. Zdaj pa bi moral nekako povrniti stričevo gostoljubnost, če prav je od tega preteklo že dokaj let. Malce nezaupljivo je pogledal Stepana skozi očala, nemirno pretrgal ovoj, prečital pismo in tako čitajoč brez besede odšel nazaj v hišo. (Dalje prihodnjič.) I0E30C IOE Ali je vase društvo že v Prosvetni matici? Prosvetna matica je edina slovenska kulturna centrala v Zedinjenih državah. Storila je na prosvetnem polju brez vsakega vika in krika več kot katerakoli druga skupina. Prosvetna matica JSZ zasluži, da ae okrog nje strnejo vsi zavedni delavci. OGLAŠAJTE V PROLETARCU STRAH PRED MOREBITNIM NAVALOM "SEDEČIH" STAVK li, da bodo prišli v nedeljo 28. februarja." Agitacija od hiše do hide veliko zaleže — prav tako agitacija na zabavah. 'Ponlužite se takih prilik. Prebitek te priredbe, kolikor ga bo — in koliko ga bo, je odvisno od nas v\seh — gre v tiskovni sklad "Proletarca". Zanašamo se na vse čitatelje tega lista v Chi-leagu in v okoliških naselbinah, da bodo sodelovali v odlašanju te priredbe in se je tudi sami udeležili. — Odbor. Poravnava stavke pri General Motors je v bistvu zmaga metode "sedečega stavkanja". Ta način pa je mogoč edino, ako je politična oblast stavkarjem bodisi prijazna, ali vsaj nevtralna. Več ali manj je bila nevtralna v stavki pri General Motors, in to je edino vzrok, da kupljeni sodniki nito mogli uveljaviti svojih drastičnih "sodnih prepovedi". Na sliki gori so "sedeči stavkarji" in spodaj pa milica države Michigan, ki je bila poslana, da "čuva red in mir" v Flintu. Vse kapita-listično časopisje je završalo, češ, zdaj so te vrste stavke legalizirane, in pomislite, kaj se vse lahko zgodi: kuharica obsedi, pa boste brez obeda; zatekli se boste v restavrant, toda vse restavracijsko osobje bo sedelo po tleh, kakor Turki, in nihče vas ne bo vprašal, kaj želite. A so še hujše možnosti. Imate male otroke, k jih negujejo pestunje. Kar naenkrat pa bodo začele sedeti in nihče se ne bo brigal za mladi naraščaj, kajti premožne mamice niso navajene takega dela. Dogodi se rop. Pokličete policaja, pa ga ne bo od nikoder, ker j« na "sedeči stavki". Tolovaj pobegne ne da bi ga policaj zasledoval, kajti tolovaj ne verjame v "sedečo stavko". Dogodi se požar. Halo, brž k telefonu: "Tu in tu je ogenj — že vse v plamenih . . ." Ampak gasilci so na sedeči stavki in požar se ustavi sam od sebe »ele pri zadnji hiši, kakor v Dolenji vasi pri Ribnici, kjer so nekoč gasilci vsled svoje naporne dirke šli medpotoma v gostilno, da se odpočijejo in ugaie že jo, nato pa poslali v "Domoljuba" vest, da je bil požar srečno udušen pri zadnji hiši in se ni mogel nikamor več razširiti (ker ni bilo več hiš, da bi jih iskre zapalile. Tisočeri ljudje verjamejo takim argumentom in simpatizirajo z delodajalci, namesto z delavci, brez katerih ne bi bilo ne' take ne drugačne produkcije. Baš njih "sedeče" stavke to dokazujejo. Izredna konvencija soc. stranke na pragu (Nadaljevanje s 1. strani.) vanji velike važnosti. Marsikdo v socialistični stranki trdi, da so si komunisti in "socialdemokrati" danes bližje, ko kdaj prej in ta domnevanja niso brez podlage. A nasprotstvo med njimi je vendarle še zmerom tolikšno, da o kakem sporazumu teh dveh skupin ni govora. Naobratno pa je današnja ameriška soc. stranka zavzela zgolj idejno stališče, katero odklanja vsak oportuni-zem, zato so se komunisti napram nji spet ne le uhladili, ampak zavzeli zoper nio popolnoma opozicijsko taktiko. Na konferenci social-demo-kratov v PhiladelAi odjemalec Mimi Kirn, Paul Peklaj, 1,1 h(yčc to tudi °"tatK nle Miller, Antre* Btoiefij Ka tej priredftrl bo prtfi Mary Hrovatin, Frank Pezdir, | nastopil tudi novi pomožni u-' 1 H. P. Compreiior Prihranite $125 * Dokler trajajo! "Kelvl-nator compressor" sestavi — 1936 in prejšnji vzorci — na ponudbo . zdaj ob znatnem znižanju. Velikosti .. . H do 1 V* konjske sile — ob prihranku $60 do $125! Nikarte čakati! Instalirajte si enega takoj! Samo malo jih na roki. Vsi čisto novi . . . popolnoma garantirani. "Meter-Matic" denarno merilc, instalirano na vasem re-frigeratorju, vam nudi možnost, da plačujete za svojo opremo, ko jo uporabljate. Vrzite vanj en novec sli dva na dan! Phona Randolph 1200, Local 170 EASY TO PAY FOR! C0MM0NWEALTH EDISON C0MPANY Commercial Refrlgeration Dlvision 72 West Adami Street Problemi revolucionarnega socializma Spisal Haim Kantorovitch. — Prevel Anton Garden. STARI SODNIKI, STARA USTAVA IN ZASTARAN KONGRES (Nadaljevanje.) j munistični stranki? Iz dobrega j daj res pretepli fašiste, bi faši- c« » • m razloga vsled tega ne, ker sta Uti danes ne bili na krmilu" Slučaj Nemčije I , , , . . V , L 4 ftV . . ' J se obe stranki izkazale necmo- (str. 9). To je torej m č — Revolucije so posledica re- žne, da bi bile izrabile obstoje- "pretepanja". volucionarnih situacij. So vi- f situacijo v svoj prid. Ztfod■> ! Na srečo citiram vplivnega šek teh situacij. Najbolj važna vina obeh strank ni inspiriraiu karakteristika revolucionarnih j ne zaupanja niti vere vanje, situacij je sprememba v psiho- Nemške mase niso videle n->be-logiji in razpoloženju mas.jne rešitve v njih. Socialdemo-Strah pred in spoštovanje do kratska stranka se je bila iz-obstoječlh inst anci i polagoma j kazala za impotentno in brez izgine in njih mesto zavzame volje do boja. Seveda je hoteli zaničevanje in zasmehovanj?; ohraniti weimarsko republiko, upanje se umakne brezupnosti. toda se ni hotela -boriti niti za-široke mase ljudi, ne sicer sa- njo. mo člani najbolj izk >ri<*anegaj "številne diskuzije z vodite-razreda, marv« r vseh drugih IJI socialdemokratične stranke družabnih razredov razen vla- leta 1932." pravi profesor Cal-dajočega, polagoma pr ene mi-j vin H. Hoover v knjigi "C.er-sliti, da je mogoče rt šiti obsto-! many Enters the Third Reich" jet^i socialna zla, vsled kate-1 (str. 44.), so pisca uverile, ako rih trpi, toda ni nobenega upa- so ti možje imeli kdaj namen nja, da jih bodo rešili obstoječi postaviti socialistično družbo, vladarji, ali pa da j h je mogo- Uo ga že zdavnaj opustili. K > če rešiti v obstoječi situaciji. so se leta 1031 znašli pred Razvije se splošno mišljenje, I bankrotom kapitalističnega si-da je treba poskusiti nekaj no- stema v Nemčiji, so bili prav vega; vsaj pa, da staro ni vre- j tako prestrašeni kakor kapita-dno ohraniti. Za revolucionar- listi; niti z daleka niso storili ne stranke, ki navadno vidijo koraka, da bi ponudili sociali-krizo bolj jasno in imajo defi- zem kot nadomestilo, marveč nitiven načrt, tedaj nastane j so se le ukvarjali, kako bi na čas, ko bo njih program dobil kakšen način podprli obstoječi širok odmev med mamami. Za j sistem." temi prilikami so lahko brez Razvidno je, da se obupane uspeha stremele dolga leta. nemške mase niso mogle obr-Seveda so take situacije nabite niti k socialdemokratski stran-z veliko nevarnostjo ne samo ki. Bile so pripravljene na za obstoječi družabni red, spremembo, toda socialdemo-marveč tudi za revolucijo sa-, kratska stranka ni bila. Mamo. To so zreli časi ne le za sam ni imela kaj nuditi. poštene revolucionarje, marveč tudi za nepoštene demagoge. Kaj pa komunistična stranka? Zakaj se niso mase obrni- Iz revolucionarne situacije se, le h komunistični stranki?" Iz lahko izcimi reakcija prav ta- istega razloga. Komunistična ko ko revolucija. stranka ni celo niti toliko nu- Slučaj fašističnega triumfa dila. Nemška komunistična v Nemčiji je zelo osvetljujoč, istranka, kakor vse druge ko-Leta 1933 "ni bilo v Nemčiji munistične stranke, je govori-nobene revolucionarne situa- la revolucionarno, delala pa je cije," pravi O. Piatnitskv, ki na najbolj konfuzen in oportu-skuša opravičevati tragično nističen način. Piatnitsky v kapitulacijo nemškega komu- svojem prej citiranem pamfie-nizma pred fašizmom. Da o- tu (The Present Situation in praviči svojo izjavo, navaja j Germany), v katerem brani neki citat Lenina in pravi, da svoje nemške sodruge, se ni nekateri detajli nemške situa- mogel vzdržati, da ne bi poka-cije niso bili v skladu z Lenino- zal nekatere njih zmofc: Ni se vo definicijo, kakšna mora biti jim posrečilo dobiti zaupanje revolucionarna situacija. Kljub! mas; zapasli so marsikatero temu pa Piatnitsky v isti brošuri jasno dokazuje, da so bile nemške mase obupane, da so* izgubile vse zaupanje v vladne in socialne institucije in da so bile zrele za spremembo. Zakaj se torej niso obrnile k socialdemokratski ali ko- priliko. Na splošno so fašizem podcenjevali. Najvažnejše geslo je bilo; "Udari fašista po buči. kjer ga srečaš!" In Piat-nitsky toži, da "še celo zdaj včasih sl;šimo; Ako bi to geslo ne bilo takrat umaknjeno in ako bi bili strankini člani te- Dnevno do 6. marca. Vsakdo dobrodošel I9 It I IHTE i»iomis COOKINU CAIlMIVAL Peoples Gas Building, Michigan Avenue at Adams Street Pričetek 23. februarja. Udeležite se kuharskega karnivala; 10 dni zanimivosti, katere morate videti, vštevsi mlado Barbaro Jenkins, ki bo predstavljala svoje kuharske zmožnosti do 27. februarja. Uverila vas bo, da celo otrok lahko kuha kot odraš/čeni kuharski izvedenec. Oglejte si veliko zbirko NOVIH 1937 rUNSKIH PEČI. Barbara Jenkins ftestletna deklica, ki kuha kot izvedenka z 19 3 7 avtomatično plinpko pečjo. DOBITE PLINSKO PEČ! 1'delež te se karnfvala in pristopite v kontest! Pet krasnih plinskih peči, vsaka vredna $100, bo oddanih kot darila. Program ia karnival v Peoples Gas trgovinah voditelja komunistične internacionale. Ako se vam zdi cl- j tat skrajno smešen, mi ifsmo c Zgovorni. In to geslo tudi ni do?fi slabše od gesla ameri-Vih i komunistov, ki je bilo šele zad nje čao 18 letih re-Jvolucije življenski standard ruskih mas veliko nižji kakor ipa v najrevnejši evropski državi. Resnica je, da so ruske mase doprinesle za svoj eksperiment velike žrtve z življenjem, svobodo in zadovoljstvom, tod a bil je vreden vseh žrtev. Samo pomislite, kaj bo Rusija, ko se bodo vse te žrtve spremenile v socialistično brezrazredno družbo! Toda pričakovati, da bodo desperatni, lačni milijoni delavcev in ljudi srednjega razreda delili to navdušenje za žrtve, je naivno. Mnogo teh milijonov je povsem pripravljenih. da tem čudovitim Rusom pojejo slavospeve za njih žrtvovanje za veliki ideal, toda sami zase zahtevajo nekaj prav sedaj. "Izkušnje nemških delavcev, ki so sli v Rusijo delati in so se vrnili z informacijami o izredno nizkim življen-skim standardom tam. so tudi učinkovale v utrjenju konser-vatizma med boljše plačanimi delavci," pravi zopet profesor Hoover (str. 47). To je bilo vse, kar so nudili nemški komunisti. (Dalje prihodnjič.) J* 70VEARS 64VEARS 66 YEAll* 80 YEARV 74 YtARS 77YEAIU ^^ (M 75 / m Predsednik Roosevelt je a sedanjim vrhovnim sodiščem aelo neiadovo- rost. V prednji vrsti od leve na desno »o: L. D. Brandeis, star 80 let; VVillu Ijen, ker mu rasveljavlja "n«w deal" se predno se prične dobro uveljav Van Devanter, star 77 let; Charles Edward Hughes, 74 let; J. C. Reynolds, lj«»i. Zato predsednik predlaga kongresu reformiranje vrhovnega sodiiča. 75 let; George Southerland, 74 let.—V vrhnji vrsti so: Oven J. Roberts, star 61 let; Pierce Butler, 70 let; Harlan F. Stone, 64 let, in Benjamin Car-dozo, 66 let. — Napaka v kampanji za reformiranje vrhovnega sodišča ja v tem, da se poudarja starost, ne pa prepričanje sodnikov. To stanje s« ne Lpremeni vse dotlej, dokler kongres ne sprejme socialističnega predloga za Roosevelt meni, da so mladi sodniki boljši, kakor starine, zato seli, da se priglasi za pokojnino vsak član vrhovnega sodišča čim dopolni 70. leto. Vsak \rhovni sodnik, ki se upokoji, je bil ie prej upravičen do enake plače, kakor jo je prejemal v službi. Vzlic temu vztrajajo v nji, in Roosevelt jc mnenja, da to ni prav, ker so trudni in zavlačujejo važne rešitve tedne in mesece, dočim bi bilo v korist dežele, da se take zadeve izravna čimprej. Na sliki so člani sedanjega vrhovnega sodišča in na vsakem je označena sta. spremembo ustave, ki določa, da se vrhovno sodišče ne sme umešavati v socialno zakonodajo v namenu, da jo razveljavlja, kakor je bilo to v običaju dozdaj. Zbiranje podatkov za "Narodni adresar" se zaključuje Iz New Yorka poročajo, da se zbiranje podatkov za knjigo "Narodni adresar", ki jo u-rejuje Ivan Mladineo, zaklju- da je prišel po slovo. Ne da bi Kam se obrnejo naciji kaj vedel, sem v presenečenju « •• o dejal, dali gre tudi on v Chi-| Z nOVO Provokacijo? cago. Odgovoril je, da gre, Na »ornje vprašanje je sko-kajti pri Proletarcu potrebuje- ro »oglasno mnenje, da ima jo pomožnega upravnika. Mia- Hitler v mislih osvojitev me-demu Jožetu čestitam in želim sta Danzi* (C,dansko), ki je ....................... mu obilo uspeha. Jože in gori ; glavni izhod velike poljske čuje* Kdor še ni poslal raznih I omenjena Jennie, Zajčeva so- države iz zaledja na morje, podatkov, za katere je bil i Proga, sta brat in sestra in pri- Hitler si to velevažno luko la-vprašan, naj to stori vsaj do ha jata rz ugledne in poštene h»P osvoji, toda boji 30. aprila, kajti pripravljanje Drašlerjeve družine. Njun oče, 8e» da hi 8 tem pognal Poljake bo po tem datumu zaključeno Anton Drašler, je bil preti več v naročje Sovjetske Unije, za-5 Sla v tisk ko hitro leti zastopnik Proletarca. Nil*0 vztraja pri "žalitvi", je družine, da bi bila vsa tako, dokler ne pride prilika, da se vzorno naprednega mišljenja kakor je baš Drašler jeva. za-kar gre vsa čast staršem in otrokom! in knjiga bo bo urejena. Vsebovala bo podatke o društvih, o poklicih naših ljudi, centralah, trgovinah, podvzetjih itd., kakor naznanja njen urednik. Očitno je, da če mu bo mogoče zbrati vse te podatke, bo to res knjiga, ki bo vredna več, kot pa ji bo cena, pa naj bo že kakršnakoli. Ivan Mladineo je eden najboljših, lahko rečemo, najboljši statističar. kar jlih premorejo Jugoslovani v Zed. državah. Ako bo "Narodni adresar" to. kar izdajatelj obeta, potem si bo Ivan Mladineo ta svoj slo- mašcuje . Izvor vsega tega pa je kajpada vcrsaillska mirovna pogodba, ki je naložila Nemčiji ne samo ogromno bre-' Socialisti na Finskem najjačja stranka Iz vseh volilnih bojev v prošlem in v tem letu so izšli socialisti na Finskem kot najjačja stranka dasi so stranke o-pozicije ostale v večini. Socialistični kandidat za predsednika Tanner je dobil blizu 350,-000 glasov, toda konservativne skupine so dobile večino. Fašisti (patriot en a liga) so dobili samo nekaj nad 74,000 glasov. Dasi je finska socialistična stranka pri prošlih predsedniških volitvah napredovala za mnogo tisoč glasov, so se volil- jemo pa kljub temu! Joseph Čebular. Delavski shod 19. feb. Francoski desničarji in ljudska fronta Desničarji in kapitalisti pravijo. da so ljudske fronte zaro- V petek 19. feb. ob 8. zvečer bo v Ashland avditoriju na Ashland in Van Buren delav-ves utrdil za zmerom. Ampak ski -"hod. na katerem bodo na- ta proti redu. V praksi pa prav dela sam nikakor ne bi zmo- stopili štirje govorniki raznih j desničarji tvorijo fronte proti j delavskih unij in pa člani soc. j socialistom. Tak primer imamo stranke. Prva bo govorila Ge- v francoskem volilnem okrožju! nora Johnson, voditeljica *en-ii,a Palice. Za odstopivšega so-ske brigade, ki je pomagala j cialističnega poslanca so bile avtnim stavkarjem v Flintu, i nadomestne volitve in vsa des- Socfalist se ne spozna po besedah, ampak po delu in v zvestobi do svojega gibanja. Španski fašisti "zmagujejo" edino s pomočjo Nemčije in Italije (Nadaljevanje s 1. strani.) lojalisti odprli ogenj v svojo o-brambo, bi morali na j prvo po-streliti, kar jim je najdražje — svoje žene in otroke, in šele ko bi padli ti. bi lahko pokosili tudi fašiste. Tako pa se je dogodilo, da so žene in otroci vseeno padli, in lojalisti v svojih trenčih, ker se slednjim u-pira zversko klanje, "krščanskim" fašistom in njihovim pomočnikom pa je klanje zabava. Opravičujejo ga z izgovorom, da se bore proti hudičevemu ^boljševizmu". gel. Zato apelira, da pošljite podatke o svojem društvu, o svojih poklicih, o kulturnem delu v naselbini itd. Vse bo priobčeno v skrajšani obliki — sama dejstva, kakor oznanja apel za sodelovanje, razposlan pred par tedni. Podatke in drugo, kar se tiče te knjige, naslovite: Narodni Adresar, 156 Fifth Avenue, New York City. Odhod povzroča vrzel drugi govornik bo B. dick, urednik glasila J. \\ i- ničarska buržuazija je glaso-kavču- vala za radikalca, da s tem karskih delavcev in vodja a- prepreči izvolitev socialistične- Vandling, Pa. — Kakor znano, je meseca junija m. 1. odpotoval od tu ter se stalno naselil v Chicagu Anton Zaic z družino vred, ker je bil iz vo-1 predmet bo: Pomen CIO. A. D. 1 jen za pomožnega tajnika S. F., stavka avtnih delavcev in S. P. Z. Njegova soproga Jen- drugih ter pomen in metoda kronske stavke, tretji govornik bo Vincent R. Dunn, organizator unije voznikov v Minnea-polisu in četrti govornik bo Fr. Trager, delavski organizator in tajnik soc. stranke. Shodu bo predsedoval Arthur McDo-well, tajnik soc. stranke za o-kraj Cook. Vstopnina bo 25c. Shod se vrši pod avspicijo lokalne soc. stranke. Glavni me je bila večletna tajnica kluba št. 10 JSZ, Tony pa je bil zapisnikar in zastopnik Proletarca obenem. Oba sta neumorno delala za delavski pokret, zakar se jima v imenu našega kluba iskreno zahvaljujem! Vse, kar sta storila za klub in gibanje, sta storila brezplačno, z zavestjo, da sta delala za dobro delavsko stvar, kakor delajo vsi oni, ki se zavedajo, da delajo za boljši obstoj človeške družbe Klub št 10 JSZ je z njima zgubil dva nenadomestljiva člana. Vsled tega ju Vsi zelo pogrešamo. sedečih stavk. Roosevelt reformira sodišča Predsednik Roosevelt je pretekli teden v posebni poslanici priporočil zveznemu kongresu, naj sprejme njegov načrt reformiranja sodišč, od vrhovnega do najnižjega. Najbolj je seveda prizadeto vrhovno sodišče, v katerem sedi 'deveto-rica starčkov", katera je v prvem Rooseveltovem trminu precej nagajala njegovemu "new dealu". Burbonska opo- ga kandidata, kar se ji je posrečilo. Radikalec je dobil 11,-660 glasov, socialistični kandidat pa 10.049. Politika desničarskega razkrajanja ljudske fronte pa s tem ni dosegla uspeha, ker so radikali v ljudski fronti in je socialistična stranka itak po glavnih volitvah dosegla v več okrajih pozitivne volilne uspehe. — D. P. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOUR*,: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; B:30—«:30 D*iiy Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wedn«8day and Sunday by appointments only Rezidence Tel.t Crawford 8440 If no iniwer — CaU Auatin 5700 PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI MIMMMMMMMMMIMM FEN«X'S WAROCITE SI DNEVNIK t* i:ta 99 ■ RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawnd:\le Ave. Chicago, III. Tal. Crawford 1 38« Pristna in okdina domača jedila Cene smerne. Pnatreiba točna. < I Stane sa celo leto $€.00, pol leta #3.00 Ustanavljajt« nova dru&tra. Dewt članov (le) je treba ra novo druttvo. Naslov za li«t i" la tajništvo j«i 2657 S. Lawnda1e Ave. CHICAGO, ILL. MODtffN COOMIT CONSTANT HOT WATI» . SillNT M'>lC(RATION . . CAS HIATING THE PEOPLES GAS IIGHT AND COKE COM PA N Y » * PMONI MtltlN 10*110 li Pošljite Ameriki družinski kolrdar tudi avojcem v atarem kraju. Razveselili jih bostel zicija je znova zavpila, da Dne i?6. jan., bas ko sem bil j Roosevelt hoče res postati dik-pri kosilu, me je presenetil s tator. Burboncem je vsaka kr-svojim obiskom mladi .Joseph pari j a preradikalna. Drašler, ki mi je na vprašanje.' ________ kaj mi ima novega povedati. Proletarec je list, ki jr vre-naznanil s svojim smehljajem, den da ga citate. ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. — ANGELO CERKVENIK! DVOJNIK ZGODBA VOJNEGA UJETNIKA Se nekaj o mladem možu in ie mlajši nevesti Nadaljevanje.) O... . toln.jv rtopa za njim... Komaj, komaj se je krotil, da ni prtjkoJil kar po tri stopni veru pa nizko gričevje, p >ra-ščeno z gozdovi. Vf ter je rezal v no« in ušosa ter zaganja! o«tre snežinke v premrzla lic i ce. Pred vhodom na peron j; j1,1 v oči. ous al. Portir ni nikogar pustil I Pot J* bii« tlol*tt- na peron. Pred vhodom .ie je tr o na sto in sto ljudi. — Vojaki na desno! Na di-sno je vhcd za vojake! Zdelo mu je, da so mu prav vsi i. v j i otrpne I i. KaMna Bilo je tol ko vojakov, da se je človek prav lahko skril. Od leglo mu je. Zrinil se je na nasprotno stran. Kaj je pametneje, je prrudarjal, poskušati priti r a vrsto ti koj a i počakati do konca, ko se bo bolj mudilo t2r bo kontrola pri vhodu na p?« ron bolj površna? Ril je nestrpen do skrajnosti. Grize! si je nohte, tepetal je z nogami, hodil je sem ter tja. Kaj pri hudiču delajo tako dolgo? Pri vsakem vojaku tra-ja procedura vso večnost. Kako vsakogar pregledujejo! Nekaj vpisujejo. Neko knjigo odpirajo ter brskajo po njej. Nemara imajo celo tisto knjigo s slikami. Vzel je iz žepa robec ter si obrisal pot. — V takšnem mrazu, pa se tako potite! mu je rekel nekdo. — Nervozen sem! mu je skušal Berenini pojasniti. Naposded se je približal k vratom. Ni mogel več strpeti. Naj ga rajši pri priči postavijo k zidu! ^ Prerinil se je k vTiodu. — Papirje! — Izvolite, gospod major! — Saj govorite kakor civilist! se je zadri major. Kakšen hudičev "izvolite"? Berenini je molčal. — Seveda, gospod nadlovec gre za tri mesece na dopust, pa misli, da je že v civilu! Evo vam, vaši papirji! Dal mu je nazaj objavo. — Poslušno se zahvaljujem, gospod major! — Abtreten! Vorwarts! Ne utegnemo izgubljati časa! Bil je izčrpan do skrajnosti. Moral se je nasloniti ob prvi železniški voz. — Kateri vlak gre v Prerov, gospod sprevodnik? — Hitro, hitro, vstopite v ta vlak! Vsak trenutek se bo odpeljal. Sprevodnik ga je potisnil v vagon. Bilo je vse zasedeno. Na hodnikih je stalo polno nahrbtnikov in kovčegov — malone do stropa visoko. Okna so bila zabita z deskami. Vlak se je začel premikati. —* Takjo sem utrujen! je potožil sprevodniku. Ali mi ne bi preskrbeli kakšnega skromnega sedeža? Izvolite! Ponudil mu je dvajsetkron-ski bankovec. — Hvala! gospod nadlovec! Sedite tukaj zgoraj! Prepustil mu je svoj prostor, obložen z mehko žimnico. Zavrl se je v debelo ponjavo. Kmalu je zaspal, šele tik pred Prerovom se je prebudil. Naglo je vzel svoje stvari ter presedel v olomuški vlak, ki je bil skoraj prazen. V Olomucu je moral zopet prestopiti v vlak za Sternberg, kamor je dospel opoldne. Neki sopotnik ga je silil, naj se ustavi v Sternbergu, pa ni hotel. Bilo je mrzlo. Naletaval je sneg. Oprtil si je nahrbtnik, vizel v roke prtljago ter jo mahnil proti Lužicam. šel je mimo potočka. Daleč proti jugu se je razprostirala nepregledna ravnina, proti se- Nikjer ni srtcal ne žive du še. Veter je iz daljave prinašal | pasji lajež. Po štiridesetih mi-1 n utah h c da je prispel v Lu-žiee. V prvi hiši je vprašal: — Kje je Schacherjevo po- sistvo? i — Se četrt ure h >da. Vidite, tam pod gričem, ki je obraten z borovcem, je graičina. Najlepša hvala! Mahnil jo je kar pejez. Pokrajina je bila prelepa Na severu so se razprostirali posneženi gozdovi, na jugu morje snega. O') grajskih vratih je cbstal. V vrata se je zaganjal kuštrav bernardinec. Lajal je na vse pretege. Kmalu je prišla odp;rat služkinja. Skozi lepo urejen park je šel v dvorec. V čakalnici ga je sprejela Schacherjeva gospa. Že priletna. osivela, izredno ljubezniva gospa. — Gospod Berenini, ali ne? — Berenini, gospa. Priklonil se je. nih hodnikov, vuled česar je v! deževnem vremenu kaj težkj gospodinjam, da bi obdržal » ■ ^svoje kuhinje čiste. Ko sem bil j tam, so po ce ti razvažali nek rdeči pepel, kai Februar/ th- t\vnty-thirl, jujr l;-tU-r turo wcM-k< ho menda o-it*o jrems j»t> »n thh tinti« thi* K?J|piro anl wiu j.|:ton»y Mi Ju Thraiifiom y»u atatn. H«»w i- it witli yj«, re m 7,e y prošli »tfT-lki rrro imeli sliko devetletne nevette Eunice Johnsen, ua tej p« jo poleg uje tudi njen 22 letni moi CUtlei John»en. Njun dom je v Sneedvillu. Tenncue«. — Kako da niste brzojavi- judstvo. Vobent? vere. nobene-li? Prišli bi bili s sanmi na po- ga upanja, samo poželjenje po stajo. Močno ste se utrudili, j življenju, čutnem do skrajno-ali ne? sti, vam je vsebina in smisel — Nasprotno, gospa. Ta j vsega obstojem ra. re bi prišt 1 sprehod po mrzli burji mi ji kdo tur bi vam obljubil lepa komaj malce pomiril živce. 'dekleta, vino, petje, ples, rajanje, maškarade — bi padli takšra zver, kakršna je da-1 poročal o stanju financ in o na-nes? ših aktivnostih po mnogih me- Hc!a mx že ugovarja. Ni- secih spet sedanji tajnik Justin k lar re bo pozabil njenih be- Zaje, culi bomo o pripravah za sed: j predstavo in ostali del spore- Italijani ste res čudno da, ki ga bomo imeli v korist "Proletarca" v nedeljo 28. fe- i Proletarpa, ki orje ledino hiše Imajo vodo, druge pa pa tudi elektr ke ni p nsod. Jekateri imaio samo plin. Iz te naselbine cd vata j > pr mog po n k:. Ke" pa je zadn5 čase reka precej nirnstla in n Lila plovSna, m> ru larji ostal ' par tednov doma. Kadar roke .zamrzne, {ud ne morejo po nj I prevažati premoga. Pr( mo? (prevažajo po rek: zate, k.»r j' ceneje kot po železnici, V nk »-lici so pa tudi rovi, iz kntrir nakladajo premor v kare. Prol tarec ima v te i našel bi ni malo naročnikov, d:bro pa bi b:lo, da se l>i v. č rojakov nanj naročilo, /a o se p**'por) čam za bodoče, da mi bodo šl na roko na moicni prihodnjem obisku, ali oa komu drugem" Tajnik Pogorelec mi jc pisal, kaj je z nanr, ali smo na agitaciji ali je kaj dru rega n t robe. če kateri odpove 1 :st Podpisani ne more sam dat' pravega odgovora. Kadar n dela, se izgovarjajo nanJnki da je kriza in da ni denarja kadar pa delajo, rečejo, da nimajo časa, da bi čitali, n pa oči jim pešajo, za očala, ako hočeš dobra, pa zahtevajo visoko ceno, poleg tega pa so slabe plače, draginja itd. Da draginja je in bo, dokler bomo delali za profit male skup na ljudi. Zato se pa naročite na in uu'ini itd Tvs > whoh« y<-ar» of Kini i? Thi* month it i< ont- ye»» Ji> ttii k and into e.ti.tj work 1 nn.fhit \%v starterf to vvrite. I hope thut •i. In tlu*.*' • U'u!w<* w 11 wr!tc *ti'l .nore ur-1 that we > tji-j Kal oni h /i < >J.W'iato 1J will ri*e «ach other either in A ii.-il.i r I " tutk" t< i- '>»r in ev r/ w y «»r in Amsterdam. life-l >i»T Our Red Ka'-on m w ;» »er i i To cel - printed ea h month rejularlv but it :,U Mn e.int, lh * P* I 4 Ml a ec.r to bo that the U I Fil on* 'oun - 1 riic at fh;' Slovane Liborjhtre aro trn ater thn:i in America. I en4er on Fcbruary the thirteenth. ] made a little card nn 1 I h p« that -V • ril hupe 'h»t th. ;ominf y.ai vou vvill kccp it. Did you k e ) aH my lstter«? 1 keep aH y<»ur lett r«. In wa. 'ty th- \U I R»\ t h j Fal oni lut k" t« »t^ anl have me' a* I n - It fiiendd at their nn^tin«' circenses! (Dalje prihodnjič.) — Ali ne bi malo sedli? — Rad bi sc najprej urail in preoblekel. — Takoj! Gospa je pozvonila. Služki- 0 i . i.. .. i nja je vstopila in se pr klonila. Predavanje, volitve itd. — Pokažite gesp. Schmie-' v klubu št. 1 JSZ dingerju sobo, ki smo mu jo j Chicago, 111. — V petek 2f> pripravili. Prenesite tudi prt-, februarja se bo vršila zelo va-ljago v sobo. i £na seja kluba I JSZ, na — Hvala lepa, gospa! se je kateri bo po končanem dnev-priklonil Berenini. nem redu predaval Jošk i — Ob petih je pri nas obed. j Oven. Upam, da boste z nami obedo- Imeli bomo tudi volitve za vali? Marica, ti pa prinesi go- delegate na prihodnjo konven-spodu južino. |e'jo soc. stranke. I/.med članov Soba je bila zelo prostorna JSZ Je v I»»noi'0' >e;ous a ! intvie • : Uir t h • Fu cotm. \VI ut th«> Falcon« have done in wo y-«#v: 'I h • l a ion \v.iit on fn to th > F.« 11 mu >cu n, Ro« >n-va J Mum-u t) cf f-\ :cnv,' an ! Indu i . u u\ »o ('hren !o i Hi 1« ... '1 h .. held a We:nie Uoast at Tint hert-Aoois... An exhi'»it vis hc'1 at h? \ tien .)loycJ Ch.'» IIeadquart.ru They helped pro.ent p.o^ra.ns foi wo May 1> »ys . . . 4 Ka^iljeni M -k!av/.,M "Bratje Miklavi." and "Cv »pciativc (V nir» »uwi ilth" wcro p.e-ented for th • SNPJ Federation hri tmfe< Parile«... "When we Ciiovi u?)" was i rosenti d for Prolna-ices Thirtieth Annive t-ary Pio-r.nm . . . Ma^ rt "itatlon entitle I •The Pirat of Miy," "Soli larity," »4 "\\y ai th • tP'iii ie " v m pre-enttd at various prc jims ... ('cm ades ().fth Anniversary Program of J. S. F. in visoka. Postelja in vse pohištvo je bilo iz težkega hrastovega lesa. Dolge žametaste zavese so dnevno svetlobo prijetno zasenčevale z rdečo pastelno tančico. Služkinja je zakurila peč. — Ali želite morebiti še kaj? ga je vprašala. — Prosil bi za toplo vodo. — Takoj! V bodoče pa | volite kar naročiti, bom zakurila vedno pravočasno kopalnico. Berenini se je obril, okopal in preoblekel v civilno obleko. dat Anton Garden. Druga dva Slovenca, ki kandidirata, pa sta Anton Žagar, Waukegan, in Joseph Brinocar, Springfield. V okraju Cook ima socialistična stranka 1"» kandidatov. Tistih 6, ki prejmejo največ glasov, bo izvoljenih. Vsi na^i člani imajo pravico glasovati vanje in diskuzijo. Naj še omenimo, da želi socialistična stranka dobiti p >-datke o svojih članih. Vprašanja so na glasovnic', ki jo omenjamo gori, in vključujejo: Ali ste član unije? Ali ste član de-1 lavske podporne organizacije? Ali ste član organizacije brezposelnih? Ali ste naročnik kakega socialističnega časopisa? V kakšnem obratu ste up osi e-ni? Koliko časa ste v socialistični stranki? kaze pravo pot, po kateri se pride do reš:tve in odprave profitnega sistema. To bo prišlo prej ali slej. Ampak če ne bomo organizirani v močni delavski stranki, bomo še čakali | I>r in čakali bodo tudi naši otroci. |sterJam-Taka stranka ne bo padla kar ( i a neba. Torej še so nam potrebni Proletarec, Prosveta in drugi delavski listi v raznih jezikih. — Anton Zornik. Hats off to the Charter Members of our Red Falcon Flight! They are Elaine Tuipin, Helen IOreshar, Robert Skavich. Mitzi Oven, Helen Pavlin, Ernest Dreshar and Irene Svet-lik. the r>jt h newspater< wo ven I every (venir.? about the fh»od of the Mis«- i i »ni anl t h-* Ohio Rivers. I hopa th it th. re is in Chioaro not ro much '•."ter a« in th- M *?!•< ni Valey an l that the water wlll rcon fill, Dear Ernest, I p. Fricud h p! — J. Solunons. * In our next coVjnin. we will teli .< u a!l about our Counril Fire, »o don't foi^et to read it. # Her» i> a 1 ;tter fre.n a \\ '.uk.gan F"ak-on: The Wauki"*a!r Red Ffbons have bten ouite aetive the e last few wee to initiate them in the near future. A masquerade paity way held on the sixth cf February at the Slo^'ene National Home. We, the Falcons, dre^Atd up as sit-down strikers. Wo received the first award, ten dollars, of vvhich we are very pro ud. Our treasury is becoming larger by leaps and bounds. We havj now in the treasury approximately forty dollars. We are gettin? ready to buy unifonns for all the membera A bunco and card party will be held at ths Slovene National Home on March 20 at 8:00 P. M. which will be spon^ored b.v the Socialist Party. * The Fal ons have helped make Here is a letter received by Ernest! tickets for the part.v. eshar from a Red Falcon in Ani- Fntntfch.p! — Lor.ame Miller. Friendthip! I)ear Ernest, ' Falcon Editor*. Aktivnosti "Zarje" in kluba »t. 27 JSZ Unija uslužbencev S. N. P. J. priredi veselico Chicago, lil. — Pisarniški u-službenci v glavnem uradu S. N. P. J. n upraVnLMvu "Pr)-svete", ki so organizirani v uniji "Stencgraphers, Typist, BookeepePs and A»sistar»t Union", prirede svojo pno ve- tem omogočijo nadaljne delo, ki je v korist nam vsem. Dj-nar, ki ga dobimo na prireditvah, prispevamo za vzdrževanje organizacij in v druge delavcem koristne namene. J. Krebel. Zahvala za uspešno sodelovanje Torej pridite na prihodnjo se|jco v soboto 20. februarja u ter gledal v|rojaka _ AnU)n Žagar in Jo- snežni metež, ki je postajal ve-! 3eph Brinocar (>ba Kta elana dno močnejši. Prav tako ^p6110 j angleških klubov. je snežilo kakor v tisti noči, ko je bil ušel iz trentinske bolnišnice. Mislil je na čudna pota, ki jih je moral doslej hoditi, bal se je tisočerih možnosti in naključij, ki bi ga utegnile izročiti vojaški oblasti. Bil je prenasičen skrivanja, izmikanja, bežanja, laganja. Njegovi živci so bili preslabi, da bi mogel predolgo vztrajati. O, če ne bi bilo Hele! Bilo bi mu prav vseeno. Da bi moral vztrajati ie zaradi boja proti vojnemu nesmislu proti me-sarjenju in trpinčenju ljudi? Ali je to smiselno? Ali je vol)-če mogoče človeka poboljšati? Ali se je čJovek v poslednjih dveh ali treh tisočletjih sploh kaj poboljšal? Ali ni bil/pred tremi, štirimi tisočletji prav Na prihodnji seji kluba bo Razstava pri Peoples Gas Light and Coke kompaniji Želodčno zdravilo iskreno priporočeno TRINEITS ELIXIR OF BITTER WINE Ne bodite sužnji neprebavnosti — NAROČIT« SI PROSTI VZORBC — 1 Triser'« Bittet Win« Co. . 1 544 S. Wella St.. (hie*go, III. ( • Pošljite mi brezplačni vsorac. j Ime .. Naslov h H y V TMk Ifkimali jateljice D. Bianca v Vestabur-gu. da tja le malokdaj pride kakšen zastopnik Proletarca ali Prosvete, medtem ko v drugih naselbinah konkurirajo med seboj gleed tega. Vsled tega sem se odpravil v dotičn' kraj. V blržini okrog Brovvnsvilla kakor je razvidno iz imeniki SNPJ, je precej jednotinih društev. Omen jene naselbine sem ob iskal v dneh od 2. do 6. feb. ir uspeh je bil dokaj povoljen Prodal sem 20 Družinskih ko ledarjev, 3 garniture knjig C D. in dobil 9 naročnikov Pro letarcu in Prosveti. Na roko m je šel pri tem delu Jack Balo! in njegova soproga ter Karlov šek. Vsled neugodnega vreme na ni bilo mogoče obiskati vsel naselb;n. Naselbina Vestaburg je po polnoma pod kontrolo premo garskih kompanij: pošta, pro daialna in okrog osemsto hiš velikih in malih. V rovu del' Chicago. — 101 i za bet h Jager.jnad 100 rudarjev. Vozički al Beniger sama. Udeležba je bila dobra in seja zanimiva. Želela bi da se vsak član in čla- l>rez vsake vstopnine. niča kluba št. 1 JSZ o priliki! Dne 2. maja se bo pa vršila udeleži njih sej, tako tudi so- prvomajska proslava s koncer- mišljeniki in prijatelji. Zanimi- tom pod avspicijo našega klu- vo je poslušati naše Sokoliče, ba in Zarje v avditoriju SND, kako se zanimajo za sodobne na katero pride tudi govornik, dogodke v delavskem svetu in kakor je to pač navada za o njih razpravljajo. Govorili so mednarodni delavski praznik. ples bo igrala Barbičeva har- in pomagajo delavstvu ko-monika. To vse bo popolnoma | organizaciji. Ob priliki vrnemo. ki je prideljena kuhinjskemu oddelku The Peoples (»as Light and Coke Co., bo pripravljala domača jugoslovanska jedila v Peoples Gas Buil-dingu, Michigan in Adams, od kare za premog so tako velike da je v vsaki prostora za par bečlarjev. Menda so nekaten kar sedem čevljev široke ir premo ra tehtajo od 4 do 5 tor vsaka. Rudarji se vsled teg- 2". feb. do 6. marca na posebni i menjavajo pogosto. Ko vidijo razstavi te družbe. Izvajal se kako je z delom, se ustrašij< zanimiv program. Na l.lvehkih kar in mnogi niti m marca bo "International Day" pričnejo z delom, pa odidejo, in poseben jugoslovanski pro-j Stanovanja so prilično čedna vrani. Vstopnina prosta. le da nimajo pred njimi nobe- o Španiji, kar je kdo čital ali slikal o veliki avtni stavki pri General Motors, o Mooneyjevi obravnavi, ki je še posebno zanimala Babija Skavicha, kajti on želi, da bo prihodnja Moon-eyjeva obravnava prišla pred vrhovno sodišče, kjer se bo končno vendarle izkazalo, da on ni bil kriv bombnega napada v San Franciscu, temveč da je bil povsem žrtev razredne justice in omreženja, ter da tako po dolgih dvajset letih dobi svobodo. O vseb teh stvareh seveda diskuz rajo s pomočjo njihove učiteljice, ki jim razlaga in pomaga k pravilnemu razumevanju. Na isti seji je bil kot predavatelj Donald J. Lotrich, ki je govoril o pomenu njihove organizacije, ter poudarjal, da vztrajajo in se razvijajo v zavedne delavce ko dorastejo. Zadnjo soboto 13. feb. zvs-1 • čer stf Sokoliči imeli svojo za- • bavo ali "council fire" v spomin svoje druge obletnice, .odkar obstojajo pod imenom Toni l Mooney Flight. Zabavali so se | J '/.bomo. — Krmtina Turpin. Na 20. junija priredita Zarja in klub skupni piknik na Pintarjevi farmi. (Upamo, da bo dotični dan lepo vreme.) Želimo, da nas naši' prijatelji in simpatičarji obiščejo na vseh teh prireditvah, da nam s ii a ■ v« ■ ■ ■ ■ u m m v - BARETINCIC & SON' Tal 147S POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOVVN, PA. Za klub št. 180 JSZ: Mary Musich. Volitve delegatov soc. Volitve delegatov za izredno konvencijo soc. stranke, ki se bo vršila v Chicagu dne 26. marca, so se pričele in se končajo 9. marca. Rezultat volitev vseh klubov mora biti v strankinem uradu najkasneje do 10. marca. Pravico do volitve imajo vsi dobrostoječi Člani, to je vsi oni, ki imajo plačane svoje prispevke za mesec januar. i m I Milwaukee Leader Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnin«: fft.00 na leto. $1.00 ta pol lota. $1.50 ra tri mc*oce. N*«lo*t 540 W. Juneau At*. MILVVAUKEE. W!S. T" *""!!?." >" PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO. FRANK GRILL, predsednik 1727 1731 W. 21 st STREET CHICAGO. ILL. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Nsši vozniki pobirajo perilo no ▼som mestu. Cu-etu ln Rerwynu in out the lavv. This slave system is a legal *y*tem and you are eertain to be opposed by aH the safe-guards which have been set up for iU defense vvhenever you seriously challenge the property rights of the ovvners. That's why vve Socialist* are so everla«tingly insistent upon the ne-cesity for intelligent political action by the vvorking class. The lavvs vvhich sanetion your enslavement have been made vvith the help of votes vvhich vvorkers rast. Those lavvs are vvhat they are because vvorkers' votes gave the povver of gov* rumeni to poluicai rt pre.se Hat i ves of the ovvne.s. VVn.it did tho.-? voters expect? o-litical lackeya to make anv othe» kind of lavvs. To get lavvs vvhi h vvill favor labor in iti utrugules against entrenehed vvealth nn 1 power, vvorkers mu t vote for themselves. Branch 27 Aetive In Campaign To Help Loyalists The Spanish situation has been the main fopic of tliš ussion at thr met-| Mgs < f Branch 27 JSF »nd at our Ih t meeting vve decided. in ad lit on to the rwt of our donation* for thc I^alists cause, to sponsor u campaign ali proceeds to go to help thc That's the Socialist way of ending suffering Loyali*ts, vvomen an 1 iconomic injustice. \V« keep righl on children vvho are tho chief suffereis. talkina about it because vve, believe Clothing vvhich is one of tho chief it is the best and easiest and most i\*quirements is bcin? solk*ited iu a sensitfdo way. Organize for political h<> ise-to-housc canva s. Moi)ey i« povver. Use the povver of government also being lollected. So far, vve have to make the kind of lavvs vvhich vvill been quite fucuc sful and can look put an end to the exp!oitation of : forvvard to some favorafMe result s. vvorkers hy ovvners. After many Our social held Saturday, Jan. 2«'l, years it stili sounds good to us— oroved to b«* a success both morally much better than giving our exploit-jjnd finaitcially, therefore, the Fi« ers the vveapons vvith vvhich to club nance Committee has been autho:-us vvhen vve ask for moro than the.v iied to fo» ward u j»art of the pro- The Auto Strike Settlement By JOSEPH DRASLER .In the agreement U|>on vvhich the lies before thom tho vvork of perfect-automobile »triko has been cettled,| ing their union and marching for- it seems to me that the vvorkers have guuned at least enough to encourag * the grovvth of unionism in ali indu*-.ries. The preehtion and efficiency of their strike has been magnificent. Their devotion and solf-aacrifice ia to some cxtt»nd rovvarded but novv iW'S A GREAT Sili"' vvard. The agreement •stablishes collect- more machines are admitted ati I fovver and fevver men ure needed to produce the ifoods nečesary. The youn* peopl o coming into the vvorll ivo bai^ainiMK and wcurity for the are faced vvith the problem of find union on paper, but the vvorkers vvill have to be careful so that they won't get tfvpped out of these things in praetke. Our comrades vvho vvork in the ing a job in a vvorld that is alrea jy overcrovvded vvith jobless men. The union is fighting to make more jobs. The only sensible solution for the problem is to cut down the hours of are vvilliivg to give. — Reading Labor Advocate. SHADOW-BOXING? ceeds to the susUinin^ fund of Pro- It taree. NN hile on the subject of socials allovv me to let you in on something. February 20, liianch No. 27. Zarja, and Sub-Branch will present to the tiuth. people of Clevelan«! the fir«t of a By JOHN PAINE (Federated Press) Automobile salesmon are forminif a union. They can vvin their demands any day they get roady—vvithout leavin^ the job. Ali they have to do is atart telling prorpe.tive customers the truth, the vvhole truth, and nothing but the automobile* n>anufacturing industry vvork, to maintain a vvajf«* that wili and who vvere in tho strike hi-art an J allovv an American standard of liv-foIo fighting for a living vvage, hu-jing and to prevent the economic de-man hours and vvorking con d i tion i, velopment to raise the priče of j-hould send their reports and articles goods. about their strike to Proletarec The vvorkers mu it receive a much vvhere vve vvould be glad to publish larger share of the vvealth they pro-the m. duce. The vvealth must be distribute-d We are 'interested more in the re-' more equally unless vve are to ko ports coming from those who are em-ployed in the auto plants and vvho a-tually knovv vvhat the vvage H.ale and the shop conditions are in their plants than vve are in reports com-m ing from outside re|>orters. into another economic tailspin. Thi3 must be done very soon to prevent another depression and to prevent the t*-atfic pieture of having men produ e too much vvhile ten million men are stili out o/ vvork. The only solu- series of Cultural Evening Perfor-man es that I hope vvill be vvell re- An Epitaph To be the son of a noblo father vvho freely gave his ali for th • go »1 of his kind; to be endovved vvith one of the keenest minds of the age; com man<1 an education that fcw pos-ses and a pen that could hav.» vvrit-ten immortally — that such a one should vvaste his life vvallovving in the dismal svvamp of Hearstian jout-nalism for a paltry $260,000 a year —that is the tragedy of Arthur Brisbane. — Oscar Ameringer in Th? American Guardian. A CREED I have to live vvith myself an l so I vvant to be fit for myself to knovv, I vvant to be atole, as the day* go by, Always to look myself in the eye. I don't vvant to stand vvith the setting sun And hate myself for the things I've done. I vvant to go out vvith my head erect, I want to deserve ali men's respect, I want to be able to like myself; But here in the struggle for farne and pelf I don't vvant to look at mysclf and knovv That I'm bluster and bluff and empty shovv. I never can hide myself from me, I see vvhat others may never see, I know vvhat others may never knovv— I never can fool myself; and so Whatever happens, I vvant to be Self-respecting and concious free. —Anonymous. The Civitan Clubs, so it is re.port- ( taining the dog-eat-eaceful means, and they do not b.v the Sub Branch. I>ancing will fol- Washington, Februaiy 20, to plan believe in dietatorship and terror any lovv the program and. of course, for a fight ajrainst Communism. more than they believo in the robber thcre w II be plenty to eat and drink. The report does not say anything ' s.vstem of capitalism. To fight Com- Ijp tm» «:«« p. m. The plače - a fi.rVir no-« i n >;t Fa^eisni. muni>m without making a construct U n 1, new buikling of SNI), anl ive effort to give this country some- la>-t but not least, the admission thing better. is to envrage in shadovv- vvhich vvill be FREE!!! boxing or vvorse.—T. M. L. Ardy Turkman, Member Br. 27. about a fight against Fascism. \Vhy? Fascism is a far greater menace than Communism. If the.v propose to fight against menaces, why do they avoid fighting against the most vi-cious menace*of them ali? If they are going to confine their ■- oposition to Communism, vvhat me- Approximately 14,750,000 persons of offsetting the annual inerease in thods do they intent to use in fight- j wtre Unemployed in November, 19.*J6. the nuirbor of «:ainful vvorkers, but ing it? Repressive methods? At- aocoixlinjf to the fifth annual unem- also of reducing considerably tho to- THE NUMBER OF UNEMPLOYED tempts to suppress the constitutional ployment estimute of Labor !te-rijrhts of freedom of speech, press search Assn., HO Kast Eleventh st., and a.-semblage? Denunciation? The Sew York city. The e.-;imated total dissemination of litei-ature to the ef- includes 3,794,000 persons on \VPA fect that the present capitalistic so- anj other cmeigency relief ji »s a-cial order is the best that ever hap- i reported by the United States de-pened? Appeals to that which some-1 partment of lalx>r for last Novem-times passes for patriotism? Or ber. Deduc?ting this nunrjber from the what? estimateJ total leaves nearly 11 mil- In čase they are really sincere in lion jobless in the country. vvanting to fight Convmunism, and tal numi>er of unemployed. As in f>a. t yi ars, the association ba^os its fig-ires on tho omplo.vment ind kes of the United States bureau of labor statistics and other government agencies. The group has fre-quently analyzed the un*»mployment eit:mate of other agewies and ex-nlained its own sy>tean in Method of are not merely interested in main- BE TRUE Thou must be true thyself, If thou the truth vvouldst teach; Thy soul must overflow. if thou Another's soul vvouldst reach; It needs the overflovv of heart, To give the lips full speech. Think truly, and thy thoughts Shall the world's famine feed; Speak truly, and each word of thine Shall be a fruitful seed; Live truly, and thy life shall be A great and noble creed. —Bo nar. Searchlight DON T MISS IT! Branroach the profclem of recurrent depressions. of capitalism. at their door they continue to grovcl in mental darkness. This condition cannot be romedied under ca pital- i«m. Socialism provides the only way ol" escape from the present sordid con-dition of despair and hopelessness which acts a> fetters upon the vic-tims of the vicioin economic system -Since a knovvledge of Socialism makes the entire situation under-standable, and since there is no other source available for the acquiremcnt of such understandinte. it vvould seem that intelligent people vvould seek to contact this source of knovvledge. The searcher after truth finds vvhat he is bent upon seeuring. Too bad for our country, great mas«e* of the people seem to be ut-terly lacking in Incemtive to search out the truth. VVith a realm of knowledge right Socialism points the way to a nevv and better social order vvherein po-verty shall be superseded 4 an l 1935, iasued in July,j Franro in Spain ar« November, 1935, in?luded slightly' over tvvo million persons on emer-gency government projeets. Decline in unemplovment sin-e November, 1935, amounted to nearly tvvo million, the research association points out. Re-e>mploymcnt, hovvever, vvas actually greater than this figure indicates boeause the "gainfully oc-cupied comintf of age" during the year vvere also absotibed in this period. Notable decreases in unemploy-ment vvere recorded in manufaotur-ing, trade, t)-an«r>ortation, domestic and persona! <»ervice and professional service. This had the effect not only The assn -iation listed the une-ni-pk>yed in November, 1936, by indus-try trrou vs, as follows: Agiculture, 1,226,000; fore?try and fishine 52,-000: extraction of minorals. 320.000; buiMinvr. 1.902,000; nianufaeturing, 1,360,000: tran^nrtrtation anl com-iftunkation. 1,329.000; trade. 931,-000; nrofessional s«>rvice. 631.000; domestic and persfured that a million U. S. babies vvho normally vvould have been bom did A lot of tension vvas removed vvith not shovv up as a result of the de- the settlement of the auto strike last pression. week. There is no question but that To lose the sour vvith the svveet,' the people of tho entire country vve hope the lot include a fevv stool- j vvatched tho development of this vast pigeon.s, a eouplo of utility majr-1 induistrial struggle vvith eagern^ss. nates, a prosecutor vvho specializes | Ves, there is no que*tion but that ali in frameup*, a manufacturer of "in- breathcd a big sigh of relief vvhen dustrial munitions," and, a reaction- finally, an agreement vvas reached ary Supreme Court justice. and signed because everywhere they * j had begun to feel the pineh of the Who's Calling Signals? auto strike. VVe are happy that a Gen. Goering insists that the number of Socialista played a pro-thousands of Germans fighting for 1 minent part in the entire strujrgle. volunteers." Wo hope they vvill continue their VVhile Hjalmar S haeht, financial vvork and t^ach the victorious vvork-dietator, eomplains that each of them ers the benefits of unity, oi*ganiza-costs Berlin $5 a day! tion and povver. VVe hope th?y vvill * bring home the practical lessons of Cincinnati merchant tailors have the strike and make these vvorkeis dccreed that the vvell-lressed man conrcious of their class and their must have six business suits, one povver. «port suit. one informal vvalkin^ suit, • one riding suit, one yachting suit. The fol lovv ing is an official editor- tion is to cut dovvn hours and to em- ial released by the Fisher Body Lo- ploy more men. The present system cal 45, of the United Automobile of putting men out of vvoik and put- VVorkers, and should be of interest tinjf them on relief must be on- to everyone: sidered only a temporary expedient. "One point in our program vvhich Every young man in this country every youth in tho country should bo should do everything in hia povver to interested in is the demand calling introduce a six hour day in ali indus- for a six hour day in American in- try othervvise he vvill find himself dustry. This is a demand to hire looking for a job that does not more men in factories as more and | exist." Donald Lotrich lih.. ^Illj one dinner suit, one full dress, one cutaway. one host .incket, three top-coats, ono overcoat and one guard 001. t). K. l>y us, gentlemen! Here's to more purchasing povver, higher vvage«, an economy of abund-ance, and a vvell-dressed America! Another Post Season Game So far as John Levvis is concernei vve need to repeat vvhat vve have often said. John Levvis vvill deserve the support of intelligont work?rs and should get it only as long as he remains honest and continue« to be progressive. As soon as he joins reaction he'11 receive our condemnation juat as he did during the period in vvhich he nearly vvreched the miners union. Right novv he has the povver to lead industrial unionism so vve must forgive but not,forget th? past. John Levvis bears close vvatefa-injr because vve *don't dare think about his personal ambitions. It seems as if he has plenty of urge to take for himself. The temptation is always great. But, stili it is doubt-ful if the auto vvorkers vvould have vvon vvithout John Levvis. Our Comrades from Pennsylvania lekted t«» u thnt nearly 75% of the vvorkers in the stei 1 in lu-try are orjeanized in the indu -♦nal union, which is something hardly b:li v-»h le But they contend that it is true, nevertheless. And they add, that the vvorkers are ready for a big steel strike. Because of the comipletely, or nearly so, organized plants they ex-pect to vvin on short notice. Hovvever, it is doubtful that the big .steel barons vvill allovv the union an.v jurisdiction. At least not so hastilly. The steel indufrtry'3 manufacturing index has l»een operating so high that I vvould rather believe tho big t>arons are prepared to meet the strike call pretty vvell. I ob?erved that thru the long dravvnout auto strike the steol plants receded but little. Evidently they vvorked on stoek orders. Stili, vv«« have hopes that the confidence of the unionists is not overestLmated and that they shall vvin their demands quickly. * On Feb. 10 vve attend the Dinner in bchalf of Comrades Bunt and Traeger of the National Office of the Party. Norman Thomas vvas jfuest speaker. Mavnard C. Krueger presided. A collection vvas taken up and about $150.00 vvas realized for the County organization. An Italian meal vvas served. Comrade Thomas spoke of the problem confronting the Panty and stressed the need of 1 activity and Part.v rebuilding. A number of young men of the Debs Column on the way to. Nevv York stopped in for the dinner and vvere the center of attraction after the speeches. * The first regular meeting of the Board of Directors of the Jugoslav Buildinif aml Loan Association vvas held last Friday night. Resides the usual routine of business the Directors accepted a quota of nevv mem-bers for 1937. VVe have pledared to sret 160 nevv sub«rcribers and <;ach Director has pledged to get at least one each month. It is for the good of ali of us to make this a funetioning organization and thus rescue the funds invested therein. We ask for your indulgence and your participa-tion. * On Saturdav, February 20 we're goimr to the SNPJ Hnll to the social of th» SNPJ cmp!oyees union. The -J-'liasion i1* only 25c and a large attendance is expected. —-<- On Satur-ruary danes at the SNPJ Hnll. Steve Palla and his orchestra, vvho have made a hit at their Pioneer d obut on Dec. 5 vvill plav. — An on Sunda.v, Februar.v 28, Proletarec vvill be the beneficiar.v of a dancc in its bor inereased most in states vvhose lavvs give least protee- J tion to children. Adults, employed and unemf>loyed, are obliged to compete vvith children vvho vvork vvhen they should be in school or playground. State« vvhich protect their children hy lavv and enforeenient are obliged to compete in the goods market vvith produets of cheap child labor in other *tates. The federal child labor amendment aims to establish a uniform minimum for ali children. Some are novv pro-tected by state lavv*. Others are help-les<* viotims. The VVashington Pathfinder says, Jan. 9, 1037, "Childhood is a short- lived thing. It should he a play hour instešd of a vvork hour. It should not be exploited in a civilizpd age." —Alice Park. MORE AND MORE MI LIT ARI S M War dangei-s in Europe are to be made the excuse for srtill further sk.v-rocketing of the militaristic expcn-dtUires in this country. They alrea