Samoizofrraževalna akcija Pov. UJU. POMEN KROŽKOV. (Konec.) Poglejmo si sedaj še velik pomen krožkov za našo organizacijo samo. Dolgo vrsto let se je učiieljstvo kratkomalo presenečalo z važniimi predlogi iz centralnih mest organizacije, ne da bi bilo po samostojnem razpravljanju dovolj pripravljeno, niti <la bi moglo samo prispevati k izpopolnitvi važnih organizačnih sklepov. Posledice takega postopanja so na dlani. Članstvo se ni moglo ogreti za sklepe, pri katerih ni dovolj sodelovalo in ob katerih se ni moglo otresti vtisa, da so mu bili nekako oktroirani. Vsi naši orgamizačni proiblemi morajo doseči vidni kot vsakega posameznika; napačna ie misel, da bi se zavedala periferija organizaciie istih aktualnosti kakor center. Resnica ie, da stoji vodstvo vsake organizacije v svoji praksi vsak dan pred novimi težkočami, potrebami in razvojnimi možinostmi, o katerih ne morejo cele vrste organiziranih članov niti slutiti njihovo eksistenco. Sedanje vodstvo organizactje je trdno odločeno obveščati članstvo s podrobnimi okrožnicami o vseh važnih vprašanjih našega stanu. Naj omenimo vsaj nekatera iz- rned naivažnejših: gospodarska osamosvojitev, reforma društvenega delovanja, idejna in tehnična organizacija kmetskih in gospodinjskih naidalljevalnih šol, lastno založništvo, socialno skrbstvo organiziranega učiteljstva, soliden obrambni sklad za ponroči in pravnega varstva potrebne člane: vse to stopa pred nas s kategoričnimi, neodJožljivimi zahtevami. Ali naj vse to izpelje po šablonskem večinskem skleipu, izzvanem po enem več ali manj temeljitem refcatu na naših društvenih zborovanjih ali pa celo v še ožjem foru na pokrajinski skupščini. O da! Formalno je ta možnost dana, in sklepi bi se dosegli. Toda kaj pa s stotinami učiteljstva, ki bi ostale hladne i« nezainteresirane, bi pa morale izpremeniti mrtv.e sklepe v pravo živNenje, v akcijo. Brez tega ipa ostanejo vsi sklepi le mrtva beseda. in čim več jih je, tem porazneje izginja v članstvu vera v življensko in borbeno silo njegove organizacije, izginjata samozavest in disciplina, na čije mesto stopata brezbrižnost in damoralizacija. Temu zlu morejo odpomoči le intenzivno kultivirani krožki. V&i važni načrti, ki naj smotreno zgrade našo organizačno stavbo, moraSo na krožkove sestanke. Tu je dovolj časa in neprisiljenega sodalovanja večine članstva, ki obdržuje tako svoje propedevtične tečaje, da premišljeno in oduševljeiio izreka svoje končne sklcpe na društvenih in delegacijskih zborovanOih. Zato naj ne mine noben krožkov sestamek brez obravnavanja predloženih orgainizačnih načrtov, da se tako temeljito pripravijo sklepi, ki ,naj zagotove lepšo bodočnost našega stanu. —oio Delo po krožkih: 42. Logatec. Prvič je zboroval ta krožok 18. VI. 1. 1. ob udeležibi 17 članov. Dnevni rcd: uvod v družboslovje ter o vzročnosti in smotrenosti družabnih pojavov. 43. Logatec. Drugi sestanek &e je vršil 17. sept1. 1. Udeležencev 14. V razpravi determinizem in indeterminizem, idealizem in materializem. 44. Logatec. Tretjič je ztooroval krožek 8. dec. 1. 1. Razpravljal je o družbi sploh. Zlasti v odnosu do posameznika. Prisotnih 9. 45. Radeče. Tamkališnji krožek se je sestal prvič 17. dec. 1. 1. Udeležba 9. Razpravljal je o načinu studija po krožkih ter zavzel svoje stališče glede nekaterih važnih zadev učiteljske samoizobrazbe.