Grčija v verigah. Položaj. Položaj »i rožnat. Vsi sosftdi, raeven Nemfiije, sgvtc« in Grčije, so nain že napovedali roisfco, Naša pogodbft _ N«mčijo je podpisana že s (oliko krvjo, d» _© razmerj« do Nemčije v tej vojski ne more ve5 izpremeniti, ostanemo si zavfiznOd" in sobojetvnilri. T>o_a kaj S* bo s Svico in Grčijo? Svica j» bila dosedaj nepristranska in sicer poSteno nepristranska, ne pa tako cigansko, kaOcor Italija in Rumunija. Kadar cigani po dne kradejo, se ©den izmed njih raed tem, ko drugi izvršujejo svojo obrt, dobfika in laska gospodarju-, da bi odvrnil njegovo pozorfnost od glavnega dejanja, Svica se je do sedaj vedla pošteno proti najn,. Toda znano je, da v Svici prebirajo tri narodnosti: nemška, francoska i_ italijanska. Med fr&ncoskimi in italiianskimi Svicarji «0 neprestano vojni hujskači na delu, ki otfetajjO Sviearjem Predarelsko Toda dosedaj še je njih ruvanje ostalo brez posebnega uspeha pri vladi in velikem _elu ljudstva. Grčija bo danes aii iutri naša sovražnlca,- sicer neradovoljno, ampak prisiliena po četverosporazumu. Kralj, generalni štab in velik del ljudstva no^e vojske, toda nesrečna lega Grčije, ki izkljueuje nemoten dovoz živil, jo izroča na milost in n«milost četverosporazumu, Mi mejimo na Grško, odkar smo zasedli Albanijo. Grška bi torej imela opraviti z nami v Albaniji in z Bolgarijo v Macedjoniji pri Solunu. iToda da bi nam grška vojna moč postala izredno nevarna, ni pričakovati, kajti cela armada, častništvo in vojaštvo, je vsled agitacije razdeljena t za vojsko in proti vojski. Rumunija je naš najnovejši sovražnik. Rumunija je najboljši zgled, kam pride država, v kateri in proti kateri se ne naglašajo božje in naravne zapovedi. Ko ie v drugi balkanski voiski ležala Bolgarija na tleh, tedaj je kakor potuhnjena zver iz zasede skočila Rumunija na Bolgarijo in ji odtrgala Dobrtižo. Ta zahrbtnost bi se morala takrat od celega sveta kaznovati z orožjem in besedo, a nibče si ni upal te roparske zahrbtnosti označiti s pravim Imenom, Za to se j« Rumunija, predno je preteklo pet let, v drugikrat nastavila na skok in sedaj se hoče zagristi v naše meso, Cetverosporazum odobrava njeno dejanje in ga proslavlja,, mi pa brusimo svoja oro2ja, da se obranimo pred drznim in brezbožnim roparjem. Ker je Nemčija sedaj naša najtesnejša zayezaica, je treba pogledati tujcli njene sosede. Te so sledeče: Nizozemska, Danska, Norveška in švedoka. Nizozemska javnost ni prijazna Ntmčiji, pa6 pa vladarska hiša. In kaj to pomeni, vidimo na Gi-škein. iZraven tega pa Nizozemec v sedanji vojski na vse strani veliko zasluži. Danska ui prijazna Nemčiji, a je tako majlina in Nemčija razvija na bojiščiii tako silo, da se ne upa eapustiti svoje nepristraiusti, A tudi no. Norveškeui javno mnenje ni za NemSijo, tofla nevarnosti ni, ker je želja, da se ohrani mir, velika in splošna. Na Svedskem je mnenjo razU^jeno, en del čuti z Angleži proti NemCiji, drugi z Nemci proti Rusom, Za to jo kratka sodba 0 Švedski nemogo6a, a ravno razdiljeno mn«nje na Svedskem nam ie menda porok dovolj, da Svedi ostanejo mftd celo YOjsko nepristranski. V pouk dodajemo, d» jt proslolno mesto Nizozemsk« Hag,, Danskt Kodanj, Nor- veSke Kristijftnija in Sredske Štokholnu Na Niaozemskem vla|da kraljica Viljemina iz nemškega rodu Nasavcev in je omožena z nemškim vojvodom meklenburškOTŠverinskim Henrikom. Na Daiiskem vlada kralj Kristijan iz rodu Slezvig-Holštejn-Sond^rburgGliksburg, ki pa Hohencolercera ni pri]azen. Na Norveškem vlada kralj Hakon iz istega rodu kakV1 na Danskem. Na Svedskera vlada kralj Gustav iz franooskega rodu Bernadotte. Tzmed nevojskujočih evropskih držav, ki še jib nismo našteli, o^tane še samo Spanska, Vlada se drži pošteno nepristraflski. Kralj Alfonz^ katerega mati je Habsburžanka, drži v srcu baje z nami, kraljica pa j« angleškega rodu. Javno mnenje je na Spanskem razdeljeno: framasoni držijo s četverosoorazumom, katoliške straaike z Avstrijo in njenimi zaveznicami. Za Spanijo se ni bafi, da bi stopila v krog naših sovražnikov, Edina država, ki bi' s svojim brodovjem, s svojim gospodarskim dovozom in municijsko pomoftjo lahko takoj naredila mir, je Severna Amenka, 'Tbda Custvovanje je po veliki večini na strani četverosporazuma. In zraven je treba, pomisliti, da Severna Amerika v tej vojski krasno zasluži in da se njeno narodno gospodarstvo neverjetno množi. Edini, ki dela, moli in se trudi za mir, je naš sv. O6e. Kakor je iz njegovih poslanic razbrati, je njegovo srce neutolažljivo, ker vojska talco strašao raori človeški rod in utesnuje človeško prostost. Samčumevno je, da pa_.e^ v posebni meri sočustvuie 11 ad Avstrijo in da mu je njena usoda zelo, zelo pri srcu. Saj je Avstrija izmed velesil kljub raznim pomanjkljivostim še vendar le najbolj katoliška država in Habsburžani so stari in zvesti prijatelji sv. Stolice, Vsaj4 udarec, ki zadene Avstrijo,, čuti tudi sv. Stolica. Za to je nas katoličanov sveta dolžnost, da z molitvijo in orožjem branimo Avstrijo in se trudimo za njeno moč in rast!