Jesenice - V torek, 8. februarja, so v gledališču »Tone Cufar« na Jesenicah podelili tradicionalne Prešernove nagrade gorenjskih občinskih skupščin za lefoš. Na svečani proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku je v kulturnem programu nastopil tudi Slovenski oktet. Prešernovo nagrado v tržiški občini pa je prejel Ivan Mohonč. (jg) - toto: t.feraan
Leto XXX. - Številka 11
TRIDESET LET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka m Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
Kranj, petek, 11. 2. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
Zaposlovanje se umirja
Medtem ko je bilo prejšnja leta na Gorenjskem dokaj visoko zaposlovanje, je za lansko leto značilno stalno upadanje; še v začetku leta je bila stopnja zaposlovanja dokaj velika, torej nad resolucijskimi 3 odstotki, je do konca leta padla na 2,6 odstotka. To pomeni, da so delovne organizacije lani dokaj omejile zaposlovanje novih delavcev še posebej v gospodarstvu, nekaj manj pa v negospodarstvu. Nižje zaposlovanje so napovedale že delovne organizacije v začetku leta, ko so službi skupnosti za zaposlovanje Kranj poslale število potreb po novih delavcih. Te potrebe so bile lani kar za 20 odstotkov manjše kot v letu 1975. Posebno opazno je bilo zmanjšanje potreb po delavcih v delovnih organizacijah jeseniške občine, kar za 35 odstotkov, najmanj pa v škofjeloški občini, in sicer le za 2 odstotka. Najbolj je upadlo popraševanje po nepriučenih in priučenih delavcih ter po delavcih s srednjo strokovno izobrazbo. Le pri potrebah po delavcih z višjo strokovno izobrazbo lani v primerjavi z letom prej ni bilo sprememb.
O umirjanju zaposlovanja pričajo tudi drugi pokazatelji: lani je bila na primer fluktuacija delavcev predvsem zaradi manjšega popra-ševanja po delovni sili dosti manjša kot prejšnja leta. Dosti manj kot prejšnje leto so prekinjali delovno razmerje delavci z nižjo strokovno izobrazbo ter priučeni in nepriučeni delavci, medtem ko za druge kategorije, kjer je ostalo popraševanje po delovni sili še na enaki višini kot poprej, kakega manjšega fluktuiranja ni bilo opaziti.
V lanskem letu je bilo na Gorenjskem poprečno zaposleno 74.800 delavcev; od tega je bilo žensk 47 odstotkov. V gospodarstvu je bilo zaposlenih 87 odstotkov delavcev, ostali v negospodarstvu. Pri tem je morda zanimivo, da se je v negospodarstvu v lanskem letu zaposlenost močno povečala, saj je stopnja narasla na 6,2 odstotka, v gospodarstvu pa le za 2,1 odstotka.
Čeprav se umirjanje zaposlovanja kaže tako v zmanjšanem povpraševanju po delavcih, v zmanjšani fluktuaciji in drugih pokazateljih, vendarle kategorija nezaposlenih ni tolikšna, da bi jo lahko šteli za pomemben pokazatelj ustavljanja zaposlenosti. V decembru lani je bilo namreč na Gorenjskem nezaposlenih 774 delavcev, od tega več kot polovico žensk. Med iskalci zaposlitve je bilo največ nepriučenih in priučenih delavcev, kar 67 odstotkov, najmanj pa tehnikov, in sicer 9 odstotkov, inženirjev 1,7 odstotka, diplomiranih inženirjev pa 1,4 odstotka. Med temi iskalci zaposlitve je bilo 36 odstotkov takšnih, ki zaradi raznih telesnih okvar in drugih ovir teže najdejo zaposlitev. Delež vseh nezaposlenih v regiji dosega le 1 odstotek, kar je nižje od republiškega. L. M.
mm
V kulturnem programu na svečanosti ob Prešernovem dnevu in obletnici smrti Borisa Ziherla so sodelovali dijaki škofjeloške gimnazije.
Počastili obletnico smrti Borisa Ziherla
Škofja Loka — V Škofji Loki so se ob slovenskem kulturnem prazniku spomnili tudi pred letom dni umrlega revolucionarja, misleca in teoretika ter častnega občana škofjeloške občine Borisa Ziherla. Več sto gimnazijcev, loška gimnazija nosi tudi ime Borisa Ziherla, občanov s tega področja, med njimi so bili mnogi predstavniki škofjeloške
Del regresa v sklad za socialno šibke
KRANJ - Pri občinskem sindikalnem svetu so pred kratkim obravnavali nekatera določila sindikalne liste za letos, predvsem pa razdeljevanje regresa za dopust. Pri tem so sprejeli več 8klepov, ki naj bi jih upoštevale vse osnovne organizacije sindikata, ko se bodo odločale za delitev regresa na osnovi določil letošnje sindikalne liste. Le-ta namreč zahteva, da regresa ne bi delili vsem enako, temveč naj. bi delavci z nižjimi prejemki na družinskega člana prejeli večjo pomoč za dopust.
Predlagajo, da bi organizacije združenega dela delile regres za dopust v višini največ 1200 dinarjev na posameznika. Najmanj 100 dinarjev na posameznika pa naj bi vložili v skupni sklad pri osnovni organizaciji sindikata. Namen tega sklada bi bil regresiranje dopusta socialno šibkim občanom in njihovih družin. Iz tako zbranih sredstev naj bi delovne organizacije začele izplačevati regrese tudi upokojencem.
Občinski svet ZSS tudi pred-
laga, da bi po 1200 dinarjev na posameznika izplačali tudi v prihodnjih letih in bi se tako sklad za financiranje letovanja socialni šibkih članov kolektiva in upokojencev večal. Komisija za življenjske in delovne pogoje pri ObSS bo izdelala merila, po katerih bodo osnovne organizacije sindikata določale, kdo je upravičen do dodatnega regresa.
Določila o enotni politiki razdeljevanja regresov bodo vnesena tudi v družbeni dogovor občine Kranj. L. B.
r
Kandidati za srebrni
znak sindikata
Na osnovi statutarnega dogovora slovenskih sindikatov o ^aniziranosti in delovanju sin-oikatov in Zveze sindikatov v £*>S podeljujejo občinski sindikalni sveti vsako leto ob 1. maju srebrne znake dolgoletnim delav-cem v sindikalni organizaciji.
P[«ilog za podelitev srebrnega §j.aka Zveze sindikatov lahko po-jJe Predsedstvu občinskega sindi-lnega sveta vsaka osnovna or-vr« 1ZaciJa na podlagi sklepa iz-sta»!t8a odr)ora a,i članskega se-sindu* Predsedstva občinskih a- ,,kalnih svetov zbirajo prijave k°nca marca. L. B.
Klub
samoupravljalcev začel delati
Kranj —Klub samoupravljavcev je bil v Kranju ustanovljen že lansko pomlad. Na ustanovni skupščini so takrat sklenili, da bodo TOZD začele združevati sredstva za financiranje dejavnosti 1. 7. 1976. Lani jeseni so organi kluba pripravili poslovnik dela kluba in njegovih organov, poslovnik o finančnem poslovanju kluba in sklep o zaposlitvi tajnika Kluba samoupravljav-ljavcev.
Ker lani klub ni imel možnosti, da bi si uredil prostore za delo, bo začasno še vedno deloval v dvoranah Delavskega doma, kjer bo organizi-• ral predavanja, razprave in druge oblike izobraževalnega programa. Vse organizacijsko, strokovno in administrativno delo pa še vedno opravljajo službe občinskega sveta zveze sindikatov. Letos pa računajo, da bodo dobili svoje prostore v delavskem domu in sicer prostore sedanje pionirske knjižnice.
Pn    "itn  ker klub samouprav-
ljavcev lani ni začel z izvajanjem izobraževalnega programa in ker ni imel prostorov za delo, bodo delovne organizacije — podpisnice samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba samoupravljavcev, začele poravnavati svoje obveznosti šele letos. Plačevale jih bodo ob trome-sečjih. Vsa že vplačana sredstva pa se štejejo kot akontacija za leto 1977.
Januarja je klub začel delati. Izobraževalne oblike je razpisal za vse delovne organizacije. Stroške izobraževanja za vse udeležence krije Klub samoupravljavcev. Hkrati pa občinski sindikalni svet in izvršni odbor kluba samoupravljavcev pozivata predsednike in 10 osnovnih organizacij sindikata, da sodelujejo pri izbiri kadrov, ki se bodo izobraževali prek kluba. Osnovne organizacije, ki pa še niso podpisale samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba, naj to čimprej storijo.
L. B.
občinske skupščine in druženopoli-tičnih organizacij, ljudi, ki so poznali in cenijo delo velikega misleca in revolucionarja Borisa Ziherla, se je zbralo minuli torek, 8. februarja, na Prešernov dan, v dvorani kina »Sora« na škofjeloškem Mestnem trgu, da bi počastili spomin na dan, ko je pred 128. leti prenehalo biti srce našega velikega pesnika Franceta Prešerna in na obletnico smrti Borisa Ziherla.
Prisrčno svečanost so pripravili občinska konferenca ZK Škofja Loka ter dijaki škofjeloške gimnazije pod vodstvom svojih mentorjev.
O liku revolucionarja Borisa Ziherla je zbranim spregovorila svetovalka v skupščini SR Slovenije in njegova nekdanja sodelavka Dragana Kraigher. Orisala je njegovo življenjsko pot, pot, ki se je začela leta 1910 v Trstu. Osnovno šolo pa je Boris Ziherl obiskoval že v Skofji Loki. Prav zato je na mesto pod Lubnikom ostal navezan vse življenje. Cestokrat je prihajal v »svoje« mesto in stalno se je zanimal za njegov razvoj in za napredek celotne škofjeloške občine. Tudi takrat, ko je   opravljal   izredno pomembne funkcije v republiki in federaciji, ko je bil na odgovornih položajih v CK ZK Jugoslavije in Slovenije ter na vodilnih mestih v raznih zveznih in republiških ustanovah ter organih. Kot dober poznavalec  razmer na področju našega šolstva in izobraževanja, saj je bil več let predsednik komiteja za šolstvo in znanost pri vladi SFRJ, je bil Boris Ziherl tudi glavni   pobudnik   za ustanovitev škofjeloške gimnazije in istočasno za gradnjo prostorov za nemoteno delo te srednješolske ustanove. Treba je povedati, da je kasneje, vse do svoje smrti neprenehoma spremljal njeno uspešno delo. Prav zato so se Škof-jeločani že kmalu po smrti velikega revolucionarja in znanstvenika odločili, da bo odslej njihova gimnazija nosila njegovo ime. Že od leta 1970 pa je bil pokojni Boris Ziherl tudi častni občan občine Škofja Loka.
Zares lep program so na svečanosti pripravili recitatorji škofjeloške gimnazije Borisa Ziherla. Prebrali so več odlomkov iz del revolucionarja in misleca ter tako zares dostojno proslavili njegov in Prešernov spomin. J.Govekar
Dnevi mladine
KRANJ — Ta mesec potekajo v Kranju dnevi mladine, ki jih je pripravil Center za obveščanje in propagando pri predsedstvu OK ZSMS v sodelovanju s tednikom Mladina. Program dnevov mladine je povezan s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika.
Dnevi mladine so se začeli 2. februarja z obiskom mladih v kranjski Savi, kjer so si ogledali tovarno. Skupaj z OO ZSMS Sava pa so pripravili okroglo mizo o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Naslednjega dne je bil na programu ogled Iskre in javna tribuna o gradnji objekta družbene prehrane v Iskri. 7. februarja so bili gostitelji mladinci iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp, ki so pripravili pogovor na temo o kadrovskih vprašanjih. V sredo je okroglo mizo pripravila občinska konferenca ZSMS Kranj in sicer o sodelovanju med mesti. Včeraj je bila okrogla miza v osnovni šoli Predoslje. Obravnavali so izkušnje dneva samoupravljanja, ki so ga pred kratkim organizirali učenci te šole.
Danes bodo mladi iz kranjske občine v gosteh pri mladih članih DPD Svoboda Šenčur. Ogledali si bodo oddajo RTV Šenčur in se potem pogovarjali o ustvarjalnosti in informiranju mladih v krajevnih skupnostih. Jutri aktiv mladih novinarjev pripravlja novinarsko akcijo z naslovom, »Kranj, mladi in kultura«. Zvečer pa bodo mladinci s Kokrice pripravili pogovor o športni dejavnosti mladih v krajevnih skupnostih.
Dnevi mladine se bodo sklenili prihodnji teden. V ponedeljek se bo v Prešernovem gledališču predstavila mladinska gledališka skupina, v torek bo OK ZSMS pripravila okroglo mizo o klubih OZN in marksističnih krožkih, v sredo pa okroglo mizo o delu aktivov mladih komunistov.
Sklepna prireditev dnevov mladine bo v petek, 18. februarja. Na tej prireditvi bodo podelili novinarske izkaznice »Novinar OK ZSMS Kranj« najboljšim članom društva mladih novinarjev.
L. Bogataj
Naročnik:
Miloš Minić in Nikola Ljubičić na obisku
Izenačeno varstvo
Žv marca bodo vse republike in pokrajine podpisale dogovor o poenotenju varstva civilnih žrtev vojne. Vsaka republika in pokrajina bo to varstvo potem uredila še s svojimi zakoni. Po skupnem dogovoru naj bi za vse civilne invalide vojne, ki imajo priznano najmanj 60-odstotno invalidnost, veljala zdravstvena merila po predpisih za vojaške vojne invalide. Tako naj bi dobivali civilno invalidnino, ki bi bila odvisna le od invalidnosti, imeli bi pfavico do dodatkov za nego in pomoč, do poklicne rehabilitacije, ortopedskih in drugih pripomočkov in podobno.
Varnejša smuka
Slovenski izvršni svet je pod vodstvom podpredsednika Rudija Čqčinoviča obravnaval predlog za izdajo zakona o varnosti na smučiščih. Po tem predlogu naj bi za vsa smučišča veljalo, da so to posebej urejene rekreacijske površine, ki so enako dostopne vsem. Zakon naj bi predpisal tudi tehnične in varnostne pogoje za to obliko oddiha. Delovne organizacije in druge pravne osebe, ki upravljajo smučišča, bodo dolžne skrbeti za zavarovanje pred plazovi, postaviti bodo morale zaščitne ograje na} nevarnih krajih in poskrbeti za reševalno, zdravstveno in redarsko službo.
V petih letih 1226 km cest
Predstavniki ZIS in republiških izvršnih svetov so v Beogradu podpisali dogovor o osnovah družbenega načrta Jugoslavije za razvoj magistralnih cest do leta 1980. Z zgraditvijo in rekonstrukcijo 1226 km osnovne mreže avtomobilskih in drugih magistralnih cest bo po letu 1980 naša država bolje vključena v mrežo mednarodnih cestnih prometnih zvez. Zagotovljene bodo tudi boljše zveze med republikami. Za izpolnitev tega načrta bo potrebno zagotoviti okoli 26 milijard in 525 milijonov dinarjev.
Velik skok cen
Cene v prodaji na drobno so se januarja v primerjavi z decembrom 1976 povečale za 1,7 odstotka, tO je več kot katerikoli lanski mesec z izjemo novembra, ko so poskočile kar za 2,3 odstotka. Januarsko povečanje drobnoprodajhih cen je posledica podražitve kmetijskih pridelkov za 3,8 odstotka, industrijskih izdelkov ža 1,6 odstotka, alkoholnih pijač za 0,7 odstotka in storitev za 0,6 odstotka.
To povečanje je vplivalo tudi na življenjske stroške, ki so bili januarja za 2,7 odstotka večji kot decembra. O gibanju cen in življenjskih stroškov januarja so že govorili na seji zveznega izvršnega sveta. Poudarili so, da so ta gibanja takšna, da lahko razvrednotijo nekatere pomembne dosežke stabilizacije, če se jim ne bomo postavili po robu z organizirano družbeno akcijo, fiklenili so, da bo poseben delovni organ ZIS neposredno spremljal uresničevanje ciljev, določenih z resolucijo za to leto.
Sprejemajo vplačila
Zavodi Crvena zastava sprejemajo vplačila za vsa vozila, kupce pa ob vplačilu obvestijo, kdaj bodo dobili vozilo. Trenutno dobavljajo kupcem, vozila, ki so bila vplačana novembra in decembra. Najdlje je treba čakati na lado standard, ker jih dobavljajo šele kupcem, ki so jih vplačali že aprila lani. Vsa vozila prodajajo še po starih cenah.
kofja Loka
V ponedeljek, 14. februarja, bo v sejni dvorani skupščine občine redna seja občinske konference SZDL Škofja Loka, na kateri bodo obravnavali in sprejeli predlog programa dela občinske konference SZDL za leto 1977, obravnavali in sprejeli programske naloge občinske konference SZDL Škofja Loka v pripravah na volitve v skupščine družbenopolitičnih, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevne skupnosti v letu 1978, obravnavali finančni načrt SZDL za leto 1977 ter predloge finančnih načrtov nekaterih družbenopolitičnih organizacij. Na seji bodo razpravljali tudi o nekaterih drugih vprašanjih. D. S.
Ocenili obrambne priprave
Radovljica — Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito pri občinski skupščini Radovljica je konec januarja razpravljal o obrambnih pripravah in delu vseh organov in organizacij v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela na tem področju. Ugotovili so, da je bilo delo v minulem letu uspešno. Izrekli so tudi posebna priznanja prizadevnim članom krajevnih odborov za ljudsko obrambo, pripadnikom teritorialne obrambe in civilne zaščite.|V*sestran-ska pripravljenost vseh delovnih ljudi in občanov na splošni ljudski odpor se je pokazala tudi pri množični udeležbi na predavanjih in tečajih.
Letošnji program obrambnih priprav bodo zdaj prilagodili še določilom novega zakona o ljudski obrambi, varnosti in družbeni samozaščiti. O zakonu nameravajo razpravljati v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.
Na seji je predsednik sveta inž. Polde Pernuš podelil posebno priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito predstavnici skupnosti za zaposlovanje Kranj — enota Radovljica Magdi Jensterle. Dobila ga je za prizadevanja pri usmerjanju mladih v vojaške poklice.
JR
Krajevni svet ZSMS
Lesce — Konec januarja letos so na pobudo osnovne organizacije ZSMS in v sodelovanju z aktivom mladih komunistov ustanovili krajevni svet ZSMS. Vanj so vključene razen osnovne organizacije ZSMS iz krajevne skupnosti Lesce tudi mladinske organizacije iz tovarne Veriga, TIO, Žito Ljubljana - TOZD Triglav, trgovskega podjetja Murka in osnovne šole F. S. Finžgarja Lesce. Novoustanovljeni svet bo usklajeval mladinsko dejavnost pri ide jn opoli tičnem usposabl j a nju, mladinskih delovnih akcijah in pri povezovanju s krajevno konferenco socialistične zveze ter s svetom krajevne skupnosti Lesce.
Za predsednika sveta so na usta-
novnem sestanku izvolili Emila Mu-laliča, sedež sveta pa bo na sedežu osnovne organizacije ZSMS Lesce. Med najpomembnejšimi nalogami, ki so si jih zastavili, velja posebej omeniti priprave za letošnje jubilejne proslave ob 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo KPJ, njegovega 85. rojstnega dne, ustanovitve KPS in meseca mladosti. Ustanovili bodo tudi dramsko sekcijo, ki naj bi poleg likovne in fotokino sekcije ter mladinskega kluba prispevala pomemben del h kulturni dejavnosti v kraju. S svojimi sekcijami se bodo vključili tudi v DPD Svoboda Lesce, kjer že deluje mladinski pevski zbor.
-JR
Interna glasila pomemben člen pri informiranju
To je bila najpomembnejša ugotovitev posveta glavnih in odgovornih urednikov internih glasil s predstavniki občinske skupščine, izvršnega sveta OS, občinskega sindikalnega sveta in konference SZDL Kranj.
Posveta v začetku februarja se je udeležilo petnajst od devetnajstih povabljenih glavnih in odgovornih urednikov internih glasil OZD na področju občine Kranj. Na posvetu so govorili o vlogi in pomenu internih glasil v komuni ter o medsebojnem sodelovanju pri informiranju delavcev — občanov. Da je posvet v celoti uspel in dosegel svoj namen so pripomogli tako sklicatelji posveta kot tudi številni razpravljalci. Na podlagi prispevkov in razprav Slavka Malgaja, predsednika ObK" SZDL, Toneta Volčiča, predsednika občinske skupščine, Viktorja Eržena, predsednika ObSS, Rada Pavlina, podpredsednika IS ter ostalih razpravljalcev so bili na posvetu sprejeti naslednji sklepi: Interna glasila so nujen in pomemben člen v informacijskem sistemu. Zato mora vsaka OZD to ustrezno urediti (glasilo, bilten, oglasna deska, informa-
tivni sestanki). Informativna služba je del samoupravnega sistema, zato ne more biti podrejena upravi. Zaradi neposrednega vpliva in možnosti informiranja slehernega zaposlenega delavca, glasila prinašajo tudi tiste informacije, ki so pomembne za sprejemanje in izvajanje sklepov važnih za življenje in delo delavcev in občanov. Odgovornost za obveščanje pa je vsekakor obojestranska: tako občinskih organov, da ustrezno pripravijo gradivo za objavo, kakor glasila, da to gradivo pravočasno objavi na način, ki najbolje ustreza OZD. Ob pomembnejših akcijah skupščine občine naj predsednik skliče tiskovno konferenco in obrazloži akcijo; to velja tudi za družbenopolitične organizacije, ki naj na neposreden način obrazlagajo svoja stališča in politične akcije.
Vsi udeleženci so se strinjali, da so takšna posvetovanja koristna, zato se bodo glavni in odgovorni uredniki internih glasil ter uredniki glasil krajevnih skupnosti (ki jih bodo za naprej tudi vabili na posvete) pot novno sestali čez tri mesece. Tokrat bo gostitelj uredništvo štirinajstdnevnika »Sava«. I. S.
Živahna aktivnost
Kranj — Na posvetu sekretarjev 00 ZKS v začetku tega meseca so obravnavali gradivo za 12. sejo OK, ki bo v četrtek, 17. februarja. Večina organizacij je pokazala v letu 1976 živahno aktivnost, čeprav je le-ta od organizacije do organizacije dokaj različna. Mnoge osnovne organizacije so se organizirano lotile razreševanja perečih družbenih vprašanj pri uresničevanju ustave in izvajanju stabilizacijske politike v našem gospodarstvu in v naših organizacijah združenega dela. Glavnina dela je bila torej usmerjena v uresničevanje ustave, samoupravljanje in delegatske odnose, gospodarjenje in družbeno planiranje ter priprave za uresničevanje zakona o združenem delu.
Med letošnjimi nalogami pa velja omeniti priprave na kongres zveze komunistov Slovenije, ki bo predvidoma marca 1978 in ZKJ, ki bo predvidoma junija 1978. Opraviti bo treba naloge, ki smo si jih zadali na 7. kongresu ZKS in 10. kongresu ZKJ!
Sekretarji osnovnih organizacij Sv> sprejeli nekaj sklepov, med katurtmi
je pomembno, da morajo vse osnovne organizacije predelati gradivo za 12. sejo OK ZKS, analizirati svoje dosedanje delo in aktivnost ter delo in aktivnost vsakega posameznega člana ter napraviti program nalog.
Na sestanku so imenovali odbor za proslavo 40-letnice ustanovitve KPS in 40-letnice prihoda tovariša Tita na vodstvo KPJ. Predsednik odbora je eden najstarejših kranjskih revolucionarjev Stane Toplak.
I. S.
Nova organizacija
ZSMS
Kranj — Pred kratkim je bil ustanovni sestanek osnovne organizacije TOZD PTT Kranj. Na sestanku so sprejeli program dela in sklenili, da bodo pospešili organiziranje mladine v vseh TOZD. Za predsednika osnovne organizacije so izvolili Gvida Sokliča. L. B.
BEOGRAD — Zvezni sekretar za ljudsko obrambo armadni general Nikola Ljubičić je odpotoval na uradni obisk v Irak. V Basri je bil gost nekaterih vojaških enot, nato pa se je ustavil v glavnem iraškem mestu Bagdadu. Nikola Ljubičić je s člani nase delegacije v Iraku obiskal enote tamkajšnje armade in pomembnejše industrijske objekte, ki jih grade Jugoslovani. Razen tega se je z iraškim generalom ŠenSelom že pogovarjal o utrjevanju stikov med oboroženimi silami Iraka in Jugoslavije. Zvezni sekretar za ljudsko obrambo je po obisku v Iraku odpotoval v Kuvajt.
V ponedeljek pa bo odšel na pomembno diplomatsko poslanstvo tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minić. Obiskal bo Združeno republiko Tanzanijo, Demokratično republiko Madagaskar in Republiko Zambijo. Miloša Minića so v te afriške države povabila zunanja ministrstva omenjenih držav.
PEKING, ŠANGHAJ - Iz Kitajske poročajo, da so v 11-milijonskem mestu Šanghaju, ki velja za oporišče »protipartijske skupine«, imenovali Se tri nove partijske sekretarje. Tako je med sedmimi najvišjimi voditelji v tem mestu kar Sest novih imen. Sicer pa je na Kitajskem sedaj mirno. Oblast ima trdno vajeti v rokah. Številni voditelji ali pomembnejši sekretarji so bili zaradi obtožb, da so sodelovali s kontrarevolucijo, odstranjeni. Pojavljajo pa se vedno nove in nove rehabilitacije. Med njimi je največ takih, ki jih je spodnesel prvi val kulturne revolucije. Zanjo Kitajci pravijo, da je prinesla okrog 70 odstotkov pozitivnih rezultatov in okrog 30odstotkov rezultatov negativnih.
AMAN, NIKOZIJA - Generalni sekretar Organizacije združenih narodov dr. Kurt Waldheim nadaljuje turnejo po državah Bližnjega vzhoda. Tako je v za-za četku tedna obiskal Jordanijo in se pogovarjal s kraljem Huseinom. Waldheim je Huseina seznanil z rezultati dosedanjih pogovorov o mirni reiitvi spora na Bližnjem vzhodu in prizadevanj za oživitev ženevskih mirovnih pogovorov. Jordanija zagovarja, da morajo na njih enakopravno sodelovati tudi Palestinci. Generalni sekretar nadaljuje pot na Ciper, kjer se bo sestal z nadškofom Makariosom in voditeljem ciprskih Turkov Denktasom. Ob prihodu Waldheima na Ciper bodo prvič po dveh letih odprli mednarodno letališče v Nikoziji. Le-to je bilo zaradi vojne leta 1974 do danes zaprto.
* VVASHINGTON — Carterjeva vlada se je odločila povečati gospodarsko pomoč nekaterim državam. Največjega povečanja bo deležen Izrael. Razen tega bo Egipt dobil 750.000.000 dolarjev, Jordanija 220.000.000 dolarjev in Sirija 90.000.000 dolarjev. Izrael pa bo dobil skoraj dve milijardi dolarjev. Od tega bodo Izraelci potrosili milijardo dolarjev za oborožitev, ostalo pa za gospodarski dvig dežele. Odločitev Carterjeve vlade mora potrditi •še ameriški kongres. _ _ _
MADRID - Španija bo najverjetneje kmalu legalizirala vse politične btranke v državi, med njimi tudi Komunistično partijo Španije. Končno besedo o legalizaciji bo izreklo vrhovno sodišče. To je brez dvoma velik korak k demokratizaciji španskega političnega življenja. Pomembne so tudi vesti, da je, Španija vzpostavila diplomatske stike s Sovjetsko zvezo, Madžarsko in ČeSkosloyaSko. Še pred tem pa je Španska vlada vzpostavila stike tudi z Jugoslavijo. Ob vzpostavitvi diplomatskih stikov med Španijo in SZ velja omeniti možnost vrnitve okrog 10.000 Špancev, ki so sodelovali v državljanski vojni in pobegnili v SZ. Med njimi je tudi predsednica KP Španije Dolores Ibarruri-La Passionaria.
ADIS ABEBA — V etiopskem glavnem mestu poudarjajo, da zadnje spremembe v vladnem in vojaškem vrhu omogočajo hitrejšo pot socialističnega razvoja države. Zavračajo pa trditve nekaterih tujih držav, da je šlo v tem primeru le za obračune med posameznimi skupinami. Vzrokov za trenja je bilo ve<\ Mednje prištevajo zadnje volitve, kjer so lahko glasovali le tisti, ki so bili za začrtane spremembe, oblikovanje krajevnih skupnosti, kjer je bila kontrarevolucija najmočnejša, in ustanovitev ljudske milice, ki je počasi zgubljala na revolucionarnem pomenu. V Etiopiji pravijo, da bodo nadaljevali začrtano pot socialističnega razvoja in da za odkrite nasprotnike sedanje etiopske družbe ni kompromisov.
DUNAJ - Na Dunaju je začel zasedati desetčlanski medstrankarski preiskovalni parlamentarni odbor, ki mora do konca letoSnjega marca poročati o dejavnosti obrambnega ministra LUtgendorfa. Znano je namreč, da je Avstrija kot nevtralna država poftiljala orožje Siriji in s tem razpihovala spor na Bližnjem vzhodu, njen obrambni minister pa je terjal revizijo državne pogodbe, ki naj bi Avstriji omogočila uporabo raketnega orožja, kar pa državna pogodba prepoveduje. Opozicija zahteva, naj obrambni minister odstopi in naj parlament glasuje o zaupnici kanclerju Krevskemu.
Tobačna tovarna Ljubljana,
TOZD TOBAK, o. sub. o. Ljubljana, Tobačna ul. 5
objavlja
za poslovno enoto Jesenice naslednja prosta delovna mesta:
1. šoferja kombija
Pogoj: šofer C kategorije ter eno leto ustreznih delovnih izkušenj
2. prodajalko
za prodajalno na Jesenicah Pogoj: KV prodajalka papirne stroke z nekaj prakse
3. prodajalko
za prodajalno na Bledu
Pogoj: KV prodajalka z nekaj prakse ter pasivno znanje dveh tujih jezikov
4. več prodajalk
za delo za določen čas za nadomeščanje prodajalcev v času letnih dopustov in to na Jesenicah, na Bledu in v Radovljici.
Za delovna mesta pod 1.—3. je delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas ter s poskusnim delom 2 mesecev.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju strokovne izobrazbe naj kandidati pošljejo na upravo poslovne enote Jesenice, Cesta na Golico 10 c, v roku 10 dni od objave.
Politična šola za sindikalne delavce
Kranj - Občinski sindikalni svet bo tudi letos organiziral politično šolo za sindikalne delavce. Obiskuje jo lahko vsak aktiven član sindikata, v šolo pa ga mora poslati osnovna organizacija. Šolo lahko obiskujejo tudi starejši sindikalni aktivisti, ki si želijo poglobiti znanje na področju družbenopolitičnega dela in dela v sindikatih.
Stroške sindikalne šole krije do treh četrtin občinski sindikalni svet, tretjino pa prispeva osnovna organizacija sindikata. Šola bo potekala v štirih krogih v petkih in sobotah in sicer 4. in 5. marca, 11. in 12. marca, 18. in 19. marca ter 25. in 26. marca na Jezerskem v hotelu Kazina. V prvem krogu bodo obravnavali nalo-• i-i.lik \tov na področju produk-
tivnosti in stabilizacijskih ukrepov.
V drugem bodo govorili o organiziranosti in delovanju sindikatov, informiranju in komuniciranju ter delu osnovnih organizacij sindikata. V tretjem krogu bo govora o socialni politiki in nalogah OOS na tem področju, v četrtem pa o samoupravljanju in zaščitni funkciji sindikata, kadrovski politiki in sistemu družbenega izobraževanja v kranjski občini.
Delo v šoli bo potekalo po skupinah, udeleženci bodo pismeno in ustmeno odgovarjali na testna vprašanja iz snovi, ki jo bodo obdelali, ob koncu pa bo vsak pripravil seminarsko nalogo na temo, ki si jo bo sam izbral. L. B.
Na vrsti so samoupravne delavske kontrole    I   mm*   i|ltu|i5lflQ|ffl banka
IL-I^i-  o/„*A„  „Mni„nin   nrnramlnnstL  Sa-   čanov, ki so bili zdravljeni v bolnici,        M %0       IJUUljClI lOfVO  Udi I IVO
Inšpekcijske službe odkrivajo nepravilnosti, samoupravne delavske kontrole v podjetjih pa pogosto ne ukrepajo, kot bi morale — Tudi zadeve na sodiščih in pri sodnikih za prekrške se predolgo vlečejo in zato ni zaželenih rezultatov
Kranj - V okviru inšpekcijskega organa delujejo sanitarna, tržna, gozdarska, kmetijska, veterinarska, gradbena, urbanistična, elektro in gradbena inšpekcija. Da so prav vse mšpekcijske službe v kranjski občini Pomembne in nujne, ugotavljamo že nekaj let. Posebno v zadnjem času te službe pridobivajo na pomenu, le oa odziv samoupravnih delavskih kontrol v posameznih podjetjih ni tak, kot bi pričakovali. Izvršni svet je problematiko inšpekcijskih služb *e obravnaval in ugotovil, da so le-te zadovoljivo opravljale svoje naloge, vendar je ostalo dovolj zadev še vedno odprtih, ker je nedisciplina posameznih občanov nezajezljiva, Pa tudi organizacije združ/enega dela
ne odpravljajo svojih pomanjkljivosti zadosti hitro in natančno. Zadeve, ki so predane rednim sodiščem in sodniku za prekrške, dolgo ne najdejo svojega zaključka. Sanitarna inšpekcija, ki ima za nalogo predvsem varstvo človeka, torej njegovega okolja in čistočo narave, ugotavlja vse večje onesnaževanje okolice, ki jo povzročajo gospodinjske smeti in industrijski odpadki, in onesnaževanje zraka s stalnim povečanjem kurišč. To je tudi razlog, da je izvršni svet na eni prejšnjih sej priporočil vsem novim soseskam, da organizirajo skupne kotlovnice! Sicer pa je »sanitarna« lani zabeležila dve hujši zastrupitvi ljudi z živili in sicer z majonezo, ko je zbolelo 19 ob-
čanov, ki so bili zdravljeni v bolnici, in zastrupitev s sladoledom, ko je zbolelo večje število otrok.
Podobne naloge ima veterinarska inšpekcija, ki skrbi za varstvo živine in s tem v zvezi opravlja nadzor, da se zagotovijo zdrava živila živalskega izvora.
Gradbena in urbanistična inšpekcija sta imeli lani veliko dela zaradi nediscipline graditeljev.
Tržna inšpekcija je veliko svojega časa posvetila nadzorom cen in kvaliteti blaga, predvsem zaradi zavarovanja gospodarskega interesa potrošnikov. Inšpekcija je nadzorovala tudi servisne storitve in cene; izdane odločbe in izrečene mandatne kazni prav gotovo pričajo o uspešnih posegih inšpekcije zaradi zavarovanja družbenih   interesov potrošnikov.
I. S.
r
Teč aj za člane delavske kontrole
Kranj — Organi delavske kontrole imajo sedaj konkretno nalogo: oceniti bodo morali sklepne račune organizacij združenega dela. Da bi članom samoupravnih delavskih kontrol olajšali delo in jih seznanili z njihovimi nalogami, je klub samoupravljavcev pripravil dvodnevni seminar. Seminar se je pričel danes zjutraj in bo končan jutri popoldne.
Danes se bodo člani samoupravnih delavskih kontrol seznanili s tem, kako morajo pregledati in oceniti gradivo in predloge popisnih komisij pri inventuri poslovnih sredstev in o tem kako bodo organi
samoupravnih delavskih kontrol presojali sklepne račune. Popoldne pa se bodo pogovarjali o metodah, oblikah in tehniki delovanja samoupravne delavske kontrole.
Jutri pa bodo udeleženci seminarja poslušali predavanja o ustavnopravnih, družbenoekonomskih in idejnopolitičnih izhodiščih delovanja delavskih kontrol, družbenoekonomskih odnosih v združenem delu in nalogah delavskih kontrol na tem področju in nazadnje o oceni delovanja organov samoupravne delavske kontrole v občini in programih dela za prihodnje. L. B.
Kakšno pomoč nudi družbeni pravobranilec samoupravljanja
Iz gradiva, ki ga je za izvršni svet skupščine občine Kranj pripravil družbeni pravobranilec samoupravljanja Franci Rakovec, povzemamo, da je glavna naloga družbenega pravobranilca samoupravljanja družbeno varstvo pravic delovnih ljudi. Njegova prvenstvena dolžnost je torej preprečevati kršitve samoupravnih pravic delovnih ljudi in preprečevanje oškodovanja družbene lastnine. Zato mora nenehno spremljati družbene odnose in pojave, dajati pobude in predloge, kako ukrepati in delovati, da se prepreči kršitev samoupravnih pravic delovnih ljudi in oškodovanje družbene lastnine. Iz vsega povedanega izhaja njegova velika pravica in tudi dolžnost opozarjati na omenjene kršitve, kadar jih ugotovi, in tudi zahtevati, da jih kršitelji odpravijo.
Da bi družbeni pravobranilec samoupravljanja lahko zadovoljivo opravljal svoje dolžnosti, je potrebno tesno sodelovanje z upravnimi organi, inšpekcijami, SDK, delavskimi kontrolami in družbenopolitičnimi organizacijami, s komisijami za družbeni nadzor, komisijami za ugotavljanje izvora premoženja, organi pregona, javnimi tožilstvi in ne nazadnje tudi s sodišči.
Osrednji problemi na Gorenjskem se kažejo v tem, da so naši splošni samoupravni akti pomanjkljivi, nejasni in često tudi neusklajeni z ustavo. So pa tudi TOZD in delovne organizacije, ustanove in organizacijske enote, ki imajo vse svoje akte sicer formalno usklajene tako z ustavo kot z zakoni, vendar v praksi pogosto ta določila kršijo. Da bi odpravili vse te nepravilnosti, je nujno, da se vsi delavci seznanijo s svojimi pravicami in dolžnostmi, ki jih vsebujeta ustava in zakon o združenem delu, samoupravni sporazumi in drugi temeljni akti OZD. Seznanjanje delavcev z njihovimi samoupravnimi pravicami in dolžnostmi in nadzor nad izvajanjem ustave in zakonov ter samoupravnih aktov pa je ena glavnih nalog sindikata. Tu pa je vsekakor še mnogo neopravljenega dela.
za veČino zadev so dali pobudo delavci
Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Kranju je lani obravnaval kar 159 zadev, za katere večina (112) so dali pobudo prav delavci ali skupina delavcev, sindikat pa je sprožil le 2 postopka. To dejstvo nas lahko napelje na morda napačen zaključek, da »za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi zelo malo čutijo potrebo člani organov samoupravnih delavskih kontrol, predstavniki drugih samoupravnih organov, organizacije Zveze sindikatov, dočim družbenopolitične skupnosti in njenih organov ter samoupravnih skupnosti pa skoraj ni zaslediti«.
največ kršitev iz medsebojnih razmerij
Največ kršitev samoupravnih pravic, ki jih je obravnaval in reševal družbeni pravobranilec samoupravljanja, se nanaša na spore o prenehanju lastnosti delavca v združenem delu (nepravilne odpovedi delovnega razmerja) - 17, denarne terjatve, ki izvirajo iz delovnega razmerja - 34, nepravilnosti v splošnih aktih OZD - 20. in drugo. . Vsekakor je treba ugotoviti, da so bili delovni ljudje in organizacije združenega dela v glavnem pripravljeni sprejeti pobude in predloge družbenega pravobranilca samoupravljanja ter odpraviti pomanjkljivosti in nepravilnosti.
Morda še zanimiv podatek o številčni udeležbi v postopku pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja v Kranju: Tekstilindus 19-krat, KŽK 10-krat, Cestno podjetje, Elektrotehnično podjetje in Zdravstveni dom po 7-krat, Alpetour TOZD Potniški promet in tovarna Sava Po 6-krat, Iskra, Komunalno obrtno in gradbeno podjetje ter UJV po 5-krat, Aerodrom, Zavarovalnica Sava, IKOS in Inštitut TBC Golnik Po 4-krat; temu seznamu sledi še triintrideset podjetij, šol in ustanov.
pravna pomoč pri ObSS
Večina zadev, ki jih je obravnaval družbeni pravobranilec samoupravljanja, je bila s področja medsebojnih odnosov delavcev v združenem delu (delovna razmerja). Delavci nemalokrat iščejo pomoč tudi v.zadevah, ki bi jih morali že prej razčistiti skupaj s sindikalno organizacijo v TOZD. Velikokrat bi že pravilna informacija in splošna lnformiranost odstranila problem. V določenih primerih mora svojo v*°go odigrati pravna pomoč pri občinskem sindikalnem svetu, o kateri pa delavci premalo vedo in se je premalo poslužujejo. In ne nazadnje: s*upščina občine Kranj mora čimprej ustanoviti organ, ki bo v skladu ^.^konom opravljal nadzorstvo nad zakonitostjo samoupravnih sploš-ln aktov, vodil evidenco nad njimi in predlagal ustrezne ukrepe ter , "udil tudi pomoč. L S.
Boni brez soglasja občinskega sveta
Kranj — Občinski sindikalni svet je prek svoje komisije za življenjske in delovne pogoje in v skladu s sindikalno listo pooblaščen za izdajanje soglasij za regresiranje prehrane med delom v obliki vrednostnih bonov. Sindikalna lista tudi omogoča, da se delavci hranijo v drugi organizaciji združenega dela ali restavraciji, s katero sklenejo pogodbo o pripravljanju hrane.
Ker za vse zaposlene v kranjski občini ni mogoče zagotoviti toplih obrokov v delavskih restavracijah oziroma v restavracijah znotraj delovnih organizacij, bosta organizaciji združenega dela Central in Živila zagotavljali tople obroke tudi za delavce drugih kolektivov. Ti kolektivi morajo z eno od omenjenih OZD skleniti posebno pogodbo o prehrani.
Za tovrstne pogodbe ni več potrebno soglasje občinskega sindikalnega sveta. Central in Živila bosta na podlagi pogodbe izdajala bone za tople ali hladne malice za tekoči mesec. Boni bodo predstavljali vrednost 10 dinarjev, kar je tudi približna vrednost enega obroka. Še naprej pa bo občinski sindikalni svet dajal soglasja za regresiranje prehrane med delom v obliki vrednostnih bonov za živila.
Delavci, ki morajo imeti dietno prehrano, lahko dobijo vrednostne bone za živila brez soglasja občinskega sindikalnega sveta Upravičenost do takšnega načina regresiranja hrane med delom pa morajo dokazati z zdravniškim spričevalom. L. R
Svet delovne skupnosti Ljubljanske banke, podružnice Kranj
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. blagajnik dinarsko valutne blagajne
2. blagajnik dinarsko valutne blagajne — za določen čas
3. statistik v propagandi
4. referent za dinarske posle s prebivalstvom
5. referent za dinarske posle
s prebivalstvom — za določen čas
6. referent za operativno devizno režimske posle
7. snažilka — za določen čas
Pogoji:
Za vsa delovna mesta .1—6 se zahteva dokončana štiriletna srednja šola ekonomske, komercialne, upravno-administrativne smeri ali gimnazija z zaključnim izpitom ter
pod zap. št. 1. in 2. — tri leta delovnih izkušenj pod zap. št. 3., 4., 5., 6. — dve leti delovnih izkušenj
za delovno mesto pod zapr. št. 7. pa — nepopolna osemletka in eno leto delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejema Oddelek organizacije in splošnih poslov v Ljubljanski banki, podružnici kranj, Prešernova c. 6, do 20.2. 1977. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po objavi.
Dom Kokrške čete v Šenčurju
Predsedstvo KO SZDL Šenčur je na svoji zadnji seji, ki je bila v petek, 4. februarja, sprejelo predloge KO ZB NOV Šenčur, da se dom kulture v Šenčurju preimenuje v Dom Kokrške čete, osnovna šola Stanka Mlakarja pa se preimenuje v osnovno šolo Stanko in Janko Mlakar.
Sprejeli so tudi predlog, da se Kranjska cesta in Rožna ulica v Šenčurju preimenujeta po borcih Rudolfu Zormanu in Andreju Mačku. Prestavili pa bodo tudi krajevni praznik na 10. december, ko je bila leta 1941 ustanovljena Kokrška četa. F. Erzin
J
Komisija obravnavala 83 občanov
Kranj — »Komisija za ugotavljanja izvora premoženja skupščine občine Kranj je lani obravnavala 83 občanov in pri 48 občanih ni ugotovila kršitve določil zakona o davkih občanov«, je zapisano v poročilu, ki ga je komisija pripravila za obravnavo njene dejavnosti v letu 1976. Pri svojem delu se je komisija držala načela ustave, da »samo delo in rezultati dela določajo materialni in družbeni položaj človeka.« Torej mora komisija obravnavati in ugotavljati tiste primere pridobivanja dohodka (premoženja), ki niso v skladu in v sorazmerju z vloženim delom posameznika.
Z utajo davka in podobnimi »ma-hinacijami« (navijanje cen) so lani hoteli prikrajšati družbo 2 gospodinji, 3 delavci, 2 vodilna delavca, 1 kmet in 24 zasebnih obrtnikov ter 2 upokojenca. Postopek pri vseh še ni končan, vendar pa je nekaj občanov že dobilo »odločbe«, nekateri pa še vedno prinašajo razna »dokazila« za zmanjšanje krivde.
Kar zadeva prestopke in prestopnike pa lahko ugotovimo, da jih je iz leta v leto manj, kar kaže tudi uspešno delo komisije. Prav gotovo pa bi bili uspehi še večji, če bi bile povezava komisije in samoupravnih in drugih organov (samoupravne delavske kontrole v OZD in sveti krajevnih skupnosti) trdnejša in boljša.
Razpisne paritetne komisije za imenovanje individualnih poslovodnih organov TOZD Predilnica, Tkalnica, Opleme-nitilnica in Konfekcija v sestavi delovne organizacije
Bombažna predilnica in tkalnica !!■■■■■ Tržič, n. sol. o.
razpisujejo
v skladu s 45. in 46. členom statutov TOZD Predilnica, Tkalnica, Oplemenitilnica in Konfekcija ter v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič naslednja vodilna delovna mesta:
1. vodja TOZD Predilnica
(individualni poslovodni organ TOZD)
2. vodja TOZD Tkalnica
(individualni poslovodni organ TOZD)
3. vodja TOZD Oplemenitilnica
(individualni poslovodni organ TOZD)
4. vodja TOZD Konfekcija
(individualni poslovodni organ TOZD)
Poleg splošnih, /. zakonom predpisanih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja ali srednja strokovna izobrazba;
— najmanj 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih mestih;
— organizacijske sposobnosti in sposobnosti vodenja;
— ostali pogoji za vodilna delovna mesta po družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič.
Pismenim prijavam na razpis morajo kandidati priložiti:
— dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev,
— okvirni program smeri razvoja TOZD,
— potrdilo iz kazenske evidence.
Prijave s prilogami naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici in
z oznako »za razpisno komisijo TOZD................................................«
(Predilnica, Tkalnica, Oplemenitilnica, Konfekcija), na naslov: BPT Tržič, Kadrovsko družbeni sektor, v 15 dneh od objave razpisa.
od 7. februarja >        do 27. marca 1977 .   delna razprodaja % tovarniško znižanih
<^      elementov Mihec *o    za opremo otroških in samskih sob
— opuščeni program  —  v prodajalni pohištva Lesce in salonu pohištva na Jesenicah s 1 5 % popustom.
Montaža in dostava v bližnjo okolico brezplačna.
Odbor za splošne in kadrovske zadeve
Kovinskega podjetja Kranj
objavlja naslednja prosta delovna mesta
1. konstruktori
Pogoji:
— višja šola strojne smeri in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
— ali srednja šola strojne smeri in 6 let ustreznih delovnih izkušenj
2. analitik
Pogoji:
— višja ekonomska šola- in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
— ali srednja ekonomska šola in 6 let ustreznih delovnih izkušenj 1
3. tehnolog — kalkulant
Pogoji:
— srednja šola strojne smeri in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
— osebni avto
4. saldakontist
Pogoji:
— srednja ekonomska šola in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
5. pleskar
Pogoji:
— poklicna šola in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
Za vsa navedena delovna mesta velja 2-mesečno poskusno delo. Prijave pošljite na naslov: Odbor za splošne in kadrovske zadeve, Kovinsko podjetje Kranj, Šuceva 27, v roku 15 dni po objavi.
Skupno s Kompasom
Turistično društvo je staro 70 let in je med najstarejšimi društvi v Kranjski gori. Razgibana je tudi njegova gospodarska dejavnost, saj sodijo k Turističnemu društvu na primer menjalnica, izposojevalnica smuči in smučarske opreme, smučarska šola itd. Zato je nov zakon o društvih, ki odvzema vso gospodarsko dejavnost, za kranjskogorsko Turistično društvo precej boleč. Usklajevanje delovanja in organizacije TD z novim zakonom o društvih terja od turističnih delavcev dodatna prizadevanja, ki pa bodo po dosedanjih pripravah sodeč uspešna. Predvsem bo treba zaposlenim v Turističnem društvu zagotoviti enak položaj in pravice, kot ga imajo drugi delavci v združenem delu. Njihov položaj bo že marca urejen v sodelovanju s hotelom Kompas v Kranjski gori. Druge dejavnosti, predvsem gospodarske, pa bo morala prevzeti turistična poslovna skupnost. To še posebej velja za propagando, ki je bila doslej prepogosto zožena le na reklamiranje športnih tekmovanj, premalo pa na celovito ponudbo letne in zimske Kranjske gore.
Naloge turističnega društva bodo predvsem vzgojne in izobraževalne. Seveda bo tudi pri tem dragocena pomoč turističnih in hotelskih organizacij ter turistične poslovne skupnosti, -jk
Razpravljali o razvoju OZD
Kranj — Na zadnji redni seji sveta konference ZSMS Sava so razpravljali o programu srednjeročnega razvoja delovne organizacije. Pregledali so tudi sklepe volilno-pro-gramske konference, organizacijsko-kadrovska komisija pa je pripravila predlog poslovnika o delovanju koordinacijskih odborov, ki usklajujejo delo ZSMS med posameznimi temeljnimi organizacijami. Izvolili so tudi člane nove kadrovske komisije in komisije za družbenoekonomske odnose. Prvo bo vodil Milan Cufar, drugo pa Franc Šeruga.
L. B.
Boljše informiranje
Kranj — Na razširjeni seji sekretariata medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko so razpravljali o delu področnih konferenc in komisij. Dogovorili so se, da morajo urediti boljše informiranje znotraj organizacije. Tako bodo laže usklajevali stališča posameznih konferenc z akcijskim programom medobčinskega sveta. Prav tako so sklenili, da morajo konference čimprej izdelati programe dela na podlagi programskih smernic medobčinskega sveta. Dogovorili so se tudi, da bodo že ta mesec sklicali posvet predsednikov konferenc, na katerem bodo obravnavali programe dela posameznih področnih konferenc. L. B.'
NA DELOVNEM MESTU
»Delo zobotehnika terja natančnost in zbranost. Kljub temu je to lep in human poklic, aaj zobotehnik pomaga človeku, ki je brez urejenih in zdravih zob deloma invalid. Tega se na kranjski zobni ambulanti zavedamo. Zobo-tehniki dobro sodelujemo z zobozdravniki, ker je le to osnova za dobro delo. Dosegli smo visoko strokovno raven in tega nam ne priznavajo le v občini, ampak tudi izven njenih meja,« pripoveduje Tone Hotko, zobotehnik na kranjski zobozdravstveni postaji, rojen leta 1928 v Trbovljah, na kranjskem Zdravstvenem domu pa bo letos septembra zaposlen že .30 let. »Ugotavljam, da posvečajo ljudje veliko pozornost zobem. Iz leta v leto so bolj zdravstveno prosvetljeni, zato s časi, ko sem začel kot zobotehnik, ni primerjave. Leta 1947, ko sem se zaposlil na kranjski zobni ambulanti, smo bili trije zobotehniki kos vsemu delu. Razen mene sta takrat to delo opravljala se Milan Leskovec in Franc Mahne, ki je lani praznoval 30. obletnico dela pri nas in je sedaj nai šef.«
Zobotehnik Tone Hotko je po osnovni Šoli uspešno končal zobotehnično šolo in potem dobil še naziv višjega zobotehnika. Njegova prva zaposlitev je bila v ambulanti kranjskega dentista Mirka Steinerja. Potem je odšel Tone Hotko na-udarniško delo
ZOBOTEHNIK TONE HOTKO
na progo Samac —Sarajevo in na gradbišče ceste od Rudnega do Raztorka. 9. septembra leta 1947 se je kot zobotehnik zaposlil na kranjski zobni ambulanti, ki ji je ostal zvest do danes.
»Zobotehniško delo me je od nekdaj veselilo, sicer mu ne bi namenil že tri desetletja dela. Veliko je napredovala tehnologija v teh letih. Včasih smo izdelovali proteze iz kavčuka. Tehnike izdelovanja vlitih kovinskih protez ali tako imenovane vizil tehnike takrat še poznali nismo. Tudi izdelava fiksnih protetičnih nadomestkov (mostičkov) se je v treh desetletjih zboljšala in izpopolnila. To pa terja od zobotehnika več znanja, dela, truda in stalnega izpopolnjevanja. Obvezna je tudi specializacija na stomatološki kliniki v Ljubljani,« opisuje delo zobotehnika nekdaj in danes Tone Hotko. »Na kranjski Zobni ambulanti se ukvarjamo z vizil tehniko Ivan Znidar, Janez Škrjanc in jaz.«
Tone Hotko pa ni le odličen zobotehnik, temveč tudi navdušen kulturni delavec, predvsem igralec Prešernovega gledališča v Kranju. Skupaj z Benom Dežmanom in Marjanom Lombarjem je vpeljal tako priljubljeno Uro pravljic v Kranju. 13 let je Tone Hotko s pravljicami razveseljeval otroke. Razen tega se že več kot 25 let zapored ob Novem letu preobleče v dedka Mraza.
»Več kot tisočkrat sem v teh letih že .dedkoval' in razveseljeval otroke. Zakaj, me pogosto sprašujejo. Od kod tvoja velika navezanost na otroke?«, pravi Tone Hotko. »Jaz pa vem, da je otroška duša čista in najbližja resnici. Kdor to lahko dojame, se sam preseli v svet pravljice, ki je neskaljen in neomadeževan. To so moji najlepši trenutki. Zato sem se odločil, da bom poslanstvo opravljal, dokler bom pri močeh in dokler me bodo najmlajši želeli sprejeti...«
J. Košnjek
Podjetje Petrol gradi v Kranjski gori novo moderno bencinsko črpalko. Ko bo le-ta zgrajena, se bo Petrol lotil tudi gradnje motela. — Foto: F. Perdan
Na Gorenjskem so sklicane prve konference delegatov-zavarovancev zavarovalne skupnosti »Triglav«
Bralcem Glasa in ostalim občanom, kakor tudi temeljnim in drugim organizacijam ter delovnim skupnostim — zavarovancem je že znano, da v zadnjih mesecih preteklega leta in v letošnjem letu aktivno poteka reorganizacija na področju slovenskega zavarovalstva. Pri reorganizaciji gre v prvi vrsti za ustavno preobrazbo zavarovalstva, ki se bo odražala predvsem v tem, da bodo s sredstvi, ki jih bodo zavarovanci združevali kot del svojega dohodka v zavarovalni skupnosti za zavarovanje sebe in svojega premoženja upravljali sami.
V okviru zavarovalne skupnosti Triglav se bodo zavarovanci združevali na določenih zaokroženih območjih, kot je npr. Gorenjska na osnovi svoje dejavnosti in dohodkovne soodvisnosti v temeljne rizične skupnosti: industrijska, kmetijska, prometna, komunalnih in družbenih dejavnosti in osebnih zavarovanj.
Temeljne rizične skupnosti kot temeljne samoupravne skupnosti se bodo v zavarovalni skupnosti povezovale v rizične skupnosti, v katerih bodo zavarovanci preko svojih delegatov določali osnovna načela zavarovalne politike za vrste zavarovanj, ki so značilne za posamezne rizične skupnosti.
Samoupravljanje zavarovancev se bo uresničevalo po delegatih izvoljenih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih, povezanih v konferenco delegatov na območju ene ali več občin, organih temeljnih rizičnih skupnosti, območne skupnosti, rizične skupnosti in zavarovalne skupnosti.
Na osnovi določil samoupravnega sporazuma o konstituiranju in oblikovanju medsebojnih razmerij zavarovancev združenih v zavarovalni skupnosti Triglav bodo za območje občine Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča ustanovljene samostojne konference delegatov v vsaki občini za industrijsko temeljno rizično skupnost, temeljno rizično skupnost komunalnih in družbenih dejavnosti in temeljno rizično skupnost osebnih zavarovanj. Za kmetijsko in prometno temeljno rizično skupnost pa bodo oblikovane skupne konference delegatov za območje občin Jesenic in Radovljice po ena, ter drugi dve za območje občin Kranja, Škofje Loke in Tržiča, zaradi premajhnega števila zavarovancev za oblikovanje samostojnih konferenc.
Konference delegatov bodo prvič zasedale na skupnih sejah v dneh od 11.2. do 18.2.1977, in sicer: v Tržiču 11.2., v Skofji Loki 14.2., v Kranju 15.2., na Jesenicah 17.2. in 18.2. v Radovljici. Na teh sejah bodo delegati podrobneje seznanjeni s samoupravnim sporazumom o konstituiranju in oblikovanju medsebojnih razmerij zavarovancev združenih v zavarovalni skupnosti Triglav, z osnutkom statuta zavarovalne skupnosti Triglav, na katerega bodo dali svoje morebitne pripombe, z osnutki pravilnikov o zagotavljanju in likvidnosti in nalaganju zavarovalnih sredstev ter izravnavanju nevarnosti. Seznanjeni bodo tudi s stanjem in razvojem zavarovalstva na Gorenjskem, ugotovili bodo število podpisnikov samoupravnega sporazuma ter izvolili delegate za zbore temeljnih rizičnih skupnosti in člane odbora za samoupravni nadzor. Na predlog iniciativnega odbora za ustanovitev Gorenjske območne skupnosti bodo delegati razpravljali in se dogovorili tudi o oblikovanju skupnih delegatskih mest o posameznih konferencah delegatov in o ustanovitvi po ene temeljne rizične skupnosti za posamezno rizično skupnost za območje vseh petih občin s sedežem v Kranju. Osnova za tak predlog iniciativnega odbora izhaja iz 56. člena samoupravnega sporazuma, ki določa pogoje za ustanovitev posamezne temeljne rizične skupnosti kot so:
1. da obstojajo splošni in ekonomski pogoji za razvoj zavarovanja;
2. da se združuje toliko zavarovancev s takim zneskom združenih sredstev, ki omogoča delno izravnavanje nevarnosti in se s tem zagotavlja materialna podlaga za neposredno uresničevanje interesa po varnosti ter da se lahko najbolj neposredno uresničujejo pravice, dolžnosti in odgovornosti zavarovancev;
3. da zagotavljajo v okviru enotno dogovorjenih premij v rizični skupnosti obstoječe zavarovalne premije dovolj sredstev za oblikovanje celotnega prihodka delovne skupnosti območja in za razširitev materialne osnove dela na tem območju;
4. da so izpolnjeni pogoji za oblikovanje organov upravljanja;
5. da je delovna skupnost usposobljena za izvrševanje vseh strokovnih, tehničnih in administrativnih poslov za vse temeljne rizične skupnosti na območju. ,
Zaradi povezovanja in usklajevanja interesov vseh petih temeljnih rizičnih skupnosti na območju Gorenjske bo ustanovljena Gorenjska območna skupnost, v okviru katere bo delovala tudi delovna skupnost za izvajanje zavarovalno- tehničnih in drugih nalog. Da bi zavarovalne storitve kar najbolj približali zavarovancem, bodo kot posamezni deli delovne skupnosti ustanovljene tudi druge organizacijske oblike, kot so: poslovna enota na Jesenicah, poslovalnici v Radovljici in Škofji Loki in zastopstva v vseh večjih krajih, kjer bodo zavarovanci lahko uveljavljali svoje pravice iz zavarovanja.
Ko bodo končane konference v vseh občinah, bodo še v februarju sklicani zbori delegatov v temeljnih rizičnih skupnostih, na katerih bodo izvoljeni člani poslovnih odborov in delegati za zbor rizičnih skupnosti in območne skupnosti. Do 15. 3. 1977 bo sklican tudi zbor območne skupnosti, na katerem bo iz vrst delegatov izvoljen izvršilni odbor območne skupnosti. V drugi polovici meseca marca bodo konstituirani zbori rizičnih skupnosti in zbor zavarovalne skupnosti Triglav ter njihovi poslovni oziroma izvršilni organi.
Po končanem konstituiranju vseh samoupravnih organov zavarovancev se bodo reorganizirale tudi delovne skupnosti območne skupnosti in zavarovalni skupnosti ter izvolile svoje samoupravne ter poslovodne organe.
Iniciativni odbor za ustanovitev Gorenjske območne skupnosti
Petek, 11. februarja 1977
Premiera na Visokem
Gledališka sezona za amaterska podeželska društva je prav v teh dneh na višku. Člani dramske sekcije kulturno umetniškega društva Valentin Kokalj Visoko so skupaj z mladinci osnovne organizacije Visoko naštudirali dokaj zahtevno gledališko delo angleškega avtorja »Korenine«. Dramo je ob pomoči gledališkega centra iz Kranja in pod mentorstvom Jožeta Kovačiča zrežiral domačin Mihael K rišelj.
Glas — 5. stran
Premiera bo v nedeljo, 13. februarja 1977, ob 16. uri v dvorani zadružnega doma na Visokem. Igralci in vsi drugi sodelujoči bodo za svoje trimesečno nesebično in požrtvovalno delo najbolje nagrajeni s tem, da bo predstavo obiskalo čimveč prijateljev amaterske gledališke umetnosti.
a Prešernov dan je bila krajša slovesnost tudi v izbi rojstne hiše dr. Franck ° f^erna l.' Vrbi. Več pesmi povezanih s prozo so recitirali člani dram-n fQnr *a jeseniške gimnazije. Z njimi je bila tudi njihova mentorica Prof. Ldi Kodričeva in ravnatelj gimnazije prof. Bratko Škrl. - B. B.
Zlati prstan Mili Valenčičevi
J
Kranj — V sredo, 9. februarja, so Po uprizoritvi dela Ivana Potrča »Krefli«, uprizoritev je pripravilo kranjsko Prešernovo gledališče v okviru »tedna slovenske drame« v Kranju, podelili članici igralske skupine kranjskega Prešernovega gledališča Mili Valenčičevi za življenjsko delo najvišje priznanje »prstan Prešernovega gledališča«. Priznanje J1 je izročil direktor Prešernovega gledališča Jaka Kurat.
Mili Valenčič se je z igralstvom začela ukvarjati že v rani mladosti. Zvesta gledališču pa je ostala vse do danes. Kot gledališka igralka je nakopala v Kranju v narodni čitalnici že od leta 1931 do leta 1937. Vojna vihra je potem za nekaj časa preki-JJ"a njeno delo. Ze kmalu po osvoboditvi pa je v Litiji, kamor se je Poselila nekaj let pred vojno vihro, sodelovala ponovno na raznih mitin-Fln in proslavah. Le leto dni po osvo-. Poditvi se je preselila v Škofjo Loko !n tam v igralski skupini sodelovala *ar dvanajst let. Potem se je ^selila v Kranj. Od leta 1959 je lanica igralske skupine Prešernove-n1 gledališča iz Kranja. Doslej je v \? odigrala prek 700 predstav.
Valenčič je v Prešernovem ]epališeu v malo manj kot dvajsetih vi n  odigrala  številne pomembne v      To so predvsem vloga Marije , *ischerjevem delu »Prosti dan«, amf Amande VVingfieldove v Willi-■ia«   ,em delu »Steklena menažeri-draLVl°ga Mrmoljevke v Cankarjevi mi »Za narodov blagor«, vloga
Kastelke v Levstik-Grunovem delu »Kastelka«, ob tej priložnosti je praznovala 40-letnico svojega umetniškega dela, vlogo partizanske matere v Svetinovi »Ukani« . . . Ob 100-letnici slovenskega gledališča pa je Mili Valenčičeva prejela tudi Linhartovo plaketo, (-jg) — Foto: F. Perdan
Cankar-
Belina: Kurent
Lani, na XIX. srečanju gledaliških skupin Slovenije, je bila predstava Kurenta po sklepu žirije spoznana kot najboljša uprizoritev lanske sezone med amaterskimi skupinami, včlanjenimi v ZKPOS.
Ker v Tednu slovenske drame nastopajo tudi »zmagovalci« vsakoletnih srečanj amaterskih gledaliških skupin, je tako Kurent tudi edini Cankarjev tekst, zastopan na letošnji    manifestaciji    v Kranju.
Horjulska skupina pa ni »zable-stela« šele lani, že nekaj let nazaj presenečajo z delavnostjo in z uspehi in ne le z gledališkimi deli. V Prosvetnem društvu uspešno delujejo tudi trije pevski zbori (moški, ženski in mešani), prav dan po gostovanju v Kranju (4. II.), pa so v Horjulu organizirali vsakoletno razstavo del rojaka ak. slikarja Franceta Zupeta-Krištofa, z umetniškim programom in predgovorom publicista Tarasa Kertnavneria.
In tako tudi ni nenavadno, da je prav v predstavi Kurenta, ki je izrazito »monološko« delo, kot gost nastopil v naslovni vlogi član Mladinskega gledališča iz Ljubljane, Silvij Božič, pa kot scenograf Štef Potočnik, da je bil režiserjev svetovalec Marjan Belina, dramati-zator Kurenta in do nedavnega organizator ter pobudnik amaterskega gledališkega snovanja pri ZKPOS.
Delež Horjulčanov, kot nosilcev predstave v Kurentu, je tako na videz dokaj zreduciran, vendar, če vemo, da je zasnova, sploh režiserski koncept vendarle delo domačina, Franca Končana, in da so v t. i. an-sambelski igri člani gledališke skupine uspešno sodelovali z gostujočim igralcem, potem je tako sodelovanje amaterjev s poklicnimi gledališčniki znak in dokazilo resnične gledališke zavzetosti. (Člani pg, tudi amaterji, imajo na razpolago poklicne režiserje, scenografa in upravo — čeprav so, seveda, zadolženi za delo tudi pri ostalih gledaliških skupinah v občini).
Horjulčani so res uspešno sodelovali s Silvijem Božičem, poudariti pa je tudi potrebno, da njihov delež ni bil ravno zahteven. Potreben je bil le posluh za besedo (in kako je prišla do izraza Cankarjeva beseda in njegovo sporočilo!) in skupno delo ter razumevanje sploh gledališkega dela, uprizoritvenosti. Nastopili so kot celota; Kurenta bi lahko pravzaprav poimenovali kot gledališki recital. Scena robotov pa, ki so jo izvedli, ni le merilo igralskih zmožnosti, pač pa tudi nanovo razumljenega Cankarjevega Kurenta. Podobno je z režiserjevo zamislijo o »posodobitvi*«, ko harmoniko zamenja kitara (in ročk glasba), vendar: domačo, »pristno« slovensko polko in valček je že zares zamenjala »svetovljanska« kitara. Ko pa Kurent na kraju igra na gosli, pa kot simbol ne pomenijo sinteze
življenjskih spoznanj. Skorajda odveč so, ker ne pomenijo sinteze oz. sporočilu, kakor sta ga imeli prav harmonika in kitara. Seveda k takšnim in podobnim nedoslednostim pripomore tudi dramatizacija, ki marsikdaj oteži postavitveno hotenje, je pa vendarle tudi spoznanje nemoči, ko se še tako dobre želje in zamisli zaustavijo, ko inventivnost klone pred poznavanjem specifično gledališkega izrazja.
Janez Pošt rak
Kranj - V ponedeljek, 7. februarja, so v kranjskem Prešernovem gledališču podelili nagrade ndjprizadcvnejšim in najbolj požrtvovalnim prosvetnim delavcem s področja kranjske občine. Velike plakete so prejeli Bojan Pisk, Anton Miklavčič, Silvo Ovsenk, Jože Ahačič, Matevž Fabijan (na sliki) in Jože Šolar. Podeljenih pa je bilo tudi petnajst malih plaket (jg) - Foto: F. Perdan
r
Kranj — »Teden slovenske drame« Milana Jesiha »Brucka ali obdobje vem predstavilo eksperimentalnogU F. Perdan
v Kranju se je začel z uprizoritvijo dela prilagajanja«. S tem delom se je gledal-dališče »Glej* iz Ljubljane, (jg) — Foto:
Koroški pevci v Kranju
V soboto, 12. februarja, bodo V zadružnem domu na Primskovem goslovali pevci mešanega zbora SP »Danice« i/. St. Vida v Podjuni. Koncert bo ob 19. uri (in ne ob 19.30 kot smo napovedali v torkovi številki Glasa). Primskovljani vabijo vse prijatelje koroških Slovencev, rja s svojo prisotnostjo izpričajo čustveno navezanost na rojake onkraj Karavank.
Kako iz zadreg
Prosvetno drušlvo -Jane/. Čebul j i/. Komende je /. dramsko sekcijo pripravilo komedijo Kako i/, zadreg. Prvi predstavi, ki je bila 6. februarja, bo sledilo še sedem ali osem gostovanj. Režiser Valter Horvat je z igralci (skoraj izključno mladinci) zadovoljen in meni, da so sposobni tudi tehtnejših uprizoritev. Občinstvo, ki je do zadnjega sedeža napolnilo dvorano, je predstavo, ki je sledila daljšemu mrtvilu, zelo dobro sprejelo.
M. Založnik
Uspela dramska uprizoritev
V nedeljo zvečer je dramska sekcija kulturno umetniškega društva Davorin Jenko iz Cerkelj z velikim uspehom uprizorila komedijo Voj-mila Rabadana »Kadar se ženski jezik ne suče«. Komedija, ki je bila dana na oder že lansko sezono, vendar prepozno, je v nedeljo spet požela dolg aplavz občinstva v dvorani KUD, ki je v zadružnem domu v Cerkljah. Komedijo je režiral Božo Janež, v njej pa nastopa pet mladih igralcev, in sicer Janez Martinčič igra mojstra Martina, Martina Stern igra Finette, Frigalette igra Danica Močnik, notar je Franc Ravnik, v vlogi Jehana pa je zaigral Cveto Jerič.
S to komedijo bodo gostovali tudi po raznih krajih Gorenjske. Premiera komedije Cvetka Golarja »Dve nevesti«, ki jo prav tako režira Božo Janež in v kateri sodeluje 11 mladih igralk in igralcev, bo v Cerkljah v nedeljo, 20. februarja.
Svečanost tudi v šoli
Slovenski kulturni praznik pa so letos še posebno svečano počastili tudi na osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah. Z učenci osnovne šole se je pogovarjal gledališki igralec Dare Ulaga, učenci OŠ Matija Va-ljave so pripravili folklorno prireditev, na kateri so izvedli gorenjske in belokranjske plese, dramska skupina cerkljanske šole pa je gostovala v Preddvoru z mladinsko igro Striček Metla. Državna založba Slovenije je pripravila razstavo knjig, likovni krožek pa je pripravil razstavo likovnih izdelkov. J. Kuhar
Izlaški pevci gostujejo v Cerkljah
Cerklje — Jutri zvečer ob 19.30 bo v avli osnovne šole Davorin Jenko v Cerkljah koncert moškega pevskega zbora delavsko prosvetnega društva »Elektroporcelan« i/. Izlak pod vodstvom Franceta Ste-bana in domačega moškega pevskega zbora kulturno umetniškega društva »Davorin Jenko« pod vodstvom Jožeta Močnika. Vsak zbor bo zapel po devet pesmi. Poleg tega koncerta imajo cerkljanski pevci v programu tudi samostojni koncert v mesecu marcu, sodelovanje z moškim pevskim zborom ISKRA i/. Kranja, zelo tesno pa že sodelujejo z moškim pevskim zborom »Planina« iz Cerkelj ob Krki, letošnje srečanje pa bo že četrto po vrsti. J. Kuhar
Lutkovna igrica
Danes, 11. februarja, bodo člani Lutkovnega gledališča iz Kranja uprizorili v osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah ob 16. in 17. uri lutkovno igrico »Rdeča kapica«.
Ob 18. uMpa bo v šoli proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki jo je pripravila recitatorska skupina KUD Davorin Jenko.
J. Kuhar
Gorenjski muzej
V Mestni hiši je na ogled slalna arheološka, etnološka, kulturno zgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka ter stalna razstava lel slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste štabe pa si lahko ogledate etnološko razstavo kmečko gospodarstvo v Gornjes;,v-ski dolini.
V galeriji Mestne hiše je v okviru vsakoletne 'ikovne izmenjave odprta razstava del pomurskih slikarjev Štefana Malica in Zdenka H uzjana.
V Prešernovi hiši je odprl Prešernov spominski muzej. V galeriji iste stavbe je na ogled razstava: Simon (Gregorčič — Ob sedemdeset letnici pesnikove smrti. V kleti razstavlja Peter Jovanovič risbe ir> temo Prešernov ih pesmi.
V baročni stavbi v Tavčarjevi 13 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je odprta razstava del [veSlibica Partizanska grafika.
Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan razen ponedeljka in nedelj« popoldne od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
V kasarni Staneta Žagarja je stalno odprt Muzej Prešernove gade.
Pretekli petek smo obiskali Kranjsko goro in se pogovarjali tudi s predstavniki krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, nekaterih hotelskih in turističnih kolektivov ter predstavniki organizacij in društev. Kranjskogoreem za sodelovanje najlepša hvala! (jk) — Foto: F. Perdan
Pripravljeni
Krajevna skupnost Kranjska gora je obmejna krajevna skupnost, zato je krepitev ljudske obrambe in družbene samozaščite še posebej pomembna. V krajevni skupnosti so v skladu z zakonom o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti oblikovali nov odbor, enote civilne zaščite in druge organe, kmalu pa bodo oblikovali tudi enote narodne zaščite. Z uresničevanjem zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti so v kranjskogorski krajevni skupnosti že precej daleč. Vendar zaradi tega niso samozadovoljni. Vedo, da bo potrebnega še veliko dela, če bodo hoteli čim več elementov ljudske obrambe in družbene samozaščite vgraditi v vsakdanje življenje in z nalogami seznaniti čim več krajanov. Po vseh vaseh delujejo tudi pododbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki dobro sodelujejo z osrednjim odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, krajevno skupnostjo, vaškimi odbori in družbenopolitičnimi organizacijami ter društvi.
Aktivni, a ne brez problemov
Tone Albreht iz Kranjske gore, tehnik v Železarni Jesenice:
»Ceste in parkirni prostori so letošnjo zimo zelo slabo spluženi. Zato se po nepotrebnem pojavlja gneča, zaradi nje pa nejevolja obiskovalcev Kranjske gore. Skrajni čas je tudi za ureditev javnega stranišča in smučišč za smučarje .-.ačel nike. Takšni tereni se ponujajo v Stanah. Malo dlje so, zato bi kazalo organiziran prevoz. V naš kraj bo treba še vlagati in skrbeti, da nas bo obiskalo čim več domačih turistov H
Vida Oman iz Kranjske gore,
zaposlena v Kniona     ~ > marketu:
kogorci bi radi novo večnamensko ■o j.šo kinodvorano, letno kopališče in bjekte, ki bi bili uporabni celo leto in u jih bili ve Mili tako turisti kot domačini. Cuu prej kat« oi'straniti kupe snega in namestiti table /.a letat e Sicer pa se je v Kranjski gori marsikaj r.b IjSalO. Tudi ponudba hrane je sirena v cenena, česar so še posebno smu-|i zelo iseli.«
»K ran
dvorano.
podobi
Krajevna skupnost Kranjska gora sodi med najbolj družbenopolitično aktivne krajevne skupnosti v jeseniški občini — Želijo si več vsestranskega in plodnega sodelovanja z organizacijami na
terenu
Kranjska gora — Kranjska gora ni znana le po zimski turistični sezoni, -vsekakor jo tudi poletna sezona uvršča med najbolj obiskane turistične kraje pri nas. Po podatkih odpade kar 60 odstotkov obiska na letne mesece, vendar ne le zaradi minulih slabih zim. Kranjsko goro že od nekdaj radi obiskujejo turisti tudi poleti.
S turizmom se ukvarja tretjina prebivalstva, ostali prebivalci so ali zappsleni v jeseniški železarni ali se ukvarjajo s kmetijstvom. V zadnjih desetih letih je v Kranjski gori zraslo precej novih hotelov, vendar pa niso obenem gradili ali obnavljali tudi pripadajoče infrastrukture, s katero imajo zdaj največ težav. Urejenost kraja šepa, šola, ki je lani prešla na celodnevni pouk, je premajhna, v vrtcu je izredna utesnjenost, žičnic je premalo, ni prireditvene dvorane itd.
ODGOVORNOST V KRAJEVNI SKUPNOSTI
Izdatno je pripomogla k razvoju kraja in k razreševanju številnih težav prav ustrezna organiziranost krajevne skupnosti, v kateri so aktivni številni krajani, ki z vso odgovornostjo opravljajo svoje delo. V krajevni skupnosti je čutiti predvsem dejavnost šole, vendar ne le zaradi prostorov, ki jih nudi ali za rekreacijo ali sestanke, temveč predvsem zaradi njenega prizadevanja, da enakovredno poskuša reševati številna vprašanja. Šola je prešla na celodnevni pouk, vendar pa še vedno ostaja utesnjena, še hujši pa so problemi z vrtcem, saj so morali odklo-. niti več prošenj za sprejem predšol-
l.udvik Demcc iz Kranjske gore, avto-
prevOznik:
»Pogrešamo boljšo organizacijo komunalne službe Ceste, še predvsem pa parkirni prostori so letos zelo slabo očiščeni, zato letošnjo zimo pogosto zmanjka parkirnih prostorov. Kraj, kakršen je Kranjska gora, bi moral imeti servis za popravilo avtomobilov. Sam sem se lotil gradnje v začetku vasi. Servis s pralnico osebnih avtomobilov bo nared še letos. Popravljati nameravani tudi traktorje in kosilnice, saj je v okolici precej kmetov«
skih otrok. Pričakujejo, da bodo letos prejeli okoli 120 prošenj za sprejem, a sprejeli jih bodo lahko le 40, za ostale v Kranjski gori varstva ne bo. Prav zato si osnovna šola in krajevna skupnost prizadevata, da bi pri gradnji vrtca sodelovale tudi organizacije združenega dela v Kranjski gori, kjer so ženske in matere zaposlene ter naposled spoznale nujnost povezovanja sredstev v okviru krajevne skupnosti.
BREZ PRIREDITVENE DVORANE
S povezovanjem sredstev vseh delovnih organizacij, interesne skupnosti in drugih bi lahko tudi zgradili že načrtovane vršiške vlečnice, ustrezno prireditveno dvorano, ki je kraj kot turistični center sploh nima ter kraj komunalno uredili: od razsvetljave do asfalta, vodovoda in kanalizacije, čistilne naprave itd. Napredek na tem področju bo viden tudi z ustanovljeno interesno komunalno skupnostjo v občini, v Kranjski gori pa bi radi organizirali še lastno službo v okviru krajevne skupnosti. Načrtujejo tudi razširitev pokopališča ter seveda vršiške žičnice, za katere je Hotelsko podjetje Gorenjka že namenilo izdatna sredstva. Gorenjka tudi sicer precej računa z razvojem svojih objektov prav v Kranjski gori, med drugim tudi z obnovo hotela Erike. Sredstva naj bi združili s Kompasom in na Vršiču zgradili dvosedežnico in dve vlečnici, obenem pa izkoristili tudi pobočja Vitranca, saj je izkoriščen le s 35 odstotki površine. Zatakne pa se vedno ob finančni udeležbi, saj Kompas, četudi s svojim objektom v Kranjski gori, obotavljaje sledi načrtom z izgovorom, da uresničuje le svoj srednjeročni program. Vendar pa ne le Kompas, tudi nekatere druge organizacije s sedežem izven
Vaški odbori
Krajevna konferenca SZDL Kranjska gora je v Kranjski gori, v Podkorenu in, v Gozd Martuljku oblikovala vaške odbore. S tem je krajevno samoupravo približala delovnim ljudem in občanom in jih zainteresirala za skupno razreševanje krajevnih problemov in načrtov. Vaški odbori hkrati poglabljajo frontno delovanje SZDL. Glavna naloga vaških odborov pa je v tem trenutku priprava na volitve leta 1978 in evidentiranje možnih kandidatov. -jk
Kranjske gore, hočejo le temeljito izkoristiti turistične sezone, v pripadajoče objekte ali v nadaljnji razvoj pa niso pripravljene vlagati.
PREVLADUJEJO DOMAČI GOSTJE
Dajbodo lahko sledili hitremu razvoju in smotrno vlagali, načrtujejo ustanovitev poslovne skupnosti za turizem. Le-ta naj bi zagotovila Krajijski gori enakomeren razvoj, med drugim poskrbela za gradnjo vršiških žičnic, ki ne bi omogočale le visokogorske smuke, temveč izdatno razbremenile sedanje kranjskogorske žičnice. Proga na Vršiču je dolga skoraj tri kilometre, vendar bodo ' zaradi plazovitega območja morali napraviti načrte za varno visokogorsko smučišče.
V Kranjski gori pravijo, da so najboljši gostje poleti iz Vojvodine, iz Srbije, iz ravninskih predelov Jugoslavije, med tujimi pa Holandci. Pozimi inozemskega gosta v Kranjski gori ni in tudi zato bi bile potrebne vršiške žičnice. Med šolskimi počitnicami je gneča, nato je gostov dovolj le ob sobotah in nedeljah, medtem ko vsak hotel stremi za tem, da bi se gost zadrževal tudi v ponedeljek.
Sama krajevna skupnost Kranjska gora in v okviru nje vse družbenopolitične organizacije, posebno pa krajevna konferenca SZDL, so izredno aktivne..Lahko so kot zgled in vzor, kako mora biti organizirana krajevna skupnost, kakšne krajane mora vključevati, da intenzivno posega na vsa območja in da ima ob tem izdatne uspehe. Ob številnih problemih ji uspeva le zato, ker so v njej ljudje, pripravljeni delati in si odgovorno prizadevati za vsesplošni napredek kraja.
D. Sedej
Karavanški predor
Kaj prinaša karavanški predor Kranjski gori? Pravijo, da bo z njim Kranjska gora izgubila tranzitni promet, da pa bo nedvomno kraj mirnejši, naravno privlačnejši, saj bo deset kilometrov oddaljen od prometnega predora, ki ne prinaša s sabo le samo cestno povezavo in izdaten promet, temveč tudi vse službe ob njem. Karavanški predor bo v prihodnosti za Kranjsko goro le velika pridobitev ...
Obvoznica
Zaradi nove obvoznice je bila Kranjska gora prikrajšana, saj je marsikateri gost odpeljal mimo. Vendar pa zdaj ugotavljajo, da bi bila brez obvoznice prometna gneča v sami Kranjski gori neznosna in da je s primernimi cestnimi priključki v Kranjsko goro rešen marsikateri problem. Z obvoznico zdaj Kranjska gora nima nobene izgube ...
Železniška proga
Kranjskogorci menijo, da nekdanja železniška povezava zdaj nikakor ne bi ustrezala, da bi jo morali nujno obnoviti. Će železnice ni, je pač ni in bolje je, da je ni, če bi morala ostati takšna, kot je prej bila ...
Kranjskogorci se hudujejo na dotrajano kinodvorano! Zato opozarjajo, dO kaže čim prej zgraditi večnamensko dvorano, v kateri bo dovolj prostora zC športno, kulturno in družabno življenje. - Foto: F. Perdan
Obisk v krajevni skupnosti Kranjska gora
Metod . Lamovšek iz Kranjske gore,
železničar na Jesenicah
Seli '.mco pogrešam. Pa ne zato, ker • lt\   ir, temveč zaradi razbremenitev < rtat li   o bi se po železni cesti pripeljal k nam '   II   h gneče na cesti ostane doma. Popoldne '■■        lil avtobusi pogosteje voziti do Jesenic n ^ega nas K ranjskogorce tare slaba javna »v    java in razmajana kinodvorana '  ■   . i najmanj 50 let.«
sem este.
ki je
Ravija Delkič iz Kranjske gore,
zaposlena v jeseniški bolnici:
»Štiri leta sem v Kranjski gori. Opažam, da kraj napreduje, saj je vsako leto nekaj novega. Veliko se gradi, kar je za turistični kraj p<^ memhno. S preskrbo oziroma založenostjo trgovin sem zadovoljna. Moti me pa stara in dotrajana kinodvorana. Skrajni čas je za novo«
Jožica Aaric iz Kranjske gore, zaposlena pri Tobaku iz Ljubljane: »Ceste, parkirni prostori in pločniki bi bili letošnjo zimo lahko bolje spluženi in očiščeni. Žalostno je, da Kranjska gora ob toliko hotelih nima urejene kinodvorane in večnamenske dvorane, kopališča itd. Gostil lahko ponudimo le bar in hotelske bazene. Vem, da gradnja takšnih objektov veliko stane. Zato bi se morali združiti krajanfin hotelirji.«
BetkaRavhek iz Kranjske gore,
zaposlena v Ljubljanski banki:
»Bolj malo lahko ponudimo gostu v Kranjski gori, razen bara, hotelskih bazenov in kegljišča. Nimamo pa nobenih čajank in plesov, prevozov gostov z motornimi sankami itd. Tudi čistoča ni najboljša. Vsi ti problemi bi bili odstranjeni, če bi se hotelske organizacije medsebojno povezale in več prispevale za kraj. Turistično društvo in krajevna skupnost sama nista kos problemom.«
Mirko Rihter iz Kranjske gore, zaposlen na jeseniški občini:
»Pogrešamo še boljše ceste in popolne^" javno razsvetljavo, dvorano, za katero je hi' leta 1965 lokacija že dodeljena in kasneje splJ menjena, in primernejše pokopališče. Poskrbi kaže tudi za povečavo osnovne šole, ki je stala celodnevna, za hitrejšo stanovanja''' gradnjo in za opuščeno drsališče v Jasni. Sic* pa problemov ne zmanjka in jih bo treba strp" in složno odstranjevati.« J. KoŠnjek
»11. februarja 1977
S SANMI PO KRANJSKI GORI - Janez Prešeren w{2/&1SSS prcraio tudi letošnjo zimo s sanmi indvovprego po K.^k'^a%^kttr turiste. Ura vožnje velja 150 dinarjev. Na sam.kijih ^^Sj^^J^SSo in Olga, Janez sprejme Modrostih. Pravi, da je P^bnomed J"^^ veliko zanimanje.Tudi po uro in več so pripravljeni erta*,J°l^»™ vrsto. Prešeren doma vVrbnju ima jahalne ^^^^fJ'^SSi jahanje vpeljah tudi v Kranjski gori in pripraviti jahalno^^J^^ popestritev turistične ponudbe v Kranjski gori, zatopn U™™1^$™ računa na razumevanje Kranjskogorcev, še predvsem pa luristicnega društva, (jk) - Foto: F. Perdan
Priprave na slovesna praznovanja
Življenje je več kot duševnost in telesnost
Sedanjost nosi v sebi dediščino preteklosti in kaže pot prihodnosti. Ko govorimo o dediščini preteklosti, predvsem cenimo splošne, za vse čase veljavne misli in dela velikih mrtvecev, upoštevamo trajne vrednote, moralne norme, umetniško, kulturno zapuščino in vse tisto, kar je lajšalo in pospeševalo napredek.
Preučevanje miselne dediščine pomaga razčleniti družbene, osebne in še mnoge probleme sodobnosti. Vendar miselnost preteklosti more tudi hromiti ali zavirati napredek sedanjosti. Se zmeraj preveč po starem pojmujemo človeka, njegovo bistvo in smisel njegovega obstoja. V tem pojmovanju je veliko zastarelega, nejasnega in takega, kar ne ustreza utripu časa. Na pojmovanju človeka temelji tudi kultura in njene sestavine, kot sta splošna gibalna omika in šport.
Reteče pri Skofji Loki - Tudi letos pripravljajo člani kulturno-umetniškega društva »Janko Kr-melj« iz Reteč pri Skofji Loki več pomembnih prireditev in proslav. Prva v počastitev slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, Prešernovega dne bo že v nedeljo, 13. februarja, ob 16. uri v dvorani domačega pred nedavnim izredno lepo obnovljenega kulturnega doma. Domačini za to priložnost pripravljajo bogat kulturni program. Na proslavi pa se bodo Se posebno spomnili trdega boja Slovencev na avstrijskem Koroškem za svoj materin jezik in ostro obsodili sedanje dogodke v Avstriji.
Danes RTV Šenčur
Danes (11. februarja) bo v šenčur-skem domu kulture spet oddaja RTV Šenčur, ki jo organizira DPD Svoboda ob pomoči KO SZDL Šenčur. To bo prva oddaja v letošnjem letu in bo v njej ob dnevu kulture vključen tudi manjši recital Prešernove poezije. V oddaji RTV Šenčur bomo slišali nekaj poročil in informacij o delu družbenopolitičnih organizacij in društev v Šenčurju ter nekaj besed o življenju in delu pokojnega Džemala Bijediča.
Za glasbo bo poskrbela vokalno-instrumentalna skupina Dar, prisluhnili pa bomo lahko tudi humorju, poeziji in še marsičemu. Kot gost oddaje bo tokrat nastopil igralec Marjan Srienc iz Lubnika pri Železni kapli na Koroškem, ki odigral glavno vlogo v Vrnitev.
je filmu
I
vlogo v TV
» IUVCV,
Prireditev RTV Šenčur je vključena tudi v okvir prireditev ob Dnevih mladine v Kranju.
F. Erzin
Srečanje v Gradišču
V soboto, 12. in v nedeljo, 13. februarja bo v Gradišču v Slovenskih goricah že peto srečanje pesnikov in SE? ljev za*etnikov. Letos se bodo oDCinstvu v Gradišču na literarnih večerih predstavili predvsem avtorji,
sreča°njuedii ŠC T° sod.elo,va1li !>? hhrn    -t     v   "terarni koloniji.
sestavni!- je Posebna žirija, ki so jo
Peter tw* pisatelJ   in dramatik
•n   H!?' Pesnik Niko Grafenauer
V^KuS^8 Urednlk sodeUati8^ G^iSču b?.do le,tos niki: Markfo £t ,n Prelji začet-Ester Sfprir« ¥Tsner> Silvo Mavsar, K^^0g^,NikoBe Martin Kostanjšek {*! Zlzmond, Majda Marjanovič i„ i?e,z Zupan, Ana bodo prejeli a!*11.* narobe- \sl plakete. ^ntenine spominske
Organizatoru ta      . , io venske    literarni   V8akoletne slo-1» ZKPO   Sloveniif    P"reditve so: r revija M, KPnt>reviJa Antena,
I P.fer<< Gradil fernTe*KGol°b,' ■o tične   organizam- družbenopoh-
* Gradišču in L«! le ln društva v ,o Lenartu.        p Erzin
Takoj nato pa bo posebej za to ustanovljeni odbor v kulturno-umetniškem društvu »Janko Kr-melj« začel s pripravami na svečano proslavo in praznovanje ob 30-letni-ci obstoja društva. Svoj jubilej pa bo ob tej priložnosti proslavil tudi predsednik društva Vinko Žagar, saj je že od vsega začetka na »krmilu« društva.
Eden najbolj delavnih v društvu je   vsekakor   tamburaški orkester »Bisernica«. V njem je kar štiriintrideset članov in samo lani je imela ta reteška skupina več kot štirideset nastopov. Tamburaši so bili med drugim skupaj s folklorno skupino tovarne Sava iz Kranja na osemdnevni turneji po Franciji in nato še na Poljskem, več svojih skladb so posneli za radio Celovec, seveda pa so imeli veliko uspešnih nastopov tudi po raznih slovenskih krajih. Teh bo tudi letos veliko. Med največje uspehe pa si štejejo tudi nedavni  nastop  na javni prireditvi »Vaša matineja« skupaj z dekliškim sekstetom z Bukovice v Mestnem gledališču ljubljanskem. Tudi tamburaški orkester »Bisernica« bo letos slovesno proslavil 25-letnico delovanja. Z manjšimi prekinitvami dela pa sicer deluje že prek 50 let. Na svoj jubilejni koncert nameravajo Retečani povabiti v goste še več drugih tamburaških zborov, najzaslužnejši in najprizadevnejši člani orkestra pa bodo ob tej priložnosti prejeli tudi posebna priznanja. Poleg uspešnih nastopov pa je tamburašem v zadnjem času uspelo urediti tudi sobo za shranjevanje not in instrumentov, zbirajo pa tudi denar za nakup novih enotnih oblek — »krojev« za nastope.
Vsekakor ima pomembno kulturno poslanstvo v Retečah tudi knjižnica. Zal pa je »utesnjena« v za uspešno delo skrajno neprimernih prostorih. Zato bodo že v kratkem uredili v zgornjih prostorih domače-
§a kulturnega doma posebno sobo. elja vseh pa je, da bi prebivalci Reteč, posebno pa še mladina, v prihodnje še raje segali po dobri knjigi.
F. Rant
VSAK PETEK NA
STRANEH
kino
Danes ni več toliko govorjenja in pisanja o telesnosti in duševnosti, o njunem skladnem delovanju, manjkrat govorimo o telesnem in duševnem delu, o delavcih in uradnikih, temveč skušamo to dvojnost odpraviti  in  govorimo o delu,   delavcih   o njihovi zmogljivosti, osebnosti in zavesti. Pa vendar se oglašajo gesla preteklosti, včasih kakšen ljubitelj klasike izgovori znano misel: zdrav duh v zdravem telesu! Da bi bil videti bolj moder, ta izrek spregovori še v latinščini. Čeprav te besede lepo zvene, danes ne ustrezajo več dialektičnemu pojmovanju človeka. Bolje bi bilo govoriti   o harmoničnem razvoju osebnosti, o skladnosti med zavestjo in delom, o gibalni povezanosti, o enotnosti misli in dejanj, o tem kako neuklonljiva zavest zmaguje nad izčrpanostjo, o tem da je človek na najvišji stopnji v razvoju živega sveta, in da mora ohranjevati življenje kot najbogatejšo vrednoto.
Gre za bogatitev življenja, ki ga zasnujemo v mladosti, uresničujemo v zrelosti in sklenemo v prilet-nosti. Pri tem pa moramo upoštevati njegov smisel in njegov bolj ali manj izrazit odjek.
Življenje je neločljivo z delom, organskim delovanjem in vsemi oblikami gladu.
Po vsebini je življenje bolj bogato v mladosti, tedaj smo bolj pri močeh in bolj pristno doživljamo in uživamo njegove vrednote. Ko pa nas zapuščajo moči, postaja življenje bolj pusto in prazno, posebno če živimo v osamelosti, pomanjkanju in ko zgubljamo stik z družbenim dogajanjem.
Človek postaja vse bolj odtujen od naravnega prvobitnega okolja. Zidovje mu večkrat hromi še miselno obzorje, televj^ija mu posreduje skorajda vse informacije,  veliko zabave in kulture.   Od   popevk do »trim testa«, a vse prizadevanje številnih komunikacij ne more dovolj obnoviti življenjske moči in spodbuditi delovnega zagona. V ohranjevanju   življenja je upoštevati gibalne sposobnosti, ki zagotavljajo več plodotvornosti in angažiranosti.  V  prizadevanju za blagor človeka torej ne gre za  njegovo minljivo telo, niti za njegov nesmrten duh temveč gre za oblikovanje, obnavljanje in ohranjevanje življenjske moči.
Jože Ažman
Na očetovem hrbtu je najvarnejše in najbolj udobno! - Foto: F. Perdan
Kranj CENTER
^ 11. februarja angl. barv. krim. GOLDFIN-GER ob 16. in 20. uri, ob 18. uri predavanje Staneta Tavčarja LEPOTE SLOVENSKE ZEMLJE V SLIKAH IN MELODIJAH
12. februarja angl. barv. krim^: GOLDFIN-GER ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. dokum. JANIS JOPLIN ob 22. uri
13. februarja amer. barv. risani SNOOPY SE VRAČA ob 10. uri, angl. barv. krim. GOLD-FINGER ob 15., 17. in 19. uri, premiera hongk. barv. pust. ZBOGOM, BRUCE LEE ob 21. uri * 14. februarja amer. barv. dokum. JANIS JOPLIN ob 16., 18. in 20. uri
15. februarja amer.  barv. dokum. JANIS JOPLIN* ob 16. in 18. uri, ob 20.15 NASTOPA SKUPINA PRO ARTE S COBIJEM 16. februarja amer. barv. dokum. JANIS JOPLIN ob 16., 18. in 20. uri
17. februarja hongk. barv. pust. ZBOGOM, BRUCE LEE ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽlC
11. februarja franc. barv. komed. LE KJE JE 7. ČETA? ob 16., 18. in 20. uri
februarJ« »mer. barv. pust. PROTI VSEM ZASTAVAM ob 16. uri, meh. barv DOLINA BEDNIH ob 18. uri, amer. barv grozlj. TIGER 2RE LEPOTICE ob 20. uri
13. februarja amer. komed. STAN IN OLIO
- BISERA SMEHA ob 14. uri, amer. barv pust. PROTI VSEM ZASTAVAM ob 16. in 18. uri, premiera ital. barv. erot. komed. NOČNE STRASTI ob 20. uri
14. februarja ital. barv. erot. komed. NOČNE STRASTI ob 16., 18. in 20. uri
15. februarja ital. barv. erot. komed. NOČNE STRASTI ob 16., 18. in 20. uri
16. februarja amer. barv. grozlj TIGER ŽRE LEPOTICE ob 16,18. in20. uri
17. februarja amer. komed. STAN IN OLIO
- BISERA SMEHA ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
11. februarja ital. barv. pust. JOE IN MAR-GHARITOobl7.inl9. uri
12. februarja amer. barv. risani SNOOPY SE . VRAČA ob 16. uri, angl. barv. krim. HOLAND-SKA ZVEZA ob 18. in 20. uri
13. februarja franc. barv. voj. komed. LE KJE JE 7. ČETA ob 15., 17. in 19. uri
14. februarja franc. barv. voj. komed. LE KJE JE 7. ČETA ob 17. uri
15. februarja amer. barv. grozlj. TIGER ŽRE LEPOTICE ob 17. in 19. uri
16. februarja nem. barv. pust. KRVAVI JASTREBI ALJASKE ob 17. in 19. uri
17. februarja nem. barv. pust. KRVAVI JASTREBI ALJASKE ob 17. in 19. uri
Kamnik DOM
11. februarja ital. barv. drama KRVAVI BRATJE ob 18. uri
12. februarja ital. barv. pust. JOE IN MAR-GHERITO ob 16. in 20. uri, franc. barv. krim. MOČNEJŠI OD STRAHU ob 18. uri
13. februarja ital. barv. pust. JOE IN MAR-GHERITO ob 15., 17. in 19. uri
14. februarja amer. barv. grozlj. TIGER ŽRE LEPOTICE ob 18. in 20. uri
15. februarja amer. komed. STAN IN OLIO - BISERA SMEHA ob 18. uri
16. februarja amer. barv. krim. OGNJEVITI MURPHY ob 18. in 20. uri
17. februarja amer. barv. krim. OGNJEVITI MURPHY ob 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
11. februarja franc. barv. krim. NEDOLŽNI LJUDJE UMAZANIH ROK ob 18. in 20. uri
12. februarja amer. barv. komed. UJETNIK Z DRUGE AVENIJE ob 18. in 20. uri
13. februarja amer. barv. komed. UJETNIK Z DRUGE AVENIJE ob 18. in 20. uri
15. februarja angl. barv. drama ROMANTIČNA ANGLEŽINJA ob 20. uri
16. februarja angl. barv. drama ROMANTIČNA ANGLEŽINJA ob 18. in 20. uri
17. februarja amer. barv. akcij. S.O.S. IZ BOEINGA 747ob 20. uri
Železniki OBZORJE
11. februarja amer. barv. komed. UJETNIK Z DRUGE AVENIJE ob 20. uri
12. februarja Sved. barv. drama PRGIŠČE LJUBEZNI ob 20. uri
13. februarja franc. barv. krim. NEDOLŽNI LJUDJE UMAZANIH ROK ob 17. in 20. uri
16. februarja amer. barv. akcij. ŠTIRJE MUŠKETIRJI ob 20. uri
Radovljica
11. februarja amer. barv. vestern EL DORADO ob 20. uri
12. februarja amer. barv. vestern EL DORADO ob 18. uri, amer. barv. vohun. ČLOVEK IZ AVSTRALIJE ob 20. uri
13. februarja amer. pust. film TARZAN IN AMAZONKE ob 10. uri, nem. barv. komed. VESELI GANGSTERJI ob 16. in 18. uri, amer. barv. vohun. ČLOVEK IZ AVSTRALIJE ob 20. uri
14. februarja amer. barv. vohun. ČLOVEK IZ AVSTRALIJE ob 20. uri
15. februarja amer. barv. vestern EL DORADO ob 20. uri
16. februarja nem. barv. komed. VESELI GANGSTERJI ob 20. uri
17. februarja amer. barv. komed. ZAKAJ TE OČKA PUŠČA SAMO ob 20. uri
Bled
11. februarja amer. pust. TARZAN IN AMAZONKE ob 20. uri
12. februarja japon. barv. krim. BOMBA V SUPER EX PRESU ob 18. uri. amer. barv. pust. S.O.S. IZ BOEINGA 747 ob 20. uri
13. februarja amer. pust. TARZAN IN AMAZONKE ob 16. uri, amer. barv. pust. S.O.S. IZ BOEINGA 747 ob 18. uri. amer. barv. pust. KAZEN NA GORI EIGER ob 20. uri
14. februarja nem. barv. komed. VESELI GANGSTERJI ob 20. uri
15. februarja amer. barv. vohun. ČLOVEK IZ AVSTRALIJE ob 20. uri
16. februarja amer. barv. vestem EL DO"-RADO ob 20. uri
17? februarja nem. barv. komed. VESELI GANGSTERJI ob2o. uri
Jesenice RADIO
^fl^sg^tr-voj puscav-
PEKLfrobU?7rJ?n!9auribarV  * HER°'" V obf/int8 uri barV- V0J- HER0JI V PEK-t&S^lffitj** VRH0V?I ZE-
zla ob nruant9aurigl barv Kroz,j- DVOJClci
Jesenice PLAVŽ
11. februarja angl.-franc VOBRADI ob 18. in 20. uri
barv. krim. PLA-
JrJKAui oo io. ■■■ i.u , LES^^n^T^ VR»™ ZE-
LENGORTjria^n^VRHovi ze-
I ll^fSrrt! 'ta.' barv V°J HEROJI V PEK-od io. m 20. uri
PEKLU bon8Jan20a,uribarV   V°j  HER°JI V
siS-ffijsaitvoj puscav-
Dovje Mojstrana
NEDEfiTot.9kaurid barV" krim- nemjrna MoVo^Tri JUg  ^ akdj SKLISKI
Kranjska gora MOSTfobr2U0aruriJUg  b8rV akdj- DEKLISKI nu^ftoSgR'aiouT- PU8t KALIF0R" LENGORToia2ruribarV akdj VRH0VI ZE-
gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
PETEK, 11. februarja, ob 10. uri
okrogla
miza Tedna^iovenske 'drame: DRAMATIKA
miza Tedna siovensne urami-. V SODOBNEM GLEDALIŠČU - vodi Bojan Stih;
ob 19.30 - T. Partljič: O, NE, ŠČUKE PA NE; gostuje Slovensko narodno gledališče Maribor;
SOBOTA. 12. februarja, ob 19.30 - P. Lužam SREČA NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV; gostuje Mestno gledališče ljubljansko.
AG »TONE ČUFARc JESENICE
PETEK, 11. februarja, ob 19.30 - S. Mro-žek: EMIGRANTA; gostuje SNG Drama iz Ljubljane.
TRŽNI PREGLED
JESENICE
Solata 22 do 24,35 din, cvetača 22 din, korenček 7,20 din, česen 39,50 din, čebula 14,40 din, pesa 5,25 din, paradižnik 34,08 din, jabolka 9,70 din, hruške 20,50 din, grozdje 15,50 din, pomaranče 9,89 din, limone 17,85 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, kasa 12,47 din, surovo maslo 65,28 do 79 din, smetana 34,56 din, skuta 21,80 din, sladko zelje 5,75 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,75 din, orehi 143,70 din, jajčka 2,34 do 2,57 din, krompir 5 din
KRANJ
Solata 25 do 30 din, špinača 28 din, cvetača 20 din, korenček 12 din, česen 30 do 35 din, čebula 12 do 14 din, fižol 28 do 30 din, pesa 8 din, slive 30 din, jabolka 5 do 8 din, med 50 din, radič 40 do 60 din, hren 40 do 50 din, žganje 60 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 din, kasa 15 din, surovo maslo 58 do 60 din, smetana 28 din, skuta 16 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, klobase 28 do 30 din, orehi 120 din, jajčka 2,60 din, krompir 4 din
TRŽIČ
Solata 25 do 30 din, cvetača 30 din, korenček 12 din, česen 40 din, čebula 15 din, fižol 20 din, pesa 10 din, paradižnik 35 din, paprika 35 din, jabolka 10 din, hruške 20 din, grozdje 18 din, banane 12 din, pomaranče 12 din, limone 20 din, ajdova moka 17 din 1, koruzna moka 7,50 din 1, kasa 17,50 din 1, surovo maslo 80 din. smetana 7,50 din mer., skuta 22 din, sladko zelje 8 do 10 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 do 12 din, klobase 25 din, orehi 12 din 1, jajčka 2,50 do 2,60 din, krompir 6 din
UMRLI SO
V TRŽIČU
Vovk Eleonora, roj. 1906, Jane Franc. roj. 1890,Toporis Jože, roj. 1894
Pok
azi
prodreti
kaj znaš
2iri — V dvorani delavska svetnega društva »Svobodam \ bo jutri po dolgem času ponovno izredno zanimiva prireditev — pi iredi-tev »Pokaži kaj znaš«. Pripre*''.ia jo osnovna organizacija ZSMS Žirov-ski vrh, pokroviteljstvo nad njo pa je prevzela žirovska organizacija združenega dela »Poliks«. P odo! »ne prireditve so bile pred leti po različnih krajih Poljanske doline večkrat in so bile izredno priljubljene. Lledal-cem se bodo tokrat na predstavi, ki se bo začela ob 18.30 predstavili vokalno   instrumentalni ansambli, pevci, instrumentalisti, recitatorji in drugi. Program bo povezovala napovedovalka RTV Ljubljana Metka Volčič. -jg
Špinača po florentinsko
Potrebujemo: 1,5 skodelice riža, zavitek zmrznjene špinače, 3 žlice surovega masla ali magarine, 1 trdo kuhano jajce, sol, poper, muškatni orešček, 15 dkg nemastne šunke, 5 dkg naribanega sira, 4 jajca, maščobo za pekač.
Riž skuhamo v slanem kropu skoraj do mehkega, špinačo pustimo, da se v zavitku odtaja, nato ji primešamo žlico surovega masla in jo dušimo nekaj minut. Nato ji primešamo sesekljano jajce, sol, poper, malo naribanega mu-ščatnega oreščka. Šunko sesekljamo in jo s sirom primešamo rižu. Posodo uli pekač namastimo in zdevamo vanj plasti riža in špinače, tako da zaključimo s špinačo. V jed vtisnemo štiri vdolbine in v vsako ubijemo jajce, po jedi pa porazdelimo še preostalo maslo. Potisnemo v segreto pečico, da se jed zapeče.
Pleskanje odtočnih cevi
Ce so v ogrevani kleti, ki bi jo morda hoteli preurediti v bivalni prostor ali prostor za igranje, črno obarvane litoželezne cevi, skozi katere odtekajo odplake v kanale, je seveda videz prostora manj prijeten. Lahko bi jih seveda prepleskali s kako prijaznejšo barvo. »Običajno so pleskane s katranom, ki pa ima to slabo lastnost, da se pokaže tudi skozi drugi oplesk z drugo barvo in jo obarva rjavo. Zato je potrebno pred barvanjem katran izolirati. Najprej odstranimo morebitno rjo, ki se je že pokazala na ceveh, nato pa cevi pobarvamo z minijem ali pa dvakrat prepleskamo s špiritnim lakom. Lak se v eni uri posuši in zdaj lahko cevi barvamo z oljno barvo.
Posteljico, ki jo je naš otrok prerasel, ni treba ravno spraviti v klet ali na podstrešje, če je v otroški sobi še dovolj prostora. Vzmetnico preoblečemo v primerno blago, na ostale tri stranice obesimo blazine iz enakega blaga in že ima otrok sedež, na katerem se igra. Če je potrebno, noge posteljici nekoliko skrajšamo.
Na ^\
^ sveti
— Včasih so pečenko pekli po dobrem preskušenem receptu, v katerem se doda pečenki sedem dodatkov: sol, poper, lovor, kumina, česen, limona, rožmarin. Da pa bo pečenka imela boljši sok, skupaj z mesom pečemo še skorjo črnega kruha, na kraju pa dolijemo še malo črnega vina.
— Otrdel in rumen sir bo še vedno užiten, če ga za nekaj časa potopimo v sveže mleko: zmehčal se bo in bo spet užiten.
Špinača je zelenjava, ki jo je mogoče dobiti vse leto, če pa na trgu ni ravno sveže, jo poiščemo v trgovinah s hladilnimi skrinjami, kjer bomo prav gotovo našli zavojčke že očiščene in zmrznjene špinače: taka ni prav nič slabša od sveže, odpade pa tudi zamudno čiščenje in pranje. Če pa dobimo svežo špinačo, jo vedno operemo v treh, štirih vodah, saj se navadno na listih zadržuje kar precej zemlje. Špinača vsebuje veliko vode, zato jo kot vsako drugo listnato zelenjavo dene-mo kuhat v prav malo vode, tako da jo praktično dušimo v lastnem soku. Kuhana je v 10 do 15 mi-
nutah. Odvečno vodo ne zavrže-mo, pač pa jo najbolje še isti dan porabimo za zalivanje kake enolončnice ali omake, saj je v njej precej rudninskih snovi in vita-
minov.
Špinača
Špinača ima zelo malo kalorij, v 10 dkg jih je le 18, zato je primerna na jedilniku takrat, kadar smo v strahu za linijo. Otrokom jo ponujamo predvsem zaradi rudninskih snovi in vitaminov, predvsem B in C ter karotina, železa, zaradi katerega so jo morali otroci včasih veliko jesti, pa
ima manj kot so včasih mislili. Če dobimo na trgu svežo zimsko špinačo, jo kupimo po 30 dkg na osebo, saj jo po čiščenju ostane manj, pa tudi v kropu se zelo stisne.
K špinači sodijo tele začimbe: sol, poper, muškatni orešček, sladka rdeča paprika, česen in čebula. Špinače pripravimo vedno le toliko, kolikor jo bomo porabili. Ostankov ne hranimo in ne pogrevamo, saj posebno majhnim otrokom lahko škodi zaradi razpadajočih železovih spojin: sicer pa postana špinača rada pogreni.
Sveži doma in na delu
Dobro počutje in občutek svežine — to nam navadno da kopel. Če pa ji dodamo še kaj dišečega, naj bodo to olupiti stisnjenih limon, zavretek čaja ali kopalna sol ali peneči dodatki, bo učinek tople vode na telo še večji in tudi dlje bo trajal. Od nekdaj vemo, da čistoča telesa traja le 24 ur, če pa imamo seveda za seboj osemurni delavnik, bomo nečistočo s telesa oplaknili po delu, takoj ko ga končamo. Telesna higiena je namreč osnovni pogoj, da se bomo po delu laže spočili in pripravili za napore naslednjega dne. Še posebej moramo paziti na osebno higieno, če je naše delo take narave, da imamo opraviti z ljudmi — na primer v brivskem in frizerskem poklicu, v trgovini, šiviljstvu, v kuhinji ali kje drugje. Jutranje prhanje nas bo poživilo in prebudilo, da bomo laže začeli z delom, zvečer pa morda prhanje zamenjamo za kopel, ki nas tudi pomiri in pripravi za nočni počitek. Za čistočo ni potrebno veliko: topla voda, milo in groba rokavica, s katero se odrgnemo od glave do peta. Izginil bo duh po cigaretah, po jedeh, kemikalijah in podobnem, kar nas pač obdaja pretežni del dneva. Vse te neprijetne vonjave se tudi zelo rade zadržijo v laseh, zato naj bo dober šampdn vedno pri roki, umivanje las pa na vrsti dvakrat na teden ali še pogosteje. Če je koža na telesu mastna, lahko po kopanju uporabite kolohjsko vodo, sicer pa raje mleko za telo ali kremo.
Veliko ljudi ima probleme z nogami. Če torej morate skoraj ves dan prebiti obuti v čevlje, poskrbite, da bodo noge zvečer deležne tople kopeli, morda tudi masaže s kremo ali posipanja s pudrom. Menjava nogavic vsak dan je obvezna, prav tako je dobro tudi zamenjati obutev, da se prejšnja dodobro osuši in je spet sposobna vpijati znoj.
Deodoranse — osvežilna razpršila za podpazduho — uporabimo zjutraj in sploh vsakič, ko se pod pazduho umijemo; moški uporabljajo nekoliko manj vpadljive vonje, ženske nekoliko izrazitejše. Če pazimo še na roke in na nohte — vedno jih umivamo s krtačko in milom, pri roki naj bo vedno tudi nekaj limone, pa krema — pa naša okolica nikoli ne bo imela pripomb nad našo negovanostjo.
marta odgovarja
Alenka z Bleda — Prosim, svetujte mi model zimskega plašča, na katerega bi lahko pripela tudi krzno. Stara sem 27 let, visoka 168 cm, tehtam pa 59 kg.
Marta — Plašč je ravno krojen, ima kimono rokava z zavihki, zapenjanje je skrito, na ovratniku pa je krzno. Plašč ima dva žepa, dolžina pa sega čez kolena.
S potepanja po svetu
Ladja zatuli. Počasi se peljemo iz pristanišča, iz te umazanije in dima. Z mamico in bratcem mahamo očku, ki si na bregu z robcem briše pot.
Z mostu opazujem valovito morje in leteče ribice. Le kje je kaka ladja? V kabini se učim in pišem dnevnik. Kosilo, nato na palubi listam po reviji. Večerja. Po njej nam prvi častnik kaže našo pot.
Tako potekajo dnevi. Pri Tajvanu ubežimo viharju, z zasenčenimi očmi sledimo otočkom. Lahko vidimo obalo Vietnama. Tam je vojna. Razsajata smrt in lakota ...
Hongk on g! Na ladjo pridejo trgovci. Majhne postave, čedno in pisano oblečeni nam ponujajo drobnarije. Vsak si nekaj kupi.
Popoldne preživim z mamo in bratcem po trgovinah. Kako lepo, kako urejeno, kako čisto v primerjavi z Indijo! Očka se z večernim letalom pripelje iz Tajske. Ves naslednji dan potujemo po otočku. Vse je zanimivo; hiše, ljudje, avtomobili, narava...
Še nekaj dni in prispemo v večje mesto na Japonskem; Osako. Strnje-
no, večji del zgrajeno po vojni. Zima je in toplo smo oblečeni. Sprehajamo se po ulicah in parkih. Sedaj, ko je z nami očka, je prijetneje. Na velikem razstavišču EXPOSE 73 se vozimo z vlakom po dvignjenih tračnicah, uživamo na vrtiljakih ...
Obiščemo še mesti Kobe in Kioto.
V Nagoji ostanemo dva dni, nato gremo v Tokio, od tod pa z letalom na Tajsko, v Bangkok, Zanimiva dežela z zanimivimi ljudmi in običaji. Spet kupujemo in si ogledujem/) mesto.
Pa nazaj y Indijo, v vročino in umazanijo! Uh!
Sedim v svoji sobi in berem dnevnik. Bratec prisede. Skupaj obujava spomine s potovanja, le spomine.
Sonja Šemrl, 7. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič
P. s.: V pojasnilo vsem, ki bi se morda začudili, od kod Sonji tema za spis, ki ga objavljamo^ naj povemo, da je vrsto let živela s svojimi starši v Indiji. Uredništvo
Za vse je svet dovolj bogat
Ivan je po končanih šolskih urah večkrat zavil na pokopališče.
Nekaj časa je nemo gledal v pozlačene črke na sivem kamnu.
»Mama,« se mu je iztrgalo samo od Bebfe, »včeraj so me zmerjali tisti iz Upih hiš, veš. Zaradi tega, ker sem slabo oblečen, pa tudi zaradi beležke in barvic sem jih slišal. Nimam denarja, da bi si kupil te stvari.«
Snežak
Sredi polja glej snežaka, 'jrh glave stoji mu kapa; ta dolg nos mu je korenček, okrog glave spletli smo mu snežni venček.
Očkov dvoje kakor oglje črnih smo mu naredili,
dolge zimske dni smo se ga veselili.
Toda joj, nekoč je sonce toplo
posijalo,
našega snežaka čisto čisto je
pobralo.
M ar j a Božnar, 7. r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka
Počepnil je, z rokami pogladil male bele marjetice, po licih pa so mu polzele grenke solze.
»Dobro se bom učil tudi brez barvic. Videla boš, da zmorem ...,« je govoril polglasno, skoraj šepetaje.
Prepričan je bil, da ga mama dobro sliši in razume. In bilo mu je lažje. Vse breme in vso žalost, ki se mu je v dolgih dneh nabirala v srcu, je pustil tu, zraven sivega kamna in belih marjetic.
Na cerkveni uri je odbilo pet in po zraku je priplaval vonj po sežganem cvetju.
Med železnimi vrati je obstal. Za njim je ležalo pusto in osamelo pokopališče. Domov se mu je mudilo.
Doma jim ne more povedati, da se je pogovarjal z mamo. To je bil samo njun pogovor, samo njegova, velika in topla skrivnost.
V njem pa se je utrdila zavest, da je v blišč in bogastvo nekaterih ljudi na tem svetu vtkano vse trpljenje in gorje revnejših ter tistih, ki so že v rani mladosti ostali brez svojih najdražjih.
Zoran Jelovčan, 8. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas
Spet v šoli
Spet zvonec je zazvonil, v razrede nas napodil.
Konec je brezskrbnih dni, saj drugo polletje nam grozi.
Spet zvezek, svinčnik, knjiga naša bosta briga.
Da ocene slabe vse, v dobre spremenijo se.
Mili Pernuš, osn. šola Matije Valjavca, Preddvor
Nova tovarna Niko
Naše mucke
Nekega dne mi je očka prinesel mucka. Našel ga je na cesti. Bila je mačka in čez nekaj mesecev je dobila mlade mucke. Dali smo jih v škatlo z žaganjem. Kmalu so se mucke izgubile, le mačka in majhna mucka sta ostali. Pozneje je mačko ugriznil pes in je zaradi bolečin poginila.
Mucka je bila še zelo majhna. Hranili smo jo s svežim mlekom. Če pa mleka ni bilo, je jedla na drobne koščke narezana pljučka. Tako je odraščala. Nekega dne smo opazili, da poje dvakrat več hrane. Trebušček se ji je iz dneva v dan bolj debe-lil, potem pa je kar izginil. Iz njene škatle so se prikobacali slepi mladiči. Srečna mati jih je odnesla na prosto. Od takrat jih nikoli več nismo videli. Mucka pa vsak dan pride po hrano.
Nekega dne bo gotovo s svojimi prišla k nam na obisk. Komaj čakamo, da jih bomo videli.
Zvezdi Buden, 4. b r. osn. šole Cyetka Golarja, Škofja Loka — iz glasila Trate
Postavil sem ptičjo hišico
Začela se je zima. Ptice so lačne. Zato sem postavil ptičjo hišico. Kmalu so priletele ptice. Z veseljem sem jih gledal. Odšel sem v kuhinjo in jih opazoval skozi okno.
Jože Rozman. 2. a r. osn. šole
Stanka Mlakarja, Šenčur
Stojim ob šolskem oknu in zrem v pusto jesensko naravo. Kako neprijazna je v tem času!
Gole površine v nižinskem delu, ki so bile to leto še obdelane, povedo, da je kmet pobral svoje pridelke in pustil zemljo, da do pomladi počije.
V visokem Kovaškem vrhu, na drugi strani vijugaste struge Sore, oko zaman išče nekdaj obširne seno-žetL Ukanje koscev in zvonki smeh grabljic, ki je na njih nekdaj odmeval, je že zdavnaj zamrl. Opuščene senožeti so se zlile v divjino. Hladen piš vetra se igra s šopi dolge nepo-košene trave, tu in tam pa še z orja-velim, neodpadlim listjem mladega grmičevja.
Koliko teh trav bo pomladi še dobilo prostor, da ozelene, se mi nehote pojavi misel? Močnejša rast bo izbojevala svoj prostor v naravi.
Pogled mi poroma bliže preko šolskega parka do ceste. Ta je z nasprotne strani zavarovana z visoko leseno ograjo. Gledam čeznjo. Pravo mravljišče je tam. Gradbišče je polno delavcev. Vse hiti in dela. Težki stroji pojejo svojo ustvarjalno pesem. Buldožerji, nakladalci, dvigala, teptalci, mešalci kot da tekmujejo med seboj, kdo bo napravil več, hitreje, bolje. Spretne roke delavcev vešče rokujejo z  vso to tehniko.
Vsak gib roke pomeni novo povelje stroju. Ti ^ sodobni roboti igraje opravljajo različna dela in s svojo močjo nadomeščajo človeka, njihovo moč pa človekov razum. Ob pogledu nanje me preveva ponos. Kaj vse j« sposoben napraviti Človeški razum!
In kaj dela ta množica ustvarjalcev? Kaj je cilj njihovih prizadevanj? Grade novo tovarno Niko. Ze se vidijo sadovi njihovega dela. Stoje že nosilni stebri. Preko njih drugi, prečni. Pa tudi ti niso prazni. Nosijo strešnike, ki že dobivajo streho. Tu kup desk, tam kup tramov, drogov, opažev, opornikov. Vse se prepleta, vse vrvi. Sto delovišč na enem samem delovišču.
Tovarna bo velika. Dvestopetde-set delavcev bo v njej imelo svojo zaposlitev, dvestopetdesetim druži' nam bo dajala kruh.
Ob tej misli se mi obraz zjasni. N' mi več žal opuščenih senožeti, nekdanjih virov siromašnega življenj*; Na obzorju je nov dan. V naravi zmaguje močnejši. To pot bo narav* zopet premagana. Premagal jo bo železnikarski kovinar.
Eda Polajnar, 6. b r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki' literarni krožeR
Počitnice so za nami, žal, boste gotovo rekli. No, učenci četrtih razredi osnovne šole Lucijana Seljaka v Kranju pa jih še nekako »podaljšujejo* V ponedeljek je odšla prva skupina v Gozd Martuljek, kjer bodo v šoli v nđ' ravi združili prijetno s koristnim. V Martuljku bodo pet dni, nato pa jih b<> zamenjala druga skupina. Naš posnetek je z lanske šole v naravi. — Foto-F. Perdan
Petek, 11. februarja 1977
Glas — 9. stran
1	l	3	4	5	6				7	3		0	1	12
13						4		15						
16					1		18		■	19				
20	•		■	21	22				23	J	T			
	25		26		27						28			
		29		30				31		32				
	33						34			35			36	
37						38		39		40				41
42			| j »3		44				45		■	46		
47		■						49			50	■		
62		53						54				55		
56									57					
Rešitev nagradne križanke z dne 4. februarja: 1. anas, 5. junak, 9. opus, 13. teleban, 15. sredina, 17. Aromuni, 18. keratin, 19. Ed, 20. reklama, 22. os, 23. Asir, 25. Zaire, 26. snob, 28. Mejač, 30. tri, 31. Stina, 32. IC, 33. kis, 35. cev, 36. or, 37. puran, 39. javor, 41. Tkon, 43. Parun, 45. raka, 48. raj, 49. tipalke, 51. nit, 52. opasica, 54. kateter, 56. Novi Sad, 57. Aravali. Izžrebani reševalci: prejeli smo 81 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado   (50  din)   dobi Franc Šavs, 64206 Zg. Jezersko 110; 2. nagrado (40 din) Stane Polak, 64220 Škofja Loka, Mestni trg 22; 3. nagrado (30 din) Peter Mohor-čič, 64000 Kranj, Stara cesta 18. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitve pošljite do torka, 15. februarja na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din, 3. 30 din.
Vodoravno: 1 olesenela vzpenjalka, ki raste po živih mejah in gozoovih, 7- zanka pri pletenju, kvačkanju, pentlja, 13. tip lahkega motornega kolesa znamke Tomos, 15. kdor stroji kožo, 16. dalmatinsko črno vino, 17. okrajšava za veliki, 19. kos sprijete prsti, star izraz za zemljo, prst, 20. znana Prešernova Pesem, 21. orodje za tolčenje, 24. kratica za brutoregistrsko tono, 25. pripadnik največjega slovanskega naroda, 27. industrijsko mesto na jugozahodu Romunije, 28. hudo, 29. galebu podobna vodna ptica s škarjastim repom, 31. grški lirik z Lesbosa, Sapfin rojak in sodobnik, Alkaios, 33. tehtnica, 34. znak za kemično prvino kisik, oksigen, 35. ime znamenitega armenskega skladatelja Hačaturjana, 37. star avstrijski novec, 38. severno-italijanski kraj, železniško križišče, južno od Torina, 40. gora na Notranjskem, 42. ime ugandskega generala in politika Amina, 43. kdor dela akrobacije, 46. ljubkovalno ameriško moško ime, Arthur, 47. avtomobilska oznaka za Novo mesto, 48. latinska kratica za Iesus Nazarenus Rex Iudaeorum na krucifiksu, 49. vrsta ogljikovega vodika, plin brez barve in vonja, BL znak za kemično prvino indij; 52. svetovno znani avstrijski dirigent Herbert von, 54. spajanje kovinskih delov z lotom, 56. dolinsko naselje med Velikimi Laščami in Ribnico, turistično izhodišče, 57. zvezna država v južnem delu Indijske zveze, tudi mesto in pristanišče.
Navpično: 1. telovadni element, nagel dvig, 2. kdor se ukvarja z ropanjem, 3. prebivalci mesta na Severnem Moravskem v ĆSSR, Olomouca, 4. steblo žit ali trav, bilka, 5. oblok, 6. glasbena kratica za tremolo, 7. kratica za pleno titulo, s polnim naslovom, 8. latinski izraz za torej, potemtakem, 9. trenje, 10. glavno mesto naše republike, 11. kos močne tkanine, s katerim se izkorišča veter za poganjanje čolna, ladje, 12. grški didaktični pesnik aleksandrijske dobe, 14. ime slovenske slikarke Kobilce, 15. izloček ustnih žlez slinavk, ki pomaga prebavljati hrano, 18. ljubkovalno moško ime, Edvard, 22. varuh domačega ognjišča pri starih Rimljanih, 23. pojav na vodi, 26. usedlina v obliki kraških kapnikov, 28. gorski kraj ob gornjem toku turške reke Kizihrmark, 30. naporno delo, zlasti fizično, 32. večja vokalna in instrumentalna skladba za soliste, zbor in orkester, 33. slovenski kritik, esejist, prevajalec, eden od ustanoviteljev OF, vsestranski družbeni delavec, Josip, 34. makedonsko narodno kolo, 36. morjenje, pobijanje, 37. ime košarkarja »Bresta« Jelovca, 38. zimzelen iglast grm z drobnimi jagodami, iz katerih kuhajo žganje brinovec, 39. ime nizozemskega pomorščaka Tasmana, 41. posledica duševne ali telesne preobremenitve, stresljaj, 44. zadnja okončina pri žabi, 45. najmanjši, kemično nedeljivi delec snovi, 48. ime pisca »Jamesa Bonda« Fleminga, 50. predlog zgoraj, 53. skrajni konec polotoka, 55. kratica za Narodna republika.
ŠAHOVSKI KROŽEK
Prve poteze
Šah
Osrednja figura šahovske igre je kralj. Brez njega ni igre. Druge figure in kmete lahko izpostavljamo spopadom z nasprotnikom in jih zamenjujemo, za kralja pa veljajo druga merila. Kadar je kralj napaden, je v šahu. Napada se mora NUJNO ubraniti. To lahko naredimo na tri načine, KRALJA UMAKNEMO na neogroženo polje, VZAMEMO NASPROTNIKOVO FIGURO, ki kralja Aahira, ali ZAKLONIMO POT NASPROTNIKOVI FIGURI do kralja.
ul«gram »
Na diagramu 9 crni lovec napada belega kra,ja, s puščicami pa so nakazane mozno-■« obrambe. Skakač lahko izloči lovca, »met lahko zastavi lovčevo diagonalo in "palj ae lahko umakne na dve prosti mesti, pa n« polja, ki jih nadzirata nasprotni-
Diagram 10
kovi figuri. Zastavitev Aaha s skakačem nima pomena, saj bi-ga lovec lahko vzel brez lastne izgube in ponovno napadel belega kralja. Tudi umik kralja na belo polje (?) ni primeren, saj bi se tam izpostavil napadu trdnjave po prvi vrsti, brez možnosti za nadaljnjo obrambo.
Zaklonitev Aaha pa ni mogoča, kadar napada kralja nasprotnikov skakač ' ali kmet (Diagram 10 — zgoraj) in pri dvojnem Aahu. Tudi kralja se ne moreta povsem medsebojno približati (Diagram 10 — spodaj). Podobno kot velja, da kralj ne sme stopiti na napadeno polje, velja tudi, da figura, ki kralja zakriva, ne sme zapustiti svojega mesta. Na diagramu 10 — spodaj črna trdnjava po drugi vrsti veže skakača na kralja. dr. S. Havriek
Inteligentnejši prej nasedejo
zatr?a novica prihaja iz zabavišč. Varietejski »čarovniki« namreč Večin***' da Je 8 triki naJlaie preslepiti najbolj inteligentne ljudi. <> njih   trik(W Je namreč v osnovi tako enostavnih, da razmišljanje
™ uvedbi ™P»™ea Nova modna muha
Pri kalifornijskih voznikih je v zadnjem času prišlo v modo izposo-APtr ^aramb°liranih avtomobilov. To je pokazala televizijska družba čim h Posebni oddaji. Kdor potrebuje rent a car avto, zahteva, da je /. ..°(/ obtolčen. Seveda pa mora biti v voznem stanju. Celo znani karJe Pečajo svoje luksuzne limuzine v garažah in si sposojajo
ajnbolirane avtomobile, dal      a družba za izposojanje avtomobilov v Los Angelesu je celo Pinl1 ,*Predelati« 500 avtomobilov iz svojega voznega parka, ker z le-g    t    \ llrnuzinami niso bili več konkurenčni.
itojtlnencoPr°ti višjim cenam
^av<: in se*?Sjk° druženje potrošnikov je pozvalo Italijane, naj pijejo manj P°Pijejo p o,,  ? vMjučijo v akcijo zoper zviševanje cen tega poživila. Italijani preČnop0 tri skodelice kave na dan.
izbrali smo za vas
V rdeči, rjavi, črni in drap barvi se dobi takale izredno pripravna ženska torbica, ki je pravzaprav že mini-potovalka, pa večji ali manjAi kovček zraven v isti barvi. Predstavljena modela smo posneli v Murkini MODI v Radovljici, kjer so z galanterijo res lepo založeni.
Cena: 147,25 in 404 din
Že premišljate v kaj bi oblekle vaAe otroke zdajle v pustnih dneh? Časa za Aivanje ni, otroci bi pa le radi bili kaj posebnega. Poglejte na Kokrin oddelek papirnice v GLOBUSU, kjer prodajajo že izgotovijena oblačila: pajace, pikapolonico, sodnika, krilo za »indijanko« iz pravega usnja itd. Cena: 110 do 140 din
Črtomir Zoreč:
POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE
(6. zapis)
Ivan Kacjaner (v našem slovstvu pisano nekajkrat tudi »Kacijanar« ali »Kacijaner«), o katerem je stekla beseda že v prejšnjem zapisu, je bil sicer velik junak, učakati pa je moral očitek izdajstva in neslaven konec — bil je zahrbtno umorjen ...
OČITEK IZDAJSTVA
Slovit kranjski plemič Ivan Kacjaner, rojen leta 1491 v begunjskem gradu Katzen-steinu, je bil vojaški poveljnik združenih slovenskih in hrvaških čet v bojih s Turki v prvi polovici 16. stoletja. — Po številnih zmagah pa je mož doživel tudi poraz svojih čet pri Osijeku leta 1537.
Avstrijci so ga zato kot krivca poraza zaprli in celo obdolžili sodelovanja s sovražnikom ... 'Vendar je Kacjaner kmalu pobegnil iz dunajske ječe. Zatekel se je nato v Kosta-njico na Uni — ki je bila tedaj v oblasti Turkov. Menda se je prišel tjakaj tajno pogajati. Ko se je spet vrnil na avstrijsko ozemlje, ga je dal hrvaški ban Nikola Zrinjski ubiti. Bilo je to leta 1538.
Nikola Šubič Zrinjski je bil rojen 1508, padel je leta 1566, ko je branil .trdnjavo Siget pred Turki. Hrvaški skladatelj Ivan Zaje opeva njegovo junaško smrt v sloviti operi »Nikola Subič Zrinjski«, katere posamične arije pojo na Hrvaškem še dandanes kot borbene pesmi (npr. »Nek du.š-man zna, kak mremo mi. ..« ali »U boj, u boj, mač iz toka . . .«).
MEDVEDOV »KACIJANAR«
Najprej je motiv nesrečne Kac-janerjeve smrti uvedel v slovensko slovstvo pesnik in dramatik Anton Medved (1869-1910).
V leposlovni reviji Dom in svet je Medved objavil obsežno tragedijo^ »Kacijanar«. Sestavljena je bila s »slovesnim proslovom« (t.j. prolog, uvod) in dvema petdejankama: »Zarja slave« in »Zarja življenja«.
Ni mi znano, če je bilo kar res preobsežno odrsko delo kdaj v celoti uprizorjeno — tembolj, ker je pisano v dolgoveznih verzih in na silo iskanih rimah. Delo je prava podoba onega sentimentalnega in solzavega časa ob koncu prejšnjega stoletja. Pisal ga je pesnik-lirik, sam ves nesrečen in nemiren.
Tudi misel, ki jo Medved v pesnitvi sporoča, ni kaj vzpodbudna, saj pravi, da je Nikola Zrinjski prijateljstvo do Kacjanerja le hlinil. Da bi se prikupil vladarju — cesarju Ferdinandu Habsburškemu — je dal
Iz jerseva je tale ženski kostim, ukrojili so ga pa v radovljiški AL-MIRI. V zeleni, modri, rdeči in ma-relični barvi so na voljo ter v velikostih od 40 do 48. Pozimi bomo pod njim nosile puli, poleti pa lahko bluzo ali pa kar samega. V ALMI-RINI industrijski prodajalni jih imajo. VpraAajte za model BREZA.
Cena: 887 din
nesrečnega kranjskega plemiča, povabljenega na gostijo, zahrbtno umoriti.
Tako sporoča hrvaški ban
cesarju: Mrtev je vodnik oblastni, mrtev tvoj sovrag in moj. To sporoča, velečastni, Zrinjski, vdani sluga tvoj.
CANKARJEVA BALADA
Povsem drugače je pisal Ivan Cankar.   Bolj  junaško, bolj zgoščeno,  predvsem pa bolj čuteče in naravnano.
Ljubljanski zvon, napredna lite rama revija, je 1. 1893 objavila pesnitev »Ivan Kacijanar«, podpisana pa je bila s Cankarjevim mladostnim psevdonimom »Trošan«.
Povedati je še treba, da je bila ta pesnitev prvo Cankarjevo objavljeno delo! — Le nekaj odlomkov naj priča o Cankarjevi že zgodnji leposlovni uglajenosti: Kacijanar, vojskovodja slavni ves zamišljen hodi po šatoru. Težka skrb mu polni trudno glavo,
riše mu na čelo temne črte in obrvi mu ježi košate.
Tako je bilo pred usodepolno bitko, ki je Kacjaner ni mogel zmagoslavno izbojevati. Saj:  tudi vojna sreča je opoteča! Vino pije grof Nik61a Zrinjski na visokem, sivem gradu svojem; ž njim sedi ob mizi družba jasna, družba    krasna,    samih slave sinov.
A med njimi Ivan Kacijanar, Kacijanar, prvi med junaki.
Mračno, zaskrbljeno je Kacjaner-jevo lice, zla slutnja mu zre iz oči. Prijatelji ga bodre: Zopet bodi jasno lice tvoje, pijmo rujno vino, kakor nekdaj, Kacijanar, prvi med junaki! Pijmo, bratje, na njegovo zdravje!
Ko pa je naročeni morilec, Hojzič, eden od gostov v Zrinjskega hiši, ustrelil Kacjanerja kar na gostiji, se Cankar v pesmi zavzame ^anj: Tja odšel je duh tvoj, Kacijanar, kjer pravico je dobil in srečo ...
Cankarjeva balada o nesrečnem begunjskem Kacjanerju kaže res še močan vpliv Aškerca (tedaj na višku pesniških moči!) na mladega Troša-na, komaj sedemnajstletnika . . . Toda lep jezik in izostren čut za pravičnost sta bila že tedaj prisotna v Cankarjevem pisanju.
Begunje na Gorenjskem (na levi graščina, nekdanji Katzenstein - na desni župnijska cerkev sv. Vrha)
od vsepovsod
Babica pred kamero
Ko je 77-letna Rosmarei Gless iz ZRN v istem časopisu prebrala, da se TV napovedovalke pojavljajo na malih zaslonih le do 40. leta starosti in pa razpis, da iščejo napovedovalko starejšo od 65 let, se je hudo razjezila. Direktorju televizijske hiše je poslala ogorčeno pismo in ga opozorila na nesmisel v časopisu. Odgovor je bil drugačen kot ga je pričakovala. Prejela je namreč vabilo, naj se javi na razpis za napovedovalko. Avdicija je bila uspešna in sedaj se bo stara mama še ta mesec nasmejala na malih zaslonih kot najmlajša sodelavka koelnske TV hiše po stažu in najstarejša po letih. Ko so ji sporočili, da bo sprejeta, je dejala, da si bo za nastop dala urediti lepo pričesko, kupila pa si bo tudi novo modro volneno obleko.
Cepljenje so poznali že v davnini
J)
Naročila že sprejemajo
Medtem ko si Evropa močno prizadeva, da bi v osemdesetih letih izstreljevala svoje satelite v vesolje z lastnimi raketami so ZDA obja-^konkurenčno ponudbo: od teta 1980 dalje bodo na željo posameznih %žai pošiljale satelite v vesolje s posebnim plovilom m to za polovico manjše stroške, kot velja danes izstrelitev z raketo. Dokončno CKi/r kratkem objavili. Nedvomno na tem področju nimajo konkurence.
RADIO
SOBOTA
t 30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineju 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje l(1.1 S Kdaj. kam. kako
in po čem 11 .03 Bedem <lm na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.10 Kmetijski nasveti:
Vrt narst vo 12.10 Veseli domači
napevi 13.30 Priporočajo vam
14.05 Kaj vam glasba
pripoveduje 14,25 S pesmijo in besedo
p<i .Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15 15 S knjižnega trga 16,00 Vrtiljak
17 00 Studio ob 17.(XV 18.05 Gremo v kino
18 45 Zabaval vas bo
ansambel Silva Štingla
19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Tone Janša 20.00 Radijski radar 21.00 Za prijetno razvedrilo 21..10 Oddaja za naše
izseljence 2.1.05 S pesmijo in plesom v novi teden 0.30 Zvoki iz naSih krajev 1.03 Vaš gost 2.03 Tri serenade 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi , dan
Drugi program
8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako
pa mi
14.20 Glasbeni drobiž od tu
in tam 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nas podlistek -
M. Solonov:
Šibalkovo seme 16.05 Majhni zabavni
ansambli 16.40 G lasbeni casino 17.40 S pevko Terezo
Kes ovij o 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Partiture lahke
glasbe 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Gaetano Donizetti: Lucia di Lammermor
21.00 Vidiki sodobne umetnosti
21.15 Sobotni nočni koncert
23.55 Iz slovenike poezije
TELEVIZIJA
12
8.00 8.15
8.30
9.55
9.15 9.40
10.00 10.40
16.20
SOBOTA
17.35 17,50
19.15 19.30 19.50
20.00
21.30 21.45 22.25
Mala čebelica Vrtec na obisku: Skrivnostna vrečka Jole, Jole — nadaljevanka Zverinice iz Rezije; Grdina pod kamnom Skrivnosti globin Psihologija dela: Srečanje inženirja in psihologa Utrinki iz Avstrije
— dokum. oddaja J. Broszkiewicz: Kopernik — nadaljevanka S. Pavič: Mož, kije bombardiral Beograd — drama Obzornik
Ana, Janina sestra
— češki film Risanka TV dnevnik Tedenski zunanjepolitični pregled
Mož na položaju
— angleški film TV dnevnik
625
Ali Starš Swing festival
Oddajniki II. T V mreže
15.00 Tekmovanje v boksu za zmagovalca Beograda — prenos
17.45 Test
18.00 Zagrebška kronika
18.15 Dante - serijski film
19.30 TV dnevnik
20.00 Feljton
20.40 G. Verdi: Rigoletto
— 2. dejanje opere 21.45 24 ur
21.55 .Športna sobota 22.15 Ritmi narave —
dokum. film 23.05 Kronika Pasta 77
TV Zagreb — I. program
10.00 TV v Soli
14.45 Poročila
14.50 T V koledar
15.00 Tekmovanje v boksu
za zmagovalca
Beograda — prenos 17.45 Dobrodošli -
otroška oddaja 18.45 Zabavna med igra 19.30 TV dnevnik 20.00 Prebrisani Pejo -
humor, oddaja 20.30 Moderni časi -
celovečerni film 22.00 TV dnevnik 22.20 Karneval - Pest 77
— poEtnetek iz Cavtata
13
NEDELJA
13
4.30 8.07
NEDELJA
7.55 Poročila 8.00 Za nedeljsko dobro jutro: Revija mladinskih pevskih zborov
8.51 905 10.05 11.00
11.15
13 20 13.45
14.05 17.50
19.35 19.45 20.00 22.20 23.05
23.15 0.05
0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03
Dobro jutro Radijska igra za otroke - W. Hauff —J. Hauser: M u ta bor
Skladbe za mladino Še pomnite, tovariši Prvi aplavz Pogovor s poslušalci Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljska reportaža Obisk pri orkestru Hovvard Hawks Nedeljsko popoldne Zabavna radijska igra: Obe plati postave
Lahko noč, otroci Glasbene razglednice V nedeljo zvečer Skupni program J RT Literarni nokt urno — M. Taučar: Krivda
Plesna glasba za vas Drobne orkestrske skladbe Pop, ročk, beat Će še ne spite Blues v pozni noči Zvoki godal Plošča za ploščo Glasbeni pastorale Lahke note velikih orkestrov
Drugi program
8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega
gramofona 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Filmska glasba 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske
Amerike 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Glasovi časa 19.20 Igramo, kar ste
izbrali 20.35 Knjižni klub 23.00 Skladatelj Lojze
Lebič
23.55 Iz slovenske poezije
14
PONEDELJEK
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Pisan svet provlji<
in zgodb 9.40 Vedre i!>eloriije 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Za vsakogar neka;
8.30 9.10
10.35
11.30 12.30 13.10
14.40 14.50
15.25
16.25 16.40
18.05
19.15 19.30 19.50
20.00 21.15
21.45 21.50 22.20
625
H. Fallada: Kmetje, bombe in oblast Veliki raziskovalci -Francisco Pizarro Ljudje in zemlja Poročila
»Znanje — imanje«
- Oddaja TV Sarajevo Križem kražem Morda vas zanima: ansambla Prah
in Predmestje Veseli tobogan: Črnomelj Okrogli svet Košarka Partizan : Bosna
Vročinski val —
kanadski film
Risanka
TV dnevnik
Tedenski
gospodarski
komentar
A. Marodič: Marija
— nadaljevanka Celina nasprotij — oddaja iz cikla
S kamero po svetu Glasbena medigra Športni pregled TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas Benny Hill 21.00 24 ur
21.20 LegendaoUget.su —
japonski film 23.20 Kronika Festa 77
TV Zagreb — I. program
9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 10.30 Pan Tau -
serijski film 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.15 J gusla vi ja.
dober dan 13.30 Kritična točka 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 A. MarodiČ: Marija
— nadaljevanka 21.00 Mesta: Bar 21.50 Športni pregled 22.20 TV dnevnik
14
PONEDELJEK
8.10 TV v šoli: Pravljica, Kemija, Razlika med Bpoloma,
M+kedonščina (Zg) 9.30 TVvšoli: Za mlade,
Metalurgija (Sa) 10.05 TVvšoli:
Srbohrvaščina,
Risanka, po naših
krajih (Bg) 14.10 TVvšoli-
ponovitev (Zg) 16.20 Kmetijska oddaja
TV Novi Sad 17.05 Glasbeni ciciban:
Pustni torek 17.15 Narava Japonske —
serijski film 17.40 Obzornik
12.10 12.30
12.40
13.30 14.05 14.30
15.30 15.45 16.00 17.00 18.05
18.25 19.35 19.45
20.00 20.10 22.20
23.15
Veliki revijski orkestri
Kmetijski nasveti: Vpliv prehrane na plodnost svinj Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo G lasbeni intermezzo Kulturna kronika Vrtiljak Studio ob 17.00 lz t uje glasbene folklore Zvočni signali Lahko nix\ otroci M inute z ansamblom Borisa Franka K uit urni globus Operne aktualnosti Popevke i/, jugoslovanskih st udiev
Literarni nokturno — S. Zaje: Dežne jagode
Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 Ponedeljek na valu 202
13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov
križem kraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Na izvirih
ljudskega
glasbenega
ustvarjanja 14.20 Melodije iz naših
studiev 14.33 Z vami in za vas 16.00 Novost na knjižni
polici
16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 G lasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba
slovenskih
avtorjev 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Z zborovsko pesmijo
po svetu 19.40 Za ljubitelje stare
glasbe
20.15 Ekonomska politika 20.35 V utripu Mozartovih
ritmov 21.00 Literarni večer 2L40 Večeri pri slovenskih
skladateljih: Pavel
Šivic
23.10 Sezimo v našo
diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Radijska šola za
17.55
18.30 18.45 19.15 19.30 20.00
21.50 22.30
Prvih 365 dni v otrokovem življenju
Dogovorili smo se
Mladi za mlade
Risanka
TV dnevnik
A. M. Hagerfors:
Živeti svoje življenje
- TV drama
K ulturne diagonale
TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Polieder H 3 -
otroška oddaja 18.00 Živel je car - lutke 18.15 Knjige in misli 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja:
Indirekt 20.30 Izkušnje -
aktualna oddaja 21.00 Dnevna kronika 21.10 Zemlja — egipčanski
celovečerni film
TV Zagreb — I. program
do 19.30 isto kot na
odd. II. TV mreže
19.30 TV dnevnik
20.00 S. Vlajkovič: Sitnež - TV drama
21.05 Kulturna oddaja
21.50 Vrbas - dokum. film
22.20 TV dnevnik
8.00 TV v šoli: NOB in
socialistična . revolucija, Reke,
Razredna skupnost.
Angleščina,
TV vrtec. Ali ste
vedeli (Zg) 10.00 TV v šoli:
Prirodoslovje,
Risanka. Glasbeni
pouk (Hg) 14.00 TV v šoli -
ponovitev (Zg) 16.05 Šolska TV:
Onesnaževanje zraka 17.10 Psi, mačke in miši —
oddaja iz cikla
Zverinice iz Rezije 17.30 Pika Nogavička -
serijski film 17.55 Obzornik 18.10 Dober večer. Sanja 18.45 Kajuhovo sporočilo
— oddaja iz cikla
Cas, ki živi 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Diagonale 20.35 A. J. Cronin: Zvezde
gledajo z neba —
nadaljevanka 21.30 Charpentier:
Tedeum 21.55 T V dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 T V dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Narava Japonske —
serijski film 18.15 Dokumentarni film 19.05 Risanka
srednjo stopnjo:
Učna knjiga ni samo
učbenik 9.30 Iz glasbenih šol:
Ribnica 10.15 Kdaj, kam, kako in
po čem 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti:
Zimsko in
predspomladansko
škropljenje
v nasadih 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 (ilasbeni intermezzo 15.45 Narava in človek 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obisk naših
solistov:
Kiril Ribarski,
pozavna 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute t ansamblom
Jožeta Kampiča 20.00 Slovenska zemlja
v pesmi in besedi 20.30 Od premiere
do premiere 21.30 Zvočne kaskade 22.20 Pota jugoslovanske
glasbe
23.05 Literarni nokturno - L. Feldek: Severno leto 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dixieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Simfonični in operni
fragmenti 2.03 Vaš gost 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za
višjo stopnjo: Kaj je
to pripovedna proza 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.40 Z ansamblom ... 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na
našem valu 18.40 Popevke slovenskih
avtorjev 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 G. Verdi: odlomki iz opere Othello
20.00 Znanost in družba
20.15 Jugoslovanska zborovska glasba
20.35 Nekaj novosti
Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana
21.00 Deseta muza
21.20 Z Baden-Radenskih koncertnih odrov
23.00 Glasba, ki
19.30 T V dnevnik 20.00 TV drama 21 00 24 ur 21.20 Eta, VVonder in
Porter — glasbena
oddaja 21.45 Znanost
TV Zagreb — I. program
do 19.30 isto kot na
odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču 20.50 Akcije: Zvišan
krvni pritisk 21.00 F kot Fairbanks -
francoski celovečerni
film
22.50 TV dnevnik
8.10 9.00
14.10
17.15 17.30
17.55 18.10
18.45
19.15 19.30 20.00
21.55
22.50
TVvšoli: Živalski karneval, Literatura (Zg) TVvšoli: Kocka, kocka, Risanka, Izobraževalni film (Bg) TVvšoli C ponovitev (Zg) Otroška oddaja Claude Monet — dokum. film Obzornik Ne prezrite: Monotipije Borisa K obeta Od vsakega jutra raste dan: Ilirska Bistrica Risanka TV dnevnik Film tedna: Cezar in Rozalija Včeraj, danes, jutri: Neverjetni stroj TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Daljnogled -
otroška oddaja 18.15 Turizem 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1 ...Start! ' 23.20 Dnevna kronika
TV Zagreb — I. program
do 19.30 isto kot na
odd. II. TV mreže
19.30 TV dnevnik
20.00 Izbor v sredo
22.06 TV dnevnik
22.25 Svet danes — dokum. oddaja
17
ČETRTEK
8.00 TV v Soli: Francoska pokrajina, Ob kitari. Od Subotice do ZrenJanina in Novega Sada (Zg)
9.00 TV v šoli:
Francoščina (Sk)
9.30 TVvšoli: Portret znanstvenika (Sa) I0.00 TVvšoli: Reportaža, Risanka (Bg)
pripoveduje o podobah 23.55 Iz slovenske poezije
4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.06 Nenavadni pogovori 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Aktualni problemi
marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 1 1.03 Po svetu glasbe 12.10 Lahka glasba za opoldne
12.30 Kmetijski nasveti;
Usklajevanje
gozdnega in lovnega
gospodarst v a 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske
glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma —
G. Hanimv: Spomini 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Odskočna deska 18.30 Domače in tuje
zborovske izvedbe 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Atija Sossa 20.00 Koncert iz našega
studia
21.00 Glasbena kulturna
panorama 21.15 Govori mi o ljubezni
— francoski šansoni 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno
- T. Kralj: Pesmi 23.15 Revija
jugoslovanskih
pevcev zabavne
glasbe 0.05 A.Tansman: Sest
stavkov za godala 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči in
poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Glasba za godala 3.03 Vaš gost 4.03 Lahke note velikih
orkestrov
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 S solist i in ansambli JRT
14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.25 G lasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske
produkcije zabavne glasbo 17.40 Tipke in godala 18 00 Progresivna glasba
14.00 T V v.šoli -
ponovitev (Zg)
15.00 Šolska T V:
Onesnaževanje zraka
16.55 Slovesnost na
ekonomski fakulteti
— prenos 18.00 Obzornik 18.15 Risanka 18.25 Mala čebelica 18.40 P. Zidar:
Kukavičji Mihec —
nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Ronnie prihaja —
humor, oddaja 20.25 Po poti združevanja
dela, sredstev
in zemlje 21.15 Gorita nebo
in zemlja — oddaja
TV Novi Sad 21.40 Miniature:
John Lewis
s plesnim orkestrom
RTV Zagreb 21.50 T V dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 T V dnevnik 17.35 T V koledar t 17.45 Babičin vnuR 18.15 Vzgojna
posvetovalnica 18.45 Ali morda veste?
— TV kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Siva obala -
nadaljevanka 20.50 24 ur 21.05 Kratek film 21.10 V ženski kaznilnici
— reportaža
TV Zagreb — I. program
do 19.30 isto kot na
odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 V registraturi —
nadaljevanka 21.40 TV dnevnik 22.05 Spomini na glasbo
8.10 TV v šoli:
Geometrija, Zaha, Na železniški postaji. Angleščina, TV vrtec, Dnevnik 10 (Zg)
18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Iz repertoarja
slovenskih zborov 19 30 Iz opusa Bruna
Bjelinskega 20.00 Zunanjepolitični
feljton 20.15 G. Tartini: Sonata
za violino in klavir
v g-mol u 20.35 lz manj znane
operne literature 21.30 Sodobni literarni
portret; Pavle Zidar 21.50 Razgledi po sodobni
glasbi 23.10 Iz Havdnove in
Beethovnove
ansambelske glasbe 23.55 Iz slovenske poezije
ČETRTEK
4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Kaj je to pripovedna proza
9.35 Zborovska glasba
polpretekle dobe 10.15 Kdaj, kam, kako /
in po čem 11.03 Uganite, pa vam
zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih
melodij 12.30 Kmetijski nasveti:
Mlado satje je
pogoj za uspešno
čebelarjenje 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Kaj radi poslušajo 14.40 Mehurčki 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz domačega
opernega arhiva 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Mojmira Šepeta 20.00 Četrtkov večer
domačih pesmi in
napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Lepe melodije 22.20 Blaž Arnič: Koncert
za violino in klavir 23.00 V gosteh pri tujih
radijskih postajah 23.30 Naš nocojšnji gost:
Marjana Deržaj 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Nočni koncert z deli
Georgesa Gershwina 2.03 Vaš gost 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
10.00 TVvšoli:
Angleščina,
Risanka,
Zgodovina (Bg) 14.10 TV v šoli -
ponovitev (Zg) 15.40 Svetovno prvenstvo
v smučarskih poletih
— posnetek iz Vikersunda
17.10 Križem kražem
17.25 Pisani svet
17.55 Obzornik
18.10 Cerkljanska laufarija
18.45 Fruška gora -
oddaja iz cikla
Narodni parki 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Tedenski
notranjepolitični
komentar 20.05 J. Broszkievvicz:
Kopernik —
nadaljevanje
in konec 21.05 Otvoritev nove
ekonomske fakultete
— reportaža 21.15 Razgledi:
Sicilija na severu 21.55 Ulice San Francisca
— serijski film 22.45 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik
17.35 T V koledar
17.45 Magnet -
otroška oddaja
18.15 Naša obramba
18.45 Dnevnik 10
19.05 Kulturni pregled
19.30 TV dnevnik
20.00 Prijateljsko
prepričevanje — zabavna oddaja
21.00 Dnevna kronika
21.15 Glejte glasbo
TV Zagreb — I. program
15.30 T V v šoli -
nadaljevanje 16.45 Za prosvetne delavce od 17.15 do 19.30 isto kot
na odd. II. T V mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 Vesela Jesen 20.55 Ulice San Francisca
— serijski film 21.45 Liki revolucije:
Veselin Masleša 22.30 TV dnevnik
.'.'/T!
mSyr'.;»//'l'kl"
Brez besed
13.33 14.00
14.20
14.33 16.00 16.20 16.40 17.40
18.00
18.40
18.55
zabavnih orkestrov Danes vam izbira Aktualni problemi marksizma Otroci med seboj in med nami Z vami in za vas Nenavadni pogovori Instrumenti v ritmu Top albumov S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana Panorama slovenskih popevk Z velikimi zabavnimi orkestri
Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Večerni concert ino 19.55 Vprašanja telesne
kulture 20.00 Iz oper našega
stoletja 20.35 Ivan Mane
Jarnović-rev. Fran
Lhotka: Alegro —
1. stavek iz koncerta
za violino in orkester
v A-duru 20.45 Kultura danes 21.00 Salzburške
slavnostne igre 1976 22.10 F. Chopin: Nokturno
v e-molu, op. 72, št. 1 22.15 Koncertantne drame
Darijana Božiča 23.20 Robert Turner:
Simfonija za godala 23.55 Iz slovenske poezije
4.30 8.08 9.05
9.30
10.15
11.03 12.10
12.30
12.40
13.30 13.50 14.05
14.18
Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za nižjo stopnjo: Naši domači
fiomočniki z glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti Kdaj, kam, kako in po čem Po Tanjinih poteh Revija orkestrov in solistov
Kmetijski nasveti: Osemenjevanje svinj v kmečki reji Pihalne godbe vam igrajo
Priporočajo vam Človek in zdravje Glasbena pravljica: Bremenski mestni godci
Naši umetniki mladim poslušalcem
14.30
15.30 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45
20.00 21.15
22.20
23.05 23.15 0.05 1.03 1.30 2.0 1
2.30 3.03
3.30 4.03
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Mesta prijatelji Lahko noč, otroci Minute z Alpskim kvintetom Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Stari plesi Nočni znanci Mojstri jazza — Tommy Dorsev Revija popevk L. van Beethoven: Godalni kvartet v A-duru
Paleta akordov Majhni ansambli
Drugi program
8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob
mediteranu 14.00 Radijska šola za
nižjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami po
Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Radijska igra —
V. Terlecki: Urad
za najdene predmete 20.05 Miniature slovenskih
skladateljev igra
pianist Aci
Bertoncelj 20.15 Z jugoslovanskih
koncertnih odrov 22.30 Mednarodna
radijska univerza 22.40 Majhen koncert
samospevov —
VVeber, VVolf 23.15 M. Bravničar: Trije
odlomki iz opere
Hlapec Jernej 23.55 Iz slovenske poezije
ta teden na TV
Sobota
Češki barvni film ANA, JANINA SESTRA nam predstavlja dvojčici — Ano in Jano, ki sta si podobni kot
iajce jajcu. Podobnost ima prednosti, pa tudi pomanj-Jjivosti, predvsem pa je vir vedno novih zamenjav. Sitnosti so še posebno neprijetne, ko se eno od deklet zaljubi...
MOZ NA POLOŽAJU, film, ki je uvrščen v večerni spored, je zanimivo zastavljena zgodba o vzponu farmacevtskega strokovnjaka v najvišje vrhove angleške aristrokracije. Njegovemu uspehu botrujejo zdravila, pravzaprav medicinski preparat, ki naj bi odstranjeval simptome podhranjenosti pri revnih prebivalcih nerazvitih dežel. Izdelujejo ga v enem od koncernov lorda Ackermana in ga izvažajo, čeprav ni preizkušen. Toda preparat pokaže svojo šibko plat in začno se širiti sumljive govorice... — Film je 1973. leta zrežiral Mike Vardv, v glavnih vlogah pa so nastopili: Kenneth Haigh, Nanette Newman, Harry Andrews in drugi.
Nedelja
Kanadski film VROČINSKI VAL JE TRAJAL ŠTIRI DNI je napeta kriminalka. Filmski snemalec reklam in nepomembnih filmov na neki morski plaži slučajno Ujame v oko kamere obraz, ki ga išče policija: pobeglega tihotapca mamil. Da bi čimbolje vnovčil posnetek, ga poskuša izsiljevati. Toda pri svojem poseganju v temačne posle podzemlja naleti na kup težav, ki jim morda ne bo kos ...
Ponedeljek
»Drama je nastala iz lastnih izkušenj. Pred nekaj leti sem bila žalostna, priča umiranju dobre prijateljice. Imela je raka. Bila sem brez moči. Nisem ji mogla pomagati. Vse moje znanje ni nič zaleglo. Vem, da bo ta igra vznemirila in pretresla gledalce. Reakcije so zmeraj silovite, kadar imamo opravka s tabuji in smrt je tabu...« To je povedala Anna-Maria Hagerfors, novinarka in pisateljica, avtorica drame ŽIVETI SVOJE ŽIVLJENJE. Opisuje 45-letno gospodinjo, mater treh otrok, ki ima možganski tumor. Igra opisuje njo in njeno družino ter dogodke okrog njih vse do njene smrti.
Torek
Roman A. J. Cronina ZVEZDE GLEDAJO Z NEBA pripoveduje o težkem življenju angleških rudarjev v obdobju od 1908. do 1930. leta. V ospredju je družina Roberta Fendwicka, ki je vse življenje delal v rudniku, da bi preživel ženo in tri sinove. Najmlajši sin David si hoče ustvariti drugačno življenje. Tudi njegov prijatelj Joe Gowlan bi se rad iztrgal iz revne sredine, vendar on uporablja druga sredstva tako v času stavke rudarjev ukrade denar v neki trgovini in pobegne v sosednje mesto. To je šele začetek življenjske poti dveh mladih ljudi. Oba se vzpenjata na lestvici uspehov in družbenih priznanj — David s poštenim delom, Joe pa s pomočjo sumljivih poslov, dobrih zvez in svojih ljubic. Nadaljevanka je posneta v trinajstih delih v naravnem okolju z vrsto mladih, a uspešnih igralcev.
Sreda
Francoski film CEZAR IN ROZALIJA smo pred časom že napovedali. Spomnimo vas le, da je to zgodba dekleta, ki ljubi življenje in moške, pa se ne more odločiti, komu bi dala prednost. Režiser se z odkrito poštenostjo loteva življenjskih problemov, o katerih navadno vse prepogosto slepomišimo. V glavnih vlogah so nastopili: Romv Schneider, Yves Montand, Samy Fray, Umberto Orsini, medtem ko je bil režiser Claude Sautet.
Gorenjci,
petek, 11. februarja 1977
Glas — 11. stran
ODMEVI IZ TAŠKENTA s
Pogled na eno od grobišč v G radini
Jasenovac
Bil je zdrav, postaven fant in morda prav zato dodeljen komandantu Pavloviču za nekakšnega osebnega slugo. Po tem, kako se je spoznal na orožje in je vedel povedati o vojnih taktikah, so starejši taboriščniki bili prepričani, da je ta fant že s moral biti pri partizanih. Opozorili so ga, naj bo previdnejši, da se ne bo kje zagovoril. Veliko je razmišljal in si tudi naredil načrt, kako bo ušel. Nekega poletnega večera je gospodarju spretno izmaknil naboje, brzostrelko, skočil na kolo pa hajdi proti Novski. Mimo vseh straž! — Niso mogli razumeti, kako mu je uspelo priti iz taborišča. In mogoče bi se tudi rešil in prišel med partizane na Petrovi gori, o katerih je sanjal, če ne bi Pavlovič prehitro pogrešil orožja. Poslal je za fantom dva oborožena motorista. Fant je, ko je videl, da so za njim, skočil s kolesa v kritje, izstrelil nanje vse naboje in jim vpil: »Ne boste ušli vislicam ...« Potem ga je požel rafal.
Velikokrat so se ga spomnili taboriščniki, saj jim je pokazal edino pot, ki je bila še možna razen tiste prek Save v gradinsko klavnico. 22. aprila 1945 so se taboriščniki res dvignili in goloroki in obupani jurišali na ustaške bunkerje. Več kot 1500 jih je padlo, 33 pa se jih je prebilo in še ti so bili skoraj vsi ranjeni.
Partizani so, ko so 2. maja zavzeli Jasenovac, našli le ruševine, dim, brez števila trupel in spoznali, da je tega dne prenehal
delovati eden največjih koncentracijskih ustaško-fašističnih taborišč na jugoslovanskih tleh.
V filmu, ki ga pokažejo v Jasenovcu obiskovalcem, so prizori iz vseh najhujših evropskih taborišč in na koncu tudi iz Jasenovca. Trupla v Savi, Uni, naplavljena *ob bregovih, razbite lobanje, odsekane glave, iznakažena trupelca otrok nemo pričajo. Vsega le niso mogli pospraviti za seboj...
Kamniti cvet stoji danes tam sredi polja. Do njega vodi pot iz lesenih železniških pragov, politih s hiper-manganom, — kot da se je kri pravkar razlila ...
»Pošastno jezero«, ki je danes tako prijazno in kristalno čisto tu pred spomenikom, je včasih pomenilo največjo grozo. Tu so namreč ustaši v ledeno mrzlo jezersko vodo seganjali že tako izmučene otroke, da so se tu kopali. Ti »higienski ukrepi« so storili svoje: vse te otroke je zajela epidemija pljučnice in ni jim bilo več pomoči. Tako so uničevali na tisoče otrok
Gomile, visoke in okrogle se lepo obraščene s travo dvigajo iz ravnine; v vsaki je tudi po tristo in več pobitih taboriščnikov. Te gomile, kamniti cvet sredi ravnine in cvetje, ki ga vsak dan prinaša po več sto obiskovalcev, zahtevajo, naj nikoli ne pozabimo ...
lI- ' ^' Prihajaš s katerekoli strani sveta, ustavi se na tem križišču, po-, . 1 se travam, ki klijejo iz src sedemstotisoč mož, žena in otrok in poslušaj «a/ ti sporočajo . ...
Usodni prstan
Spravil sem prstan nazaj v žep m začel Ogledbvati sliko. Mlada lepa ženska! Lepa ženska! sem ponavljal venomer in ori nisem mogel odvrniti od nje. Bo kdaj i/vedela /a usodo svojega moža...? In glej! Ta hip se je nekaj zganilo v mojem srcu in mi skrivnostno prišepnilo: »Mrak, Mrak, čaka te težka nalo-ga...!«
Lotil sem se pokojnikove vojaške izkaznice, ne meneč se za skrivnostni glas svojega srca. V njej je bilo z roko razločno napisano tole: »Kazimir Kohanovski, 1885, ml. unof, II turpolk, Taškent.«
Dolgo sem buljil v te podatke in ugibal, kaj naj bi pomenilo »ml. unof« in kakšen polk je turpolk? Tudi Taškent, verjetno ime nekega mesta, mi je bil španska vas.
Po vseh teh ugotovitvah in ugibanjih sem spravil predmete in odšel po globeli proti našim okopom. Ko pridem tja, z rusko puško na eni rami seveda in s svojo na drugi, izvem od kameradov, da so že ponoči zasedli okope brez boja in da v njih niso našli nobenega Rusa. Umaknili da so se sami od sebe čez reko.
Da, umaknili so se, pod plaščem noči, ne samo iz . naših okopov, temveč tudi z desnega brega reke. Ko so naši izvidniki to ugotovili, so pionirji nemudoma začeli graditi močan pontonski most čez reko. Po njem smo čez dva dni prekoračili San in se pognali za umikajočimi se Rusi. Začela se je nova, poletna ofenziva avstro-ogrskih in nemških čet. Naš polk je operiral proti Lub-linu, rajhovci pa proti Varšavi. Med to ofenzivo sem bil blizu Lub-lina ujet.
Vesel in zadovoljen, da sem rešen fronte, je dahnilo vame skrito upanje: morda se pa v Rusiji kdaj srečam z lepo vdovo Vando Koha-novsko . . . Predrzna misel! Kakor da bi bila Rusija Sorsko polje, ki ga križem kražem prehodiš v nekaj urah.
V Lublinu je bilo tedaj, ko so nas prignali tjakaj, že veliko ujetnikov, od različnih polkov in raznih narodov. Razmeroma največ je bilo Čehov. Naključje je hotelo, da so me Rusi koj prvi dan potisnili k skupni skledi — miška so ji rekli — iz katere je zajemalo sup in kašo devet Čehov. Tako sem prišel prvič v češko družbo. Spoprijaznil sem se z mladimi, zabavnimi fanti, in odslej dalje romal po Rusiji s češkimi kljukci.
Iz Lublina do Kijeva nas je vodila pot po prašnih cestah med žitnimi polji Vole. Srečevali smo ruske vojake, ki so odhajali na fronto. Čudili smo se: brez pušk! Na fronti da jih dobe, so povedali. Njih prvo vprašanje je večinoma bilo: »Pan, zegarek jest?« — Zega-rek je poljska beseda in pomeni uro. Neki Nemec, misleč, da hoče vojak cigareto, mu je le-to ponudil. Rus se je nasmehnil, zamahnil z rokami, rekel »njet, njet!«, potem pa položil dlan na uho in nazorno pojasnil: »Tik, tak- tik, tak!« — Da so ruskim vojakom ure na moč rojile po glavi, priča tudi tale pripetljaj, ki se mi je primeril tiste dni. Neka kozaška enota je počivala ob poti, ko smo šli skozi vas. Konje so imeli privezane oh drevesa, vojaki pa so stali in nas opazovali. Neki dolgin z ogromno črno kučmo na glavi je v dveh, treh skokih bliskoma planil proti meni, zgrabil za vrvico, na kateri je bila privezana signalna piščalka v prsnem žepu, in šiloma potegnil, da se je gumhnica pri bluzi pretrgala. I/ žepa pa ni potegnil ure, temveč piščalko. Ko jo je zagledal na svoji dlani, je zaklel,  piščalko  pa   jezno  zagnal V
KRANJ
PUSTNE MASKE IN PUSTNA OBLAČILA
ZA VAŠE MALČKE
ySEH VRST IN VELIKOSTI
v Blagovnici Kokra — na oddelku za kozmetiko, Kranj v Veleblagovnici Globus — na oddelku papir, Kranj
cestni jarek. Njegovi tovariši so se
mu prav od srca zasmejali. Ura mi je mirno in varno tiktakala v posebnem hlačnem Žepku, pokritem /. bluzo, o katerem se kozaku najbrž še sanjalo ni. — Tole nevšečnost /. uro moram omeniti, ker sem imel pozneje še eno, a hujšo, v Samari.
V Kijev smo priromali o sv. Petru. Menda so tudi Kijevčani imeli nekak praznik, da je bilo toliko ljudi vsepovsod in' so zvonovi peli po cerkvah. Ali pa 80 nas prišli gledat, zakaj sumljivo dolgo so nas stražarji vlačili po ulicah, kot bi nas hoteli razkazovati in dokazovati, kako ruska vojska zmaguje. Če bo šlo tako naprej, bo Avstriji kmalu vojakov zmanjkalo, in vojne bo konec.
Slavna kijevska trdnjava gori na hribčku nas je sprejela. Pa ne posebno ljubeznivo. Pri vhodu vanjo nas je kontrolna komisija, ali kaj je že bila, močno olajšala. Pobrala nam je vse razen obleke in perila. Toda, če je imel kdo npr. dva para čevljev, enega na nogah, drugega v nahrbtniku, so mu drugega, gotovo vzeli. Posebno všeč so bili Rusom naši koci, ponjave, šotorke, odeje. Nekr Čeh se je razhudil in glasno protestiral proti takemu plenjenju jetnikov, da ni dovoljeno, ker je proti določbam mednarodne kon-verrcije v Haagu. Samo orožje in municijo da smejo vzeti, drugega pa ne, je zabrusil oficirju v brk. Oficir pa se ni dal motiti. Ravnajoč se po tipično ruskem »ničevd«, je mirno dejal: »Bog visoko, Haag da-Ijoko!« — Pomolčal je malo, pogledal predrzneža in zagrozil: »Ti pa, če boš še kaj gobcal, se znajdeš v trdnjavskem arestu.«
Ker so tudi po žepih stikali in jemali nože, sem se zbal za vojaško izkaznico ubitega Kohanovskega. Čisto lahko mi jo vzamejo in še sitnosti utegnem imeti z njo, sem pomislil, jo strgal in koščke pometal stran. Za poročni prstan in Vandi-no sliko se nisem bal. Takih stvari niso jemali.
Kijevska trdnjava in taborišča v bližini so bila tedaj kakor zbiralnik žive vode. Ko se je je do vrha nabralo, so jo začeli odvajati v razne kraje ogromne Rusije. Po enem tednu našega bivanja se je to zgodilo. Usoda je menda hotela, da so me vpisali v transport, ki je bil določen za odhod vTurkestan!
Ta ruska posest v Aziji je bila zame tedaj malone španska vas. Sibirija, da, to je druga reč. Ta je vsemu svetu znana kakor slavna ruska vodka. Vedeli smo, da vlada v njej pozimi strahovit mraz, do 50 stopinj in čez pritisne, nismo pa vedeli, da se v Turkestanu poleti vročina dvigne do 50 stopinj v senci. Hud mraz in huda vročina, mislim, sta take klime nevajenemu človeku enako zoprna in neznosna, medtem ko se vajeni zanjo še zmeni ne. Si-birijan npr. bo pri 20 stopinjah mraza čiknil in rekel: toplo je, Tur-kestanec pa bo pri enaki stopinji vročine dejal, da je hladno. — Tako vsaj so nam povedali ruski vojaki v kijevski trdnjavi, ko smo se o tem menili. — Bodi res ali ne, kljub temu smo se bolj ogrevali za srednjeaz.ijsko vročino kot za sibirski mraz. Zase pa lahko rečeni še več: Turkestan mi je prišel ravno prav. kar razveselil sem se, ko sem /vedel, da me pošiljajo tjakaj. Zakaj?
Poročni prstan ubitega Kohanovskega in slika njegove žene Vande povesta vse. Rekel sem že, da sem tisto jutro, ko so me Rusi ujeli, pomislil: Morda se pa v Rusiji kje srečava z lepo vdovo Vando Kohanovsko. Pa sem se takoj zavrnil, da je to predrzna misel, ker Rusija ni Sorsko polje. Ne vem. ko-
likokrat res je, da ni, ampak ta ogromna Rusija se je tedaj v kijevski trdnjavi v mojih mislih nenadoma zmanjšala /a devet desetin. Približno, moram dodati.
Kako pa to? Tako, vem presodil,' ko sem poklical na pomoč svoje zemljepisno-zgodovinsko znanje o zemeljskih celinah. To mi je povedalo, da vsa ruska posest v Aziji znaša nad 15 milijonov kvadratnih kilometrov, evropska pa nekako polovico Evrope — Če torej odštejeni Sibirijo, ki je 5 do H-krat večja kot Turkestan. če odštejem še evropsko Rusijo, mi ostane samo še dobra desetina ozemlja, v katerem bi se utegnil srečati z vdovo Vando Kohanovsko. Zatorej je moje upanje, da do tega srečanja pride, devetkrat večje, kot je bilo prvega dne mojega ujet ništva.
O tem sem razmišljal in premišljal tiste dni, ko smo v kijevski trdnjavi čakali na odhod v Turkestan. Saj drugega dela nisem imel. Prehitro sem to rekel. Po pravici povedano, sem opravil tedaj tudi z bolj stvarnimi dejstvi, kot je bila pravkar opisana moja umišljena spregatev. Pozanimal sem se namreč pri ruskih vojakih, naših stražarjih, kaj pomenijo pravzaprav tiste neznanke v vojaški izkaznici ubitega Kohanovskega. In zvedel sem, da je »ml. unof« vojaški čin — mlajši untroficir — po naše korpo-ral — »Turpolk« je pa turkestanski polk. Glede Taškenta so mi povedali, da je to glavno mesto Turke-stana in da ima blizu pol milijona prebivalstva. Domačinov in Rusov, ki so se v pol stoletja dolgi dobi, odkar spada pod carsko oblast, tamkaj naselili.
Oborožen s takšnim znanjem sem krenil s transportom 500 mož na dolgo dolgo pot po nepreglednih ruskih planjavah in azijskih stepah. Blizu tri tisoč kilometrov da je do Taškenta, kamor smo bili namenjeni. , Pot nas je vodila najprej do Harkova, drugega velikega ukrajinskega mesta. Tam smo zapustili vlak in se preselili v neko kasarno sredi mesta. Štiri dni smo na lesenih pogradih v dva »štuka« pitali lačne stenice. Najbolj občutljivi in nepotrpežljivi njihovi gostitelji so . se ponoči raje preselili na umazana betonska tla, si položili plašče podse, za zglavje pa porabili nahrbtnike ter tako prespali tiste štiri har-kovske noči. Medtem se je nabralo iz raznih koncev toliko ujetnikov, da nas.je bilo za velik transport — tisoč mož.
Po izdatnem kosilu smo peti dan' odrinili na kolodvor, kjer nas je že čakala dolga vrsta živinskih vagonov. Na vsakem je bilo zapisano: »6 konj — 40 čelovek«. Zasedli smo jih, eni na spodnjih, drugi na zgornjih pogradih. Po dva vojaka — stražarja z vintovkama — sta nas pomagala naphati po 40 čelovek v tesni kvartir.
Do Samare smo se vozili šest oni. Veliko smo stali in čakali, da so druge vlake odpravili pred našim s postaj. Saj nam se ni nikamor mudilo. Varonež, Tambov, Penza so bili večji kraji pred Samar o, Varonež se mi je dobro vtisnil v spo-, min, ker smo se tam srečali z ruskimi kaznjenci v verigah. Ko srno mi opravili s kosilom v veliki obed-niči poleg kolodvora, so priropo-tali kaznjenci z verigami na nogah. Nerodno in počasi so se premikali, povezani med seboj. Ob pogledu nanje sem se /grozil. Kaj takega še nisem videl. Niti predstavljati si nisem mogel, da ljudi vodijo okrog, uklenjene kot zverine.
Franc Valjavec
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZE »Sloga« Kranj
vabi kmečke žene na predavanje
O HIGIENSKEM PRIDOBIVANJU MLEKA
Predavanje bo:
v zadružnem domu ŽABNICA v ponedeljek, 14. februarja 1977 ob 14.30
v zadružnem domu VISOKO v sredo, 16. februarja 1977 ob 14.30
v prostorih uprave TZE Sloga v Stražišču, Gasilska ul. 5
v sredo, 23. februarja 1977 ob 14.30. XJ   , , • ,
' vabljene!
ADERGAŠKO NEDELJSKO POPOLDNE
OO ZSMS Velesovo pri Cerkljah, ki je bila ustanovljena lanskega novembra, je že začela aktivno delati. V nedeljo, 13. februarja, bodo mladi v dvorani KUD Adergas pripravili zanimivo zabavno-glasbeno-humoristično prireditev z naslovom »Adergaško nedeljsko popoldne«.
Prireditev je namenjena tako mladim kakor tudi starejšim poslušalcem. Za glasbene točke bo poskrbela vokalnoinstru-mentalna skupina Eros, ki deluje v okviru mladinske organizacije Velesovo. Pela bosta tudi zmagovalca Glasu jeseni 76: Vida Sitar in Frenk Cebulj ter duet iz Adergasa. Program bo prevzel napovedovalec Miro Erzin, nastopila pa bosta tudi humorist Suzy, ki bo bral humoreske Pavleta Plevelja in Štefana Kemiea, ter humorist Cipsi. Za obiskovalce v dvorani bodo mladi pripravili tudi šaljivo tekmovanje, nekaj besed o glasbi pa ho povedal komponist Kazimir Mohar. K. Kr/in
OBČNI ZBOR PD TRŽIČ
TRŽIČ - Jutri ob 19. uri bodo imeli člani planinskega društva Tržič redni letni občni zbor, na katerega vabijo vse člane in ljubitelje planin. Občni zbor bo v prostorih TVD Partizana Tržič. Po končanem občnem zboru bo planinske zabava s plesom. J. Kikel
OBČNI ZBOR TD CERKLJE
Turistično društvo Cerklje vabi vse člane, prijatelje cvetja in gospodinje na redni letni občni zbor, ki bo v torek, 15. februarja, ob 19. uri v osnovni soli Davorina Jenka v Cerkljah. Na zboru bo prikazan tudi film o 10. jubilejni razstavi cvetja in lovstva. J Kuhar
TRŽIČANI VjPOLJANSKI DOLINI
POLJANE, ŽIRI - V nedeljo, 6. februarja, so v Poljanah in Zireh gostovali z večerom petja, glasbe in plesov člani folklorne skupine »Ka avanke« iz Tržiča. Pevci, plesalci in godci so se zares izkazali, žal pa je treba povedati, da je bil obisk na prireditvah zares slab. Nihče ne ve zakaj? Kajti tržiške »Karavanke« so zares kvalitetna skupina, ki zna vedno navduftiti. "JU
MLADI BODO GRADILI IGRIŠČE
KRANJ — Na nedavni 1. redni seji predsedstva OO ZSMS Planika so obravnavali program dela in finančni predračun organizacije za letos. Ob tem so se pogovarjali tudi o predlogu, da bi mladina zgradila manjše športno igrišče v bližini tovarne. Za pripravo te delovne akcije so že imenovali posebno komisijo. Na seji so tudi zadolžili kadrovsko komisijo, da pregleda, če so vsi mladi delavci Planike vključeni v ZSMS in tiste, ki se niso, predlaga za sprejem. Dogovorili so se tudi za organizacijo mladinskega izleta oziroma Športnega dneva v enem od naSih smučarskih centrov. L. B.
DVE DRAMSKI PREDSTAVI
SV. DUH - Člani kulturno umetniškega drufttva Sv. Duh so se, kot smo že poročali, izredno uspeSno predstavili prejšnjo nedeljo na odrskih deskah v domačem kulturnem domu z delom nemSkega dramatika Kurta Kreza »Avtomobilist«. Delo je za danaAnji čas priredil in ga »postavil« v sedanje razmere mladi domači režiser Janez Tavčar. Treba je reči, da zelo uspešno.
Prav zato je predstava še posebno navdušila gledalce, ki so doslej že trikrat do zadnjega kotička napolnili dvorano pri Sv. Duhu. Zato so se prizadevni člani kulturno umetniškega društva iz tega kraja odločili, da se bodo gledalcem predstavili »doma« Se četrtič. Predstava bo pri Sv. Duhu jutri ob 19.30 Že v nedeljo pa se bodo gledaliSčniki iz Sv. Duha podali že tudi na prvo gostovanje. Pojutrišnjem se bodo namreč predstavili ljubiteljem gledališke umetnosti v Gorenji vasi v Poljanski dolini. Predstava bo ob 16. uri. Kasneje pa imajo člani igralske skupine, ki vsako leto uprizorijo vsaj eno ali pa tudi več dramskih del, v načrtu še več gostovanj po številnih krajih škofjeloške občine in tudi izven nje.
Za zadnje zimske sobote in nedelje ter za prve spomladanske mesece pa pripravljajo gledališke predstave Se nekatere amaterske gledališke skupine po različnih krajih v škofjeloški občini. Med prvimi se bodo predstavili člani KIT) »Zala« iz l.učin, člani društva, ki delajo v izredno težavnih razmerah, vendar Se yseeno vsako leto pripravijo vsaj po eno predstavo.
v -jg
AKCIJE MLADIH V KS PLANINA POD GOLICO
Konec januarja so člani osnovne organizacije ZSMS v Planini pod Golico ocenili dejavnost zadnjih mesecev. Iz poročila predsednika Joža Remarja je bilo razvidno, da se je aktivnost mladih v tej krajevni skupnosti povečala v lanskem oktobru, ko so bili izvoljeni novi člani vodstva OO ZSMS. Mladi so ob koncu leta organizirali več uspelih proslav; ob dnevu mrtvih, dnevu, republike, 22. decembru in ob novem letu. Posebno velja opozoriti na dobre stike z graničarji na karavli Franceta Prešerna. Tudi s krajevno skupnostjo so začeli bolje sodelovati, prav sedaj bodo s svetom KS uredili financiranje OO ZSMS.
Na zadnjem sestanku je sodeloval tudi predsednik OK ZSMS Jesenice Franjo Kragolnik, ki je zbrane mladince seznanil s prihodnjimi akcijami in nalogami zveze socialistične mladine, s poudarkom na mladinskih delovnih akcijah. Opozoril je tudi na aktivno vključitev članov ZSMS na volitve novih organov KS in SIS v letu 1978. Na sestanku so se mladinci dogovorili, da bodo 18. februarja pripravili kulturno-zabavni večer za vse krajane Planine pod Golico. Tudi nedavno ustanovljen dramski krožek je začel delati in bo do konca gledališke sezone uprizoril dramsko delo. Poleg navedenega pa v prihodnjih mesecih člani ZSMS ne bodo zanemarjali tudi idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja. Udeleževali se bodo različnih izobraževalnih oblik v okviru občinske konference ZSMS. Med pomembnejšimi akcijami pa omenimo še ureditev športnega igrišča, pomoč pri gradnji gasilskega doma in prireditve v mesecu mladosti. J. R.
PRIPRAVE NA DELOVNE AKCIJE
Klub brigadirjev, ki deluje pri občinski konferenci ZSMS, se stalno srečuje s pomanjkanjem kadrov za vodenje kluba. Teža vseh nalog navadno sloni na ramenih aktivnih posameznikov, ki niso kos vsemu delu. Člani kluba so menili, da bodo to pomanjkljivost odpravili edinole z zamenjavo nedelavnih članov. Sedaj bo klub brigadirjev začel s pripravami na letošnje mladinske delovne akcije. Zato bodo člani obiskali več OO ZSMS in mlade seznanili z brigadirskim življenjem. Ob dnevu brigadirjev bodo v klubskem prostoru pripravili razstavo, v programu pa imajo predvidenega tudi več sodelovanja z brigadirji-veterani. J. R.
Društvo je zaživelo
Žiri — Turistično društvo i/ Zirov je v lanskem letu doseglo nesluten napredek. Še pred petimi, štirimi ali celo trend leti o njem skorajda ni bilo mogoče govoriti. Kajti društvo je domala zamrlo, pravega dela v njem ni bilo.
Pred nekako dvema letoma pa se je v Zireh na področju turizma vendar marsikaj spremenilo na bolje. In danes so uspehi že zares opazni. To dokazujejo tudi rezultati
pri lanskoletnem ocenjevanju dela turističnih društev s področja Slovenije. Zirovci so bili tretji. Pred njimi so bili le še turistična društva iz Brežic in Cerkelj na Gorenjskem. In treba je reči, da so Ziri danes res lepo urejen kraj.
»Ziri so tretji najbolj prizadeven turistični kraj v Sloveniji,« piše v obrazložitvi za podelitev nagrad v letošnjem letu, »kajti Ziri so .biser med biseri'. Kraj z nekaj več kot 4000 prebivalci, med njimi je naj-
Odbor za medsebojna razmerja
Tovarne klobukov
Škofja Loka p. o.
objavlja prosto delovno mesto:
strugar
Pogoji:
— K V strugar, 3 mesece delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe ali se /.glasijo v Organizacijsko kadrovskem sektorju delovne organizacije. Škofja Loka, K idričeva f>7.
Rok prijave je 15 dni po objavi.
GASILSKI AVTO GASI - ŽEJO - Izvirne poteze seje domislil Jože Kotnik, lastnik Taverne Pino iz Kranjske gore. Od gasilcev je odkupil dotrajani '-gasilski avtomobil in ga, preurejenega v prodajalno pijač in jedač, postavil v podnožje kranjskogorskih smučišč, (jk) — Foto: F. Perdan
manj polovica zaposlenih v domačih delovnih organizacijah, nekaj pa tudi v Skofji Loki, je izredno lepo urejen. Čudovito je okolje pri večini individualnih hiš, le-te so zlasti brez .zloveščih' ograj, vzorno so urejena okolja žirovskih tovarn, lepo pa so vzdrževana tudi področja v bližnji okolici spomenikov padlim borcem NOB ter čudoviti parki ob žirovski šoli Padlih prvoborcev.«
Prizadevno turistično društvo je v komaj dveh letih »razgibalo« prebivalce. Vsi Zirovci se prizadevno trudijo in kar tekmujejo med sabo, kdo bo »boljši«. Odločitev pri podeljevanju nagrad »najboljšemu« je tako zares težka.
V Zireh so v lanskem letu spričo prizadevnosti turističnega društva gostili več večjih skupin. Zanje so pripravili prisrčne sprejeme, oglede Žirovskih tovarn, domačega muzeja ter več piknikov in zabavnih srečanj. In treba je reči, da so bili gostje vedno zadovoljni.
Še posebno zanimive za obiskovalce Zirov pa so Goropeke. Zlasti v zimskem času. Tu so odlična smučišča, pa tudi v domu je vsakdo odlično postrežem
Zirovci so v zadnjem času poskrbeli tudi za večje število turističnih sob. Še več pa jih bo v prihodnje. Resda v Zireh ob nekaterih dnevih ni najbolje poskrbljeno za prehrano, saj so gostilne, ki jih je zares za tak kraj malo, včasih zaprte, predvsem poleti zaradi dopustov, a pošten prigrizek se vseeno najde. Morda na Goropekah, ki je vsega dva kilometra oddaljen od središča Zirov ali pa na kmetijah, ki se ukvarjajo v zadnjem času že s kmečkim turizmom — na Breznici ali drugod.
Skratka pa: Zirovci bodo vsekakor vsakogar prijazno sprejeli. Turistično društvo v kraju pa bo poskrbelo, da bodo obiskovalci Zirov v prihodnje še bolj zadovoljni.   »J, Govekar
Predavanja Staneta Tavčarja
Svetovni popotnik in predavatelj Stane Tavčar iz. Kranja, ki slavi 20. obletnico potopisnih, turističnih in planinskih predavanj, pripravlja za. danes popoldne ob 18. uri v dvorani kina Center v Kranju jubilejno predavanje »Lepote slovenske zemlje«. Stane Tavčar se bo z istim predavanjem, ki je popestreno z. izvirno slovensko glasbo ob 435 slikah, predstavil v nedeljo, 13. februarja, popoldne ob 16. in 18. uri tudi v dvorani kulturnega doma v Preddvoru. Stane Tavčar je Pred-dvorčanom pokazal že vsa dosedanja predavanja. Razen tega je tudi častni član Turističnega društva Preddvor. -jk
Hotelsko turistično podjetje Bled z n. sol. o.
Komisija za odprodajo osnov, sredstev TOZD HOTEL KRIM BLED b. o.
na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD razpisuje
LICITACIJO osnovnega sredstva
knjigovodski stroj OPTIMATIC 9000
Izklicna cena je 30.000 din.
Licitacija bo dne 17. 2. 1977 v skupnih službah Hotelsko turističnega podjetja Bled, Cesta svobode 29, in sicer od 9. do 10. ure.
Ogled stroja je mogoč v skupnih službah Hotelsko turističnega podjetja Bled, Cesta svobode 29 (vila Beli dvor) eno uro pred licitacijo.
Udeleženci licitacije morajo pred začetkom položiti kavcijo, ki znaša 10 odstotkov od izklicne cene.
PETROL LJUBLJANA
TOZD Gostinstvo Čatež
objavlja za poslovno enoto
RESTAVRACIJA TRŽlC
naslednja prosta delovna mesta:
— upravnik poslovne enote
Pogoj: srednja strokovna izobrazba gostinske ali ekonomske smeri s 5 let delovnih izkušenj, pasivno znanje dveh tujih jezikov
— vodja pisarne
Pogoj: srednja strokovna izobrazba ekonomske ali administrativne smeri in tri leta delovnih izkušenj
— likvidator — kontist
Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj
— gospodar hiše — šofer
Pogoj: KV elektrikar z izpitom za kurjača tlačnih kotlov in vozniškim dovoljenjem B kategorije
— snažilka
Pogoj: NKV delavka
— natakar (več delovnih mest)
Pogoj: KV natakar s pasivnim znanjem dveh tujih jezikov
— točaj (več delovnih mest)
Pogoj: KV natakar s pasivnim znanjem enega tujega jezika
— kuhar (več delovnih mest) Pogoj: KV kuhar
— slaščičar
Pogoj: K V slaščičar in tri leta delovnih izkušenj
— kuhinjska delavka (več delovnih mest) Pogoj: NKV delavka
Delavci združujejo svoje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poseben pogoj je uspešno opravljeno poskusno delo.
OD po določilih samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
PE s stanovanji ne razpolaga.
Vloge z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo od kandidatov v 10 dneh od dneva objave. Ponudbe pošljite na naslov Petrol, Ljubljana — kadrovsko-socialna služba, Ljubljana, Dvoržakova ulica 3/1 (telefon 327-061).
GIP GRADIŠ LJUBLJANA
TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka
objavlja prosta delovna mesta:
1. vzgojitelj učencev
Pogoj: dokončana srednja šola pedagoške izobrazbe /. 2 leti ustrezne prakse
2. vzdrževalec strojev
Pogoj: dokončana poklicna šola kovinske stroke z 2 leti ustrezne prakse
3. snažilka
Pogoj: dokončana osnovna šola
Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Interesenti naj se osebno zglase v kadrovskem oddelku Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56.
lh februarja 1977
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Prodam PRIKOLICO za traktor 2 toni in ELEKTRIČNI HLADILNIK ZA MLEKO (401 vrč). Polajnar Ivan, Zalog 4, Golnik
Prodam semenski KROMPIR igor in desire, krmilni KROMPIR ter nove traktorske brane. Voklo 44
Prodam   italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Mausser, Kidričeva 31, • Kranj 827 Prodam ŠIVALNI  STROJ Jadranka z električnim motorjem, brez omarice, skoraj nov. Makuc Nuša, Gosposvetska 15, Kranj 828 Prodam GARDEROBNO OMARO. Kozoderovič Ani, Dražgoška 5, srednji vhod za Zavarovalnico »Sava«, Kranj 829 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo in KONJA. Mrak Viktor, Lesce, Železniška 3, tel. 70-131 830 Prodam malo rabljeno kompletno SOBNO OPRAVO za polovično ceno. Skokova 9, Kranj 831 Prodam uležan GNOJ. Kožar, Zg. Senica 26 a, Medvode 873 Prodam mesnato SVINJO, 200 kg za zakol ali nadaljnje pitanje. Cena 25Xj0 din za kg. Stanonik Jurij, Log 9, Škofja Loka 832
■1
Graditelji!
Po ugodnih cenah vam nudimo hrastov lamelni parket in cement
KZK KRANJ
TOZD KOMERCIALNI
SERVIS
SKLADIŠČE
GRADBENEGA
MATERIALA HRASTJE
TELEFON 21-611
Ugodno prodam dobro ohranjen črno-bel TELEVIZOR. Partizanska 9, Škofja Loka, telefon 064-60-442
833
Poceni prodam cementno STRESNO OPEKO špičak. Sink, Češnje-vek 3, Cerklje 834
Prodam KRAVO po četrtem teletu. Pšenična polica 7, Cerklje 835 _ Prodam dobro domače SADNO ŽGANJE. Sp. Brnik 65. Cerklie 836 . Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA. Zalog 30, Cerklje 837
Prodam PRAŠIČKE, sedem tednov stare. Zalog 43, Cerklje 838
Prodam po ugodni ceni BETONSKO ŽELEZO 8 in 10 mm. Preles-nik, Reteče 49, Škofja Loka, telefon 064-60-309 839
Prodam ŠTEDILNIK kuppers-busch. N ova vas 8, Radovljica 840
Prodam dve KRAVI, 9 mesecev breji. Piber Janko, Sp. Gorje 38 841
Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Prebačevo 30 842
Prodam otroško POSTELJICO z jogijem, cena 800 din, ZIBELKO 600 din, TV rabljen 800 din, TRICI-KELJ nov 2000 din. Jelenčeva 23, Primskovo, Kranj 843
Prodam 1000 kg KROMPIRJA cvetnika. Nomenj 42, Boh. Bistrica
844
SLIKE originalne reprodukcijske gobelinske, stalno na zalogi po zmerni ceni. Smledniška 35, Kranj
845
Prodam semenski KROMPIR ves-na. Šenčur, Pipanova 38 846
Prodam mlado KRAVO s teletom. Trboje 76 847
Prodam KRAVO po izbiri. Lahov-če 37, Cerklje 848
Prodam dva BIKCA 300 do 400 kg in TELICO brejo 7 mesecev. Zapoge 15, Vodice 849
Prodam 300 kv. m fasadnega ODRA, MEŠALEC 100-litrski, kon-zolno DVIGALO in razno zidarsko orodje, zaradi bolezni. Sekne, H rastje 137, Kranj 850
Prodam mesnatega PRAŠIČA, težkega od 150 do 160 kg in SLA-MOREZNICO s puhalnikom znamke Mengel. Pire, Voglje 106 851
Prodam težko SVINJO, čez 200 kg m KRAVO s teletom. Šenčur, Pipanova 40 852 Prodam levi vzidljivi ŠTEDILNIK, VRATCA za krušno peč -rostfrei, breje OVCE, 4 PUJSKE, pomivalno korito. Hraše 5, Smlednik
853
Prodam elektronske ORGLE TIGER 5 oktav in BOBNE. Albinini Miro, Sp. Dobrava 4, Kroma, telefon 70-131 854 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV za zakol. Sr. Bitnje 6, Zabnica 855 Prodam otroški kombinirani VO
hrastovo, balkonska VRATA z oknom. Telefon 75-976 859 Prodam delovnega VOLA, 500 kg težkega. Leše 31, Tržič 860 Starejši TELEVIZOR prodam s stabilizatorjem in kanalnikom. La-nišek, Trstenik 37, Gorice, Golnik
861
Prodam PRAŠIČA, 140 kg težkega. H rastje 51 862 Prodam semenski KROMPIR cvetnik, igor, desire in PRAŠIČA za zakol. Kranj, Čirče 24 863 Prodam dva PRAŠIČA za zakol, 170 kg težka. Sr. Bitnje 19, Zabnica
864
Prodam   motorno  ŽAGO, malo rabljeno ali novo STIH L 0,41. Stra-hinj 69, Naklo 865 Prodam PRAŠIČE od 25 do 30 kg težke in BIKA za dopitanje. Stra-hinj 7, Naklo 866 Prodam italijanski globok otroški VOZIČEK. Tel. 26-678 867 Prodam PRAŠIČA za zakol. Visoko 14 868 Prodam KAVČ in tri FOTELJE. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Po-povič, 31. divizije 50, K ranj 869 Prodam KRAVO, dobro mlekarico ali menjam za goved za zakol. Lom 21, Tržič ♦ 870
Ugodno prodam popolnoma nov električni kombinirani ŠTEDILNIK 4 plošče plinske, 2 električne z električno pečico. Naslov v oglasnem oddelku. 871 Prodam KRAVO bohinjko s tretjim teletom ter mladega plemenskega VOLA in KRAVO za v skrinjo, ki ima še 6 1 mleka. Prodam tudi ZELJE v glavah in dobro ohranjeno TELEVIZIJO. Višelnica 15 nad Zg. Gorjami 872 Prodam   pevsko   ozvočenje DI-NACORD 110 W komplet (ojačevalec echo, 4 zvočne skrinje). Cena po dogovoru. Ogled nedelja dopoldan. Smole Rudi, Vaše 16 c, Medvode 952 Prodam  prosto stoječi KAMIN (peč), možno je postaviti tudi kmečko peč. Informacije na tel. 24-412
953
PEČ  STADLER  35.000 cal. z bojlerjem, ugodno prodam. Kavčič, Kamna gorica 18 954 Poceni prodam elemente kuhinje, Gorenje. Sr. Bitnje 61 . 955
Prodam KROMPIR cvetnik semenski in jedilni. Škofjeloška 25, Kranj 956 Zaradi selitve poceni prodam malo rabljeno tridelno visoko OMARO in globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Naslov v oglasnem oddelku. 957 Prodam rabljeno sobno OPRAVO. Kranj, Krožna ul. 6 958 Prodam plemenske ZAJKLJE. C. K okrškega odr. 32, K ranj 959 Prodam PEČ za centralno kurjavo, 30.000 cal. z dodatnim bojlerjem. Posavec 19 a, Podnart 960 OPEKO  POROLIT  12 prodam. Telefon 47-094, Naklo 36 961
ali z rezkalnikom (frezar). Telefon 061-841-048 903 Kupim lipove PLOHE - suhe, 5, 6,10 cm. Ponudbe pod »Plohi« 904
vozila
Prodam   ZASTAVO   750, letnik 1971. Sire, C. na Klanec 8 b, Kranj
962
Prodam   ZASTAVO   750, letnik 1969 za 650 din. Ogled vsak dan popoldne. Roblek Andrej, Ravne 1, Tržič 963 Poceni prodam MENJALNIK ter ostale dele za zastavo 750. Kavčič, G rahovše 7, Tržič 964 Prodam R 4 cel ali po delih. Uart-ner, Alpska 3, Bled 874 Poceni prodam dele za SPAČKA z dvema motorjema. Pernuš, Zgoša 56, Begunje na Gor. 875 Prodam   dobro   ohranjen avto FIAT PZ 125 - letnik 1974. Godešič 70, Škofja Loka 876 Prodam FIAT 850, letnik 1969, možno tudi po delih. Ogled vsak dan. Ravnikar, Mlaka 27, Komenda 877 Prodam   ZASTAVO   750, letnik 1970,  dobro  ohranjen   z dodatno opremo,   na   naslov  Stroj Zvone, Nova vas 22, Radovljica 878 Prodam AMI 8 BREAK, letnik 1971 v voznem stanju za 10.000 din. Jereb, Podjelovo brdo 19, Sovodenj.
879
Kupim karamboliran avto AMI 8 od letnika 1971 dalje ali samo dele: šasijo, glavno gred. Subic Alojz, Bre-bV>vnica 9, Gorenja vas 880 Prodam PRIKOLICO z zavorami do 400 kg za osebni avto, krožno ŽAGO (leseno ogrodje) s priključki za brušenje, vrtanje, rezanje drv; AGREGAT tip A-7 s priborom za skoblanje, vrtanje, žaganje, brušenje, mletje žita in robkanje koruze. Šubic Alojz, Brebovnica 9, Gorenja vas 881 Prodam osebni avto RENAULT 4, letnik 1968. Dijak, Hlebce pri Lescah. 882 Prodam FORD KORTINO DE-LUX, tudi na ček. Tel. 81-700 do 16. ure. 883 Prodam MOTOR LOMBARDINI tip LDA 100 za traktor pasquali, ferari, mibbi itd. Pogačnik, Zaloše 13, Podnart 884 Prodam R 10, letnik 1966, rahlo karamboliran.   Registriran   do decembra 1977. Praprotna polica 19
885
Prodam   avtomobilsko PRIKOLICO,   vprežno   KOSILNICO in OBRAČALNIK   za   seno. Kokalj Anton, Sr. Bitnje 19, Zabnica 886 Prodam   ZASTAVO   750, letnik 1971, potreben manjšega popravila in TV SPREJEMNIK RR NIŠ. Telefon 22-898 vsak dan od 15. ure dalje. 887 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967, po ugodni ceni. Pokopališka 6, Kokrica, Kranj 888 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, prevoženih 45.000 km. Kalan, Zapoge 11, Vodice 889 Prodam FIAT 124, letnik 1969. Klanec 45, Komenda 890 Kupim karambolirano ZASTAVO 750 od letnika 1970 dalje. Koželj Miro, Čirče 34 891 Prodam FIAT 124, dobro ohranjen, letnik 1970. Šenčur, Sveteljeva 20 892 Prodam   dobro   ohranjen avto NSU  1200 C, letnik 1970. Kepic, Dvorje 32, Cerklje 893 Nujno kupim rabljen KAMION, nosilnosti od 2 do 2,5 tone ali 3 tone, po možnosti znamke OM ali MERCEDES. Kržovski, Hafnerjeva pot 4 B.Stražišče, Kranj 894
STANOVANJE, staro, vseljivo v Radovljici; prodam.  Ponudbe pod »Staro« 916 Iščem ogrevano SOBO v Kranju. Ponudbe pod »1.000 mesečno« 917 Vzamem SOSTANOVALKO, Slovenko. Vprašati na tel. 24-023 918 Tričlanska družina išče kakršnokoli STANOVANJE v Kranju ali okolici. Nudimo predplačilo. V najem vzamemo tudi starejšo enodružinsko HIŠO, katero bi čez nekaj let odkupili. Ponudbe pod »Brez stanovanja« 919
posesti
GARAŽO kupim najrajši v bližini nebotičnika, v Sorlijevi ulici, ali na Planini. Plačam takoj. Ponudbe pod »Garaža«- 920 OBRTNIKI, ZDOMCI - odpro-dam uporabo starejše HIŠE, primerne za obrtno dejavnost. Ponudbe pod »Gorenjska« 921 Oddam    SKLADIŠČNI PROSTOR ali DELAVNICO 115 kv. m in 74 kv. m nastrešja z vodo in elektriko. Poizve se pri Rozman, Zg. Bitnje 134 922 Kupim manjšo HIŠO ali dosmrtno STANOVANJE v okolici Škofje Loke   ali   Kranja.   Ponudbe pod šifro »Nujno« 923 Prodam vso PREMIČNINO last Prosen Milana, Zg. Brnik 15, Cerklje Blizu Novega mesta prodam eno-nadstropno HIŠO z vrtom. Avtobusna postaja pred hišo. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku.
Preddvor ali okolica; kupim manjši OBJEKT za preureditev v vikend, lahko tudi kasneje. Naslov v oglasnem oddelku. 926 Na Jezerskem kupim OBJEKT, staro HIŠO za preureditev v vikend .ali polovico hiše, lahko tudi kasneje. Naslov v oglasnem oddelku. 927 V bližini Kranja prodam PARCELO z dokumentacijo. Ponudbe pod »Dokumentacija — gotovina« 928 GARAŽO v pritličju triplex garažne hiše v Sorlijevi ulici v Kranju prodam    najboljšemu ponudniku. Garažo tudi zamenjam za garažo na Planini. Ponudbe pod »Garaža v pritličju« 929
zaposlitve
Sprejmem vsakršno HONORARNO DELO na domu. Ponudbe pod »Pridni«
Sprejmem PISARNIŠKA ali druga dela za nadomeščanje v času dopustov, bolezni ali porodniških dopustov. Naslov v oglasnem oddelku.
Komercialni ansambel iz okolice Kranja pod nujno išče HARMONI-KAŠA in ORGANISTA z opremo. Po možnosti s prevozom. Interesenti naj se javijo takoj na naslov: Frenk Čeluf, Adergas 27,64207 Cerklje 931
Iščemo prijetno gospo za občasno VARSTVO 2-letnega fantka in delno pomoč v gospodinjstvu. Eri-Birk,St. Žagarja 2, Kranj 932
timacij. Foto Zivulovič, 1. avgusta 5, Kranj 940 ROLETE: lesene, plastične, klasične in MINI ter žaluzije, obnova starih lesenih rolet in zamenjava elementov pri roletah, naročite Špi-lerju, Gradnikova 9, 64240 Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom. Samo za plastične velja zimski popust in brezplačna dostava na dom. 941 KRANJČANI! Najnovejša metoda   čiščenja   PREPROG, TAPI-SONA. Pokličite nas na tel. 22-043, pridemo na dom. Prevzamemo tudi podjetja. 942 GRADITELJI!    Izdelujem vse vrste    kovinskih BALKONSKIH OGRAJ, STOPNIC in VRAT. Čim-žar, Orehovlje 13, K ranj 943 Slikam za nove osebne in vozniške legitimacije. Za nujne v dveh urah. Zumer Ivan, Partizanska 4, Kranj, poleg Prešernovega gaja. 944 Jamčim za uspeh pri odpravi HOLESTEROLA    in preprečevanju POAPNENJA ŽIL. Tomažič Jože, Ljubljanska 80, Celje 945 PLESNI TEČAJI ZA ZAČETNIKE    v    DELAVSKEM DOMU KRANJ vhod 6. Začetek v soboto,
12. februarja, ob 18.30 in v nedeljo,
13. februarja, ob 9. uri. Samo 7 vaj, pa boste dobri plesalci. 946
EKSPRES čiščenje itisona, tapi-soma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, telefon 22-059, popoldan. 947 BAGAT TEČAJ KROJENJA in ŠIVANJA obvešča, da začne z vpisom v nov začetni tečaj 15. februarja 1977 ob 15. uri in 16. februarja 1977 ob 7. uri. Nadaljevalni tečaj začne
14. februarja 1977, ob 15. uri in 17. februarja 1977, ob 7. uri. DELAV-SKI DOM, vhod 6, K ran j 948
čestitke
Dragima atu in mami ALOJZU in FRANCKI KADUNC iz Srednje vasi pri Šenčurju ob 30-letnici skupnega življenja čestitajo in želijo še mnogo zdravih in srečnih let v krogu svojih dragih hčerka JELKA z družino ter sinova BOJAN in IGOR.
Dne 10. t.m. je praznoval svoj 60. rojstni dan HREN VALENTIN, Poljane 40 nad Škofjo Loko. Lepo mu čestita brat Viktor iz Medvod z družino in mu želi še mnogo zdravih let, kot tudi vsej njegovi družini srečo in zdravje. 950
ženitve
UPOKOJENKA, 56 let, vdova s prihranki, mirna, urejena, želi spoznati starejšega urejenega vdovca s stanovanjem ali hišo. Možen skupen nakup. Ponudbe pod šifro »Čistoča — spoštovanje« 9o|
loterija
stanovanja
ZICEk! Cena 1000 din. Šolar Anton, Ljubno 69, Podnart 6t??a Prodam dva mesnata PRAŠIČA za zakol. Visoko 39 857 Prodam PRAŠIČA za zakol, semenski KROMPIR igor, suhe butare. Bukovica 20, Vodice nad Ljubljano 858 Ugodno prodam 47.52 kv. m jese-novega PARKETA, nov MOPED avtomatik, 3 FOTELJE, miho -
P$&u i °LM« Krmh ulic* Mole ttekl&L.V 5»«vek: GP Gorenjski LJudrtViL*^5 z<»n»*eno podjetje t«£X lPr*VlSa' .Ugljana, Kopl-uprava li.tT. SJ*»,ov uredništva tn
lalbni: JR,?,1«*-«0l-125»4 - Te-urednlk 1» HLUl*dl»ik, odgovorni •tvo ai-gllR W.Pr!iva *M41. uredni-ogla.nl £ nov*narji 21-860, malo-28-341. - N.^*r,°*nl4ki oddelek polletna 100 hi ina: let*»a 200 din, S dinarje. - n °J_?5na «■ 1 itevUko davka r°***no prometnega
a£Tajnem mnenju «1-1/72.
kupim
Kupim KOTEL za žganjekuho. Lom 21, Tržič 895
Kupim AVTOSEDEŽ za otroka. Ponudbe popoldan na telefon 40-564 Besnica 896
Kupim KRAVO za zakol. Grad 15, Cerklje 897
Kupim rabljen globok in športni OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Dolenc Francka, Hotovlje 18, Poljane nad Škofjo Loko 898
Kupim mlado težko KRAVO si-mentalko za dopitanje. Vidic Franc, Zg. Brnik 74, Cerklje 899
Kupim večjo količino LAT za kozolec. Vilfan, Dorfarje 34, Zabnica
900
Kupim suhe smrekove DESKE 25 in 40 mm. Jezerska 8, Kranj, telefon 26-466 901
Kupim navadno HARMONIKO — 3-tonsko. Naslov v oglasnem oddelku 902
Kupim mizarsko KROŽNO ZAGO z železnim podstavkom in vozičkom
Dvosobno novo komfortno STANOVANJE v Bistrici pri Tržiču zamenjam za enako v Kranju. Ponudbe pod »Tržič« 905 Zakonski par nujno išče enosobno STANOVANJE ali SOBO v Skofji Loki ali okolici. Ponudbe pod »Stanovanje« 906 Ogrevano SOBO s kopalnico, posebni vhod oddam dvema študentoma. Milene Korbarjeve 23, Kranj, za tovarno IBI 907 Inženir nujno potrebuje opremljeno SOBO v Skofji Loki do jeseni. Ponudbe na tel. 064-61-431 ali 61-220
908
Resna ženska s 5-letno punčko išče ogrevano SOBO, možnost za varstvo otroka. V poštev pridejo samo dobri, pošteni ljudje. Ponudbe pod »Nujno na Bledu« 909 Oddam  SOBO  dvema fantoma. Naslov v oglasnem oddelku. 910 GARSONJERO prodam v Radovljici. Ponudbe pod »Ugodno« 911 Mlada  samska  uslužbenka išče SOBO v Radovljici ali okolici. Ponudbe pod »Nujno« 912 SOBO v Kranju ali okolici išče mlad fant. Ponudbe pod »Plačam naprej« 913 V Kranju iščem opremljeno SOBO s souporabo sanitarij. Pomagam kakšni starejši osebi. Ponudbe pod »Čimprej« 914 Tričlanska družina vzame v najem enosobno STANOVANJE ali SOBO s kuhinjo. Telefon 25-327 915
prireditve
OO ZSMS VELESOVO priredi v nedeljo,  13.  2.   1977,  ob  15. uri ADERGAŠKO NEDELJSKO POPOLDNE s humorističnim programom in glasbo. 933 OO ZSMS BEGUNJE in skupina SELEKCIJA vas vabita vsako soboto na PLES. Za vse, ki ste mladi po srcu, vas bo od 20. do 24. ure zabavala skupina SELEKCIJA! Pridite v Begunje, ne bo vam žal! 934 GOBARSKA DRUŽINA ŠKOFJA LOKA prireja 12. 2. 1977 ob 20. uri v restavraciji PRAJERCA večer gobarskih specialitet. Igra in poje skupina AMARO. Vabljeni! 935 PARTIZAN GORENJA VAS ponovno prireja v nedeljo, 13. 2. 1977, ob 18. uri PREDPUSTNI PLES. Igra in poje skupina AMARO. Vabljeni! 936 MA MOŠNJE pri Podvinu prireja vsako soboto ob 20. uri PLES. Igra ALLERGO. 937 Ansambel  JEVŠEK   igra vsako soboto na JEZERSKEM ob 20. uri in vsako nedeljo v POLJANAH ob 18. uri. 938 MLADINSKI    AKTIV PODNART prireja vsako soboto ob 19. uri PLES. Igra ansambel ROMB.
POZOR!  V enem dnevu dobite FOTOGRAFIJE za vse vrste legi-
t* * 5
b o
070 34190 71730 17150 01000 20250 78140 070500 316200 495060
29061 10201 98121 625501
972 482 9782 7282 57322 65732 21142
3
53213 32083 354083
02544 12834 24374 02084 797094
25
»Z "8 t
* 5
L. O
100	472645
600	000675
600	26
600	
800	1456
800	63406
1000	47026
10000	702306
10000	027086
10000	710936
	212826
800	77
1000	
1000	47
10000	87
	837
	4817
60	19017
60	15867
300	67287
500	75027
8' 0	92707
800	46717
1000	496537
10	8
600	66878
800	644608
10000	79
	99
600	89
600	59
1000	09969
1000	00449
10000	469959
	622979
20	596009
•c
-o 0* «.r
00 TJ
10000 10000
20 300 800 1000 10000 10000 10000 150000
20 30 30 60 500 600 600 800 800 800 5000 10000
10 5000 10000 20 20 40 50 600 600 10000 10000 300000
Industrijski kombinat
3BT
Jlli ANIKA. Kranj
objavlja naslednje prosto delovno mesto:
delavka v okrepčevalnici
Pogoj: zahteva se kvalifikacija in 6 mesecev delovnih izkušenj kot pomočnik v kuhinji. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zahteva se trimesečno poskusno delo. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj v roku 15 dni po objavi razpisa.
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustila naša mama in stara mama
Marjana Rozman
roj. Petrič
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Beleharju in č. duhovščini iz Cerkelj za pogrebni obred.
Vsi njeni! .
Zg. Brnik, 8. februarja 1977
Vse zaradi pijače
Janez Strgar, star 28 let, iz Stare Fužine je že dve leti brez stalne zaposlitve. V tem času je v glavnem ves priložnostno zasluženi denar porabil za pijačo. Konec maja lani je skupaj z mladoletnim bratom pomagal pri gradnji neke hiše. Ze tam sta nekaj popila, s pitjem pa sta kasneje nadaljevala tudi v restavraciji Center v Ribčevem lazu. Ko so restavracijo že zaprli, sta bila brata še »žejna«. Opazila sta, da je straniščno okno le priprto: Janez Strgar je zato zlezel skozenj in prišel v točilnico, kjer je vzel devet steklenic različne pijače, jih dal v polivinilasto vrečko in to dvakrat odnesel do okna, kjer je steklenice podal bratu. Nato sta zbežala, ker ju je nekdo prestrašil. Med begom sta večino steklenic izgubila ali razbila, tako da sta do doma prinesla le dve
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
Blaž Štular
dolgoletni PTT delavec
Pogreb pokojnika bo v petek, 11.2. 1977, ob 16. uri na Jezerskem.
Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
DELAVCI IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE TOZD ZA PTT PROMET KRANJ
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi naše dobre mame, stare mame, sestre in dobrega očeta, starega očeta
in brata
Frančiške in Antona Eržena
Košmelove mame in ata iz Čirč
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki so sočustvovali z nami, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, jima darovali cvetje in vence in ju v tako velikem številu spremili na njuni zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu Planike in Iskra TOZD stikala. Iskrena hvala Kodranovim in Vidmarjevim za nesebično pomoč. Hvala tudi duhovščini za opravljena obreda, zvonarjem in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: sin Nace z družino in hčerke Angelca in Mici z družinama-in ostalo sorodstvo.
Cirče, 9. februarja 1977
ZAHVALA
V 80. letu trpljenja nas je zapustila naša draga mama in stara mama
Marija Grašič
Čančeva mama iz Strahinja
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje in so jo spremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljeni obred ter pevcem iz Nakla. Posebna zahvala Lenčkovim in Ažmanovim za požrtvovalno pomoč.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Mici z družino, hčerka Angela z družino in sin Lojze z ženo.
Strahinj, Ljubljana, California, 9. februarja 1977
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše liube žene, mame, stare mame, sestre in tete
Julke Koselj
roj. Mohorič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, nam izrazili sožalje in nam ob težkih urah stali ob strani. Prav posebno se zahvaljujemo zdravnikom, sestram in strežnemu osebju bolnice Golnik - oddelku 500 in intenzivnemu oddelku za dolgoletno prizadevanje in vso skrb pri zdravljenju. Hvala častiti duhovščini za cerkveni obred in poslovilne besede, tov. Vidicu in tov. Sitarju za poslovilne besede na domu in ob odprtem grobu, pevskemu zboru »Stane Žagar« iz Krope, za zapete žalostinke ter delovnima kolektivoma ISKRA in FILBO za podarjeno cvetje.
Se enkrat vsem najlepša hvala. ,
Žalujoči: mož Stanko, hčerke Mili, Mari, Julka in sin Stanko z družinami ter ostalo sorodstvo.
Zg. Dobrava, 3. februarja 1977
celi in ju do.jutra seveda izpraznila.
Sodišče ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo na 8 mesecev zapora, povrniti pa mora tudi škodo v višini 569 din restavraciji Center. Sodišče je upoštevalo njegovo priznanje, pripravljenost povrniti škodo, da je bil v času storjenega dejanja vinjen in pa družinske razmere. Ni pa seveda moglo mimo tega, da si Strgar ni poiskal redne zaposlitve, da denar zapravlja za pijačo, da večkrat krši javni red in mir in da je v to dejanje pritegnil še svojega mladoletnega brata. Za večjo zaporno kazen pa se sodišče ni odločilo, ker Janez Strgar doslej še ni bil kaznovan in ker storjena škoda ni velika. Ker pa je obtoženi alkoholik in je prav zaradi tega tudi storil kaznivo dejanje, se je sodišče odločilo tudi za varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma.
2IVIL.A
KRANJ
PRODAJA ODPISANIH OSNOVNIH SREDSTEV
bo 14. 2. 1977 ob 9. uri v ZADRUŽNEM DOMU V GORICAH
in 15. 2. 1977 ob 9. uri vZG. BITNJAH 1
Drevo ga je zadelo
V torek, 8. februarja, se je v gozdu v hribovitem predelu med Dvorjami in Cešnjevkom smrtno ponesrečil Franc Škrjanc (roj. 1925) s Štefanje gore. Tega dne se je, kot že nekaj dni, odpravil v gozd podirat drevje. Ker se ni vrnil, so ga domači šli iskat in ga našli mrtvega. Komisija je ugotovila, da je nanj padlo drevo.
Požar v kurilnici
V soboto, 5. februarja, okoli 17. ure zvečer je začelo goreti v kurilnici podjetja Jelovica v Skofji Loki. Kurjač je bil prekomerno napolnil kurišče parnega kotla, pustil vrata kurišča odprta in nato vse pustil brez nadzorstva. Ogenj se je iz kurišča razširil na kup lesenih odpadkov in žagovine ob kotlu, nato pa se je razširil še na električno napeljavo v kurilnici. Ogenj so, še preden je napravil večjo škodo, pogasili dežurni gasilci v podjetju. Skoda je ocenjena na približno 20.000 din.
nesreče
Avto na strehi
V ponedeljek, 7. februarja, ob 20.40 se je na regionalni cesti med Škofjo Loko in Železniki v meglenem vremenu pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Mira Jelene (roj. 1957) z Golice pri Selcah je vozila proti Skofji Loki. V bližini Bukovice je njen avtomobil nenadoma zaneslo v levo čez cesto, tako da se je avtomobil prevrnil na streho. Voznica je bila na srečo le laže poškodovana, na vozilu pa je za okoli 2000 din škode.
Padel pod avto
Na Delavski cesti v Kranju se je v ponedeljek, 7. februarja, ob 15.45 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Šmid (roj. 1952) iz Kranja je pripeljal po Sempetrski in je nameraval zaviti na prednostno Delavsko cesto, prej pa je pred znakom stop ustavil. Po prehodu za pešce pred samopostrežno trgovino je tedaj prečkal cesto Vinko Omejec (roj. 1912). Ko je že prišel do pločnika na nasprotni strani ceste, so vozila, ki so čakala pred prehodom speljala, speljal pa je tudi voznik Šmid, ki pa je bil posebno pozoren le na svojo levo stran, če ne bi morda izza stoječega avtobusa prav tedaj kdo pripeljal. Takrat pa je s pločnika Omejec vznak padel nazaj na cesto prav pred kolesa Šmi-dovega avtomobila, tako da ga je ta povozil. Huje ranjenega Omejca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Stopila pred kolo
V torek, 8. februarja, ob 19.35 se je na lokalni cesti med Orehkom in Bregom na Zasavski cesti pripetila prometna nezgoda. Stane Krmelj (roj. 1935) iz Kranja se je na kolesu peljal proti Laboram, z dvorišča Zasavske ceste 44 pa je takrat prišla Marija Bogataj (roj. 1915) iz Kranja in se ustavila na robu ceste ter počakala, da sta mimo peljala avtobus in osebni avtomobil, k* sta Krmelja prehitevala. Bogatajeva je nato stopila na cesto prav pred kolesarja, ki menda ni imel luči, tako da je trčil vanjo. Pri padcu si je Bogatajeva zlomila nogo.
Ponesrečenka v kritičnem stanju
V torek, 8. februarja, zvečer se je na regionalni cesti v Sv. Duhu pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Zmagoslav Sinko (roj. 1952) iz Škofje Loke je vozil proti Zabnici. V Sv. Duhu je v bližini hiše št. 101 s prednjim levim blatnikom zadel Ljubo Vrhovnik (roj. 1953) iz Sv. Duha. Hudo ranjeno Vrhovnikovo so v kritičnem stanju prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
ZAHVALA
Po težki in zahrbtni bolezni se ob izgubi naše drage sestre, tete
Valentine Volčič
iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč, za darovano cvetje in izraženo sožalje, vsem ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala org. ZB in tovarišicam internirankam za darovane vence, kakor tudi društvu upokojencev za ganljivo petje. Posebej se zahvaljujemo dr. Bajžlju za lajšanje bolečin in zdravljenje, dr. Majiču, dr. Vetru, zdravstvenemu osebju Onkološkega instituta v Ljubljani z dr. Maroltom. Hvala tudi g. župniku za cerkveni obred.
Vsem še enkrat hvala.
Ohranimo jo v trajnem spominu — vsi njeni!
Kranj, Ljubljana, Denver, Trbovlje, 10. februarja 1977
ZAHVALA
Po dolgem trpljenju nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, sin,
brat in stric
Vinko Poklukar
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje in z nami sočustvovali. Prav posebno zahvalo izrekamo zdravnikom dr. Rusu, blejskega zdravstvenega doma in osebju instituta za pljučne bolezni Golnik za njihov trud, dr. Cundriču za poslov'me besede, godbi na pihala Gorje in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: žena Micka, sinovi Milan, Franci in Blaž, mama in bratje z družinami.
Zg. Gorje, 7. februarja 1977
Portret tedna
Mitja Verovšek: HK
Kranjska gora baza
perspektivnih hokejistov
Hokejisti Kranjske gore so v letošnji sezoni že drugič nastopali . Prvi zvezni hokejski ligi. Mladim igralcem sicer manjka rutine in izkušenj, z borbenostjo pa znajo tudi dosti močnejšemu nasprotniku pripraviti neugodno presenečenje. O delu hokejskega kluba Kranjska gora, o uspehih in težavah igralcev ter o nadaljnjih načrtih smo se Pogovarjali s predsednikom kluba Mitjem Verovškom.
»Hokejski klub Kranjska gora je bil ustanovljen leta 1963. Vsa leta do sezone 1974/75 so igralci tekmovali v B skupini, v letošnji pa že drugič nastopajo v prvi zvezni hokejski ligi. vloga tega drugega jeseniškega hokejskega kluba je predvsem, da vzgaja mlade obetajoče hokejiste, ki se potem vključujejo v prvo moštvo HK Jesenice.«
• Kako ocenjujete dosedanje delo kluba?
»Ce gledamo dosežene rezultate, lahko trdim, da je ta klub več kot opravičil svoj obstoj. Večina danes najboljših hokejistov prvega moštva Jesenic je kariero v hokejsko areno začelo prav v HK Kranjska gora. Veliko zaslug za uspešno vzgojo mladih hokejistov ima prav gotovo nekdanji trener Dušan Brun, sedaj pa njegovo delo prav tako uspešno nadaljuje novi trener Bronislav Danda iz ĆSSR. Naj povem, da ima danes klub registriranih šestdeset hokejistov. Poleg članskega moštva ima v svojem sestavu še mladinsko in pionirsko moštvo.«
• Morda nekaj več besed o članskem moštvu?
»Člansko moštvo sestavlja dvaindvajset igralcev, katerih poprečna starost je okoli devetnajst let. Tukaj naj posebno poudarim, da mladi hokejisti igrajo tekme in redno trenirajo poleg vsakdanjega delavnika v tovarni ali v šoli. Precej jih je zaposlenih v Železarni in še nekaterih drugih kolektivih, drugi pa v glavnem hodijo v srednje šole.«
• In kako potem igralci usklajujejo delo, šolo, tekme in treninge? »Nemalokrat se tukaj srečujemo z vrsto problemov. Precej
nerodno je tudi to, da nekateri igralci delajo na več izmen, kar otežkoča normalen potek treningov. Tudi s tistimi, ki obiskujejo šolo, imamo včasih težave. Nekateri namreč nimajo najboljših ocen, kar seveda ni razveseljivo. Še vedno se moramo zavedati, da je najprej šola, šele potem hokej. Te težave pridejo do izraza predvsem takrat, ko je treba gostovati v Zagrebu ali v Beogradu.«
• Kako ste zadovoljni z letošnjo uvrstitvijo moštva HK Kranjska gora?
»Mladi igralci bodo letošnjo sezono zaključili zelo uspešno. Člansko moštvo bo zanesljivo osvojilo četrto mesto za moštvom Medveščaka. Uspehe iz preteklih let pa bodo prav gotovo ponovili tudi mladinci in pionirji. Omeniti je treba tudi to, da kar trinajst igralcev igra v mladinski državni reprezentanci.
Poleg glavnega trenerja Bronislava Danda, ki trenira člansko moštvo, imamo pri HK Kranjska gora še dva trenerja, in sicer mladinsko moštvo trenira Viki Tišler, pionirsko pa Matko Medja.«
• Kaj pa nadaljnji načrti?
»Zanesljivo bo v prihodnji sezoni prišlo v članskem moštvu do večjih kadrovskih sprememb. Namenoma v letošnji sezoni igra moštvo neokrnjeno, tako da si bodo igralci pridobili izkušnje v kolektivni igri, tako v obrambi kot v napadu. Za sezono 1977/78 je namreč predvideno, da bo kompletna trojka in morda tudi peterka okrepila člansko moštvo Jesenic, kjer bo več igralcev verjetno odšlo v JLA. Takšno kadrovanje bo v prihodnje postalo stalna oblika pomlajevanja v članskem moštvu Jesenic. Kranjska gora bo še naprej baza perspektivnih mladih hokejistov, kjer si bodo nabirali izkušnje, znanje in kondicijo.«
J. Rabič
Mladinci Gorenjske drugi
Nadaljevalo se je odprto zimsko prvenstvo Slovenije v rokometu. Na igrišču na Kodelje-vem so igrali rokometasi Preddvora. Prvo srečanje so izgubili z ekipo Prul s tremi goli razlike, z Inlesom pa so srečanje izgubili z osmimi goli razlike. V tej skupini nastopa devet ekip, razred zase pa sta drugoligaša Inles in Slovan, Preddvorčani pa si delijo šesto mesto. Največ zadetkov sta dala v teh dveh kolih Križnar in Mehle po 10, za ekipo Preddvora.
Rezultata: Preddvor : Prule 11:14 (6:10), Inles : Preddvor 27:19 (11:8).
V hali Tivoli pa se je nadaljevalo zimsko prvenstvo skupine B, kjer so Jeseničani izgubili prvo srečanje. Premagali so jih rokometasi Mokerca. Za vodečo trojko zaostajajo le za eno točko in imajo še vedno lepe možnosti za osvojitev prvega mesta. Rokometasi Ete iz Kamnika so izgubili obe srečanji, presenetili pa so mladi igralci medvoškega Donita. Prvo srečanje z ekipo Mokerca so izgubili s tesnim rezultatom, premagali pa so ekipo Dobrepolje z osmimi goli razlike. Največ zadetkov v teh dveh srečanjih so dosegli pri Donitu J. Lušin 14, pri Eti Kamnik V. Likar 14 in pri Jesenicah Prešeren 12.
Delavci PTT v veleslalomu
V nedeljo je bilo v Kamni gorici tekmovanje delavcev PTT Kranj v veleslalomu. Organizacija tekmovanja je letos pripadala TOZD TT. Pokrovitelj tekmovanja sta bila sindikat PTT Kranj in sindikat TOZD TT.
Med tekmovanjem je deževalo. Dež pa ni mogel zaustaviti navdušenih poštarjev in po-štaric. Najprej so bile na vrsti poštarice. Z izredno vožnjo je presenetila M. Ovniček (TOZD Kranj) in osvojila prvo mesto. Drugo mesto je zasedla    mlada   Radovljičanka Valandova.
Iskra premagala Planiko
Na smučiščih na Joštu je bilo srečanje članov TOZD Iskra - merilne naprave in Planika Kranj. Pomerili so se v veleslalomu, kjer so zmagali že drugič Iskraši. V posameznih skupinah so bili najboljši: ženske: Jana Žalohar, moški do 40 let: Edo Ocepek, moški nad 40 let: Andrej Jerman.
J. Kristan
r
Lokostrelski klub Exoterm
Lokostrelstvo doživlja v Sloveniji pravi Športni »bum«. Novi člani, množična tekmovanja ter rekreacija. Vsi, ki spoznajo ta beli Sport, so navdušeni. Cenena prema, nobene starostne omejitve in možnost postaviti tarčo kjerkoli, to omogoča vsem, da se sprostijo ob Športnih užitkih
sprostijo
, Tudi v kemični tovarni Exoterm so uvideli, «akšen pomen ima rekreacija za delovno storil-
nost Zaradi velikega zanimanja članov kolektiva so pri sindikalni organizaciji ustanovili sekcijo, ki bo skrbela za rekreacijo z loki, poleg tega pa je kolektiv prevzel tudi pokroviteljstvo nad lokostrelskim klubom Kranj, ki se je preimenoval v LK EXOTERM.
Pomoč je ponudila tudi krajevna skupnost Naklo, ki je dala na razpolago travnik v Zelinu, ki ga bo LK EX0TERM preuredil v strelišče.
Naši solidni
TRŽIČ - V Inzingu v Tirolah je bilo letošnje tekmovanje za Evropski pokal v sankanju. Nastopih so sankači it 7 držav, skupno 105 v enosedih m 24 posadk v dvosedih. Jugoslavijo so zastopali sankači iz Tržiča in Jesenic. Zasedli »o dokaj solidna mesta, saj so bili najboljši 8anka6 iz ZRN, .Švice in Finske še za njimi. Največ unpeha so imeli Avstrijci in Italijani.
Proga je bila dolga 1050 metrov s 160 metri višinske razlike in poprečnim padcem 15 odstotkov. Poglejmo uvrstitve Jugoslovanov:
člani: Drago Česen (Trž) 36., 40. Bahun (Tržič); 42. Lavtižar, 43. Meglic (oba Jesenice).
mladinci: 11. Kraševec (Jesenice).
dvosedi: Lavtižar - Meglic 13. mesto.
J. Kikel
ELMONT
elektromontažno podjetje Bled
Odbor za medsebojna razmerja objavlja
prosto delovno mesto
skladiščnika
^ soj za zasedbo delovnega mesta:
Poklicna šola elektro stroke
tečaj z izpitom za skladiščnike ali
ter
P°klicna trgovska šola - železnina
2*113 1
in k   • a delovnih izkušenj na vodenju skladišča z elektro *0Vlnskim materialom.
r«^J0j> **e*a niožen takoj. Stanovanja ni. OD po spo-Pismene prijave pošljite na naslov ELMONT mest  "LED. Rok prijave je do zasedbe delovnega
Tekmovanje za evropski pokal
Hot-dog jutri in v nedeljo
KRANJSKA GORA - Smučišča na Podlesku bodo jutri in v nedeljo sprejela najboljše evropske smučarje v tako imenovani hot-dog disciplini. To prvenstvo bo »Alpina — evropski pokal« in bo prva tovrstna prireditev pri nas.
Tega spektakularnoga smučanja se bo udeležilo nad 40 tekmovalcev iz Italije, Francije, Avstrije, Švice, Španije in Jugoslavije. Vsi ti bodo nastopili z najboljšimi, saj so prej imeli v vseh nastopajočih državah prehodna državna prvenstva. Torej bo v Kranjski gori res vsa »smetana« tega atraktivnega smučanja.
Tekmovanje se prične jutri ob 10. uri, ko bo na programu finalni del v prostem slogu, v nedeljo bo ob 10. uri finale v baletu, ob 13. uri pa bodo ekshi bicijski skoki.
Sistem točkovanja je skoraj enak kot pri umetnostnih drsalcih, je pa vsekakor zanimiv, obetajo pa se zagrizeni spopadi za najboljša mesta. Na račun pa bodo prišli vsekakor tudi vsi tisti, ki si bodo to tekmo hot-doga tudi ogledali, -dh
Tečaj dobro uspel
Kranj — Med zimskimi počitnicami je smučarski klub Triglav organiziral začetni in nadaljevalni smučarski tečaj za cicibane in pionirje. Tečaj se je začel 22. januarja in je z vmesnim dvodnevnim počitkom trajal do 2. februarja. V desetih dneh smučanja na Krvavcu so se mladi začetniki seznanili z osnovami smučarske tehnike. Boljši pa so v nadaljevalnem tečaju postali že pravi mladi tekmovalci, kar .so dokazali na dveh tekmah. Ena je bila sredi, druga pa na koncu tečaja.
Tečajniki in učitelji smučanja so se vsak dan vozili domov, da so tako pocenili stroške tečaja. Tako so omogočili učenje smučanja večjemu številu otrok. Udeležilo se ga je skoraj 80 cicibanov in pionirjev. To je velik napredek v primerjavi z lanskim letom, hkrati pa je dokaz za pravilno usmeritev kluba pri delu z mladino. Vendar pa pri klubu menijo, da se bodo zaradi Se večje množičnosti morali v prihodnje povezati s šolskimi športnimi društvi. Tako bodo lahko dosegli tudi boljšo kvaliteto.
Smučarski učitelji ih vaditelji so pri organizaciji tečaja pokazali veliko požrtvovalnosti. Večina od njih je namreč žrtvovala redni dopust, da se je tečaj lahko izvedel. Prav zato, ker nimajo profesionalnih trenerjev, pa se že sedaj postavlja vprašanje, če bodo tako široko zastavljen program dela z mladino, lahko tudi vnaprej uspešno izvajali. Smučarskim učiteljem, ki se sedaj ukvarjajo z naraščajem pri smučarskem klubu Triglav, namreč ob službi ostaja premalo časa, da bi se lahko v zadostni meri posvetili vzgoji in treniranju mladih smučarjev in, da bi poleg množičnosti lahko dosegali tudi kvaliteto, ki je potrebna za pripravljenost na tekmah.
Rezultati tekmovanja ob koncu tečaja: Cicibani I (letnik 1971 - 72): Janez Okom (17,0), Miran Štirn (17,6), Mateja Loparnik 18,2), Mateja Zeleznik (18,4), Rok Ponikvar
(20.2) .
Cicibani II (letnik 1969 - 70): Marko Ponikvar (1,07), Miloš Krampi (1,10), Bojan Sušnik (1,10,9), Tomaž Zupan (1,17).
Cicibani III (letnik 1967-68): Matjaž Penež (53,1), Aleš Lavrič (57,0), Primož Stan
(58.3) , Marko Štirn (59,8), Uroš Daklič (1,03). Cicibanke III (letnik 1968): Mojca Dežman
(55,3), Breda Tomažič (57,1), Lea Dežman (1,01).
Mlajši pionirji: Tomi Jerman (49,4), Mitja Krampi (50,1), Aleš Teran (52 7).
Mlajše pionirke: Alenka Šorli (1,008), Mojca Por (1,04,7).
Starejši pionirji: Sašo Šorli (48,1). Miro Stular(51,0), Leon Pint.ar (52,31.
Starejše pionirke: Nataša Blazič (48,7), Karin Premrli (51.8), Trijar Tatjana (54,! •
0 L. Bogataj
Tretja pa je bila L. Jerovšek (TOZD Kranj). Diskvalificirana je bila I. Vari (TOZD Radovljica), ki se je ujela v »pasti«. Nato so bili na vrsti moški nad 40 let. Zmagal je prekaljeni veteran E. Kejžar (TOZD Škofja Loka) z zelo dobrim časom 33,0. A. Bavdek (DS SS) je bil drugi in za zmagovalcem zaostal 6,2 sek. 3. mesto je osvojil A. Pleško (TOZD Škofja Loka). 3. skupina so bili moSki srednjih let od 30—40 let, ki so startali z višjega zaletišča. Zmagal je najboljši smučar TOZD TT S. Tušek s časom 40,1 sek. Drugi je bil M. Goričan (DS SS), tretji pa je bil P. Kozjek (TOZD TT). V skupini do 30 let je zmagal J. Galjot s časom 41,9 sek. Desetinko sekunde je zaostal favorit veleslaloma KAMNA GORICA 77 M, Medved in bil drugi. Demonstrator vožnje »ostro na kol« D. Beton je bil tretji. To je bila trojna zmaga TOZD TT. V tej skupini je prvih 10 dobilo točke za poštni pokal.
Podelitev nagrad je bila v gostilni v Kamni gorici. Prvi v vsaki skupini je dobil pokal, prvi trije pa diplome. Najstarejši je dobil gabrov pokal kot simbol trdnosti in vztrajnosti. Najstarejši tekmovalec je bil F. Ahačič. Veleslalom KAMNA GORICA 77 je kliub slabemu vremenu tumel in organizacijski komite TOZD TT zasluži za odlično organizacijo vso pohvalo!
A. Lavrič
Nove smernice
košarke na Gorenjskem
Delegati košarkarskih klubov na Gorenjskem so se zbrali na redni letni skupščini medobčinske košarkarske zveze Gorenjske. Dogovorili so se o novih tekmovalnih sistemih, ustanovljen pa je bil tudi REGIJSKI CENTER ZA KOŠARKO, ki bo deloval v Kranju. Naloga centra bo vodenje regijskih reprezentanc za mladince, kadete, mladinke ter kadet inje, ki bodo nastopali v republiškem prvenstvu pod imenom Gorenjska. Prav tako pa bo strokovni svet pri Centru usmerjal delo posameznih centrov za člane - Kranj, Jesenice - ter članice - Škofja Loka, Jesenice.
Sprejet je bil celoten program dela Centra, ki pa ga bo potrebno uskladiti s telesnokulturnimi skupnostmi na Gorenjskem. V ta namen je sklican posvet z omenjenimi skupnostmi. čm
20 šahistov v januarju
TRZlC - Šahovski klub Tržič je pripravil prvi letošnji redni mesečni hitropotezni turnir. Udeležilo se ga je 20 šahistov, ki so najprej igrali kvalifikacije, v zaključnih dvobojih pa je imel največ uspeha in malo sreče Kavar, ki je zbral 11 točk, drugi je bil Valjavec 9,5; 3. Škrjanc 8,5, 4. Berčič 7; 5. Pavel Loc 6,5.
V teku pa je tudi občinsko šahovsko prvenstvo. Po sedmih kolih vodi Valjavec 5,5 (1), pred Simono Borštnar 4,5 in Ravnikom 4(1).
J. Kikel
Rezultati: Eta (Kamnik) : II. Bistrica 19:25 (7:12), Mokerc : Donit 20:18 (11:9), Jesenice : Šmarje-Sap 22:21 (15:12), Črnomelj : Eta 28:16 (12:5), Mokerc : Jesenice 18:16 (9:8), Donit : Dobrepolje 18:10 (8:2).
Začelo pa se je tudi tekmovanje mladincev v zimski rokometni ligi. V dvorani na Kodelje-vem so odigrali prvi dve koli Sodelujeta tudi ekipi Jelovice in Kamnika, ki sta startali s polovičnim uspehom.
Skofjeločani so premagali ekipo Vojaške gimnazije, izgubili pa s Slovanom. Kamničani pa so prvo srečanje dobili brez boja, ker igralcev Mokerca ni bilo na igrišče, drugo srečanje z Olimpiio pa izgubili. V mladinski ligi nastopa osem ekip.
V hali Tivoli se je končal regijski turnir mladinskih selekcij v rokometu, na katerem je nastopilo deset reprezentanc. Največ uspeha so imeli mladinci iz ljubljanske regije, zelo dobro pa so se uvrstili mladinci Gorenjske, ki so v finalni tekmi izgubili srečanje le za en gol. V predtekmovhnju je zmagala v skupini A Ljubljanska, v skupini B pa Gorenjska regijska Skupina.
Rezultat finalnega srečanja: Ljubljanska : Gorenjska 10:9 (4:4).
Vrstni red: 1. Ljubljanska, 2. Gorenjska, 3. Ribniška, 4. Koroška, 5. Goriška itd.
J. Kuhar
r
Jutri in v nedeljo državno prvenstvo v Planici
90-m in 120-m skakalnici bosta v soboto in nedeljo prizoriče letošnjega državnega prvenstva v smučarskih skokih za člane in starejše mladince. Jutri se bodo pomerili člani in starejši mladinci na 90-metrski skakalnici, v nedeljo pa se bodo spustili preko mostička stare velikanke najbolj izkušeni skakalci za naslov državnega prvaka na veliki skakalnici. Obe prireditvi se bosta pričeli ob 10. uri. To bosta hkrati tudi zadnji večji preskuš-nji naših najboljših članov pred nastopom na svetovnem prvenstvu v poletih, ki bo od 17. do 20. februarja v Viker-sundu na Norveškem. Za mladince pa bo to tudi zaključna pregledna tekma za nastop na prvem svetovnem prvenstvu mladincev, ki bo 20. februarja v Švici. J. Javornik
J
Učenci OŠ Škofje Loke v košarki
V Skofji Loki je bilo prvenstvo osnovnih šol škofjeloške občine v košarki. Največ uspeha so imeli člani ekipe ŠŠD Mladi rod iz osnovne šole Peter Kavčič škofja Loka. 2 mesto je pripadlo SSl) Jelovica, na 3. oz. 4. mesto pa Sta se uvrstili ekipi ŠŠD Tabor iz Zirov in Blegoš i/. Gorenje vasi. J. Nastran
Občinska vaterpolska trim liga
Prvenstvo Gorenjske v judu
V organizaciji judo kluba Alpine je bilo v Zireh gorenjsko prvenstvo, kjer je nastopilo 51 tekmovalcev iz Kranja, Jesenic in Zirov. Srečanja je sodil zvezni sodnik Mušič.
V posameznih pionirskih kategorijah so bili naslednji zmagovalci: Brelih (Jesenice), Cerni-vec (Triglav), Rahne (Triglav), Cuhalev (Triglav) in Šorčan (Triglav). Pri mlajših mladincih so bili najboljši: Pibernik (Triglav), Lokar (Alpina), Omahen (Triglav). Starejši mladinci: Luzar (Triglav), Vomberger (Triglav), Tušek (Alpina), Vrdoliak (Jesenice) in Anderle (Jesenice). Člani: Demšar (Jesenice), Kunej (Tri-
Le dve srečanji
Kranj — V 3. kolu tega zanimivega vaterpolskega trim tekmovanja je prišlo le do dveh srečanj, ostala pa so bila preložena. Triglav III je premagal občinskega prvaka DITIS, Kamničani pa so brez težav odpravili Gimnazijo.
Izida: Triglav III . DITIS 8:6, Gimnazija : ' Kamnik 7:13.
Lestvica: Gimnazija Ikos Kamnik Vod. stolp I DITIS Triglav III Vod. stolp II Radovljica
1 32:18
0 31:14
1 28:19
0 20: 2
2 21:27
1 11:17
2 5:19 2 7:39
glav), P+dovec (Alpina), Cebulj (Jesenice), Podlipnik (Triglav), Dvoršak (Jesenice), Anderle (Jesenice). V absolutni kategoriji je Cebulj
(Jesenice) premagal Srebonjaka (Triglav) z 10:0. v Ne;"i:iali
zunaj konkurence
Študent 110  0   15:3 2
Pari nedeljskega kola (ob 8. uri) Kamnik : Triglav III, Radovljica : Gimnazija, Student : Ikos, Iskraplan : Vodovodni stolp I.
-dh
r
Prizadevni hokejisti na Bledu
Hokejsko drsalni klub Bled ima člansko moštvo in pionirsko drsalno šolo. Člane vodi trener Marjan Kristan, pionirje pa Božo Oblak ter Albin Felc.
Blejski hokejisti se srečujejo s precejšnjimi težavami, ki prvenstveno izhajajo iz zelo skopo odmerjenega časa na drsališču, ki je namenjeno predvsem za rekreacijo gostov. Tako imajo pionirji prost termin le v sobotah dopoldne, člani pa v ponedeljkih in četrtkih zvečer. Slednji trenirajo pri zelo slabi vidljivosti, kar neprestano povzroča nevarnost težkih poškodb. Upajo, da bo prihodnjo zimsko sezono koriščenje drsališča za hokejiste smotrnejše, da bo hokejsko drsalni klub imel na voljo več prostih terminov. Člani namrc>č resno računajo na vstop v B skupino 1. zvezne lige.
V letošnji sezoni jim je poleg tega, da so imeli zelo malo terminov na drsališču zagodel še dež, saj so morali dve tekmi celo prestaviti. Tekmo predtekmovanja za jugoslovanski cup na primer so igrali s Tržičem v močnem nalivu.
Članek, ki je bil pred kratkim v »Delu« v zvezi z razvrstitvijo v slovenski hokejski ligi. hokejsko drsalnega kluba Bled sploh ne omenja in postavlja na čelo moštvo iz Prevoj To je Blejce še bolj vzpodbudilo pri delu, tako da so tekmo, ki je bila s Prevojami v hali Tivoli dobili z rezultatom 11:4.
V naslednjih 14 dnevih morajo odigrati Se dve tekmi s Tržičem in povratno tekmo s Prevojami. Zmagovalec tekmovanja Zahodne skupine, kjer so Bled, Tržič in Prevoje, se ho pomeril z že znanim zmagovalcem vzhodne skupine s »Stavbarjem« iz Maribora.
Blejski hokejisti so mnenja, da tudi občinska telesno kulturna skupnost in telesna zveza ne kažeta do njih kakšnega posebnega zanimanja. V zvezi s tem so povedali, da tega niso niti pričakovali niti doživeli. S skromno dotacijo, in sicer 15 tisoč din, ki so jo dobili od TKS so morali biti zadovoljni, čeprav ta vsota ne zadošča niti za ppkritje stroškov za palice in ptu ko Denar za odškodnino za drsališče, prevoze, trenerje, opremo, plačevanje sodnikov in delegatov so morali najti sami. Upajo, da bo prihodnjo sezono bolje in da bo TKS bolje upoštevala rezultate dela. Saj so bili blejski hokejisti že lani slovenski prvaki. Menijo, da bo v zvezi s tem spremeniti mišljenje in gledanje na hokejiste. Ta športna panoga se namreč iz leta v leto bolj širi. Temu je dokaz, da je to sezono nastalo več novih sekcij hokeja, ki zaenkrat delujejo v okviru TVD Partizan. To je tudi doka/., da je za hokej Upori na Gorenjskem vedno večje zanimanje in da so številni pri njem pripravljeni delati aktivno in tudi kol fuukcionarji-voiontcrji H. M
Postaja Gorske reševalne službe v Kranju slavi letos 30. obletnico uspešnega delovanja. Postaja je med najmnožičnejšimi in najbolje opremljenimi v Sloveniji, saj združuje okrog 50 reševalcev in pripravnikov. Za kranjsko postajo je značilno tudi dobro sodelovanje z JLA, UJV, enotami civilne zaščite in teritorialne obrambe, kar priča, da se kranjski reševalci uspešno vključujejo v sistem ljudske, obrambe in družbene samozaščite. Skoraj 250-krat so morali kranjski Reševalci od ustanovitve dalje v akcijo. 40-krat njihova pomoč ni pomagala, v vseh drugih nesrečnih primerih pa je bilo njihovo posredovanje uspešno in pravočasno. Velikokrat pa so morali reševalci posredovati tudi izven mejfe kranjske občine. Tri kranjske gorske reševalce predstavljano v današnji rubriki.
Emil
Herlec,
rojen leta
1931,
tajnik
PD Kranj,
in
načelnik GRS, gozdarski tehnik:
»Od ustanovitve postaje GRS v Kranju dalje sem njen član. Takrat smo se reševanja lotevali Ciril Hudovernik, Tine Prinčič, Saša Slave, Janez Zaje in moji bratje Roman, Janez in Ferdo. Istega leta se najbolj spomnim reševalne akcije na Triglavu, nikdar pa tudi ne bom pozabil reševanja mojega brata Franka na Mlinarici, kjer se je smrtno ponesrečil. Skoraj 250-krat smo že posredovali kranjski gorski reševalci. Za vsakogar od nas je najbolj žalostno, če je naša pomoč prepozna ali neuspešna. Naloga gorskega reševalca ni le reševati, temveč predvsem preventivno ukrepati, da do nesreč ne bi prihajalo. Kranjska postaja GRS je ena najboljših slovenskih postaj. Pogosto posredujemo tudi v drugih občinah. Dobro sodelujemo z drugimi postajami GRS, JLA, UJV, teritorialno obrambo, civilno zaščito in drugimi. To je pogoj za uspeh. Leta 1968 smo prvi začeli s helikopterskim reševanjem. Pri tem imata veliko zaslug pilota Andrej Andolšek in Drago Han-žel in zdravnik ter reševalec, pokojni dr. Gorazd Zavrnik. Gorski reševalci sodelujemo v akcijah Planinskega društva. Dragocena so naša predavanja, spremstvo raznih izletov, sestanki itd. Vsi so namenjeni delu, vzgajanju, preventivi in izpopolnjevanju. Enotni smo med seboj, posebno če gre za akcijo, za pomoč, sočloveku. Sem   član   mednarodne IKAR
organizacije za reševanje s helikopterji. Ne zdi se mi pa prav, da sem od republiške komisije za GRS dobil že dva opomina.«
Tone Langer-holc, rojen leta 1943, stanuje v Kranju, zaposlen v Iskri kot fino-
mehanik, gospodar postaje GRS:
»Leta 1961 sem se pridružil kranjskim gorskim reševalcem. Pred tem sem bil alpinist in sem se pogosto družil s takratnimi reševalci Zvokljem, Herleci, dr. Za-vrnikom, Jezerskom, Kešetom, Preisingerjem, Ekarjem in drugimi. Postal sem inštruktor GRS in me vsako leto čakajo izpopolnjevanja, predavanja in tečaji, svoje znanje pa prenašam na mlajše. Veliko gorskih nesreč sem že doživel v teh časih. Težjih je poprečno pet na leto. Spominjam se dekleta, ki je zdrsnilo v globino med Grintavcem in Kočno. Dobili smo jo ob petih popolne in jo vso noč varovali na skalah ter iz bivaka nosili toplo vodo, da bi jo greli. Zal je naslednji dan med prenosom v dolino umrla! Najpogostejši vzroki za nesreče v gorah so slaba oprema, objestnost in precenjevanje sposobnosti. To se rado maščuje. Naši postaji GRS se za prihodnost ni bati. Veliko sposobnega naraščaja imamo, pa tudi oprema se zboljšuje.«
Franci Ekar, rojen leta 1942, zaposlen v Gorenjskem tisku, doma iz Nove vasi pri Preddvoru:
»Naloga gorskega reševalca je preventivno ukrepanje, kar je še posebno pomembno danes, ko naše gore letno obišče okrog milijon ljudi. Pri tem moramo gorski reševalci sodelovati s Planinskim društvom, njegovimi sekcijami ter odseki. Dragoceno je tudi sodelovanje z organi za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Naša postaja GRS je kadrovsko in strokovno močna. Imamo preskušene inštruktorje in gorske reševalce kot so Joža Zvokelj, Tone Langerholc in Stane Rotar, pozabiti pa ne smemo Cirila Hudovernika, Toneta Dov-jaka, Romana in Emila Herleca, Franca Jezerska, Franca Gašper-lina in vseh nekdanjih ter sedanjih reševalcev. Kranjski gorski reševalci menimo, da bi morali odgovorni bolj upoštevati naša mnenja in izkušnje pri odpiranju raznih višjeležečih smučišč in turističnih objektov. Tak primer je Vršič. Ko je katastrofa tu, je prepozno!« J. Košnjek
Solze za Kam-nitnikom
Škofja Loka — Triintrideset let je minilo od tistega dne, od tistega strašnega dne, ko je v tihi dolinici za Kamnitnikom, v neposredni bližini Škofje Loke okupator za enega svojega padlega vojaka zverinsko pomoril petdeset nedolžnih žrtev. Žrtvam je zdaj postavljen spomenik. In ob tem spomeniku se vsako leto v prvih dneh februarja zbirajo številni obiskovalci. Zbirajo se množično, da bi počastili njihov spomin.
Tako je bilo tudi letos. V mračnem in turobnem popoldnevu so se v sredo, 9. februarja, že v zgodnjih popoldanskih urah na škofjeloškem Mestnem trgu začele zbirati množice ljudi. Morda jih je bilo tisoč, dva ali morda celo tri tisoč. Nihče jih ne bi mogel prešteti. Kajti vreli so z vseh strani. Tu so bili svojci padlih za Kamnitnikom, njihovi najbližji, bili so predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, praporščaki domala vseh krajevnih organizacij ZZB NOV iz škofjeloške občine, študentje, dijaki, učenci, občani od blizu in daleč ...
Malo po pol četrti uri je žalni sprevod krenil s škofjeloškega Mestnega trga na kraj tragedije — k spomeniku za Kamnitnikom. Dolg je bil. Zares dolg. Vsi udeleženci sprevoda, od starih do mladih, so molče stopali po poti, po poti, ki za petdeset privržencev partizanskega gibanja in naše NOB takrat ni pomenila več poti nazaj. Kajti bili so zverinsko pomorjeni.
Popoldne se je prevešalo v večer, ko se je več sto obiskovalcev zbralo ob spomeniku, na mestu, kjer se je odigrala tragedija.
»Na kraju smo, kjer so pred triintridesetimi leti odmevali streli nemških fašistov,« je dejal govornik na svečani komemoraciji Peter Finžgar, član družbenopolitičnega zbora škofjeloške občinske skupščine, »da bi v .drami s petimi dejanji' zverinsko pokončali življenja petdesetim gorenjskim in škofjeloškim rodoljubom. Večina od njih so bili mladi fantje in možje, ki so bili prežeti z načrti, s pogumom, z mislijo, da našo socialistično revolucijo čimprej pripeljejo do konca — do zmage.«
Govornik na svečanosti se je nato še enkrat spomnil dogodkov v zadnji vojni vihri in nato dejal: »Vsako leto prihajamo na ta žalosten kraj. Ali pa ob tem tudi pomislimo, kaj bi teh petdeset upornikov pomenilo danes, danes, pri gradnji našega samoupravnega socializma. Njihove roke in dlani bi bile danes prav 'gotovo pripravljene .dvigati' najtežja bremena pri gradnji našega .boljšega jutrišnjega dne.«
Padli so! Domačini pripovedujejo: petkrat po deset. Po dva in dva sta bila zvezana skupaj.
»Kot bi se bali njihove nebogljenosti,« je dejal Peter Finžgar. »Mislim, da so se jih bali še bolj potem, ko jih je oblila kri, ki je .podžgala' še zadnje omahljivce k oboroženemu boju. Na njihovi krvi je vzklil tudi naš vsesplošni ljudski odpor, naša koncepcija SLO. In danes smo se sposobni upreti prav vsakemu in vsakršnemu sovražniku.«
V kulturnem programu so na svečanosti sodelovali škofjeloški pihalni orkester, komorni zbor »Loka«, učenci osnovne šole »Peter Kavčič« ter recitatorji škofjeloških šol. Častno salvo v spomin žrtev pa so izstrelili pripadniki JLA.      J. Govekar
VAŽNO JE, DA SI LEP ...
V nekem kranjskem hotelu se je zaposlil nov natakar, mlad, lep možakar, ki streže z metuljčkom. Če ste vajeni vljud nosti in hitre postrežbe od ostalega strežnega osebja v Creini in ste zadovoljni, je vse lepo in prav vse dotlej, dokler ne boste nale teli na novo zaposleno osebo. Klicali jo boste lahko enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat ali petkrat, odzivnost natakarja peša, ne bo vas slišal niti šestič. Ne priporočam niti glasnega vašega rjovenja, pri njem jpjose bob ob steno.
Podpis h karikaturi Važno je, da si lep ..
Ne bo postregel, pa konec, mečite se ob tla, strežna oseba ima čisto svoje kaprice in življenjska ter delovna načela, ki jih vi niti približno ne boste omajali . . .
SLOVENJSKI PREŠEREJN. ..
Občani so sporočili, da so tudi pri Merkurju nasproti stare pošte hoteli dostojno počastiti Prešernov dan in so v izložbo izobesili poleg Prešernovega portreta še pripadajoče besedilo. Ušla jim je nemogoča napaka, napisali so slovenjski praznik. Občani se spotikajo ob slovenjski, češ, da že vsak otroček zna slovenski pravilno spisati in da je to precejšnja sramota, še posebno v obeležju lovenskega kulturnega praz -. ika.
V tolažbo: lahko bi bilo slabše, ahko bi se zgodilo, da bi poleg slovenjski zapisali še Preše-rejn ...
STARE TABLE, NOVI NAZIVI
Ko se takole sprehajam mimo hiš in objektov, konkretno, mimo sedežev naših družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, si vedno želim, da bi ugledal ustrezne table z napisi. Dve leti že je od tega, ko se je, recimo, kranjska mladina preimenovala v občinsko konferenco ZSMS Slovenije, pa ji sedež oznanja še vedno star naziv, enako je tudi z napisom sindikata in podobno. Malo čudno je, veste, da smo v praksi že zdavnaj odpravili razna okrožja in okraje, napisi pa se niso spremenili. Ne mislim zdaj, da bi morali sprejemati posebne odloke o tem problemu, le za premislek je pa vseeno treba omeniti, da je najbrž že skrajni čas, da se stare table zamenjajo z novimi ...
OPRAVIČILO
Dolgujem opravičilo v imenu našega bralca P. K., ki je nadzoroval ceno Čajnih salam v trgovinah po Kranju. Samopostrežna na Jezerski cesti je bila zamenjana s samopostrežno Živil na Cesti Staneta Žagarja in tako smo po krivici obsodili samopostrežno z Jezerske ceste. Na račun višjih cen salame je torej »služila« samopostrežna na cesti Staneta Žagarja ...
Na svečani komemoraciji za Kamnitnikom se je spominu padlih žrtev v zadnji vojni poklonilo več sto občanov. Svečanost sta pripravila občinski odbor ZZB NOV Škofja Loka ter krajevna organizacija ZZB NOV. - Foto: J. Govekar
te dni po svetu
SOVJETI IZSTRELILI NOV SATELIT
V ponedeljek so Sovjeti izstrelili v vesolje novo vesoljsko ladjo. Poveljnik ladje je polkovnik Viktor Gorbatko, ladijski inženir pa podpolkovnik Jurij Glazkov. Sojuz-24 naj bi se v vesolju združil z orbitalno vesoljsko postajo Saljut-5, ki kroži po vsemiru že od 7. julija 1976.
KRIZA V LADJEDELNIŠTVU
Kot vse kaže, se kriza v ladjedelništvu nadaljuje. Strokovnjaki celo predvidevajo, da» bo najnižja točka svetovne proizvodnje novih ladij okrog leta 1980. Tedaj naj bi ladjedelnice imele kar 40 odstotkov manj naročil kot lani.
VEČJI KMETIJSKI OBRATI
Ob tem, ko so se obdelane površine v ZDA v zadnjih dvajsetih letih močno povečale, se je pa zelo zmanjšalo število farm in kmetijskih obratov. Sedaj imajo v ZDA več kot milijon manj farm kot pred petnajstimi leti ali za dobro četrtino manj. Povečalo pa se je število večjih kmetijskih posestev, ki imajo letno po 100.000 in več dolarjev dohodka.
NAJDALJŠI PLINOVOD
Spomladi bodo začeli graditi najdaljši plinovod na svetu. Po njem bo tekel plin iz Irana prek Sovjetske zveze proti Zvezni republiki Nemčiji in Franciji. Gradnja plinovoda bo stala skoraj 50 milijard dinarjev.
VARČEVANJE Z ENERGIJO
Energetska kriza je zajela tudi ZDA. Zato bo predsednik Carter konec aprila predal kongresu program za rešitev energetske krize v državi. Program naj bi zajel poleg razvoja energetskih virov tudi varčevanje z energijo. Z manjšo porabo naj bi ZDA zmanjšale energetsko odvisnost od tujine.
AFERA Z OROŽJEM
Na Dunaju je začel zasedati desetčlanski medstrankarski preiskovalni parlamentarni odbor, ki naj bi raziskal in do 31. marca izdelel poročilo v zvezi z afero LUtgendorf oziroma sporno pošiljko avstrijskih pušk. in streliva Siriji. Preiskovalni odbor ima nalogo pretehtati, kakšno vlogo je imel zvezni minister za obrambo LUtgendorf y aferi z orožjem in koliko je bil seznanjen s to pošiljko, ki je nezdružljiva z avstrijsko nevtralnostjo. Afera je v avstrijski javnosti močno odjeknila. Opozicija je celo zahtevala, da naj zunanji minister odstopi.
— hitro
— enostavno —- poceni
gradite z
zidaki
bled
lesna industrija 64260 Bled. Ljubljanska cesta 32 tel 064-77-384 tigovma LIP Bled, Rečica — Bled. tel 064-77-944