JJaš
kulturno -politično glasilo *
Ure, zapestnice, uhane v zlatu ■rebru itd. kupite samo pri strokovnjaku
GottfriedAjirather
KLAGENFURT, Fauiitschgasse 9 Zamenjani in kupujem zlato in srebro tudi strto, — popravila točna in solidna.
Darila za Miklavža, Božič si priskrbite sedaj
ll
svetovnih in dom ačih - d ogoakov
8. leto - številka 46
V Celovcu, dne 15. novembra 1956
Cena 1 šiling
Našim volilcem in zaupnikom!
Mohorjeve knjige
Te dni že 105-tič gre knjižni dar Mohorjeve med narod. Le malo knjižnih založb poznamo, ki bi preko enega stoletja ostale zveste lastni tradiciji, kakor je to celovška Mohorjeva.
Če človek vzame letošnji knjižni dar v roke, se razveseli napredka, ki ga dar kaže. Prav gotovo je bil pred pol stoletjem knjižni dar bolj izviren, ker je tedaj Mohorjeva v Celovcu iz vsega slovenskega naroda pobirala skoraj bi rekli kulturno smetano in jo razpošiljala v nakladi skoraj stotisočih izvodih na slovenske domove. Ravno ta Mohorjeva in njeno delo je ves slovenski narod dvignilo na visoko kulturno raven, pripomoglo je, da je analfabetizem med Slovenci izginil že preje kot pri mnogih drugih narodih.
KOLEDAR Mohorjeve stoji brez dvoma na prvem mestu. Letošnji koledar prinaša izpod peresa tajnika Družbe dva izredno važna in zanimiva članka in sicer življenjepis pokojnega prelata Podgorca in življenjsko delo pokojnega župnika Ražuna. O zadnjem bomo v našem listu še pisali podrobneje.
O prelatu Podgorcu pa daje tajnikov članek tako obširno in stvarno sliko, da tudi človek, ki je desetletja ob Podgorcu rastel in z njim bil ponovno na raznih zborovanjih in posvetovanjih, kar strmi ob obširnostjo dela pokojnega prelata. Ta Podgorčeva delavnost je segala v njegovo deveto desetletje. Na vseh področjih vsakodnevnega življenja je bil prelat Podgorc doma in se je s svojim delom in svojim nasvetom uveljavil. Po vsem, kar razberemo v članku, smemo mirno reči, da smo ga podcenjevali in da so ga podcenjevali tudi njegovi predstojniki.
Brez dvoma spada v ta almanah tudi poročilo o delu na celovškem učiteljišču, katero je napisal g. prot dr. Val. Inzko. Iz vsega članka sledi, da je g. prof. dr. Inzko z dušo in telesom učitelj, ki hoče dati svojim učencem za praktično življenje kar največ pripomočkov na pot. Brez vseh pomislekov smemo ugotoviti, da ima celovško učiteljišče le malo takih vzgojiteljev, kakor je g. prof. Inzko. Mogoče je ravno njegovo stvarno delo povod številnim napadom s strani raznih listov in raznih oseb, ki bi bile za isto poklicane, pa tega ne vršijo, ker jim pač politični veter tako bolje kaže. — Prav je tudi, da je zaslužno vzgojiteljsko delo čč. šolskih sester bilo primerno orisano.
Iz koroškega življenja pa pogrešamo v Koledarju Mohorjeve poročila o nekaterih življenjskih zadevah koroških Slovencev, tako n. pr. o državni pogodbi, o členu 7, ki je za koroške Slovence osnovnega pomena, niti besede ne najdemo o spomenici koroških Slovencev, ki je bila oktobra 1955 izročena zvezni vladi in podpisnikom državne pogodbe. Tako važnih dejstev in problemov pa bi Almanah koroških Slovencev ne smel prezreti. V tem pogledu pa zadene uredniški odbor neodpustljiv greh.
Koledar Mohorjeve tudi ne bi smel prezreti dejstva, da se je vršil maja meseca 1956 kongres evropskih manjšin na Koroškem ob Baškem jezeru in da so ravno na tem kongresu imeli predstavniki številnih evropskih narodov priložnost, da od blizu spoznavajo slovenske kulturne, politične in gospodarske prilike, da neposredno vidijo tudi slovensko kulturno ustvarjanje.
Vrsta drugih prispevkov s Koroške, Primorskega in iz izvenevropskih središč slovenskega ljudstva dokazuje, da je skupna povezava vseh teh vej tega živega drevesa v celovški Mohorjevi zelo močna in pestra. Od koroških pesnikov je tokrat zastopan le Polanšek, pogrešamo pa druge pevce, ki bi jih tudi mdi videli v našem Koledarju.
.KOROŠKI SLOVENCI”, 2. zvezek. Tu nadaljuje g. Fran Erjavec zgodovino koroških Slovencev. Opozarjamo, da je knjiga sama znatno razširjen pona-tisk iz ..Našega tednika” in bo tako vsak v knjigi zopet našel mnogo novega.
..PASTIR CIRIL” povest našega domačega pisatelja Krista Srienca pa nam predstavlja pristno koroško zgodbo izpod Dobrača. Priprost jezik in živo pripovedovanje knjigo samo toplo priporoča.
„NA5E ZDRAVILNE RASTUNE”, napisal g. prof. dr. F. Mihelčič, s celo vrsto večbarvnih slik teh rastlin je jako razveseljiv priročnik za gospodinje, ki med letom pripravljajo domača zdravila za družino. Zdi se nam, da je ta knjiga skupno z „Doma-čim zdravnikom”, ki ga je Mohorjeva pred dvema letoma ponovno izdala, važna učna knjiga za vsakega
Nad tisoč in petsto kmetov in najemnikov je pri nedeljskih volitvah dalo zaupnico listi Kmečke gospodarske zveze. Od skrajnega Brda pri Smohoru pa do obmejnih Libuč stojijo stebri naše kmečke zna-čajnasti in neupogljivosti. Ne motorizacija volitev strani večinskih strank, ne volilne obljube njihovih govornikov in tudi ne prikrite grožnje Kamtner Bauembunda niso omajale zvestobe naših kmetov in najemnikov.
Za to jasno zaupnico izreka Kmečka gospodarska zveza volilcem svojo iskreno za-
Kmeoka gospodarska zveza je pri volitvah v Kmetijsko zbornico minulo nedeljo dobila G6 mandatarjev, ki bodo zastopali kmeta iz spodnje Koroške v tej kmetijski poklicni organizaciji.
Že pri političnih volitvah v deželni in državni zbor se je v zadnjih letih pokazalo, da imajo večinske stranke veliko privlačno silo na volilce, ki si od njih obetajo neposredne koristi. Tudi nedeljske volitve v Kmetijsko zbornico in njene okrajne ter občinske zastope kažejo sličen izid. Četudi številke volilnega izida danes — ko to pišemo — še niso definitivne, je slika volitev približno sledeča:
Kmečka gosj>odarska zveza	1.561
Kamtner Bauembund	14.939
Freiheitliche Bauemschaft	4.804
Arbeitsbauernbund	4.376
Na podlagi teh številk dobi Karntner Bauernbund 4 mandate v zbornico več in ima sedaj s 15 svetniki (in enim zastopnikom nemške zadružne centrale) absolutno večino v zbornici. Ostala mesta si razdelijo 4 (Freiheitliche Bauemschaft), 4 Arbeitsbauernbund in 1 Kmečka gospodarska zveza.
Naša Kmečka gospodarska zveza je zabeležila moralno zmago. Splošno so pričakovali, da bo spričo privlačnosti velikih strank s temi volitvami utonila v brezpo-membnosti.
Velika večina naših volilcev je ob tej priložnosti znova doprinesla prepričevalen dokaz značajnosti in trdnosti. Kljub popolni volilni organizaciji velikih strank, motorizaciji in gospodarskemu pritisku so te volitve zopet pokazale, da slovenski kmečki stan stoji strnjen v borbi za svoje pravice. Glasovi za ,,Kmečko gospodarsko zvezo” so glasovi slovenskih korenin, idealistov, ki vedo, da je v samopomoči naša rešitev. V tej luči je delno zmanjšanje števila naših glasov (370), — ki gre na račun krajevmh organizacijskih pomanjkljivosti, pa je v neki meri tudi odmev sedanjih zunanjepolitičnih dogodkov — neznatnega, trenutnega
bralca. Prepričani srno, da bodo Mohorjani in tudi drugi pridno segali po njej.
„KOZAMURNIK” vesela zgodba v slikah, Pripoveduje o postamera dobrodušnežu, ki sc je »motoriziral”. Nudila bo prijetne urice starim in mladim v zimskem času. Knjigo krasi 150 slik in bo gotovo prav tako všeč vsem, kot je bil lani že priljubljeni »Stric Jaka”.
»ŽIVI KRISTUSOV EVANGELIJ”, 2. zvezek. Dr. Filip Žakelj nadaljuje življcnjepisne črtice svetnikov in svetnic, ki so bili povzdignjeni na čast oltarja v Času vladanja sedanjega papeža Pija XII.
Ta knjižni dar je bil te dni v tisočih in tisočih izvodih razposlan po naši deželi, poslan preko meje in preko morja, da bi tako prinesel vsem Slovencem po svetu glas iz Koroške in pozdrav Mohorjeve v Celovcu.
hvalo. Hkrati sc zahvaljuje vsem, ki so še s svojim dodatnim delom pripomogli do častnega izida nedeljskih volitev.
Naloga izvoljenih mandatarjev Kmečke gospodarske zveze bo, da z vsemi svojimi silami jvodprejo interese njenih volilcev in jih zastopajo v vseh odborih, v katere so izvoljeni, in tudi v javnosti. Poklicni organizaciji našega kmetijstva bosta njihovo delo podpirali in še v samopomoči služili vsestranski dobrobiti naših kmečkih ljudi.
KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA
značaja. Na splošno naši ljudje stojijo trdno kakor skala.
V	sledečih občinah ima Kmečka gospodarska zveza:
4 mandate: Sele, Žvabek;
3 mandate: St. Jakob v Rožu, Globasnica, Bistrica pri Pliberku, Blato, Bela, Zgornja vesca;
2 mandata: Rožek, Loga ves, Svetna ves, Slov. Plajberk, Smarjeta, Kotmara ves, Škofiče, Skocijan, Libuče;
1 mandat: Bekštanj, Lodince, Hodiše, Galicija, Žitara ves.
Zaradi posebnih krajevnih razmer so naši kmetje volili skupno z Arbeitsbauembun-dom v občinah Bilčovs in Radiše.
V	okrajnih kmečkih zbornicah smo zastopani:
Beljak 1 (373 glasov),
Celovec 1 (465 glasov),
Velikovec 2 (728 glasov).
Naloga izvoljenih mandatarjev bo, da bodo vsi volilci našli pri njih vedno polno razumevanje za svoje želje in zastopstvo svojih interesov. Organizaciji, ki stojita za volilno skupnostjo naših kmetov, pa bosta v samojxunoči dokazali, da jima je dobrobit in kulturna blagmja našega kmetijstva srčna zadeva in dolžnost.
Izvršni zakon k členu 7 pripravljajo
Uradno poročilo o seji zvezne vlade dne 13. novembra pravi med drugim:
.»Ministrski svet je na predlog zveznega ministra za pravosodje pooblastil slednjega, da skupno z zveznim ministrom za zunanje zadeve izdela osnutek izvršnega zakona k členu 7 odstavek 4 državne pogodile.”
Kot znano, odreja ta odstavek pravice, ki gredo manjšini glede rabe slovenskega oz. hrvaškega jezika v uradih in sodiščih ter o postavitvi slovenskih oz. hrvaških napisov na jezikovno mešanem ozemlju na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem.
Vprašanje konkordata zopet aktualno
Vprašanje veljavnosti konkordata ali pogodbe, ki ga je leta 1934 sklenila tedanja avstrijska vlada s Sv. stolico, je postalo znova pereče. Vatikan je namreč naslovil na avstrijsko vlado formalno noto, v kateri poziva dunajsko vlado, da pojasni svoje stališče o izvedbi konkordata, katerega smatra katoliška Cerkev za še vedno veljavno mednarodno pogodbo.
Avstrijska vlada je pa v tem vprašanju neodločna. Kljub jasnemu stališču avstrijskih škofov v prid veljavnosti konkordata so celo v OeVP močne struje, ki to zanikajo. Socialisti pa enotno odrekajo konkordatu sleherno veljavo, predvsem pa so proti določbam o šolstvu in o cerkveni poroki.
-KRATKE VESTI —
Za novega predsednika glavne skupščine Združenih narodov je bil izvoljen prinz Wan Wiathyakon, zunanji minister Siama. Ob tej priliki so bile sprejete kot članice v organizacijo nove samostojne države Sudan, Marok in Tunis.
Hči perzijskega šaha, princesa Schanaz se bo poročila s sinom bivšega predsednika vlade Ardaširjem Zahedijem.
Na Južnem Tirolskem so bile minulo nedeljo voljtve za deželni zbor v Bocnu ter pokrajinski zbor za provinco Trentino. V obeh predstavništvih je južnotirolska ljudska stranka obdržala dosedanje število mandatov. V bocenskem deželnem zboru ima absolutno večino s 15 mandati (celotno število 22). Ostali mandati pripadajo italijanskim strankam. V pokrajinskem parlamentu v Trentu pa ima večino italijanska kr-ščansko-demokratska stranka z 18 mandati, nato sledijo socialisti s 4 mandati, trentin-ska tirolska stranka, komunisti, neofašisti in liberalci so dobili vsak po en mandat.
Bivši madžarski ministrski predsednik Imre Nagy, ki je po vdoru novih sovjetskih divizij v Budimpešto nenadoma izginil in so vsi časopisi poročali, da so ga Sovjeti zaprli, je po najnovejših vesteh v takratni zmešnjavi dobil zatočišče v jugoslovanskem poslaništvu. Pred nekaj dnevi so sovjetske čete zastražile poslopje jugoslovanskega poslaništva in zabranile tujim novinarjem vstop v zgradbo. Jugosl. poslanik Soldatič je odletel v Beograd, da se s svojo vlado posvetuje o nadaljnji usodi svojega varovanca.
Moskovska ,,Pravda” je objavila obširen članek albanskega ministrskega predsednika Hodže, ki v prikriti obliki pripisuje jugoslovanski vladi krivdo za sedanji razvoj v Vzhodni Evropi, češ da je jugoslovanska teorija „o samostojnih poteh k socializmu” pripravila pot dogodkom na Madžarskem. Podobne glasove je slišati tudi iz drugih satelitskih prestolnic, kjer vlada za enkrat še mir, a je vidna podtalna negotovost. V Beogradu na te očitke odgovarjajo, češ da vzhodnoevropske države priznavajo Jugoslavijo za »socialistično državo, kadar to njim prija,” a kadar so v težavah zaradi lastnih napak, pa hočejo zvaliti krivdo na Jugoslavijo. Dejstvo, da je mali Hodža mogel objaviti svoj članek v glavnem glasilu sovjetske vlade, kaže, da tudi v Moskvi mislijo tako. Razmerje med Mokvo in Beogradom se je nekoliko ohladilo in jugoslovanski poslanik je zahteval pojasnila pri sovjetskem zunanjem ministru Šepilovu, poročajo nekateri angleški in italijanski listi.
Dobavo 38.000 jeklenih čelad za arabsko državo Libanon je odobrila vlada Honkon-ga, angleške kolonije na Kitajskem. Istočasno je odklonila dobavo 50.000 čelad Egiptu.
Proces proti dr. Otto Johnu, nekdanjemu šefu zapadnonemške informacijske službe v Bonnu, ki je nenadoma pred časom zaradi nezadovoljstva> z Adenauerjevo politiko pobegnil v sovjetsko cono Nemčije in tam izdal knjigo »Odločil sem se za Nemčijo”, v kateri je silovito napadel Adenauerja in bonnsko vlado, češ da je v službi za-padnih imperialistov. Toda po nekaj mese-clh bivanja v vzhodnem Berlinu je bil še bolj razočaran in se vrnil na zapad, kjer so ga zaprli ne sedaj postavili pred sodišče zaradi veleizdaje. Največ obtežilnega materiala proti njemu nudi vprav omenjena knjiga, za katero je dobil od komunistične vlade 30.000 mark honorarja. Vendar mu ga niso takoj v celoti izplačali, ampak v malih mesečnih obrokih. John ni dvignil vsega denarja, ker je prej pobegnil nazaj na zapad. — John se sedaj zagovarja, da vprav tistih odstavkov, ki po mnenju državnega tožilstva predstavljajo popolno veleizdajo, ni napisal sam, temveč neki Rus Mihajlov.
Trdni kakor skala
Rezultati volitev v Kmetijsko zbornico
Politični teden
Po svetu....
Nevarnost za novo svetovno vojno je zaenkrat mimo.
Angleško-francosko-izraelski bojni podvig proti Egiptu za osvojitev Sueškega prekopa je minuli teden skoraj povzročil nov svetovni požar. Med tem ko so izraelske čete zmagovito zaključevale zavojevanje polotoka Sinaj in so se njene predstraže bližale Sueškem prekopu, francoski in angleški padalci pa so kot kobilice z neba padli na Fort Said in ga zasedli ob skoraj brezpomembnem odporu egiptovskih čet, je
sovjetska vlada poslala astro noto
Izraelu, Veliki Britaniji in Franciji, v kateri je zagrozila, da bo priskočila na pomoč Egiptu, če ne bodo boji takoj ustavljeni. Istočasno so začele krožiti vesti o jatah sovjetskih reakcijskih letal, ki so na poletu v Sirijo in druge arabske države ter da pripravlja Sovjetska zveza »prostovoljski zbor”, ki bi se naj boril na strani Egipčanov. V sovjetski noti je tudi rečeno, da Velika Britanija, Francija in Izrael razpolagajo z veliko vojaško premočjo v primeru s šibkim Egiptom, vendar naj pomislijo, v kakem položaju bi se one same znašle, če bi jih napadla kaka večja država oborožena z najmodernejšimi uničevalnimi sredstvi na raketni pogon. — To je zaleglo. Naslednji dan je angleški ministrski predsednik sporočil tajniku Združenih narodov Hammar-skjoldu, da bodo opolnoči ustavljene vse vojaške operacije na egiptovskem ozemlju ter napovedal umik.
Izredna skupščina Združenih narodov
je v naglici izglasovala sklep o ustanovitvi mednarodne oborožene policijske sile, ki bo po umiku anglo-francosko-izraelskih čet v nekaj dneh prevzela varstvo ob Sueškem prekopu. Položaj britanskega ministr. predsednika Edena je omajan in mu nekateri prerokujejo še samo nekaj mesecev ministrovanja. Sovjetska zveza je pa z nevarno politično igro, kjer je le za las manjkalo, da ni prišlo do svetovne vojne, uspela v toliko, da je prenesla težišče svetovno-poli-tičnega dogajanja iz Vzhodne Evrope na Bližnji Vzhod. Po objavi sovjetske note je namreč ameriška vlada takoj sporočila v Moskvo, da ne bo dopustila vmešavanja sovjetskih sil v konflikt na Bližnjem Vzhodu in odredila pripravljenost svoje sredozemske mornariške eskadre.
Pokolj na Ogrskem
V tem splošnem razburjenju pa so šovjet-ski tanki in topovi mesarili madžarske u-pornike in rušili cele mestne predele v Budimpešti in drugod, kjer so se madžarski uporniki še naprej upirali v upanju, da jim bodo Združeni narodi priskočili na pomoč.
S precejšnjo zamudo se je organizacija Združenih narodov v New Yorku, — ki je bila tako nagla v obravnavanju napada na Egipt, — le odločila, da razpravlja o dogodkih na Madžarskem, Po večkratnih od-goditvah sej, na katerih je bilo slišati sicer mnogo lepih besed na račun madžarskega junaštva, so po dolgoveznem razpravljanju le sprejeli vrsto resolucij; med njimi ena zahteva odhod sovjetskih čet iz Madžarske. Pri tej priliki se je Avstrija vzdržala glasovanja, Prav tako tudi Finska in Indija in še vrsta azijsko-afriških držav, ki so sicer najbolj glasne pri proglašati ju načel o suverenosti držav in o nevmešavanju v notranje zadeve. Soglasno pa je bila sprejeta avstrijska resolucija, da naj sovjetske in madžarske oblasti dovolijo svoboden dovoz zdravil in življenjskih potrebščin na Madžarsko.
Madžarski patrioti, 'ki so kljub veliki premoči sovjetskih čet še naprej vztrajali in na budimpeštanskih strehah pričakovali prihod prijateljskih letal iz zapada, so po teh vesteh iz New Yorka začeli ponekod polagati orožje, ponekod pa prehajati v partizansko borbo. Ko to pišemo, generalna stavka po vsej Madžarski še traja in po Sovjetih kontrolirane radijske postaje na Madžarskem še vedno pozivajo upornike na predajo.
... in pri nas v Avstriji
Madžarski begunci
Avstrijska javnost je še vedno pod vtisom dogodkov na Madžarskem, posebno pa velikega toka beguncev, ki se je začel valiti jrreko avstrijsko-madžarske meje po ponovnem izbruhu bojev med uporniki in svežimi sovjetskimi divizijami, ki jih je moskovska vlada vrgla na Madžarsko, da ohrani to deželo s silo v sklopu »ljudskih demokracij”, pa četudi je vse ljudstvo z dejanji brezmejnega junaštva in žrtev dokazalo, da take »demokracije” ne mara.
Tisoči beguncev so nov problem za avstrijske oblasti, ki ga doslej še niso zadovoljivo rešile. Namestili so novodošlece v nekdanjih zavezniških taboriščih za »razseljene osebe” in po vseh zveznih deželah so dobrodelne organizacije začele zbirati darove. Različne organizacije tekmujejo med seboj v nabiranju darov in plemenita tekma je to. Vendar stvari ne gredo tako hitro, kot bi bilo želeti. Predstavniki celovških dobrodelnih organizacij, ki so obiskali taborišče v Pfeffernitz-u poročajo, da je beda, mraz in stiska med begunci res velika. Če pomislimo, da se nahajamo v dobi miru in znatnega blagostanja, z urejeno upravo, je res čudno, da pristojni faktorji niso mogli teh beguncev oskrbeti in morajo šele čakati na darove dobrih ljudi.
Visoki komisar naj pomaga
Dunajska vlada se je obrnila na Visokega komisarja pri Združenih narodih, da pomaga, in vrsta zapadnih držav je že izjavila svojo pripravljenost, da sprejme večji del teh novih beguncev. Ameriška vlada pa je sporočila avstrijskemu zunanjemu ministrstvu, da bo prevzela stroške za njih vzdrževanje na avstrijskih tleh.
Spričo teh velikih mednarodnih dogodkov so prepiri med obema vladajočima strankama o notranjepolitičnih vprašanjih utihnili. Debata v državnem zboru v novem proračunu je zelo mirno potekala in letos so ob tej priložnosti izostali sicer običajni piedsebojni napadi, izigravanja in ob-dolžitve.
Celo vprašanje podržavljenih podjetij
so zelo mirno in skoraj tiho rešili. Izgleda, da je bil sporazum dosežen že v tajnih predhodnih pogajanjih med obema strankama in da je potem rahla opozicija socialistov v nekaterih točkah bila namenjena zgolj za pomiritev lastnih radikalnih pristašev, ki se še niso znebili strogo marksističnega duha. Z novim zakonom bo razpuščen investicijski fond podržavljenih podjetij. V ta fond so se doslej stekali dobički podržavljenih podjetij skozi več let in je potem služil ministru za jrodržavljena jaodjetja pri gradnji novih industrijskih obratov ali pri povečavi ter modernizaciji starih.
Nekateri socialisti’s tem ukrepom niso zadovoljni ter pravijo, da bo sedaj pač vlada lahko gospodarila, ko bo pojedla denar, ki so ga bila prištedila podržavljena podjetja. Drugi zopet menijo, da bo sedaj finančni minister lahko znižal davke kapitalistom, ko se bo lahko polastil fonda podržavljenih podjetij. Povrh tega bo pa zvišal davke kmetom s tem, ko bodo v novem letu določene nove povišane »osnovne vrednosti”, ki so merodajne za obdavčitev zemljišč. Tretji zopet pravijo, da bo denar šel za novo zvezno vojsko.
Tudi OeVP za ohranitev podržavljanja
V parlamentu so se topot tudi predstavniki OeVP izjavili za ohranitev sedanjega podržavljenja osnovnih industrij, katerih naloga bi naj bila, da poceni dobavljajo zasebnim podjetjem osnovne industrijske surovine oz. polizdelke kot železo, premog, električni tok in podobno. Kancler Raab pa je izjavil, da bi naj odslej tudi podržavljena podjetja plačevala višje davke, tako kot jih morajo privatna. Vendar ta zadeva še ni urejena. Pojavlja se namreč vprašanje, kako naj podjetja plačujejb višje davke, obenem pa poceni dobavljajo zasebni industriji svoje blago? Izgleda, da se bodo naposled tudi OeVP-jevski gospodarstveniki odločili za to, da podržavljena podjetja še vnaprej plačujejo nizke davke, pa zato zasebnim podjetjem nudijo poceni svoje izdelke, katere le-ta predelujejo in nato z večjim dobičkom naprej prodajajo.
SLIKE IZ MADŽARSKE
Kako je padel malik
Dobriča čosič je eden najbolj znanih modernih srbskih pisateljev. Je po prepričanju komunist in po izbruhu upora na Madžarskem se je podal v Budimpešto kot dopisnik beograjskega dnevnika »Borba”. Iz njegovih vtisov objavljamo naslednji odlomek:
Že osem ur sem na nogah. To je preveč za kondicijo mojega poklica in sploh za mirnodobno kondicijo. Prav sc mi godi, saj sem se napotil na Madžarsko v novih, še nenošenih čevljih. Bili so črni in elegantni, zdaj pa vsekakor niso več takšni. Toda spomenik Josifa Visarionoviča Stalina podirajo. In da tega ne bi videl? Mož. z največ spomeniki na svetu. Mož, katerega telo je vlito v toliko ton brona. Ne utegnem priti do podatkov za priložnostno rubriko, naj bolj duhoviti izračunajo, koliko ton brona, kamna in mavca so porabili samo za Stalinove brke, ki so mi bile nekoč bolj všeč od brkov mojega deda, v čigar naročju sem zrasel. Izmed tisočerih pada nocoj v Budimpešti prvi Stalinov spomenik. Ne zavoljo atrakcije, ne zato, da ne bi bil v teh usodnih in zgodovinskih trenutkih revnejši, se napotim v Stalinovo ulico.
To je pravi požar ogorčenja, histerije, tako izključne in tako splošne mrinje, da je z besedami ni moč izraziti. Na tisoče ljudi, razvnetih v tem naskoku na visoki in močni podstavek, je zdaj eno, vsak je tu sam v svoji tnržnji. Na kamionih so pripeljali varilne aparate in temu možu v bronu, ki je postal kategorija stoletja in ne samo enega stoletja, meče množica modre plamene v zadnjico, on pa stoji stalinsko miren, dostojanstven in še strašnejši, ko mu švigajo po prsih plameni varilnega aparata in ko mu kisikovi plameni ližejo krotke in tako preizkušeno čvrste roke. Iz ozračja Pešte sc razlegajo
streli in rafali, bolj veseli kakor grozni. Očitno je na peštanskih ulicah že spregovorila smrt. Fotoreporterji pa za slavo, za dolarje, funte in ostale devize pritiskajo in snemajo trušč, histerični trušč množice. Vse žari, samo nebo je klasično jesensko. Mračno in tiho.
___medtem, ko Madžari privezujejo jeklene vrvi o-
krog bronastega Stalina, ko mu zadrgnejo zanko okrog vratu, sem vznemirjen drugače kakor moj madžarski kolega, ki me spremlja, in kakor Madžari okrog mene, ker slišim in čutim gesla in mržnjo, ki ni samo protistalinistična. Nekoliko sem nesrečen zato, ker si: mržnja proti Stalinu in stalinizmu spreminja v mržnjo proti ljudstvu (rusko, op. ur.), ki je največ trpelo pod možem v skromnem plašču. Ne utegnem vprašati, ne utegnem govoriti o tem, kajti kamioni, privezani drug k drugemu, brne, buče in hrume, da bi potegnili s podstavka bronasti kip, jeklenp vrvi se trgajo, nategujejo, ta hrup in to brnenje motorjev se meša s krikom, hruščem, psovkami množice, povsem gluhe za mitraljezne rafale in strele, o katerih pravijo ljudje, da sc razlegajo od radijske postaje. Potem pa je bron zaškripal in počil. To je bil najglasnejši pok, kar sem jih kdaj slišal. Seveda se mi je to takrat samo zdelo tako.
Množice so navalile na tega bronastega hrusta brez čutov in živhiega sistema in ga začele suvati, udrihati po njem in ga praskati histerično, blazno, zmagoslavno. Vendar pa je bronasti Stalin tarnal in ječal s tistim večnim, zato tudi mrtvim in neraz-burljivim ječanjem kovine.
Pri tem apokaliptičnem prizoru se komunista in brezverca čžosiča polotijo čudni dvomi:
O Josife, kajne da je strašno, da ni Boga in da se vse človeške moči, sile in veličine v zadnji vejici jablane tako neizbrisno iztrošijo?
In še:
Ali si ravnal prav, ko si obrnil bogoslovju hrbet? Ali si ravnal prav še dostikrat v življenju?
Danes tako, jutri drugače
Carlo Belihar, dopisnik tržaškega levičarskega dnevnika ,,Corriere di Trieste”, se je na Dunaju srečal z nekim komunističnim pisateljem iz Madžarske, ki mu je tako opisal položaj v svoji domovini pred izbruhom ujiora:
Zamislite si, da ste v naši koži in da ste bili 80 let pod kremplji diktature, pa boste razumeli! Najprej Horthy, nato Hitler, nato Stalin. Resnično, upali smo in verovali v Stalina! Nato borba proti Titu, hladna vojna. Zaupanje ugaša; iščemo, česa bi se oprijeli: vera v bodočnost je hladna vojna, graditev socializma, žrtve in dolga leta, v katerih ne moreš reči tega, ne onega. Nato Stalin umre. Dajte nam nekaj novega: Dajo nam Nagyja, pa ga spet strmoglavijo.
Takrat, prej so začeli govoriti, da je bilo vse zgrešeno, kar je Stalin naredil po letu 1929. Potem so pojasnili, da je bil Rayk pošten, da pa so bili hudobni oni drugi: rehabilitirali so Rayka, hkrati pa spremenili pravila za kmetijstvo; danes kolektivno, jutri individualno, pojutrišnjem spet kolektivno. Verjemite mi, da človek v nekem trenutku zapade v nerazsodnost. Nato odleti Rakoszy, njegovi pa ostanejo, medtem priredijo Rayku slovesen pogreb in pojasnjujejo vsem, da je bil pošten, da so ga umorili in da so javno tožilstvo, sodišče in krvnik vsi skupaj delovali v zaroti.
Toda človek ima vendar tudi svoje možgane. Meje verjetnega sc razhajajo, prišli smo v območje fantazije. Grde sanje.
Ljudi ni mogoče obesiti sredi med koprenami dveh laži, kajti stvar se konča s tem, da ljudje ne verjamejo več niti v resnico.”
»Ljudske delnice” bodo začeli izdajati,
poročajo z Dunaja. Za sedaj samo za podržavljene banke, kot smo o tozadevnih načrtih že pred časom poročali. Banke so v času gospodarske konjunkture zelo dobička-nosne, zato se zasebni kapitalisti že živo zanimajo za »ljudske delnice”, ki bodo verjetno le v malem številu prišle v roke ljudstva. Utegne se namreč zgoditi, da jih bodo prve dni, ko se bodo pojavile v prodaji, pokupili bogataši, dočim bo večina ljudi, ki nima finančnih izkušenj, spričo prirojenega nezaupanja proti novotarijam oklevala z nakupom.
SLOVENCI
dama in pa meta
MEDNARODNA FOTOGRAFSKA • RAZSTAVA V LJUBLJANI
V	priredbi Foto-kinoamaterske zveze Slo venije so minuli teden odprli IV. mednarodno razstavo umetniške fotografije v ljubljanski Moderni galeriji. Skupno razstavlja 255 foto-umetnikov iz 31 držav 432 slik. Na povabilo prireditelja se je odzvalo še mnogo večje število fotografov, vendar je komisija skoraj 4/5 prejetega materiala izločila ter je bilo samo najboljše pripuščeno v razstavne dvorane. Med razstavljala so Madžari, Kitajci iz Hongkong;!, Malajci, Ame-rikanci in Rusi, Avstrijci, Nemci, Francozi in drugi.
Vsa dela so bila tudi ocenjena in razdeljena je bila vrsta priznanih nagrad. Prvo skupinsko nagrado je dobil madžarski fotoklub iz Sopronja, a med posamezniki je bilo prvo mesto prisojeno Nemcu Karlu B6-seju. Drugo nagrado sta dobila Francoz Menard in Malajec Soo Boom. Tudi za barvne fotografije je bila prva nagrada prisojena Nemcu L. Haarenu. Od slovenskih razstavljalcev sta bila nagrajena dva in sicer Ivan Marenčič in Slavko Smolej.
GORIŠKI SLOVENCI ITALIJANSKEMU DRŽAVNEMU PREDSEDNIKU
V	soboto dne 3. novembra je italijanski državni predsednik Giovanni Gronchi obiskal Gorico ter se poklonil žrtvam prve svetovne vojne na okoliških kraških bojnih poljanah, kjer je v številnih ,,soških ofenzivah” bilo prelito tudi mnogo slovenske krvi. K slovesnemu sprejemu na goriškem gradu so bili povabljeni tudi predstavniki Slovencev. Slovenski župani iz goriške pokrajine so naslovili na državnega predsednika pozdravno brzojavko, v kateri mu kot. državnemu poglavarju izražajo vdanost slovenskega prebivalstva, obenem pa ga prosijo, da naj upošteva »želje prebivalstva po zaščiti v duhu določil italijanske ustave.
Obisk državnega predsednika je zelo mirno potekel in zapustil v vseh dober vtis. Tudi krajevni italijanski predstavniki so ob tej priliki poudarjali potrebo miru in v tem duhu je goriški župan dr. Bernardis dejal: »Hočemo z l jubeznijo, ki gradi, in ne s sovraštvom, ki uničuje, zidati našo hišo in naše mesto ... ki ima le eno pot odprto pred seboj, to je, da postane most združitve med ljudstvi, ki se tukaj stekajo, in ne most večnih razprtij.”
Goriški ,,Katoliški glas” izraža v tej zvezi upanje, da bodo tem lepim besedam sledila tudi dejanja in sicer na goriškem županstvu in drugod.
SLOVENSKI ŠTUDENTJE V TRSTU IN
GORICI SOLIDARNI Z MADŽARI.
Slovenski dijaki in akademiki v Trstu in Gorici so z demonstrativnim izostankom od pouka in z manifestacijo izrazili solidarnost z mladino na Madžarskem, ki se je tam postavila v prve vrste boja za svobodo in je za ta ideal morala doprinesti težke žrtve. V Gorici se je dijaštvo minulo sredo udeležilo sv. maše zadušnice za žrtve upora na Madžarskem. Pri cerkvenem opravilu je bilo videti tudi nekaj profesorjev.
ELIOTOVA DRAMA V SLOVENŠČINI V ARGENTINI
V	prijetni dvoranici v Buenos Airesu je igralska družina ondotne Slovenske kulturne akcije uprizorila delo modernega angleškega T. S. Eliota »Družba pri coctailu”. Delo je prestavil iz angleščine slovenski pesnik France Papež, ki živi v Argentini. Težko nalogo je dobro izvršil, 'kajti Eliot spada med mojstre angleške besede in je bil odlikovan z Nobelovo nagrado. Režija je bila v rokah N. Jeločnika. To je bila v igralskem pogledu najboljša predstava Gledališkega odseka Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu.
OCato LuJia pi(() s oeta na nasl
Na praznik Kristusa Kralja, dne 28. oktobra, je bilo po naših farah več lepo uspelih akademij. Ob tej priliki so se govorniki spomnili tudi škofovega jubileja. Ta dan smo obnovili obljubo zvestobe predstavniku najvišjega Učenika večnih resnic, ki so tudi temelj in gibalo našega kulturnega prizadevanja.
Št. Qanž. a
Po odhodu g. dr. Lučovnika, ki so pri nas zelo plodovito delovali, je prevzel faro preč. g. Vošnjak. Kot prejšnji gospod župnik, tako se tudi sedanji dušni pastir trudi za vzgojo naše mladine
V	nedeljo, dne 28. oktobra t. L, je uprizorila Katoliška mladina v dvorani pri Tiš-lerju globoko, a zahtevno igro „Luč z gora”. Ob tej priliki je mladina pokazala, da v njej gori močan plamen idealizma. Le ta jo povezuje v eno samo družino mladih kulturnih delavcev, ki jim je omika posameznika in sovaščanov vse. Taka mladina zasluži vsestransko priznanje in podporo. Na njen ponovni nastop se že sedaj veselimo.
^D&brla aes.
Odkar so prevzeli našo faro mil. g. kanonik Zechner, se je v njej marsikaj spremenilo. Poleg obnove cerkve je treba omeniti tudi farni dom, ki je delo mil. g. kanonika. V njem se zbiramo k predavanjem in prireditvam.
V	okviru Katoliške prosvete sta v nedeljo 28. oktobra predavala dva govornika. Gospod dr. Valentin Inzko se je dotaknil v svojih izvajanjih najbolj perečih družinskih vprašanj, preč. gospod Janko Polanc pa je imel filmsko predavanje pod naslovom ..Katoliška Cerkev v prvem tisočletju”.
Na obeh prireditvah (popoldne ob treh in petih) sta predavatelja prikazala, da je
ozdravitev družine in občestva sploh možna 'le ob pripravljenosti na žrtve in odpoved ter z veliko dobro voljo.
št. c?// ob rOp(wi
Prvo nedeljo meseca novembra smo „po-leteli” v Ameriko. Preč. g. Vinko Zaletel nam je govoril ob skioptičnih slikah o življenju v Ameriki. Videli smo, kakšne imenitne stavbe imajo Amerikanci v glavnih mestih. Le malo je družin, ki bi si ne mogle postaviti lastnega doma ter bi ne imele avtomobila. Vendar pa smo slišali, da v Ameriki le tisti nekaj velja, ki je zdrav. Bolan človek pa je tam revež, kajti na zdravniško pomoč smeš računati le, če imaš dosti dolarjev pod palcem.
Gospod prof. dr. Valentin Inzko pa je spregovoril o nevarnosti materializma za naše družine in našo vas. Predavanje je vzbudilo pri poslušalcih veliko pozornost.
Da se je k predavanju pri Lederhasu zbralo nad 150 ljudi, je dokaz, kako živo se farani zanimajo za razne sodobne probleme.
Preč. g. župniku Kanaufu smo zelo hvaležni, da nam nameravajo tudi v 'bodoče nuditi tako lepe prilike za obogatitev duha in srca.
št. Qakob o (Tžohi
Potem ko je naša mladina praznik Kristusa Kralja proslavila s slavnostno akademijo, smo 'posvetili moško uro prvo nedeljo v novembru predavanju ,,Mož in družina”, ki ga je imel g. dr. Valentin Inzko.
V nedeljo 11. novembra, pa je predavala našim ženam in materam gospa Marija Inzko. ..Družina in advent” je bila snov, o kateri so žene razpravljale in naredile sklepe že za advent. Prav je, da se vrne družini njeno poslanstvo in prav zato je poklicana žena — mati. Saj je družina celica, ki da podlago za dobro ali slabo in tako vpliva na vaško in sploh javno življenje.
Zakaj je prišlo do sprememb na Poljskem
Odpor poljskega naroda proti tujim tlačiteljem je že skozi stoletja vzbujal občudovanje vsega sveta. Poljski narod, ki šteje danes okrog 26 milijonov duš, je stisnjen med dva orjaka, na zapadu Nemčijo in na vzhodu Rusijo. Kadarkoli v zgodovini so se Nemci in Rusi sporazumeli, je to pomenilo propast poljske države. Tako poznamo v zgodovini štiri delitve Poljske, zadnja je bila leta 1939 med Stalinom in Hitlerjem.
Toda vedno so se Poljaki upirali tujim gospodarjem. V prejšnjem stoletju so carske vojske v krvi udušile vrsto uporov. V zadnji vojni je ves svet z občudovanjem in grozo zasledoval potek varšavskega upora leta 1944, medtem ko so nekaj deset kilometrov proti vzhodu zmagovite sovjetske armade pod poveljstvom maršala Rokosov-skega ustavile svoj pohod in mirno čakale, da so Nemci kruto udušili upor.
Toda poleg nacionalnih razlogov imajo s-edanje spremembe še drugo ozadje. Londonski dnevnik ,,Times,, piše o tem nasled-
nje: „Predvsem je to želja poljskega ljudstva,. delavcev prav tako kot ostalih slojev prebivalstva, da se znebijo komunističnega sistema, s katerim se niso nikoli hoteli sprijazniti. Zagrenjenost se je stopnjevala v obup, ko je ljudstvo spoznalo, da so poljsko gospodarstvo in naravni zakladi države služili sovjetskim interesom.
Od vsega početka so Poljaki trdili, — kljub zanikanjem vlade, — da je večina premoga, in sicer nekako 9 do 11 milijonov ton letno, ki je bil izvožen v Sovjetsko zvezo, bila prodana za manj kot polovično ceno v primeri s tem, kar bi lahko zanj iz-kupili v skandinavskih deželah in zadnje čase v Angliji. V povojnih letih je vse ka-zailo na to, da Sovjetska zveza teh dobav sploh ni plačevala, češ da gredo te dobave itak na račun ..osvoboditve” Poljske.
Med tem ko so Sovjeti na ves glas poudarjali svojo podporo Poljski za povrnitev „zapadnega ozemlja” (bivši del Nemčije), so potem, ko so Nemci zapustili te
pokrajine, istočasno odpeljali iz njih večino najbolj dragocenih naprav in tovarniških strojev. Celo v sami Poljski, n. pr. v Lodzu, so odpeljali tekstilne stroje v Sovjetsko zvezo pod pretvezo, češ da so jih bili tam namestili Nemci in da gre le za ..reparacije” na račun poraženega sovražnika.
Po dogovoru v Potsdamu je bila Poljska upravičena do 15 odst. vseh reparacij, ki jih je Sovjetska zveza dobila od Nemčije. Ni nobenega dokaza, da so Sovjeti izpolnili to obljubo.
Po cenitvah inozemskih gospodarskih strokovnjakov je neizvršitev danih obljub s strani Sovjetske zveze povzročila Poljski okrog 1 in pol milijarde dolarjev škode samo pri reparacijah, a blizu 1 milijardo dolarjev pa pri prisilnih prodajah poljskega premoga pod ceno Sovjetski zvezi.
Tudi vprašanje plačil za prevoz sovjetskih čet in sovjetskega blaga preko poljskega ozemlja v Vzhodno Nemčijo, poveljstvo sovjetskih častnikov nad poljskimi ladjami in pristanišči Gdansk in Sczezyn, so zelo razburjali duhove.
Vse te trditve je seveda zelo težko dokazati, ker so pač oblasti vse skrivale s plaščem stroge tajnosti. Toda nečesa pa ni bilo moč prikriti, namreč dejstvo, da so bila najboljša in najugodnejša javna poslopja rekviri-rana po sovjetskih vojaških in civilnih oblasteh, ki so se obnašale kot da bi se nahajale v kaki zasedeni deželi.
Nova varšavska Vlada je sama priznala, da je država na robu gospodarskega propada. Eden izmed glavnih razlogov za to stanje je prenagla industrializacija, pri kateri je bila dana glavna prednost težki industriji. To politiko je bil vsilil Poljski Stalin v okviru v splošnega načrta sovjetske oborožitve. Pozneje jo je prav tako nadaljeval Hruščev. Danes poljski gospodarstveniki javno priznavajo kot zgrešene in izgubljene ogromne investicije, delo in surovine, ki so šle v izgradnjo mogočne železne industrije, ki ni v nobenem sorazmerju s potrebami dežele. Gradnja te industrije je deželo oropala stotisočev in stotisočev poljedelskih delavcev, kar je le še povečalo pomanjkanje življenjskih potrebščin.
Poljaki se z bolestjo zavedajo, pravi „Ti-mes”, da so daleč zaostali celo za državami kot Jugoslavija, ki je tudi strahotno trpela med vojno. Njihov največji srd je naperjen proti Sovjetski zvezi, vendar nikakor niso pri volji odpustiti tistim svojim voditeljem, ki so se vdinjali Moskvi in poslušno pomagali upropaščati lastno domovino.
Nekateri komunisti so to spoznali in se poskušali upreti. Med temu je bil tudi Go-mulka, ki je moral zaradi neposlušnosti že leta 1948 v ječo.
Nevolja poljskega ljudstva je naraščala ■iz leta v leto ,iz meseca v mesec. Gomulka, ki je bil izpuščen leta 1954 na svobodo, se je znal postaviti na čelo vseh nezadovoljnežev. čeprav komunist, je zaradi svojega upiranja Sovjetom potegnil za seboj tudi večino nekomunistov, celo protikomunistov, ki so danes brez vodstva, kajti tajna policija je napravila na ta ali oni način neškodljive vse ljudi, za katere je menila, da bi kdajkoli utegnili biti režimu nevarni. Istotako so preprečili sleherno možnost organizacije.
Toda Gomulka mora upoštevati bolj kot njegovi predhodniki razpoloženje ljudstva. Vprav podpora vsega ljudstva je bila njegovo najmočnejše orožje, s katerim je postavil Sovjete pred izbiro: kompromis ali pa upor vsega ljudstva. Na Poljskem, kjer bi v primeru uporabe sile morali zasesti obširno gozdnato in gorato ozemlje ter podjarmiti junaško 26-milijonsko ljudstvo, so se odločili za kompromis. Sklep kompromisa je bil v toliko lažji, ker se morajo Poljaki kljub srdu proti sovjetskemu tlačitelju še vedno zavedati, da imajo sovražnika tudi na zapadu. Vprav na višku poljsko-sovjet-ske krize je zapadno-nernški kancler Adenauer zopet načel vprašanje nemško-polj-ske meje.
Dosedanji Gomulkovi ukrepi kažejo, da se zaveda svojega težavnega položaja. Izpust kardinala Višinskega ter obljube političnih reform v smislu resnične demokracije so pa zaenkrat samo še obljube. Tudi zavoženo gospodarstvo predstavlja zelo težak problem. Sam Gomulka je v enem izmed svojih radijskih govorov priznal:
„Leta 1949, torej pred šestimi leti, se je začela velika kampanja za kolektivizacijo. V tem času je bilo ustanovljenih nekaj tisoč kolektivističnih zadrug (kolhozov). Leta 1955 so 78 odstotkov vseh zemljišč Obdelovali samostojni kmetje. Ti so dosegli večje donose na eno zaposleno delovno silo kot kolektivistične zadruge, če bi kolektivizacijo kmetijstva zavrli, ne bi prav nič izgubili, pač pa bi morali takšno rešitev naravnost sprejeti...”
Tudi v političnem življenju vre. Glasilo študentov ,,Propostu” je pred dnevi prineslo uvodni članek, ki opozarja Vlado, da bo samo obnovitev demokratičnega svobodno izvoljenega Sejma (poljskega parlamenta) dokaz, da je Poljska zopet postala samostojna in svobodna država. Gomulka bije podtalen, a težak boj na mnogih frontah.
Dva tisoč verzov . zna na pamet
V vasi Martinac v Sremu živi osemdesetletni ded Vlajko Djurdjevič. Okrog njega se po večerih zbira staro in mlado, da jim s pojočim glasom pripoveduje v verzih o zgodovini več sto let nazaj, prav do bitke na Kosovem, so so Turki uničili srbsko samostojnost. Od drugih pripovedovalcev zgodovine in narodnih pevcev se razlikuje v tem, da ne ponavlja pesmi, ki so jih spesnili drugi, ampak je vseh 2000 verzov zložil sam.
Že kot deček je imel bujno fantazijo in so ga zanimali davni, čudoviti dogodki preteklih časov. Vendar se je dolga leta omejeval na poslušan je. Sele v precejšnji starosti, po prvi svetovni vojni, ko se je polegel bojni hrušč in dim smodnika, je ob toplih večerih posedal pred svojo hišo in začel kovati pesmi. Pogled mu je šel preko pokojnih poljan v daljavo in v duši so se mu porajali verzi in kitice. Najbolj pa preseneča človeka to, da ded Vlajko kljub svoji visoki starosti še zna na pamet vse svoje pesmi in vam jih na prošnjo rad deklamira.
Njegova želja je, da bi izšli v knjigi, toda zato bi rabil pomoč drugih, kajti mož ne zna — pisati.
FRAN ERJAVEC, PARIZ :	114
koroški Slovenci
II. DEL
Ni namen tega mojega dela očrtovati naglega napredka slovenščine in naše književnosti izza Pohlinove slovnice in ne opisovati velikega vpliva, ki ga je vzbujal ta prvi naš narodnobuditeljski klic na vedno širši krog slovenskih izobražencev, treba pa je poudariti, da je doživel izmed vseh slovenskih obrobnih dežel najplodnejši odmev vsekakor ravno na Koroškem. Približno v istem času, kot je bival Pohlin na Dunaju, je namreč študiral in deloval dvakrat po krajši čas tam tudi koroški Slovenec Ožbald Gutsman. On je bil doma iz Grabštajna (roj. 4. VIII. 1727), odšel še mlad iz domovine, dovršil gimnazijo v Kremsu, vstopil jeseni J. 1745. na Dunaju v jezuitski red in je služboval potem nekaj let v Leobnu, v Gradcu, vnovič na Dunaju ter v Zvolenu na Slovaškem.
Kakor Pohlin, je imel tudi Gutsman priliko na Dunaju seznaniti se s Čehi in s tedanjo njih književnostjo, a na Slovaškem s Slovaki, razen tega je imel pa vsekakor tudi mnogo temeljitejšo izobrazbo kakor Pohlin. S precejšnjo zanesljivostjo moremo sklepati, da se na Dunaju in na Slovaškem ni le kolikor toliko seznanil s slovanstvom, temveč da se je navzel že tam tudi vsaj nekoliko onega rodoljubnega duha kakor Pohlin, čeprav je odšel že kot mlad fant na tuje, po celi dvaindvajsetletni odsotnosti vendarle ni pozabil svoje materinščine kakor toliki drugi v njegovem položaju, šele 1. 1760. se je zopet vrnil v domovino (Celovec) in prevzel tam posle slavnost-
nega pridigarja, kateheta pri uršulinkah ter nemškega in slovenskega potujočega misijonarja za Koroško; sicer pa nam je iz njegovega življenja le malo znanega. Med celovškimi jezuiti je tedaj deloval tudi nekoliko starejši Matija G u t s m a n, ki je bil morda Ožbaltov brat in je opravljal posle slovenskega spovednika v poznejši celovški stolnici.
Kakor smo lahko videli že iz prejšnjega poglavja, so koroški jezuiti zaradi tamošnjih protestantov vzdrževali že ves čas posebne pridigarje, ki so potovali od postaje do postaje in tam misijonarili. Zlasti za časa Marije Terezije se je število takih misijonskih postaj še močno pomno-žlo in po njenem izrečnem naročilu so .posvečali jezuiti temu misijonstvu še prav posebno pozornost. Gutsman sam poroča, da se je že od začetka trudil na prižnici ,,srednje čedno govoriti”, to je kolikor toliko v knjižnem jeziku in ne v domačih narečjih in da je z veseljem opažal, da so ga „v vseh slovenskih župnijah, ki jih je obletel”, lahko in radi poslušali.
Kakor smo videli zgoraj, so začeli celovški jezuiti izdajati slovenske knjige že pred Gutsmanovo vrnitvijo v domovino, a neposredno po tej so izdali Parhammerjev katekizem. Namera za to je morala vsekakor obstajati že poprej, toda po vsej verjetnosti je že pri tej pomagal tudi Gutsman. V naslednjih letih je potem izšla v Ljubljani Pohlinova slovnica, ki je prišla gotovo kmalu v roke tudi Gutsmanu in mu je samo še utrdila tisto zanimanje za slovensko knjigo, ki ga je po vsej priliki prinesel že i/. tujine in ki ga je našel tudi med svojimi sobrati v Celovcu. Razen tega mu je vsaj že Pohlinova slovnica vžgala tudi tisti zavestni rodoljubni ogenj, ki ga je vodil po-
tem pri njegovem nadaljnjem delu in ki ga jasno vidimo pri njem kot prvem Slovencu na Koroškem. Prav verjetno je, da v tem pogledu ni ostalo na Gutsmana brez vpliva tudi njegovo občevanje z Denisom, kajti ravno on je bil pred svojim odhodom na Dunaj tisti, ki je začel v celovškem jezuitskem kolegiju dajati prednost živemu narodnemu jeziku pred mrtvo latinščino.
Ker so medtem vsaj na Koroškem gotovo že davno pošle trideset let .poprej v Ljubljani, a prvenstveno za Korošce izdane Basarjeve pridige, je čisto razumljivo, da je Gutsman ravno pri svojem misijonar j en ju hitro opazil, kako vlada pri koroških slovenskih duhovnikih „enu cielu pomenkanje slovenjeh takeh buku, v’ kati-reh bi te jimenitneiše božje Resnice obiuneiši bile razložene”. Sam pravi, da je ,,od tega prišlu enu veliku proti njemu inu drugem na znanje dami želenje visoku vredneh gospodou Duhovnikou, kateri bi radi take reči skuz vtisk na svetlobo dane imeli”. Glede na to je bilo tudi prvo samostojno delo, ki se ga je bil Gutsman lotil, prireditev take zbirke, ki jo je potem izdal 1. 1770. v Celovcu pod naslovom „ C h r i s t i a n s k e Resnice” (a brez svojega imena) in ki obsegajo 15 vzorcev za slovenske pridige. Založil jo je novi celovški knjigar J. Šote r , ki je prišel menda iz Zagreba.
Te ..Krščanske resnice” pa niso bile le nov, važen praktičen pripomoček duhovnikom pri slovenskem dušnem pasrirstvu, temveč so nam dokaz, da je Gutsman kot prvi slovenski Korošec že v tej dobi temeljito in samostojno razmišljal o vprašanjih knjižnega jezika sploh.
(Se nadaljuje)
n nas m nomkem
Korošici Slovenci
Pod gornjim naslovom piše poznan slovenski zgodovinar Fran Erjavec zgodovino koroških Slovencev. Ta zgodovina izhaja kot podlistek v ,,Našem tedniku” in je sedaj v drugem zvezku izšla v ponatisu pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Prvi zvezek nam prikazuje naselitev in prva stoletja slovenskega življenja v „novi” domovini.
Drugi zvezek pa obdelava dobo reformacije in protireformacije. Že slika na naslovni strani opozarja na posebnost in na vlogo, katero so tedaj igrali celovški jezuiti v slovenskem kulturnem življenju. V jezuitskih šolah so se šolali prvi slovenski fantje in iz tega kroga je prišel tudi Ožbald Gutsman iz Grabštanja, ki nam je Slovencem leta 1777 napisal slovensko slovnico, ki je potem veljala skoraj dve sto let. Zato je laž trditev nekaterih ^modernih slavistov”, ki bi radi „dokazali”, da je slovenski jezik komaj sto let star. Da nimamo dvatisočletnega jezika, dokazuje samo, da smo mlad narod in mladim narodom pripada tudi evropska bodočnost.
Opozoriti pa moramo, da drugi zvezek ni samo ponatisk iz ,,Našega tednika,” marveč je podlistek „Tednika” dopolnjen z vrsto novih dognanj in tako nudi knjiga tudi tistim, ki so podlistek vestno zasledovali, mnogo novega. Nobena slovenska družina naj ne bi ostala brez Erjavčeve zgodovine koroških Slovencev. Čim bliže prihaja zgodovinar današnjemu času, tem zanimivejša postaja knjiga tudi za današnji rod in g. Erjavcu smo koroški Slovenci zelo hvaležni, da že več let svojega neumornega dela posveča proučevanju naše preteklosti. Zelo težko bi bilo najti zgodovinski vir, ki še ne bi bil v Erjavčevih rokah in dolgoletni študij nam jamči, da nam g. Erjavec prikazuje našo preteklost v pravilni in stvarni luči.
PLIBERK
Jesenski sejem
Zadnji ponedeljek je zavladalo v Pliberku spet živahno življenje. Če si prišel na trg, si videl poln trg samih prodaj almh stojnic in ljudi je kar mrgolelo, kajti bil je vsakoletni jesenski oz. zimski sejem. Vreme obiskovalcem sejma sicer ni bilo ravpo naklonjeno, toda vseeno so ga Podjunčani še razmeroma dobro posedli, ker se je pač treba za zimski čas založiti z vsem potrebnim za gospodarstvo in gospodinjstvo, Najbolj so se ljudje pprivaji okpli stojnic, ki so prodajale oblekč In obuvalo. K.er se prerokuje, da bo baje letošnja žima precej huda, se temu tudi ni čuditi, saj je pozimi vsak rad toplo oblečen. V trgovini Ferdinand Stefitz gre pa vse na vago in po kilah. Naši ljudje to vedo in zato je bila trgovina in stojnica Stefic tudi najbolj obiskana in marsikatera žena ali gospodična je bila iznenadena, če je dobila za majhen denar tudi lepo in kvalitetno blago. To trgovino ne bomo obiskovali samo ob takšnih in podobnih dneh, ampak se je bomo spomnili še tudi med letom.
ŠTEBEN V PODJUNI
V 59 letih starosti nas je zapustila Apolonija Dumpelnik iz Sinče vesi, ki pa je bila pokopana dne 6. novembra v Štefanu. To pa zaradi tega, ker je njen mož umrl že pred leti in so se za njo zavzeli sorodniki iz štebna in ji pripravili lep in spodoben pogreb. Rajna je bolehala nekaj časa, se nahajala tudi v bolnici „Maria Hilf” v Celovcu nakar so jo z utemeljitvijo, da ima raka na pljučih, spet poslali domov, kjer je kmalu nato umrla. Naj počiva v miru! Vsem sorodnikom iskreno sožalje.
Ol&oiae, iz Imihelske lave.
DOLINČIČE. — Dne BO. oktobra smo v obilnem številu spremili k zadnjemu počitku rajno Matildo Wogl, rojeno Kumer, nekdanjo posestnico pd. Podlaufovega posestva in Pavlakove hiše. Rajna je prodala obe hiši za življenjski užitek, Podlaufovo g. Potočniku pd. Krofu iz Ponikve in Pavla-kovo g. Volinu. Tako je hotela dobra in delavna Tila svojo starost v mirti in počitku brez skrbi preživeti. Pa saj ni mogla mirovati, še sedaj je delala, kot bi bilo vse njeno in pomagala pri Podlaufu. Bolehala je že več let in tako je oddala posestvo proč, da bi mogla čuvati svoje zdravje, človek obrača, Bog pa obrne. Podala se je v bolnico v Celovec, tam je prestala operacijo in je bila na tem, da zapusti bolnico prihodnji ponedeljek. V nedeljo zjutraj pa je nenadoma umrla! Vzrok smrti je bila embolija, strjena kri je zamašila žilice.
"Prepeljali so jo na njen dom in smo jo spremljali na zadnji poti v Šmihel. Go-
spod župnik so vodili žalni sprevod ob navzočnosti g. kaplana Nemca. Pevd so zapeli pri maši — zadušnici ter ob krsti! V toplih beseda! so se gospod župnik poslovili od blagopokojne Matilde Wogl, ki je bila vzorna faranka, kljub bolezni je hodila dolgo pot iz Dolinčič v farno cerkev redno in vestno k nedeljski božji službi. Vstajala je ob treh, da je mogla prej pospraviti doma in nakrmiti živino, predno je šla v cerkev. Prejemala je rada sv. zakramente; predno je šla v bolnico, se je poslovila od treh cerkva, kot bi vedela, da ne bo hodila več živa v naši sredi. Nad vse rada je čitala naše slovenske liste ,,Nedeljo” in „Vero in dom”. Bila je reden ud Družbe sv. Mohorja. Sv. kraje v Sveti deželi je podpirala kot požrtvovalna članica Armade sv. križa. V molitvi živega rožnega venca je našla svojo uteho ob bridkosti tega življenja. Rajna naj počiva v miru. Sestri Mariji pa naše iskreno sožalje!
BISTRICA. — Peter Potočnik in Julka Neubrisch sta prejela zakrament sv. zakona dne 15. oktobra v farni cerkvi v Šmihelu. Obilo srečel
Dne 21. oktobra sta si podala roko k trajni zvestobi in ljubezni Rudolf Kadiš in Marija Smrečnik. Obilo sreče! Poročne obrede so opravili g. župnik. Obedve „ojseti” sta bili pri Likebu.
BREŠKA VES. — Pri Konečniku so imeli krstitje in blagoslovili novo hišo.
VEČNA VES. — Oče Jurij Lodrant je poleti šel zvečer na skedenj. Pri tem se mu je pripetila nesreča, da je padel napodlanec in se hudo poškodoval. Dolgo časa se je nahajal v bolnici v Celovcu, pa mu niso mogli pomagati. Prišel je sicer domov, a ni zapustil več postelje. Noge ga niso nosile več. Dolge mesece je prebil v postelji, vedno bolj je bolezen glodala na zdravju in v nedeljo 4. novembra je starček s 74 leti dokončal tek svojega trudapolnega življenja. V torek smo ga spremljali k zadnjemu počitku.
Ta počitek si je tudi zaslužil, saj je prevzel velike in težke skrbi, ko je pred 50 leti kupil Feratovo posestvo. Dne 6. avgusta je minulo petdeset let, odkar je prejel zakrament sv. zakona. Ta zakon je bil tudi blagoslovljen, saj je izšlo iz njega kar 4 sinov in štiri hčera.
Rojen je bil rajni oče v Mežici. Pogrebne obrede in mašo-zadušnico so imeli g. župnik Picej. V poslovilnem govoru ob odprtem grobu so vzeli slovo od rajnega očeta. Poudarili so predvsem glavno lastnost pokojnika: dobro srce. Rajni oče je bil dober sosed, dober sosed pa tudi najbližnjemu sosedu — cerkvi. Za njo je žrtvoval pri nabavi zvonov — in to po prvi in tudi po drugi svetovni vojni. Zvonove je lani imela Fe-ratova družina dalj časa pod svojo streho, dokler niso dobili novi dom v zvoniku. Rajni Feratov oče naj počiva v miru. Ferato-vim naše sožalje.
STRPNA VES. — Luka Močnik pd. Močnik je že leta in leta hudo bolehal. Mučila ga je naduha. Na velikem gospodarstvu se je sam mučil in delal kljub bolezni. Pred letom je bil v bolnici, tako da se je stanje za silo zboljšalo za nekaj časa. Letos ga je naduha zopet hudo začela mučiti in v nedeljo, dne 4. novembra je ta delovni mož šel v večni počitek svojega Boga.
V torek, dne 6. t. m. smo ga v obilnem številu vaščanov in faranov ter sorodnikov spremljali k zadnjemu počitku. Pogrebne obrede in mašo-zadušnico so ob asistenci g. Verhnjaka opravili preč. g. kaplan Alojzij Nemec. Pevci so zapeli blagemu pokojnemu zadnje žalostinke ob odprtem grobu. Mrtvaški bratje so mu svetili na zadnji poti. Rajni naj počiva v miru!
ŠMIHEL. — Franc Krištof in Amalija rojena Kaiser sta dobila drugega otroka — deklico, čestitamo!
Letos imamo že precej smrtnih slučajev; dosegli smo že številko 30, a naš rod ne bo izumrl, kajti on ima močno voljo za življenje in za rast, saj je število otrok letos dosedaj že dvakrat večje kot pa število smrtnih slučajev. Prekoračili smo namreč že številko 63, seveda so k temu pripomogle tudi mlade nezakonske matere! Kakor je razveseljivo število zakonskih otrok, tako
nerazveseljivo in žalostno pa je število nezakonskih otrok!
BLATO. — Družina Leopold in Elizabeta Leben, rojena Skuk sta dobila v Mariji Elizabeti družinski prirastek. Milačevi pa so prevzeli botrino.
DOBRLA VES
Strokovno popravljena je bila kripta ali spodnja cerkev župne cerkve. Starodavno je to svetišče. Imenuje se že leta 1106 Marijina cerkev. Za stolnico v Krki z grobiščem sv. Heme je najstarejša kripta naše dežele, ki je zidana v treh ladjah. Na kamnitem starodavnem oltarju je znamenje sv. križa, ki obvlada ves častitljivi bogoslužni prostor. Na steni pa sta kipa sv. Valentina, škofa in duhovnika-mučenca. Lepi so stebri v kripti, ki imajo vsak svojo posebnost. Delo je izvršil strokovno cerkveni restavrator A. Campidel in stavbeni mojster Franc Go-mernik s svojimi pridnimi pomočniki.
Smrt nas je v zadnjem času večkrat obiskala. Za Tratnikovim Jakobom Hanžo, ki se je ponesrečil na cesti, je umrl Miha Galo v Bukovju. Njemu je sledil Jožef Keber, p. d. mežnar v Kokju. Po kratki težki bolezni je umrl čevljarski mojster Avgust Kert v Lovankah, sledila mu je Kovtrova mati Katarina Uic, roj. Jošti. Nenadoma sta umrli Terezija Cidaj na Dobravi in Magdalena Pekec v Goselni vesi. Friderik Telavec, pd. Petek na Homcu, je padel iz lestve v gospodarskem 'poslopju in se smrtno ponesrečil. Andrejcev oče v Sinči vesi Janez Hojaš je šel iskat zdravja v Celovec, pa je tam umrl. Prepeljan je bil v domačo faro in na dan Vseh svetnikov smo ga položili v blagoslovljeno zemljo.
Vsem blagim pokojnim večni mir, žalujočim družinam pa naše iskreno sožalje.
PRIBLA VES PRI DOBRLI VESI
Naša podružna cerkev sv. Nikolaja je dobila novo obleko. Dolgo časa smo se pripravljali za popravo cerkve. Zdaj je delo končano. Popravljena je bila cerkev s stolpom od zunaj in tudi znotraj je dobila novo ometan strop in stene v novi primerni barvi. V nedeljo, dne 14. oktobra je bila blagoslovitev popravljene cerkve. Mnogo sta se trudila ključarja, pa tudi drugi farani iz Prible vesi so z delom in darovi marljivo pomagali in bodo še pomagali in doprinesli svoj del k popravi vaške cerkve. Vsem dobrotnikom: Bog plačaj!
Poročila se je Elizabeta Glinik z Rudolfom Šumnik iz Repelj, Zofija Ferčnik s Friderikom Sperdin in Veronika Dobnik z Valentinom Plave. Vsem želimo obilo božjega blagoslova na življenjsko pot.
Nenadoma je umrl dobri oče Karel Ho-bel v 84. letu in bil pokopan pri Mariji na Gori. V nedeljo po Vseh svetih smo ga prinesli k farni cerkvi, kamor je tako rad zahajal k božji službi. Naj si odpočije v hiši Očetovi.
RAMOČA VES
Kakor kmetje spravljamo v jeseni sadove zemlje, tako je pospravil po svoji služabnici smrti ljubi Bog zrel sad iz naše vasi, ko je odpoklical v večnost starega Podlesnikove-ga očeta Petra Ravnik. Rajni je dalje časa bolehal in v torek dne 16. oktobra v 80. letu starosti za vedno zaitisnil svoje oči. Bil je kmet starega kova, preudaren, delaven in obče spoštovan. To se je videlo tudi pri pogrebu, ko so prišli v lepem številu sorodniki, prijatelji in znanci, da ga spremijo na farno pokopališče v Smarjeto pri Velikovcu.
Ne malo pa so se pogrebci čudili, ko so cerkveni pevci na domu, v cerkvi in pri grobu peli žalostinke samo v nemškem jeziku. Zato pa je tem bolj hvale vredno zadržanje domačega dušnega pastirja, ki je molil rožni venec v materinem jeziku rajnega, kar v zadnjem času žal tudi ni več samoposebi umevno.
Rajnemu Podlesnikovemu očetu naj bo domača zemlja, ki jo je ljubil, lahka! Sorodnikom naše sožalje.
ST. JAKOB V ROŽU
Kakor da bi v St. Jakobu nihče pisati ne znal! Tako velike stvari se gode, pa je vse skrito pred svetom, še tega nihče ne pove, kako se spreminja St. Jakob, kako so neusmiljeno in nespoštljivo posekali in izruva-
li staro častitljivo lipo, ki je že od turških časov kraljevala sredi Podgrada, kakor so včasih rekli St. Jakobu. Pa je že vredna, da se je kdo spomni z več besedami in obudi spomine na stare čase.
Sedaj imamo sredi št. Jakoba (med cesto, Frankom, Cvitarjem (Posojilnico) in Sor-nom) velik asfaltiran trg, da imajo dovolj prostora avtobusi in avti, da je prostor za manifestacije ali demonstracije, da bi lahko imeli velik „jarmak” kot je uršulinski v Celovcu, da ima prostor „firbec” in postopačL Prej je bilo tam vedno dovolj blata in voda je tekla čez. Sedaj pa smo postali bolj. ,,nobel”. Saj št. Jakob tudi raste in se razvija, novi št. Jakob je že petkrat prerastel starega, imamo novo šolo, novo občino, nov kino, nove trgovine, dve novi zadrugi, le cerkev je še stara, premajhna, težko dostopna in niti lepa ne. Ne vem, kako morejo Šentjakobčani še to prenašati. Ali pa je to znamenje, da je vse drugo potrebnejše in prej kot cerkev?
Hvalevredno je od občine, da se je lotila tega dela. Lludo pa je, da je morala pasti ena naj starejših lip na Koroškem. Morda bi občina tako pokazala razumevanje za ta. častitljivi spomenik, ki je sicer drugod pod varstvom Spomeniškega urada (Denkmal-amtschutz), da bi na istem mestu vsadili novo.
Velika novica je tudi, da se je Mežnarje-va Urška poročila. Ne radi poroke same, ampak ker je tako dolgo kljub vsem ponudbam zakrknjeno vztrajala samska. Toda tam z drugega brega, z Breznice, jo je na skrivaj opazoval prav tak zakrknjen samec, Fridl Serajnik, pd. Sitar in videl, kako vedno pridno dela, poslušal jo je v cerkvi, kako poje... Mama in drugi so ga opominjali: Fridl, dobi si gospodinjo! Fridl se je skorajžil; toda le Urško, pa nobene druge! In res, na nevestin god, na uršulsko nedeljo, sta pred Marijo v Podgorjah rekla eden drugemu: Ja! Poročil ju je bivši šentjakobski kaplan Vinko Zaletel, za priči sta bila Muden, nevestin stric in sosed Sitarjev Lederer.
Urška je od otroških let vedno navdušeno prepevala v cerkvi, bodisi pri zboru ali pri ljudskem petju. Tudi sicer je veliko in rada pomagala pri cerkvi in tako upravičila ime: Mežnarjeva.
Veseli nas, da sta se prav ta dva enkrat poročila in da spadata tako lejx> skupaj ter, da bo Sitarjeva domačija dobila tako pridno gospodinjo.
Obema želimo mnogo srečnih, blagoslovljenih let v zakonu!
DOLE-SKOCIDOL
Življenje seje, smrt pa žanje, pravi »tar pregovor. Zdaj se je podala žet v eno naših dvanajst vasi. V Dolah je nepričakovano potrkala na duri in po par dneh bolezni vzela seboj v večnost pd. Smrečnico, Trezo Pamt, roj. Hatze, nadvse skrbno mater petih od prve umrle žene svojega moža leta 1909 prevzetih otrok, previdno, staro 86 let. S sorodniki jo je spremilo mnogo ljudi od tu in drugod na farno pokopališče. Poleg domačega župnika se je njenega pogreba udeležil tudi č. g. župnik iz Gozdan j, ki je tudi v Dolah doma (sosedstvi hiš Smrečnik-Koč-nik). Naj v miru spi!
Teden nato, dne 25. oktobra t. 1., pa je jx) daljši radi visoke starosti in izmučenosti povzročene bolezni, pogosto previden s sv. zakramenti, mirno in tako rekoč hipno preminul starosta vasi Dole, g. Urban Heber, p. d. Šustarč v Dolah. Med boleznijo ga je prišla tudi njegova hči-edinka, ga. Marija špicar, roj. Heber, nekajkrat iz Ljubljane obiskat, da mu je tako mogla tudi sama streči in ga tolažiti. Tudi njen mož, zet rajnega, g. Jaka špicar, — od leta 1941 stalno bivajoč v Ljubljani — naš rojak, pesnik in dramatik, znan posebno kot dramatizator povesti profesorja dr. Jak. Šketa „Miklova Zala”, se je večkrat mudil s svojima sinovoma, Miranom in dr. Bojanom Špicar, ob očetovi bolniški postelji. Zlasti se je pa v 'postrežbi blagega starca odlikoval dan za dnem, noč za nočjo, teden za tednom g. Jaka Kollmann, sedaj rentnik, nekdaj pa nadvse vljuden in strokoven postrežnik v raznih hotelskih podjetjih v Avstriji in v Jugoslaviji. Sam bolehen je bolj bolehnemu do njegove končno nagle smrti stal ob strani. Pomagala in nadomestovala ga je pa t. č. hišna gospodinja Urška. Zadnja pietet-na opravila nad umrlim je j)a — kakor po-gostoma v sličnih slučajih - izvršil znani in vedno dobrovoljni vojaški invalid na vasi, g. Peter Maier, z nekaterimi drugimi sovaščani. Na nedeljo Kristusa-Kralja, dne 28. oktobra, ga je poleg domačih in ostalega sorodstva velika množica mož in žena.
(Nadaljevanje na 5. strani)
NOVI GROBOVI V SVEČAH
(f Anton Zerzer, Kocjanova mati in Pep Feinig)
Našim gospodinjam
Kar tri sovaščane smo zgubili v dveh tednih. Najprej se je po daljši bolezni 'poslovila od svojcev blaga Kocjanova mati Meta Partl. Dobro pripravljena je odšla po plačilo, ki si ga je vse življenje pripravljala s pridnostjo in bogoljubnim življenjem. Stanovala je blizu cerkve, blizu Boga. Njene rože so pogosto lepšale oltar farne cerkve in ko je letos vigredi sadila in sejala cvetice, gotovo ni mislila, da bodo krasile tudi njen grob. Lepo bi lahko preživela stafost v obnovljeni hiši, ljubili so jo sin, hči in s svojima družinama. Lepa zastopnost je vladala pri Kocjanu, a v božjem načrtu je bilo drugače. Na praznik Vseh svetih smo spremljali rajno na pokopališče, potem, ko so jo še nesli mimo farne cerkve. Želja številnih pogrebcev je bila: počivaj v miru draga mati!
Na Vse svete je šel še kropit botrco Kocjanovo mater g. Anton Zerzer. V noči na Verne duše pa je sam težko zbolel. Sicer je že dalj časa bolehal, a nihče ni misli, da bo on prvi za Kocjanovo materjo položen k spanju na božjo njivo. Težek, nepričakovan udarec je bil to za družino. Še posloviti se ni utegnil prav, ko so ga odpeljali v bolnico. Žal tudi tam ni bilo pomoči zanj in tako je v 57. letu starosti izdihnil. Bil je ugleden trgovec v Svečah, po vsem Rožu pa znan tudi kot lovec in predvsem kot pevec. Velika množica znancev, prijateljev ga je dne 5. nov. spremila k zadnjemu počitku. Že pred odhodom iz Adamove hiše mu je zapel cerkveni zbor, združeni moški zbor iz Bistrice in Sveč ter oktet „Slavček”. Dolg žalni sprevod se je vil mimo cerkve proti
pokopališču. Ob grobu se je od g. Zerzerja poslovil preč. g. župnik Škorjanc, ki je naglasil, da je bil rajni vedno prijatelj duhovnikov in zagovornik Cerkve. Nadalje so spregovorili še poveljnik požarne hrambe g. Matschitsch, g. nadučitelj Jandl, zastopnik lovcev in za ..Slavčka” dr. Val. Inzko. Zahvalil se mu je za petje v cerkvi, na prosvetnih odrih in za sodelovanje pri „Slavč-ku”. S svojim izrazito lepim glasom je vršil veliko poslanstvo. Na turnejah po Koroškem, na Goriškem, Tržaškem in na Dunaju je navduševal poslušalce za slovensko pesem. S pesmijo je častil Boga in svojo materino besedo. Potem, ko mu je zapel cerkveni in združeni moški zbor, se je v jesensko - skoro zimsko - vzdušje oglasila pesem okteta ,,Slavček”: Mrzel veter tebe žene, drobna ptičica od nas... Ob tej njegovi najljubši pesmi so se razšli žalni gostje. Ob bratu Jokiju počiva zdaj g. Anton Zerzer in tudi zanj velja grobni napis:
„Zdaj vse minulo je, nič več pel ne bom ...”
Naj truplo mirno v grobu sniva, duša rajski mir uživa. Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje.
V soboto, 7. novembra je umrl svak g. Zerzerja g. Pep Feinig. Dve sestri sta tako postali vdovi v enem tednu. V petek smo rajnega ob obilni udeležbi spremili k večnemu počitku. Zadnjo čast so mu izkazali tudi gasilci, saj je bil sam aktiven član požarne hrambe.
Draga učiteljica, spoštovani učitelj!
Nekaj imam na srcu, pa Vam osebno skoro ne morem povedati. Ker je morda še kje katera mati s podobnimi težavami pa zato objavljam to pismo, da ga morete brati vsi.
Najprej se Vam zahvalim za ves trud, ki ga imate z našimi malčki. Občudujem Vas, saj si skoro ne morem predstavljati, kako Vam je mogoče ukrotiti 40 razgrajačev. Jaz imam s petimi cel dan delo. — Ali bi prosim hoteli še nekaj upoštevati?
Bodite dosledni! Vsak dan preglejte nalogo in naredite znamenje. Od otroka zahtevajte, da napiše pod nalogo datum. Zadnjič mi je dejala hčerka: „Danes ne pišem naloge, saj niso nič pogledali. Bodo mislili, da je včerajšnja naloga prava.”
Od časa do časa otroka pohvalite, oziroma dajte red pod nalogo. Kako se naš fantek ob taki priliki potrudi.
Prosim, zlasti, kadar je zelo lepo vreme, ne dajte preveč naloge, saj veste, kako otroka miče prostost.
Preglejte od časa do časa ušesa, nohte itd. Otrok se bo doma pazljiveje umival, če bo tudi učitelj nadzoroval snago.
Ne izbirajte si med učenci posebnih ..ljubljenčkov”. Otroci najbolj in najprej čutijo, če so zapostavljeni. V raznih službah (brisanje table, deljenje zvezkov) naj se menjavajo.
Ne poslušajte tistih, ki tožijo. Saj sami vidite, kateri zaslužijo kazen. Kaznujte tudi tistega, ki toži.
Otroci naj spoštujejo tujo lastnino. Starše jezi, če otrok pride vsak dan brez radir-
Dobro in poceni kupite blago, perilo in volno
L MAURER
CELOVEC-KLAGENFURT, Alter Platz 35
ke. Otroci naj si stvari ne izposojajo med seboj.
Prosim, dragi učitelj, ob vsakem otroku misli, da je Tvoj lasten otrok. Potrudi se, čim več znanja mu dati in ga čim lepše vzgojiti. To je delo neprecenljive vrednosti. To je Tvoj veliki cilj.	Mati.
Glas iz Slovenije o koroškem vprašanju
Težko prizadetim svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Knjižni dar Mohorjeve družbe
10.-
8.-
10.-
S 8.-
Po ie ustaljeni tradiciji bo tudi letos Mohorjeva družba za praznik Vseh svetih razposlala svoj knjižni dar za leto 1957. Kot se na ta dan spominjamo duš, ki so po smrti telesa prešle v večno življenje, je prihod Mohorjevih knjig v vsako faro, v vsako slovensko hišo, praznik slovenske besede, za katero smo žrtvovali in še sedaj stalno žrtvujemo zato, da bo trajno ostala in sc glasila po naših krajih.
KNJIGE
L KOLEDAR za leto 1957 .........................................S
2.	Večernice: Kristo Srienc, PASTIR CIRIL ......................S
3.	Fran Erjavec, KOROŠKI SLOVENCI, 2. zvezek ...................S
4.	Dr. Filip Žakelj: ŽIVI KRISTUSOV EVANGELIJ, življenje svetnikov, 2. zvezek..................................................
5.	Dr. France Mihelčič: NAŠE ZDRAVILNE RASTLINE. - Zelo
praktična in priporočljiva knjiga, vsebuje mnogo nasvetov in receptov za razne bolezni, slike rastlin v večbarvnem offset-tisku
6.	KOZAMURNIK, lepa knjiga za otroke v krasnem dvobarvnem
tisku in na najboljšem papirju............................
Na željo nekaterih gospodov prilagamo tudi letošnje ŠMARNICE, ki so splošno zelo ugajale, pod naslovom
7.	VZGOJA V KRŠČANSKI DRUŽINI, broširane........................S 12.-
vezane.....................S 20.—
Gornje cene veljajo za Avstrijo. Poštnina se zaračuna posebej.
Vezane knjige so najprimernejša darila znancem in prijateljem, novoporočencem, birmancem, godovnikom.
Knjige dobite pri župnih uradih, krajevnih poverjenikih, lahko jih pa tudi naravnost naročite na naslov: Mohorjeva družba, Viktringcr Ring 26, Celovcc-Klagenfurt, Austria.
S 20,-
S 10.-
V Ljubljani izhajajoči 14-dnevnik „Naši razgledi” prinaša obširno študijo o današnjem stanju slovenske manjšine na Koroškem izpod peresa Stanka Škerlja pod naslovom »Pravica, ki ni pravica.” Pisec se temeljito bavi z »argumenti”, ki jih navajajo pristaši »pravice staršev”, in ugotavlja, da bi se ta izkrivljeno tolmačena pravica pri izvedbi na Koroškem spremenila v očitno in grobo krivico proti slovenski manjšini. Neobhodno potreben pogoj, da bi izvedba tega načela bila res pravična, je namreč enakost položaja obeh strank, v koroškem primeru Slovencev in Nemcev. Da te enakosti ni, so krivi „nemška šola, ponemčeval-ne organizacije politični pritisk in kulturno zatiranje, ki so v desetletjih od srede 19. stoletja sem dobro opravili svojo nalogo,” ugotavlja pisec. »Kdor demokratično, pravično čuti, kdor hoče vzpostaviti in utrditi enakopravnost, kjer je dotlej očitno ni bilo, ta ne sme nekje v atmosferi največje neenakopravnosti med tekmeci,... diktirati ,pari-tetičnih’ predpisov: s temi bi samo utrdil
in povrhu še legaliziral nepariteto, neenakopravnost. Slabejši, zatirani ne potrebuje navidezne paritete, njemu gre zaščita!”
V zvezi z nedavno razpravo o manjšinski šoli pred ministrsko komisijo na Dunaju pa pisec graja postopek te komisije, ker je vzela v obravnavo samo šolsko vprašanje, ne pa drugih določb, ki priznavajo manjšini pravice, katerih doslej ni imela. »Če bi bili nezaupljivi, bi se vprašali, ali ni morda ravno to vzrok, da se bo odločalo le o šolstvu: kajti če bi se lotili drugih vprašanj — rabe slovenščine po uradih, dvojezičnih napisov, prepovedi šovinističnih germaniza-torskih organizacij itd. — bi bilo treba Slovencem dati kaj več, kot imajo zdaj — ko nimajo ničesar; pri šolstvu se pa da tudi kaj vzeti... (Ne da bi tu mnogo imeli, in kar imajo, je dober del le na papirju, toda nekaj okrniti se le di.) In če se že začenja s šolstvom, zakaj ne s srednjo šolo, ki jo manjšina tako nujno potrebuje, ali z nadzorno oblastjo za slovensko šolstvo, kar vse manjšini po čl. 7 izrecno pripada.”
Agrarni svetnik i~ OR. Christian AdlaBnig
DOLINČICE
(Nadaljevanje s 4. strani)
pod vodstvom dveh duhovnikov, lastnofar-nega ter misijoniščnoškofijskega — pč. g. J. Petriča —, spremljala na pokopališče v Sko-cidolu, kjer smo zemske ostanke njegove po nedeljski farni maši položili v grob njegove prve žene Marije, roj. Galob, levo od groba njegove druge žene, Marije, roj. Rajhman, Jesenikove iz Lipe.
Pokojnik je bil rojen leta 1869 pri Reberniku v Dolah. Imel je tri brate in 3 sestre.
Umrli Sustarč je moral večkrat od doma: leta 1890, ko je bil poklican v Gradec nosit cesarsko suknjo, leta 1893, ko se je oženil od Rebernika k šustarču, okoli leta 1900, ko se je podal s svojim prijateljem Konradom Pečarjem (umrlim pred nekaj leti v njegovi novi domovini) za 4 leta v združene države Amerike delat in si kaj v West Allisu prislužit, a leta 1942 je moral, triinsedem-desetleten, s svojo drugo ženo in mnogimi drugimi rodoljubi v izgnanstvo na Bavarsko, odkoder se je mogel vrniti na dom šele po končani drugi svetovni vojni pred 11 led, kjer je nato mirno preživljal večer svojega življenja.
Kot kmet je bil vedno umen gospodar. Marsikaj je na svojem posestvu preuredil in ponovodobil. Vse svoje žive dni je bil veren in delaven kristjan, ki je brezizjemno praznoval z vso družino svetke in petke z mašo, pokojem in postom, še v visoki starosti vsa leta pred smrtjo je z nekaterimi
drugimi možmi, zlasti s spomladi umrlim Orenom, tu in v Ljubljani skoraj vsak dan 'prihajal v cerkev in je bil ž njim reden gost tudi pri obhajilni mizi. Dičila pa ga je tudi radodarnost nasproti cerkvi in misijonom ter posebno nasproti pomoči potrebnim. Po prvi svetovni vojni je župniji izposredoval od svojega rojaka Konrada Pečarja v USA za omogočenje nabave velikega zvona 1000 dolarjev! Čast in hvala še zdaj obema, ko zvona že 12 let več ni! Da je bil stalen naročnik in bralec raznih verskih in rodoljubnih listov in Mohorjevih knjig, in tudi v javnem življenju vzoren mož, ni treba še posebej navesti. Daši je znal, govoril in pisal brezhibno državni jezik, vendar je ljubil materinskega nadvse in je bil zato katolik z dušo in srcem, in tudi Slovenec od pete do 'temena! S tem je dajal le čast naravi v smislu 4. božje zapovedi. — Zadnjikrat je bil v Ljubljani meseca maj-nika letos na svatbi svoje vnukinje. Nadvse
V ponedeljek dne 5. oktobra jc v sv. Jakobu na cesti, občina Hortcndorf-Tmja ves, umrl agrarni svetnik Christian AdlaBnig. 25. decembra bi bil doživel 66 let. Bil je iz stare kmečke družine, svoje domače občine irt je že v zgodnji mladosti prevzel očetovo posestvo. Leta 1914 je bil poklican k vojakom in jc od tam kot poljski topničar moral na bojno polje in je v vojski težko ranjen prišel v rusko ujetništvo. Kot vojni invalid sc je vrnil iz Sibirije domov. Prevzel jc ponovno očetovo posestvo in ga vodil kot vzglcden kmet nad 30 let. S tem ko jc prevzel domače posestvo, sc je vključil tudi v javno življenje. Pričel jc v domači občini kot častni občinski tajnik in bil kasneje dolga leta župan
razpoložen, beseden in šaljiv je tedaj v družbi svatov obvozil vso Gorenjsko in z njimi celo veselo pel, da je vse zabaval in kratkočasil in da ga je radi njegove zgovornosti in domače besedljivosti vse občudovalo. Bela smrt mu je pa zdaj vzela plug, knjigo in molek iz rok, a tudi glas z ustnic!
Pokojni šustarč! »Si štajersko videl, Slovensko, tujino in gledal koroške visoke gore,
Bog Sin Te zdaj v svojo je vzel domovino, —
ker Njemu podaril si um in srce!” Ostal nam boš nepozabljen!
Tvoj zgled bodi nam vodilo!
svoje domače občine. Sodeloval je že od vsega po-četka pri izgradnji zadružnega življenja in gospodarstva v celovškem okraju. Bilo je vprav mlekarstvo, kateremu se je posvetil in v katerem je našel svoje delovno polje. Imenovali so ga častno »kmeta mlekarja iz mestne okolice”, ker se je kot prvoborec zavzel za pravilno ureditev mlekarskega gospodarstva in je s tem tudi prišel v mlekarsko zadrugo. Deželna kmetijska zbornica ga je imenovala leta 1936 za predsednika okrajnega odbora mesta Celovca in istočasno za člana Deželne kmetijske zbornice.
Kot član Deželne kmetijske zbornice se je posebno udejstvoval v odboru za nego mladik in rastlin. Leta 1945 se je Christian AdlaBnig kljub temu, da mu je bilo zdravje že izpodkopano, spet ponudil koroškemu kmetijstvu kot sodelavec pri obnovitvi gospodarstva na razpolago. Glavno polje njegovega udejstvovanja je bilo od takrat naprej mlekarsko gospodarstvo. Leta 1946 je bil izvoljen za predsednika Spodnjekoroške mlekarne. Pri naslednjih volitvah jc bil še dvakrat ponovno izvoljen in v tem svojstvu je ostal do zadnje ure svojega življenja.
In v teh desetih letih se je mlekarna povzpela iz bombardiranih ruševin do nove stavbe in postala ena najlepših in najvodilnejših med avstrijskimi deželami.
Agrarni svetnik OR. Christian AdlaBnig, koroška korenina in kmet pravega kova, si bo pri vseh ohranil časten spomin.
kommt und alles lacht — was Feines Hat sie milgebracht.
i&mANA
die feine nachspeise
Nevarna leta
„Leta med 10 in 16 so najtežja, za starše in o-trokc. Ta doba, v kateri pridejo mladi ljudje tolikokrat v spor (konflikt) s svojimi čustvi in s svetom odraslih, sc mora sistematično preiskati. Nimamo še mere, s katero bi mogli določiti, kaj je za to mladino normalno.” Tako pravi dr. Arno Ge-sele, ki je s svojim študijem za prvih 10 otroških letih znan po vsem svetu.
Njegov institut za otroško psihologijo na Yale-univerzi je povpraševal tisoče staršev in opazoval dan za dnem tisoče doraščajočih. Iz preiskovanj se je našel čisto gotov ritem, ki je pokazal v tem „sem in tja” med aktivnostjo in pasivnostjo, med odkritosrčnostjo in nepremagljivo zakrknjenostjo vedno spet ponavljajoče se poteze. Gotovo bo za večino staršev uteha, če zvedo, da je to čudno obnašanje otrok potrebna, čisto naravna prehodna stopnja. Seveda se to ne pojavi pri vsakem enako močno in hitro. Navadno doživijo vsestransko nadarjeni, živi doraščajoči ta „scm in tja” najbolj močno.
10 — je razveseljiva starost za starše in otroke. To je zadnja stopnja, v kateri se otrok nazorov staršev še brez pomislekov prime. Otroci pridejo sedaj v ravnotežje, ubogajo, kritiko in slaba spričevala ne vzamejo tragično. To je dobra vzgojna doba.
Z 1 Metnimi je že več sitnosti. Neprijazni so, povsod iščejo kreg in spor, si pustijo vse 10-krat reči. Deklice so proti materi — ne pa proti očetu — polne spornega duha, tudi če je ta še tako prijazna. 1’ričenjajo se „ločiti” od matere. Kratkovidni očetje kregajo zaradi tega svoje žene, v resnici pa ni vzroka, da bi imeli kakšne posebne skrbi zaradi tega. Enajstletne naj ne preobložimo z dolžnostmi, ampak na to pa glejmo, da se bodo te vršile. Nedoslednost staršev je za otroka najslabša.
12-letni se počutijo v svoji koži že veliko boljše. Vse je zanje imenitno in „prima” in iz samega „predveselja” komaj še zdržijo. Fantje začenjajo sanjariti o motornem kolesu. 12-letni se radi bahajo, ljubijo kričečo obleko, so pa precej neokretni in hitro v zadregi.
S 13 leti se zaostri ločitev od staršev. Otroci se zaprejo vase, so trmasti, zaklepajo vrata. Večkrat kar par dni dolgo ne spregovorijo. Sedaj se učijo razlikovati, postanejo kritični, prijateljstva gredo narazen. V tej starosti je zelo težko z njimi prisrčno razmerje in pametni starši ne utikavajo svojih nosov v njih skrivnosti.
Pri 14-letnih se razpoloženje zopet predrugači. Otroci so odkriti. „Lakota” po doživetju se da ukrotiti. Čutijo svoje moči rasti, povsod morajo biti zraven, so navdušeni za izlete, potovanja. In nikdar nimajo časa. Ampak starši nimajo veliko za povedati. Očetove šole so stare in dolgočasne, mamini nazori „nemogočc zastareli”. Sedaj se bliža višek te dobe.
Za 15-lctne je prepad k staršem največji. Hčerka sedi v isti sobi, pa je vendar čisto kje drugje; sin vpraša očeta: „Ali si kaj rekel?” To je najtežja faza. Otroci so bolj sporni, trmasti in /dražljivi kot kdaj poprej. Kaj naj sedaj napravijo starši? Nič preveč vpraševati, neinterisirano se kazati, nobenih nasvetov dajati, ako niso naprošeni.
S 16-timi leti je večina problemov rešena. Doraščajoči je že bolj uglajen in se znajde zopet v družinskem krogu. Takozvana resnoba življenja se lahko prične. Večina pokaže staršem svojo ljubezen in hvaležnost na ganljiv način. Kljub temu pa ne dajmo mlademu človeku v tej starosti preveč odgovornosti, ker so v svoji oceni še nezreli.
Zakaj ta leta, katerim pravimo tudi pubertetna doba, tako čudno potekajo, je še skrivnost rasti. Ampak že dejstvo, da se je mogel potek približno naznačiti, kar je mnogim staršem v olajšavo pri vzgoji.
sanska idila
Tiho, neslišno je prišla poznojesenska idila v deželo, polna pestre barvitosti in lepote. Narava se je pripravljala na zimsko spanje, listje je že odpadlo, tudi lastovke so se že poslovile od nas in odšle v svojo sončno domovino.
Kmetje so svoje pridelke že pospravili in z veseljem ugotovili, da je Bog obilo poplačal njihovo delo in trud. Le še nekaj drv in stelje je treba pripraviti in potem pride tudi za kmeta čas, ko si lahko malo odpočije. Zopet bodo po kmečkih domovih zabrneli kolovrati in pričeli se bodo večeri prijetne domačnosti in tihega sožitja pri topli peči. Fantje so že odšli v kmetijsko šolo, da si v zimskem času pridobe potrebnega znanja za delo, ki jih čaka v bodočnosti. Katerim pa iz kakršnega koli vzroka ni mogoče obiskovati te šole, je pa v obilni meri preskrbljeno s knjigami, le pridno posezite po njih, z njimi boste lahko zamašili marsikatero vrzel bodisi v strokovnem ali vzgojnem pomenu, obenem pa vam je knjiga vedno najboljša družabnica. Saj še vedno velja lepi slovenski pregovor: „Čim več znaš — tem več veljaš!”	A. K.
IZ SLOVENSKEC/A Kk/LTURNEQA ŽIVLJENJA
Začetek nove prosvetne sezone v Šmihelu
Kat. prosvetno društvo v Šmihelu je želo uspeh na domačem odru — Gostovanja v
Žvabeku in v Globasnici.
Letos smo imeli lepo jesen. Dolgotrajno lepo vreme nam je naklonjeno, da smo lahko vse poljske pridelke spravili suhe pod streho. Toda na kmetih dela nikoli ne zmanjka, pa kljub tej zaposlenosti so naši prosvetni delavci našli čas, da so nam pripravili nekaj ur veselega in jroučnega razvedrila. Novo igralsko sezono so letos pričela dekleta — Marijine družbenice z igro ,,Njen Horoskop”. Najprej so igrale igro v domači fari, potem pa smo šli še gostovat v sosedne fare v Žvabek in v Globasnico. Igra „Njen Horoskop” je vzeta iz sodobnega življenja in nam kaže moderno zablodo in lahkovernost ljudi, ki hočejo zvedeti svojo bodočo usodo iz razlag rojstnih podatkov in stanja zvezd ob rojstvu. Zviti in spretni ljudje se bavijo s to človeško slabostjo in radovednostjo, da bi pokukali za zastor bodočnosti in tako lahkoverne ljudi izžemali. Saj ni poteklo leto, odkar je pri nas in po drugih krajih lahkovernim ljudem neka gospa za trinajst šilingov napovedovala srečo, denar, možitev in kakšnega pa je prestrašila tudi s smrtjo. Zato je bilo primerno, da so prav dekleta Marijine družbe izbrale to igro in so s spretno in duhovito šegavostjo ljudem pokazale, kaj pravzaprav teči za to stvarjo.
Igra je po vsebini res malo zahtevna in za tiste, ki ne zasledujejo po časopisih na-p>ovedi horoskojzov, je zahtevala nekaj znanja o zvezdah in planetih. Toda g. župnik je s primernim uvodom pred vsakim nasto-jrom gledalce vpeljal, da so laže sledili igri in njeni vsebini in tudi bolje uživali. Igralke pa so s svojim jx)dajanjem poskrbele za lep jroučen popojdan in pa tudi za
3Caho se mi
(Pismo Prodnika
Letos februarja sem se odpeljal s jrrele-pega Koroškega in srečno priplul v pristanišče mesta Halifaks na vzhodni obali Kanade.
. Mesto ni prav nič podobno kakemu avstrijskemu. Vstopil sem v prodajalnico, da bi si nakupil hrane za dolgo pot, ki me je čakala — več tisoč kilometrov proti zapad-ni deželi, kamor sem bil določen. Trgovina je imela naprodaj vse, kar sem potreboval, a nisem se znal pomeniti v njihovem jeziku. Za vsak slučaj sem skusil po nemško, ker sem vedno čul, da je to svetovni jezikj in jmbaral za „Brot”. Pogledali so me debelo. Nato skusim z „essen”, a spet me niso rar zumeli. Tedaj vprašam: „Za vraga, kruha bi radi” Tedaj so se vsi trije prodajalci zasmejali in eden me vpraša: „Vo kom ju from” (jrol nemško, pol angleško: odkod jmhajate?); zdelo se mi je, da je radoveden, odkod prihajam, pa sem mu dejal, da iz Slovenije. „Okej, Slaven, nix džormini”, je dejal in mi pokazal cajno, v katero naj si naberem okoli dolgega žleba, kolikor in kar jx)trebujem. Zanimivo, sem pomislil. Ljudje prihajajo z ene strani s cajno v roki k žlebu in odhajajo z druge s polno cajno. Pred odhodom pa vsakomur preštejejo, koliko ima tega in drugega, kupovalec plača in odide.
Tudi jaz bi bil kmalu odpravil, a nisem mogel najti kje kruha. Prodajalcu se je kar zdelo, kaj mi še manjka, pa je pokazal na polico, kjer je bilo dvoje vrst zavitkov. Odprem enega in se začudim: kruh mehak kakor pena, bel ko sneg. Nisem mogel verjeti, da je to vsakdanji kruh Kanadoa. Nabašem si ga polno cajno in še jabolk, ki so bila zavita kakor pomaranče, vsako jabolko jDOsebej, ter raznih drugih konserviranih jedil za tri dni potovanja, kakor mi je bilo rečeno. Nazadnje so mi ponudili listek, kjer je bilo zapisano 3 in jiol dol.
čez nekaj ur me je odpeljal vlak proti zapadu. Prava Sibirija, sem imel občutek,
veseli smeh. Vse vloge so bde dobro naštudirane in doživeto podane. Morda je k temu pripomogla tudi dobra suflerka — mlada gdč. učiteljica. Napetost podanih vlog se je stojmjevala od prizora do prizora. Višek je bil dosežen v Globasnici, kjer je publika najbolj z razumevanjem in disciplino sledila poteku igre. Globašanom se pozna, da so vajeni slediti igralcem in jih razumejo tudi za trud nagraditi.
Spored prosv. sezone je pester
S to igro se je pri nas igralska sezona šele začela. Kakor kažejo predpriprave, bomo imeli še večkrat slične nastope. Kajti vaje se vrstijo za vajo, živžava okoli župnišča nikoli ne zmanjka Tako se nam poleg Miklavževanja obeta lepa pravljična igra „Jurček”, ki bo zajela staro in mlado v svoj začarani krog. Druga skupina igralcev jja nam hoče pokazati ,,Zgubljeni raj”. Kaj nam bo pa božiček prinesel, pa še ne smemo povedati. Upamo, da nas bodo naši mladi tamburaši vsaj med kako igro s svojim nastopom razveselili. Volja za katoliško prosvetno delo je v naši mladini velika, zato bi bilo želeti, da bi odrasti! in starši mlade nagradili za njih idealizem s tem, da jim čimprej postavijo lastno streho — farni dom, da se mladini ne bo treba tepsti s kinopodjetniki, predavatelji in še s kom drugim za prostore.
Ob tej joriliki se zahvaljujemo žvabeške-mu gospodu župniku za gostoljubno pogo-sthev in za povabilo za zopetno gostovanje, čemur se bomo tudi radi odzvali. Iskrena zahvala tudi globaškemu Kat. prosvetnemu društvu.
(f otli po sneta
Ljuba iz Kanade)
skozi provinco Quebec. Več kot meter snega na 1000 km ravnini. Ž:čne ograje pašnikov so gledale le tu pa tam za ped visoko izpod snega. Vsa jezera zamrznjena, obala Montreal vsa mrtva, nobena ladja1 se ni premikala v tem važnem kanadskem letnem pristanišču.
Vozil sem se z nekim drug’m Slovencem, a v glavnem mestu M a n :t ob e-W i n ’ pegu sva že v strahu pričakovala trenutek, ko se bo treba ločiti. Peljala sva se dalje še 500 km z ogromnim busom, še vedno proti zapadu. Huda zima, ki je kraljevala letošnjo pomlad v Kanadi, mi ni nič kaj prijetnega povedala.
Moj partner se je zgubil takoj, ko sva izstopila iz omnibusa. Odpeljal ga je neki farmer s svojim avtom po široki cesti, mene j>a je pobasal drugi farmer na sanke in konji so tekli v nepregledno belo zamrznjeno ravnino, ki jo je polagoma začel ovijati mrak.
Sam med tujd, v samoti ogromne pokrajine, 15 km od mesta, sem padel kakor z neba v službo. Moral sem biti vesel še bolj preprostega dela, kot sem ga opravljal na koroških tleh, ko sem prišel čez mejo iz Slovenije, kajti strašen bi bil trenutek zame, ko bi me farmer v teh kanadskih samotah odpustil zaradi nezadovoljnosti, saj kot novinec ne razumeš niti njihovega govora.
A minuli so tisti grenki prvi hladni dnevi in meseca maja sem se vsedel v vlak in se jiotegnil okoli 1000 km proti severu k nekemu znancu na obisk. Na srečo sem našel tam delo z nekim Nemcem v gozdu. Dne 18. junija zjutraj sva sedla s tem Nemcem v bližnjem mestu Flin Flon v aeroplan in frkivla dalje nekajkrat po 100 km — čez ogromne gozdove in naseljene samote — dokler nisva pristala v campu 24 (taborišče delavcev).
Nemški prijatelj mi je vse pojasnil, kako naj se vedem. Dejal je: „Nemško govori le
tedaj, ko sva sama. Bodi pozoren in buden!” On mi je bil nekaik vodič, dokler da ga nisem spoznal s prave strani, a o tem pozneje.
Taborišče — tukaj pravijo kamp (camp) — šteje pač okoli 30 mož. Delo je preprosto. Iščemo naftine vrelce. Imamo 6 strojev, 4 bencinske in 2 na nafto z zmogljivosto 50 do 100 konjskih sil. Vrtamo v zemljo 2000 feet (stopal) globoko, to je do okoli 670 metrov. Vse, kar potrebujemo, dobimo po zraku, kajti k nam ne vodita ne cesta, ne železnica. Delamo noč in dan v dveh izmenah. Vsak stroj ima strojnika in jromočil ika. Traktorist dovaža od jezera, na katerem pristajajo aeroplani, bencin in vse joo-trebno za delo. Imamo dva inženirja, delovodjo in dva kuharja. Ljudje se stalno menjajo in novi prihajajo z vseh vetrov.
Tako se je zgodilo tudi z Hanzijem- Berlinčanom, mojim „vodičem”. Bi'1 je človek hitlerjevske narave. Reči moram, da je bil učen trgovec in se resnično sjroznal na svetu ,zato je bil jxmosen in ohol, ko je prišel z mano v teritorij Nord West. Večkrat sva se dajala v kaki prosti uri. Trdil je, da so Korošci nazadnjaški ljudje, ko sem mu do-povedal, da niso bili vsi za Hitlerja. Naslednje jutro sem poveznil na glavo zelen klobuk. Takrat je dejal: ,,Zdaj si pa ta pravi Karntner”. Tako, vidiš, dragi bralec mojega jzisma, sodijo lahkomiselni prenapeteži človeka .po obleki. Ne trudijo se, da bi ti pogledali v dušo, potem se pa urežejo hi skrvavijo, kakor se je to zgodilo Hitlerju in kakor se bo še vsem diktatorjem, ki' dandanašnji strašijo po svetu.
Berlinski Hanzi ne bo imel sreče s svojini Bismarckom (ki mi ga je vedno hvalil, ker je združil Nemce) in Hitlerjem, vsaj v Kanadi ne, kjer je nevarno za take, ki Hitlerja hvalijo. Neko noč je zrušil vrtalni stolp. K sreči jaz še nisem zlezel gor, da bi dvignila cevi. Naslednje jutro se je moral odpeljati, odkoder je prišel, proti Flin Flonu. Bal sem se, da bodo tudi mene odpustih, ker niti angleškega jezika ne znam, a moj tovariš je postal neki drugi Nemec, izgnan s poljske zemlje, jrošten, deloven kmečki fant. Na tega se bom lahko zanesel kakor na prijatelja, ker dela že pet let pri tej Companiji (L. t. d. Midwest Diamond Drilling). Prihranil si je že kar lepe denarje v tem času, zlasti se bi mu poznalo, če bi jih zamenjal na Koroškem za šilinge.
Dragi bralec, ko boš čital te besede iz tujine, se spomni, da jih je napisal Slovenec, ki mu domača zemlja ni mogla dati kruha doma, ker je nima, in ki ti želi, da izbereš iz besed tiste misli, ki d bodo utrdile ljubezen do domače grude, odpor proti vojnam, vero v življenje.
Ako jo bom srečno zvozil skozi zimo, ti bom vigredi, ko mi bo sonce odtajalo jmste in ogrelo noge, spet kaj napisal iz daljne tujine.
Vsem prijatelj Ljubo.
ZA DOBRO VOLJO Na brzovlaku
Mazelji se je peljal z brzovlakom, imel je pa navadno karto. Sprevodnik ga je pozval, da mora izstopiti na prvi postaji.
»Zakaj?” ga je vprašal uporno.
»Zato, ker je vaš listek za osebni vlak, ne jra za. brzec.”
»Dobro!” je dejal. »Pa recite strojevodju, naj vozi bolj počasi.”
Ljubezen
»Mamica, jjovejte mi, kajl je pravzaprav ljubezen?” j,e vprašala desetletna Spelica svojo mater.
,,To so občutki, ki se pojavijo, kadar imamo koga radi,” ji je pojasnjevala.
»Čudno!” Dekletce je zmajevalo z glavo. »Ali brez ljubezni ne moremo nikogar ljubiti?”
Kdo je prvi?
Andrej in Filip sta dobila v spričevalih v vseh predmetih enake in tudi najboljše rede. Gospod učitelj pa je moral določiti, kdo je »prvi” v razredu. Zato jima je dal še to nalogo:
»Napišita vse dneve v tednu, a tako, da se nobeden ne konča na črko ,,k”. Kdor to nalogo prav reši, tisti bo »prvi”!
Debelo sta gledala fantiča, a Filijm se je kmalu »posvetilo” in je napisal: »Predvčerajšnjim, včeraj, sreda, jutri pojutrišnjem, sobota, nedelja.” In je bil določen za prvaka.
p * f * S * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E
KAREL ROJSEK:
tmvma $e mfad
Sc danes mi je v živem spominu častitljiva postava starega očka Bajdla. Bil je širokopleč možak srednje postave, imel je nekoliko navznoter zakrivljene noge, bržkone od dolgoletne ježe pri vojakih. Lasje so mu že davno izpadli in lobanjo mu je pokrivala čez in čez gladka, bleščeča pleša. Izpod gosto zaraščenih obrvi so pa veselo mežikale v svet male jekleno-sive oči. Bril se je po vzorcu rajnkega cesarja Franca Jožefa in starčku je cesarska brada dobro pristojala.
Spoznal sem ga leta 1916. Oče je moral odriniti k vojakom, saj smo takrat bili sredi krvavega bojnega plesa, ki je bil ne vem komu v korist, ljudstvu pa je prinesel samo trpljenje in povzročil veliko škodo.
Stanovali smo v graščini, a za delo sposobni družinski člani so bili zaposleni kot dninarji na grajskem posestvu. Ba zamašimo vrzel, ki je nastala po očetovem odhodu, sem moral tudi jaz na delo, čeprav sem bil takrat šele 14-leten fantič. Opravljal sem poleti razna poljska dela, sušil seno, okopaval in osipaval krompir in koruzo, največ opravka pa je bilo z „zlato savinjsko rožico”, kot smo pravili hmelju. Delo samo mi je bilo všeč, vendar se v družbi samih žensk nisem dobro počutil, zato sem komaj čakal, da napoči zima. Mraz je pognal klepetulje domov, mene pa v drvarnico, kjer sem rajnemu očku Bajdlu pomagal žagati in cepiti drva. Dnevno so jih porabili na graščini po 14 košev, zato je bilo dela skozi celo zimo dovolj. Jaz sem bil fant v kipeči mladosti, očka Bajdel pa mož v globoki zimi življenja. On je dobival za plačilo 60 krajcarjev na dan, jaz pa 45.
Kljub visoki starosti pa je mož še dobro vlekel „locnovko” (žago na lok). Debelejša bruna sva pa sežagala s potezno ali drvarsko žago.
„Vidiš, Karel, žaga mora teči kot zibel! Ko jo vlečeš k sebi, jo nalahno privzdigni, ko pa gre proti meni, jo pa nalahno pritisni,” me je uvajal v skrivnosti gozdarskega dela. Rad sem delal s starim možem, ki je vedel toliko zanimivega povedati iz svojega dolgega in pestrega življenja.
„Eh, včasi je bilo vse drugače,” je ponavadi začel modrovati. „Zrasli smo ob zelju, repi, fižolu, krompirju, žgancih in mleku, pa ne kot danes, ob Čaju in kavi... Kava je bila le za največje praznike in je nismo tako kupovali, kot danes. Kako dragocena pijača je bila, to pove pesem, ki so jo peli v furmanskih gostilnah:
Sem šel v Gorico, tja peljal pšenico, nazaj pa kofe, da ga bo pila dekle.
Takrat so še tovorili vozniki blago z Dunaja v Trst in pokali z biči, takrat je bilo življenje! Seveda, kava je strup in ljudje so ga bolj po malem uživali, zato niso bili tako podvrženi raznim boleznim. In sitni ste mladi Ijtulje, kot stare babice, da vas je težko prenašati. Od kod vse to prihaja? Od čaja in kave, pa ne od kamiličnega ali lipovega, ampak od kupljenega.”
Moža je prijela pravična jeza in modroval je naprej. »Fantje imajo danes kolesa. Zakaj neki? Zato da sc po nedeljah vozijo okoli po gostilnah, zaprav-
Dr. Franček Šegula:	40
Jleide&ct dni	Jutc&vefn
(Opis potovanja v Sveto deželo) Nazareška hišica
Naslednjega dne po sv. maši v cerkvi Ma-Marijinega Oznanjenja, ki po izročilu od 4. li cerkev. Nato nas je arheološki profesor jezuit p. Senes ipeljal na kraj, kjer je nekoč stala hiša sv. Družine. Tam je bil Jezus spočet in živel trideset let skrito življenje.
Ta kraj je nedaleč od današnje cerkve Marijinega oznanjenja, ki po izročilu od 4. stol. velja kot mesto nazareške hišice.
P. Senes nam je razložil in pokazal arheološke znake prve cerkve, ki so jo zgradili že v prvem stoletju po Kristusu blizu mesta, kjer je stala hišica sv. Družine. Cerkev je bila verjetno porušena ali vsaj zasuta že leta 67. po Jšr., ko je bilo prvo izpraz-njenje Nazareta skupno z dogodki, ki so se tedaj vršili v Jeruzalemu. Se huje je bilo 1. 135. po Kr., ko je bilo drugo izpraznjen je, ki je trajalo 2 stoletji tja do cesarja Konstantina.
Zanimivo je, da isto cerkev opisuje španska romarica Egerija, ki je prišla v Nazaret 1. 393., torej ob koncu 4. stol. po Kr. Opisuje jo na sličen način, kakor si moremo predstavljati cerkvico iz današnjih izkopanin.
Ijajo med tednom težko prisluženi denar in si kvarijo zdravje. In pri tem še v nedeljo niti k maši ne utegnejo priti. Kaj bomo pa mi rekli, ki svoj živ dan brusimo podplate po poteh in cestah? Ne bi maral takega kolovrata, pa če mi ga podariš!”
Nisem ga prekinil, kajti v duhu sem si zamišljal, s kakun veseljem bi jaz vzel kolo, če bi mi ga le kdo ponudil.
Očka Bajdel pa je naprej predel svojo misel. »Čudim se le, da se ta presneta reč ne prevrže, ko ima samo dvoje koles.”
„Kaj pa tisti voz, ki nima ne ojesa ne koles?” sem ga prekinil.
„To je že nekaj drugega, ima vsaj štiri kolesa in se ne more na vsem lepem prevrniti,” je menil očka Bajdel.
»Pa bi se vi peljali s takim vozom?” sem ga povprašal.
„Saj sc mi ni zmešalo v glavi!” me je Zavrnik »Da, če bi se peljal tako počasi kot gruntar, ki v nedeljo zapreže kobilo v koleselj in se pripelje k maši, potem že. Toda zadnjič sem videl tak voz brez vprege pred štacuno. Sedeži so še kar udobni, sem opazil. V tem pride iz trgovine nekdo, menda last-
Ko so še lan trli . . .
Teric je bilo običajno od 10 do 12, pa tudi več, kadar je bil pridelek lanu boljši. Začele so z delom zgodaj zjutraj, včasih celo ob enih ali dveh ponoči. Treba je bilo namreč čimprej ves lan otreti, da je zvečer ostalo še dovolj časa za zabavo ter da fantom ni bilo treba predolgo čakati na ples.
Ves dan se je daleč naokrog razlegal svojevrstni ropot trlic, v katerega se je mešal veseli smeh mladih brezskrbnih teric. Pri teritvi so bila sicer krotka in mirna dekleta bolj prešerna in podjetna, kajti od nekdaj je veljalo, da je treba norčije pri teritvi bolj milo presojati ikot druge krati.
„Terice in ose na miru pusti...”
Zato je bilo bolje, da so se možje in fantje, ki niso imeli dovolj gibčnega jezika ali zadosti muh v glavi, izogibali teric, ki so iz njih rade norce brile. Ako nisi bil dovolj pazljiv, ti je katera pripela lanen rep (pest prediva) na jopič na hrbtu, ali pa nasula polne žepe pezdirja, v veliko zabavo vseh drugih. Zato je veljal izrek: „če nisi ‘koren (korenjak, korenina), terice in ose na miru pusti.”
Gospodinja, ki je imela terice, jim je stregla z obilno jedačo, kolikor je le premogel dom in zmogla njena kuhinjska spretnost. Teritev ni bilo samo potrebno delo, ampak na pol praznik, pri katerem so bili deležnih dobrot tudi sosedje iz bližnje in daljne okolice. Šlo se ni' samo za ote-
Še manj se da sklepati o točnem mestu, kjer je stala nazareška hišica, iz arheoloških znakov hišice same. Hišica je bila gotovo porušena še pred letom 67. pr. Kristusom. Kakor se da posneti iz ostankov, je imela tri stene. Vidijo se ostanki obokov, ki so bili zgrajeni že v prvem stoletju na prostoru, kjer je stala sv. hišica. Te oboke je postavil nekdo, ki je hotel vso hišo obnoviti. Ker pa ni imel dovolj denarja, je v počastitev sv. mesta postavil samo oboke.
Iz sv. hišice je majen vhod k »grobovom”. Najdemo dve majhni sobici. V eni je zelo primitiven oltar, ki je gotovo iz prvega stoletja po Kristusu. Iz tega in drugih znakov bi mogli sklepati, da je to grob sv. Jožefa.
Kaj naj rečemo k nazareški hišici, hatero častijo v Lorettu v Italiji?
Vsaj starinoslovsko je to nekaj nemogočega. Hišica v Lorettu ima štiri stene, izkopanine v Nazaretu pa kažejo le tri stene! Nadalje je bila hišica sv. Družine porušena pred letom 67. ali morda celo že v prvi polovici prvega stoletja. Po kakšnem čudežu naj bi nazareška hišica po več kakor tisoč letih zopet oživela, da so jo potem angelci v 15 ali 16. stoletju prenesli s Krasa v Lo-retto?!
Na gori Spremen jen ja Gospodovega Popoldne še istega dne smo se odpel jali na goro Tabor, katero smo občudovali že z
nik. Vzame nekovo veliko kljuko, jo potisne v neko luknjo spredaj in začne vrteti. Pokadilo se je, mož je stopil noter in čez trenutek je vozilo v oblaku dima in prahu z, velikim ropotom izginilo v daljavi. Najhitrejši konji našega gospoda barona ga ne bi dohajali. Še čudno, da se tistemu, ki notri sedi, ne zmeša od naglice!”
»Pogumni in učeni ljudje sc vsega lotijo,” sem dejal. »Kaj pa pravite k tistim čudnun rečem iz železa, ki po zraku letajo?”
„Ej fant, vidiš, sedaj pa je prišlo tisto, kar so že naši predniki prerokovali. Rečeno je bilo, da kadar se bo železna kača vila po zemlji, pod nebom pa se spreletavali jekleni ptiči, takrat gorje ljudstvu! No in to je sedaj prišlo, saj vidiš sam, kako je na svetu! Seveda najprej lukamatija, potem samodrč in nato samofrč. Ali nam je bilo vsega tega.” In pljunil je v velikem loku.
»Je že pač božja volja tako”, sem ga poskusil pomiriti.
»Kaj božja volja, hudičeva volja. S samim hudičem je bil v zvezi tisti človek, ki si je vse to izmislil. Vse skupaj je čarovnija.”
»Ali res mislite, očka, da je res, kar pravijo o čarovniji in o čarovnicah,” sem se vtaknil vmes, vedoč, da je prišel očka Bajdelj spet na svojo priljubljeno misel.
»Kakopak! Vi mladi ljudje ste čisto iztirili in nimate nobene vere več. Ti torej res misliš, da čarovnic ni več?” me je vprašal s pomenljivim pogledom.	(Konec na 8. strani)
ritev lanu, ampak tudi za ugled hiše ter za kuharski sloves gospodinje.
Kljub temu da so tericam v kratkih presledkih prinašali vedno nove jedače, je bil udomačen pregovor, da »ovce in terice ni mogoče nasititi’,’. — Nekoč se je pastir hudoval, ker so mu na poti domov site ovce ušle v kapusno njivo. Ko pa je prignal v vas, pa je videl, kako sosedove terice tresejo »čvešpeljne” (slive) in jih jedo, je olajšan vzdihnil: »O Bog, da je razen mojih ovc še vendar ena stvar na svetu, ki ni nikoli sita”.
Terice so se spomnile tudi fantov, s katerimi so se odkrito ali prikrito »rade videle”. Pripravile so s prejo povezane šopke ,,pušeljce”. Te pušeljce je dobil vsak moški, ki je šel mimo, pa naj je bil žandar ali kaplan. Kdor je dobil pušeljc, je to pomenilo, da mora Seči V žep in odriniti kak dar. Pušeljc je tudi veljal za fahte kot vabilo na ples in zabavo zvečer.
Povabilo po ovinkih na ples
Tistim fantom, ki med dnevom niso dobili pušeljca, so ga pa nesle na dom. Seveda dekleta niso mogle kar naravnost povabiti fantov s katerimi bi se rade zvečer zavrtele na plesu, ampak so to izvedle po ovinkih. Pomenile so se med seboj in zbrale fanta, za katerega je vsaj ena izmed njih za gotovo vedela, da se ne bo ,zviv’ in je osramotil s tem, da ne bi prišel. Temu sta dve terici, med katerimi pa ni bila tista, ki se je z dotičnim fantom ,rada videla’, nesli lepo
nazareškega hriba.
Gora, kjer se je spremenil naš Gospod, je visoka okrog 600 m. Nudi prav lep razgled po Galileji. Južno od nje se lepo vidi vasica Naim. Okrog po planjavi so kakor naseja-ne nove naselbine Judov. Te naselbine imenujejo »kibuz”.
Cerkev Spremenjenja Gospodovega vrhu gore nam je bila prav povšeči. Imeli smo srečo, da smo bili zgoraj prav ob sončnem zahodu, ko so se sončni žarki upirali v čudoviti mozaik Gospodovega Spremenjenja nad glavnim oltarjem. Nebeški prizor, v kolikor si ga more predstavljati človeško oko.
Prenočili smo v frančiškanskem samostanu ob cerkvi. Z nekim hrvaškim frančiškanskim patrom, ki dobro razume zvezdoslovje, sva .pozno v krasno poletno noč opazovala različna ozvezdja.
Vasica Naim in okolica
Naslednje jutro smo že zgodaj maševali na gori Gospodovega Spremenjenja. Neradi smo se podali zopet v dolino, saj je na gori bilo tako lepo. Kakor sv. Peter, bi tudi mi najrajši postavili šotore in ostali zgoraj, pa nam čas ni dopuščal.
Proti pričakovanju smo ob povratku dobili nekaj kapljic dežja. Tukaj namreč dežuje le dvakrat v letu: spomladi in jeseni.
(Dalje prihodnjič)
okrašen jerbas, ki so mu rekali „korpič”. V njem je bila steklenica strdenega žganja. Okoli steklenice pa je bilo razvrščenih tc^ liko pušeljcev, kolikor so računale, da bo prišlo fantov iz tiste vasi na zabavo. Pušeljci so bili lepo poviti s predivom, vmes pa so nasule pezdirja, ker »to je pšenica teric”. Obe dekleti, ki sta nesli korpič, sta se za to pot smešno oblekli v kaka stara krila, bluze in rute. Ko sta prišli do izbranega fanta, sta mu izročili korpič in sporočili pozdrave teric, ki ga vabijo na zabavo zvečer.
S seboj pa naj pripelje tudi toliko svojih tovarišev, kolikor je pušeljcev v korpiču, ali pa še več. Priti mora, vendar ne peš, ne prijezditi, ne obut in ne bos, priti pa mora.
S prevzemom korpiča si je fant naprtil precejšnje skrbi. Tudi on je moral seči v žep, kajti korpič je treba vrniti, a ne praznega, ker tudi terice rade pijejo in se še rajši posladkajo. Po navadi je del v korpič žganje, v trgovini pa nakupil lecta in drugih slaščic. Povabiti je moral tudi druge fante in oskrbeti godca.
»Šimelj”
Zvečer so se fantje zbrali ter se z godcem in nabasanim korpičem podali na dom, kamor so bili povabljeni. Med godbo in vriskanjem so najprej vrnili tericam korpič. Fant, ki je izročal korpič, je tudi priliki primerno govoril, kot »kar je rečeno, to je pečeno” ali »to je pa ženin dal”.
Med tem ko so terice v sobi večerjale ali jedle iz korpiča, so fantje zunaj napravili »šimeljna”. Dva krepka fanta sta se sklonila, tretji pa se je vlegel na zobe čez oba, da se je na prednjega opiral z rokami, na zadnjega pa z nogami. Čez vse tri so pogrnili rjuho, iz katere je na sprednjem koncu štrlela konjska glava, ki so jo že prej naredili iz rjuhe nabasane z otavo. Iz oglov rjuhe so naredili ušesa. Ko je bilo vse pripravljeno, se je na tega »šimelja” vsedel eden izmed fantov, ki mu je jezik gladko tekel. Kak drug fant pa je privedel »šimeljna” za uzdo skozi duri v sobo, kjer so za mizo sedele terice. Za »šimeljnom” je šel godec, za njim pa med vriskanjem in smehom vsi ostali fantje.
ženin in nevesta
Dekle, ki ji je jezik še bolje tekel kot drugim, je sedela obdana od teric v kotu za mizo. Bila je nevesta in držala se ponosno.
Tudi ženin se je držal mogočno na svojem »konju”. Nekaj časa se je zviška ogledoval okoli sebe, končno pa je le pozdravil: »Dober večer.”.
Nevesta mu odgovori: »Dober, al’ pa ne.” Ženin: »Slišal sem, da je menda tu pri vas lepa, mlada in bogata nevesta?”
Nevesta: »Od kod prihajaš in kdo si?” Ženin: »čez devet gora. Na Obirju sem vstal, v Dravi sem se umil, opoldne sem bil na Babi (gora pri Ljubelju; op. pis.), sedaj pa sem tu in te vprašam ali bi hotela moja bit’ in kakšno doto boš imela?”
Nevesta: ,,]az imam sto manj kot devet-indevetred (99) gradov, veliko krav, ki jih molzemo v velik ,,taiht” (jezero), potem z ladjo smetano posnamemo in jo denemo v velik sod, ga speljemo na planino in od tam dol potočimo. Ko se dol privali, pa se že maslo (buter) ven vali”.
Ženin: „To je pa lepo. Ali bi hotela moja žena bit’.”
Nevesta se malo obotavlja in pomišlja, končno pa le reče: »Da, če napraviš zlat most, po katerem bom mogla k tebi priti.” Tedaj ženin bahato vrže na mizo srebrn denar. V tem pa že nevesta opazi, da konj ni podkovan. In res konj postaja vedno bolj nemiren in končno ženin pokliče kovača, da naj pogleda ali je res, kar pravi nevesta, da konj ni podkovan.
Prihiti kovač, oblečen v svojo delovno obleko, z usnjenim predpasnikom, s kladivom in kleščami v rokah. Hoče dvigniti konju zadnjo nogo, toda ne more, ker konj venomer brca. Kovač pokliče svojo ženo na pomoč. Res prihiti žena, ki je tako široka, da komaj pride skozi duri in hoče dvigniti nogo. Konj pa jo brcne, da se zvali po tleh. Kovač začne vzdihovati: »Še ženo mi bo ubila ta mrha” in pokliče konjederca, da bi »to mrho spravil proč.”
Takrat skoči ženin s konja, nevesta pa se dvigne in stopi preko mize proti ženinu, ki jo že čaka na drugem koncu mize z razprostrtimi rokami, da jo vzame v naročje.
Zaroka je sklenjena in harmonika zadoni. Fantje in dekleta zagrabijo za mizo in stole in v trenutku je soba prazna. Začne se ples.	(Dalje)
Kako je bilo v minulih časih na Radišah
(Po zapiskih L. P. priredil *)
ČacovftUa fe sedat
(Nadaljevanje s 7. strani)
„Hm, res ne vem, kaj bi rekel. Stari oče so mi nekaj pravili, pa sem že vse pozabil,” sem se lagal.
Starčku so se pri tem zaiskrile oči. „Da, tvoj dedek, to so bili dober človek, Bog jim daj dobro. Bil je štiri leta starejši od mene, pri vojaški godbi sva bila skupaj. No, kaj sem že hotel reči, da o čarovnicah. Povedal ti bom nekaj, kar sem sam doživel.
Ko sem še bil mlad fant, sem ob sobotah zvečer rad zahajal v Podvrh. Tam smo fantje stopili v krog in krepko zapeli, da so se okenca na kamricah tresla, za njimi pa dekliška srca trepetala. In po nekaj pesmih so se začela okenca odpirati.
Nekega sobotnega večera jo zopet maham po Trnovi, ko naenkrat zagledam na razvalinah Žov-neškega gradu (rojstni grad Celjskih grofov) lučko, ki je plesala sem in tja.
Nisem še prišel do sredine Trnove, ko je z lučjo v roki planila čarovnica predme. Imela je razmršene lase, oblečena pa je bila v dolgo krilo, tako da se izpod njega niti ni videla metla, na kateri jo je bil zlomek prinesel. Pogledal sem jo v obraz in jo kljub medli luči prepoznal. Bila je Poscdelka in prav sršeče me je gledala. Brr! še sedaj jo imam pred očmi.
,Čigav si?’ je zasikalo.
,Bajdlov,’ sem komaj izdavil iz sebe.
,Kam greš?’ je vprašala vragovka.
,V Podvrh,’ sem zajecljal.
,Molči!’ je zabrundala in izginila v temi.
Meni so lasje stopili pokonci, a kolena so se mi tresla, čeprav nisem nikdar bil strahopetec.
Postajna, kaj bo pa zdaj? sem se zaskrbljen zamislil. Če jo izdam, potem po Ave Mariji sploh ne smem več izpod strehe. Tako sem slišal od starih, izkušenih ljudi. Če te je čarovnica dobila po Ave Mariji izven hiše, te je tako zamotila, da si celo na dobro znanem potu zašel in potem te je preganjala, da si kolovratil celo noč, ne da bi vedel, kod hodiš, šele ko je zazvonilo jutranjko, so te preklete babe izgubile svojo moč.
Tisto soboto so fantje zaman ugibali, kje sem
TVRDKA
JOHANN LOMŠEK
V ST. LIPSU POST EBERNDORF
Vam nudi 6 odst. zimskega popusta pri takojšnjem nakupu raznih gospodarskih strojev. Ne zamudite te prilike in naročite takoj. Ugodni plačilni pogoji. Cenik dobite na željo brezplačno.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 18. 11.: 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 14.00 Poročila, objave. — Pregled slov. oddaj v tekočem tednu. — Za našo vas. 18.45 Senca v srcu. (Pesmi Ade Škerl. Ponovitev.) — TOREK, 20. 11.: 14.00 Poročila, objave. — Zdravniški vedež: Higiena žene. - SREDA, 21. 11.: 14.00 Poročila, objave. — Kmečki koledar. 18.45 Uspavanke. — ČETRTEK, 22. 11.: 14.00 Poročila, objave. - Naša pesem je dečva, rdeča ko kri... (II.) — PETEK,
23.	11.: 14.00 Poročila, objave. — Od pravljice do pravljice. 18.45 Poje Planinski oktet. SOBOTA,
24.	11.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.10 Po dolinah in planinah naša pesem se glasi. - NEDELJA, 25. 11.: 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
ostal, tudi neko kamrično okno je bilo zastonj odprto. Babji škrat me je tako prestrašil, da sem jo takoj pobral domov.
V nedeljo sem se pa po maši zglasil v župnišču in prosil sem župnika, da me obvaruje pred zlod-jevko. „Ali si jo spoznal?”, me je vprašal gospod župnik. — „Seveda, Posedelka je bila,” sem odgovoril, in še „Molči!” mi je rekla, sem mu pojasnil.
„No vidiš, kakor je ona rekla, tako ti tudi jaz rečem, da napravi. Molči! In sicer molči tako dolgo, dokler ona živi. Šele po njeni smrti lahko iz-blckneš njeno ime. Pokaži se, da si možak in ne babja čenča! Če boš tako ravnal, si lahko brez skrbi!”
Zahvalil sem sc gospodu za nasvet in se ga tudi zvesto držal. Molčal sem dolga tri leta; veš, kaj seto pravi molčati in čakati cela tri leta, dokler se ni babji zlomek stegnil, Bog mi grehe odpusti, da jo tako imenujem. — Sedaj pa še reci, da ni čarovnic!”
Molčal sem.
„Vidiš fantek, tako je. Če boš priden, ti bom pa drugič še kaj povedal o stvareh, ki jih še ne razumeš, ker si še premalo časa na svetu,” je pristavil očka Bajdcl.
Gospod nad življenjem in smrtjo je našega, nadvse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Johann Novaka
ključavničarskega in meh. mojstra
po dolgem, boguvdanem in težkem trpljenju v starosti 79. let previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, dne 13. novembra za vedno k sebi poklical.
Pogreb pokojnika se vrši dne 16. novembra ob pol 4. uri izpred „Blumcn-halle” Annabichl v družinski grob.
Sv. maša zadušnica sc bo brala dne 17. nov. ob 7. uri zjutraj v mestni farni cerkvi Sv. Lovrenca v Celovcu.
Celovec, 14. novembra 1956.
V globoki žalosti:
THERESIA NOVAK
soproga
v imenu vseh sorodnikov
HANS
sin
KMETJE, POZOR!
PRI
Machater-Schaller
v Miihlboden, P. Feistritz/Drau
dobite motorna vozila, vozove vseh vrst, univerzal-priklopnike tip K 1.5, 2, 2.5 in 3 za male traktorje in konjsko vprego. — Nadalje dobite razne vozove za konjsko vprego, traktorje, priklopnike in brane.
DOBAVLJAMO VSAK ČAS IN TAKOJ Z GARANCIJO
Prospekti brezplačno
GROSS-KUCHEN
ALLER BEHEIZUNGSARTEN o I P L . I N G
/vtiKimi
KLASEN FURT DOMGASSE 16
Vsaka Korošica lx> kupovala v foto-ateljeju Modem, Klagenfurt, Ad-lergasse 6. Fotografiramo točno in poceni.
Prodajamo poceni
v centrali ENCI, 8. Mai-Str. 40 v bogati izbiri rokavice, obleke, plašče, in čevlje, oto-mane, otroške vozičke, spalnice in druge stvari.
FERTALA v Šmohorju
v novi trgovini na
HANS-GASSER-PLATZ1
Poceni dobite perilo, blago in obleke za
GOSPODA za DAME
za OTROKE
Že sedaj posebno ugodne božične cene pri
SATTLER
KLAGENFURT am Heuplatz
POROKA: Za vsako nevesto pti-merne okraske za glavo. Posebne novosti v nevestinih pajčolanih. Mirtni šopki v raznih lepih oblikah. Vodilna strokovna trgovina „PRINZESS”, Celovec, Alter Platz Nr. 34.
PREPROGE IN ZAVESE
pri
P R A U S E
Klagenfurt, Bahnhofstr. 8
INGSTE VVERKE, Klagenfurt, 10.-Oktober-Strasse 4. Električne stvari, motorje, ves inštalacijski material, stroje za kuhinje, pralne stroje. Izdelek Graz VVemdorf.
J
Črke za portal pri Jenoch, Tudi Neon-razsvetljava. Klagenfurt, Herrengasse 14
Enoosni priklopniki, osi za priklopnike, platišča, vzmeti in obro če dobavlja rabljene in poceni AUTOVERWERTUNG FRANZ RUMWOLF, Klagenfurt, Flatscha-cher Strasse 18, telefon 37-78.
Potovalni kovčki, damske torbice vseh vrst, nahrbtniki, denarnice samo v strokovni trgovini VEIT MOHLBACHER, Klagenfurt, Rai-nerhof.

Tašent tvetf-
■ss*

mie
Bog vsemogočni je odločil, da se je preselil k njemu moj ljubi soprog, oče, svak in stric
CHRISTIAN ADLASSNIG
kmet, agrarni svetnik in predsednik Spodnjekoroške mlekarne.
Našega ljubega pokojnega smo položili v družinsko grobnico v četrtek, dne 8. novembra ob 15. uri na domačem pokopališču v Sv. Jakobu ob cesti v njemu tako drago domačo zemljo. Sv. maša zadušnica se je brala dne 9. novembra ob 7. uri v župni cerkvi sv. Jakoba.
ZAHVALA
Tem potom izrekam globoko zahvalo za vse neštete pisane in ustmene izraze sožalja in posebno vsem, ki so pokojniku izkazali zadnjo čast, ko so ga spremili k večnemu počitku.
Še posebno se zahvaljujem globoko čutečim besedam vseh, ki so počastili osebnost in delo mojega soproga, tako g. direktorju Hudoverniku, g. zborničnemu predsedniku Č5R. Herman Gruberju in vsem zastopnikom Spodnjekoroške mlekarne, KBB, Deželnih kmetijskih zadrug in predvsem g. namestniku deželnega glavarja Ferlitschu ter čč. duhovščini.
HELENE ADLASSNIG, soproga.
I
Božične nakupe
Radio-aparate in šivalne stroje dobite po ugadnih plačilnih pogojih in na obroke v
(HadiakauiL
KERN
KLAGENFURT, BURGGASSE
v
že sedal Uofn nudi
Fa. ELGETZ
V CELOVCU LEPA BOŽIČNA DARILA
OD LETA 1795 na veliko in na drobno
Josef Kometter & Sohn
izdelovan e rokavic
KLAGENFURT, ALTER PLATZ 32
Gostilničarji!
Najboljša in najcenejša godbena naprava, katera se plača sama, je
Wurlifzer Musikautomat in Te f i f on - M u s ik b ox
Faulhabcr
Povabim Vas na brezplačen ogled in posveto-
J Radia Schmidi
KLAGENFURT, VILLACHER RING 7

Peči, štedilnike
KAKOR VSE KMETIJSKE POTREBŠČINE dobite najugodneje pri
Hans
Wernig
Celovec, Pailitsthgasse
SAMO IZKUŠENE IN DOBRE PREDMETE dobite pri
RADIO UHRMANN
KLAGENFURT, lO.-Oktobcr-Strasse poleg Prechtl-kino
Strokovnjak vam je na razpolago za nasvete. Pri nakupu šivalnih strojev jih brezplačno dostavimo na dom.
# l/oefetfe;
L Riesenausvvahl - iiber 100 Ausstattungen
2.	Die besten und billigsten Mobel Oster-reichs. Hartholzschlafzimmer von S 4000
3.	Ratenzahlung ohne Aufschlag, ohne Zin-
4.	Zustellung frei Haus mit eigenem Spe-zialauto
GROSSTE AUSVVAHL IN:
Polstcrmobeln, Teppifchen, Matratzen; Vorhangstoffe zu sehr maBigen Preisen „DAS HAUS DER GUTEN MOBEL”
KARL STADLER
KLAGENFURT / THEATERGASSE 4
*W-M08H - VERKOUFSSmLE
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš ledenik—Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. —Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58,