Leto XXIII Številka 7 Julij 1991 REČICA OB SAVINJI MOZIRJE Cena 15 din LJUBNO GORNJI GRAD Bodimo bogatejši Savinjske Novice so mesečnik, ki redno obiskuje domala vsako hišo v Zgornji Savinjski dolini Na njegovih časopisnih straneh se srečujejo naši delovni ljudje, radi ga imajo in bi jim bilo težko, če bi ga ukinili To so dejstva! In vendar smo doživeli čas, ko ga nekateri (res da, jih ni Veliko!) odpovedujejo. Zakaj to?! Morda zaradi medsebojnih nesoglasij in pri tem ne upoštevajo stare resnice, da so Savinjske Novice NAŠ LIST. Savinjske Novice na svojih ..v—-»-. - • » » straneh prinašajo aomaui vse, kar se dogaja v naši dolini, na naših kmetijah pa o tem, kako plenjajo naša polja, na katerih že po malem zori pšenica, kako gospodarimo z gozdovi in še o marsičem. Priznajmo si, da bi brez teh svežih novic, brez našega časopisa, težko živeli. Zakaj bi ga potem takem odpovedovali?! Prizadevali si bomo raje, da bomo vanj več in dobro pisali, da bomo njegove strani popestrili in tako bo za bralce še bolj zanimiv in mikaven. In ne pozabimo, da imamo v naši dolini veliko odmaknjenih hribovskih domačij, kjer so Savinjske Novice edini dobrodošel gost. Če potegnemo črto pod naše dosedanje pisanje, bi težko rekli, da smo bili ob vsaki številki zadovoljni Nismo vsi vešči pisanja, nemalokrat se nam zgodi, da nam kakšna zanimiva novica uide in priznajmo si, da ste za to malo krivi tudi Vi dragi bralci, ker so vam znani ti dogodki pa nam ne pišete, kar je škoda za časnik. A to še ne pomeni, da je treba časnik ukiniti? Zato smo se v Uredništvu odločili, da ga popestrimo, izboljšamo. Zato nikar puške v koruzo. Niso vsi dobri dopisniki, ki imajo šole. Tudi med preprostimi kmečkimi ljudmi in delavcije veliko talentiranih piscev, ki znajo spretno zavrteti pero in napisati marsikaj zanimivega. Odločili smo se, da bomo povabili o sodelovanju (pisanju) kar največ naših bralcev injim hkrati pomagali, sisi w hr\An rransttrih Nvnin nt>rp- UU Ji jjui/i»*! »»» arr vj »»-j««-» sa in se pomalem razvili v dobre dopisnike. To je sedaj naša obveza in prizadevali si bomo, da bo uresničena. In tako boste dragi bralci, naš časnik še z večjim veseljem jemali v roke in ga prebirali Niso zanimivi zgolj veliki sestavki, marveč so za bralce še kako mikavni tudi drobni sestavki, vesti iz naših krajev. Pišimo o vsem: o veselici ki ste je imeli v vasi pa je imenitno uspela, o tekmah koscev in ža-njic, o toči ki nam je prizadela žetev, o gozdnih cestah, ki jih je poškodovala nedavna ujma, o mladih, ki prirejajo igre in še o marsičem. Za vse to, vam bodo bralci pa tudi uredništvo, hvaležni Nadrobili smo vam nekaj novic, za katere se vam že vnaprej zahvaljujemo. Čas teče naprej, mi pa zagrabimo za delo in naredimo Savinjske Novice še bogatejše. UREDNIŠTVO V Modni konfekciji Elkroj so imeli v minulih tednih veliko deta, zaradi /lol/niJt-it IVI :tlVA.M.n Zla naŠE vafAKE« - znanih razmer tudi veliko težav. Kljub temu so vsa dela za tuje partnerje opraviti, ob ieilipü so se unumt... delavci izkazali še dodatno. Minuli teden so namreč dneve in noči šivali hlače za slovenske teritorialce. Zadnje dni že skoraj v nemogočih razmerah, saj so se priprave na obnovo proizvodnih prostorov že pričele, delavke pa so posebej poudarile, da delajo z veliko volje predvsem zato, ker šivajo za naše, slovenske vojake, (foto:jp) Pomoč za Radgončane Tovomjak s prikolico, poln pomoči, je včeraj popoldne iz Mozirja pripeljal v'Gornjo Radgono, ki ji tankovske granate in rafali v šestdnevni vojni niso prizanašali. Alfred Božič, predsednik izvršnega sveta SO Mozirje, je bil eden prvih, ki so se odzvali klicu Radgončanov na pomoč. Ta te dni prihaja v mestece ob Muri z različnih koncev Slovenije in tudi iz tujine. Mozirčani so za Radgončane zbrali za več kot milijon 200 tisoč dinarjev pomoči. Največ so prispevala mozirska podjetja (za 700.000 dinarjev vrednosti), za 200.000 dinarjev predvsem gradbenega lesa je dala mozirska Kmečka zveza-Ljudska stranka, občinski RK pa je zbral za 300 tisoč dinarjev pomoči. Še posebno sta se pri zbiranju pomoči za razdejano Gornjo Radgono izkazali krajevni skupnosti Ljubno in Luče. Tako najlepše vračata solidarnost, ki so je bili ti kraji deležni iz vse Slovenije po lanski vodni stihiji. Poleg gradbenega lesa za ostrešja, okna, vrata, opaže — tega naj bi po besedah predsednika radgonskega izvršnega sveta Antona Tropenauerja bilo dovolj za pet no- vih hiš od osmih, v katerih so njihovi prebivalci poleg strehe nad glavo izgubili tudi vse imetje — so bili v prepotrebni pošiljki še barve, gradbena lepila, mali gospodinjski aparati MGA Gorenje iz Nazarij, ti v vrednosti okrog sto tisoč dinarjev, in še drug material. Naši zadružniki na Koroškem O tem, da so pri nas nekdanje kmečke hranilnice in posojilnice zatrli kmalu po drugi vojni, smo že pisali. Naši predniki so vedeli ceniti pomen lastnih zadružnih denarnih zavodov in so jih s pridom ustanavljali kjer seje le dalo. V naši dolini je bilo pred letom 1941 kar 11 rajfajznovk s katerimi so resnično upravljali člani sami. V polpreteklem času ni bilo misliti na ponovno ustanavljanje zadružnih denarnih zavodov, ki bi delovali kot samoupravne posojilnice. Na mesto njih so se pojavile Hranilno-kreditne službe, prej »odseki«, njim pa je bilo z zakonom natančno določeno delovanje in kot marsikje drugje, ne nazadnje tudi v naših bankah, kapital ni bil predmet svobodnega trga, ampak so ga dodeljevali po pravilnikih in po vnaprej dolo- Namesto tankov pustošil veter Pogled na izruvane in polomljene gozdove je zares grozljiv Posledic vojnih spopadov v mozirski občini na vso srečo ni, je pa za opustošenje znova poskrbela narava. To velja zlasti za področje Kašnega vrha, Kranjskega raka in Podvolovljeka, predela torej, ki mu že novembrske vode niso prizanesle. Prejšnjo nedeljo se je namreč na tem področju razdivjal orkanski veter, ki je samo tu izruval in zlasti polomil po prvih ocenah preko 5.000 kubi-kov lesa, pri samo štirih lastnikih. Že prve ocene kažejo na ogromno škodo. Dejstvo namreč je, da večji delež odpade na polomljen les, kar pomeni veliko manj kakovostnega lesa in večje odpadke, nižje cene za les in visoke stroške odpravljanje posledic, da o zahtevnem in nevarnem delu v strminah ne govorimo. Posredno bo škoda seveda še večja. Gre namreč za končno sanacijo s pogozdovanjem, pozabiti pa ne smemo na ekološke posledice. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da so bili ti lastniki oškodovani že ob novembrskih poplavah, skupaj s sedanjim vetrolomom to pomeni nepopravljivo škodo, ki je brez družbene pomoči ne bo mogoče odpraviti. Prav ta pomoč pa je v sedanjih razmerah več kot vprašljiva. Na Gozdnem gospodarstvu si seveda z vsemi močmi prizadevajo, da bi vse skupaj čimprej sanirali, prepričani pa so, da bo sanacija zaradi težkih pogojev in nevarnega dela trajala dalj časa. (jp) Posledice bodo hude Na vso srečo neposrednih posledic in škode ob minulih'vojaških spopadih v Zgornji Savinjski dolini ni bilo. Brez škode in posledice pa vseeno ni šlo. Zaradi izpada jugoslovanskega trga in zaradi močno omejenih možnosti izvoza je gospodarstvo občine Mozirje že kar v izrednih razmerah utrpelo škode za 75 milijonov dinarjev. Na občinskem izvršnem svetu so ocenili tudi izpad dohodka občinskega gospodarstva, če se bodo zaostrene razmere nadaljevale do konc leta. V tem primeru bo posredna škoda dosegla številko najmanj 387 milijonov dinarjev. čenih pogojih. Vmes je sicer v Celju delovala Zadružna hranilnica in posojilnica, pa tudi to so kmalu priključili banki. Člani vodstva HKS pri ZKZ Mozirje so si pred dnevi ogledali posojilnično poslovanje pri naših rojakih onkraj meje. Napotili so se v Pliberk, kjer deluje močna zadružna posojilnica. Tam jih je prijazno sprejel direktor Jožko Nachbar in jim natančno predstavil poslovanje in uspehe posojilnice, kije izrazito slovenska in je vključena v Zvezo slovenskih posojilnic v Celovcu. Posojilnica je močan steber v delovanju narodnih društev na Koroškem in jih vsestransko podpira. Zavod so ustanovili leta 1921, seveda je medvojni čas delovanje prekinil, vendar pa so ga takoj po vojni spet oživeli najprej kot blagovno-kreditno zadrugo, pozneje pa so dejavnosti ločili, tako posluje posojilnica sedaj samostojno, seveda pa podpira delovanje blagovnega dela zadruge. Zgradili so tudi prostore za dve podružnici v Šmihelu in Globasnici. Pliberška posojilnica šteje 1100 članov (ustanoviteljev), ki so vplačali delež in z njimi tudi jamčijo za poslovanje. Imajo 13 članski upravni odbor in seveda tudi načelstvo. Najvišji organ je občni zbor. Ker delujejo po načelih rajfajznovk, so tudi po tej plati povezani s centralo na Dunaju, ta opravlja tekoče knjiženje in razpolaga z banko podatkov o gmotnih razmerah iskalcev posojil. Slednje odobrava posojilnica na temelju vknjižbe na posest posojilojemalca. Člani imajo ob tem manjšo ugodnost pri plačilu poslovnih stroškov ob odobritvi posojila, sicer pa namenjajo vsa sredstva iz dobička v rezervni sklad, saj je to jamstvo za vloge varčevalcev. Obrstne mere za vloge so v poprečju 6 in za posojila 10 odstotkov. Naši obiskovalci so si ogledali tudi obe podružnici in se polni vtisov vrnili domov. Ob tem so primerjali obseg njihovega in svojega poslovanja ter ugotovili pri Korošcih 30 krat večji obseg, zmorejo pa ga le z 10 uslužbenci. T udi zanimiva ugotovitev! A. VIDEČNIK Zapeli smo Zdravljico, v čašo so nam nalili krvi Lep in slavnostni danje bil. Potrdili smo plebiscitarno izraženo voljo slovenskega naroda in se izrekli za suverenost in samostojnost, za državo Slovenijo. Sadili smo lipe, stoletni simbol našega naroda, dvigovali zastave, nove, slovenske zastave, z novim erbom ali brez njega, ker je takšnih zastav pač zmanjkalo. Zaenkrat. Popili smo čašico rajnega, slovenskega, našega. Naša, slovenska zemlja ga je rodila. Zapeli smo našo Zdravljico. Bili srečni in veseli. Svobodni in Samostojni. Prvič, in nikoli in nikdar zadnjič. A kaj, ko se čaše s katerimi smo nazdravili, niso niti osušile, pa so nam vanje nalili krvi. Osupli, zgroženi in prestrašeni smo se zbujali na prvi dan naše samostojnosti. Žal sp mnoge po Sloveniji zbujali tanki, ki so neusmiljeno, brezobzirno, fašistično kruto rušili in uničevali vse pred seboj, z lažno namero, hudobnimi, okupatorskimi načrti. Nekaterim je še za balkansko, srednjeveško, nečloveško samo-drštvo, in v svoji moralni in človeški slepoti, ga želijo (in žal hočejo) obdržati za vsako ceno. Celo za ceno slovenskih — in svojih — sinov. Za ceno popolne izgube mednarodnega zaupanja, izgube vseh vrednot, ki jih svet in Evropa izključno priznavate. A so se zlobneži prevarali. Prav na tej šibki,«nevojaški« in »razdvojeni« Sloveniji so si polomili zobe. Tudi silovita premoč zloglasne JA v tehniki jim ni pomagala. Žal se še nobena država ni rodila brez krvi, očitno se tudi država Slovenija ne more, ampak se bo. To so vsi naši, slovenski, bojevniki dokazali, in to si naj drugi zapomnijo. Rad bi zmagal razum, zmagalo bo srce, vseh, ki v Sloveniji dobro mislijo. Samos/o/na SLOVENIJA 1991 Julijsko številko ste dobili vsi dosedanji naročniki, tudi tisti, ki ste se Savinjskim novicam odpovedali. Če si boste morda premislili, lahko naročnino poravnate do 10. avgusta. Premislite, morda vam bo sicer žal! Razmislite še ostali, ki doslej niste bili naročniki. V tako lepi mirni in samostojni dolini pač želimo in potrebujemo časopis, ki piše in slika o našem delu in življenju, o nas vseh. Poštnina plačana na pošti Mozirje Vojne vihre pri nas ni bilo, pripravnem pa smo ELKROJ — obnova med dopustom Gledano zaokroženo, lahko rečemo, da bodo vsa dela potekala z namenom prestaviti krojilni-co ter liniji A4 in A5 v smeri sedanje učilnice, kjer se odstranita dve pregradni steni, učilnica pa uporabi za krojilnico. Kot dodatni moment nastopa pri teh delih še sušenje tlaka prozivodne hale ičF polaganje nove talne obloge. Ta dela so nujna, čeprav povzročajo precej problemov zaradi omejevanja ostalih del. Posamezne aktivnosti pa so: a) Priprava: sem spada izpraznitev učilnice, krojilnice ter umik blaga in strojev. Ker smo v Elkro-ju že sedaj na tesnem s prostorom, se bo vse našteto preselilo v glavnem v skladišče surovin, gotovih izdelkov in razne hodnike ter prehode, ki bodo na razpolago. Pri tem delu sodelujejo mehaniki, skupinovodkinje, nekaj delavcev (moških) iz proizvodnje idr. b) Rušitev stene med krojilnico in učilnico je predvidena takoj po umiku in selitvi hale in se mora izvesti v dveh dneh. c) Sušenje tlaka, oz. predhodna postavitev aparatov za sušenje je osrednja aktivnost, od katere bodo odvisna tudi ostala dela v časovnem smislu. Takoj na začetku je bilo potrebno odstraniti tudi vso obstoječo talno oblogo. Princip sušenja je v tem, da se pod estrih vpihava topel zrak, ki potegne vlago na sebe in izstopa skozi manjše odprtine ali pa delno skozi sam beton. Vlažen in topel zrak vsrka naprava, ki deluje podobno kot hladilnik, oz. toplotna črpalka in izloča vlago iz zraka v obliki vode v priloženo posodo. Ta način sušenja tal in sten je bil že uspešno izveden v bolnici Celje, Pokrajinskem muzeju Celje in hotelu Šmarješke Toplice. Delna neznanka pri tem je, kako na vseh področjih uvesti red in disciplino, ki naj zopet vrne podjetju dobro poslovno ime, ki ga je v preteklosti že imelo. Ti ukrepi so v večini izvedeni in že pozitivno vplivajo na spremembo proizvodne in prodajne strukture ter na rezultat poslovanja, čeprav učinki še niso dokončno merljivi tako zaradi kontinuitete ukrepov kot kratkega časovnega obdobja. Poudarjamo pa, da v tem obdobju razrešujemo še mnoge druge probleme, kot je prekinitev licenčne pogodbe s firmo Mustang, ki zahteva 325.000 DEM odškodnine, plačljivo v štirih obrokih. Samovoljna prekinitev poslovnega sodelovanja Modne konfekcije Alibunar in Modne konfekcije Odžak z Elkrojem kaže na Klopi so prazne Brezzakonje, preveč delavcev, vetrolomi dokaj čuden odnos teh satelitskih podjetij, ki še vedno nosijo ime Elkroj. To ime in vloženo tehnološko znanje je tem podjetjem odprlo tuji trg in zato smo jim naložili plačilo know-howa in izbris imena firme Elkroj iz naslova. Enako kot Alibunar in Odžak pa je želela prekinili sodelovanje tudi PE Šoštanj, kateri pa je status proizvodne enote to preprečil. Programsko ekonomska utemeljitev kaže uspešnost poslovanja v skupnem podjetju, saj smo le tako produkcijsko zaokrožena celota, ki naj bi zagotavljala profit in nadaljnji razvoj. Ne zanikamo, da ločeno življenje ni možno, vendar pa morajo biti pri taki odločitvi predhodno poravnane vse medsebojne obveznosti in pravice. Delavski svet podjetja je prav zaradi predhodnih ugotovitev postopek razdružitve ustavil. Ne bi bilo prav, da bi ekonomiko poslovanja iskali samo na lokaciji podjetja v Nazarjah, zato so bili sprejeti enaki ukrepi tudi za PE Šoštanj. Napačne obrazložitve, napihovanje problema ter paradoksalno vedenje nekaterih je privedlo do izsiljene, 6-dnevne stavke v tej enoti, ki pa ni poleg materialne in moralne škode prinesla nobenih rezultatov. Ob tako hudih notranjih problemih, ki šo bili in so še prisotni v podjetju, so zaskrbljeni tudi poslovni partnerji iz tujine. Stalni dobri osebni stiki, predvsem pa spoštovanje dogovorov o kvaliteti in pravočasni dobavi blaga, popravljajo medsebojno zaupanje in zaenkrat ne vplivajo na zmanjšanje njihove angažiranosti pri nas. To pa je tudi najbolj pomembno, ker likvidnostni denar redno prihaja le iz tujine, čeprav domačih kupcev, navkljub zmanjšanju trga in kupne moči prebivalstva, ne moremo in ne smemo zanemariti. Nestabilna politična situacija prinaša tudi v gospodarstvo stalne spremembe, ki pa za preživetje podjetja tudi v prihodnje zahteva intenzivne in hitre odzive. Le-ti pa bolj ali manj prizadenejo skoro vsakega delavca v podjetju. Rezultati pa vendar kažejo pozitivne spremembe, kar potrjuje pravilnost zastavljene poslovne politike. Kriza v podjetju še traja, še vedno odpravljamo posledice novembrskih poplav, pa vendar vas pozivamo, da se nam tako kot doslej pridružite pri prebroditvi težav, da skupno oblikujemo stabilno podjetje, v katerega bomo z zadovoljstvom in ponosom prihajali na delo. MARIJA VRTAČNIK Na nazarskem Gozdnem gospodarstvu se že lani pričete hude težave nadaljujejo in se bodo tudi v prihodnje. Kar več vrst jih je, ga začnimo z organizacijskimi. Še vedno imajo namreč tozde Transport in gradnje, Gozdarstvo Gornji Grad in Jelka Šoštanj, ob tem pa del delovne skupnosti v katero sodi območna gozdna uprava. Ta uprava (34 zaposlenih v petih enotah in na sedežu) povsem samostojno strokovno deluje na področju obeh občin. Vse skupaj je začasna oblika organiziranosti, kije pogojena s počasnostjo sprejemanja novega zakona o gozdovih. Pred dnevi so dobili že vsaj deseti osnutek sprememb sedanjega zakona, ki znova neustreza in skorajda ni upanja, da bi bil zakon sprejet pred koncem leta. To pa je huda ovira za normalno delo. Gozdna uprava je sicer že prilagojena bodočim spremembam, v sedanjem stanju pa je nemogoče preoblikovati ostali rW podjetja, saj je nesmiselno, da imajo tozde, recimo s 14 zaposlenimi. V letošnjem prvem polletju se je uveljavilo strokovno delo gozdne uprave. Po lanskem razsulu je prišlo do umirjanja in streznitve, tudi lastniki so kaj hitro spoznali, da brez gozdarske službe ne bo šlo, saj je njeno delo tudi v njihovem interesu. Gozdarji se zavedajo, da je odkazilo kot obveznost (količinska) nesprejemljivo. Zato se sedaj lastnik odloči za količino potrebnega lesa (vse v okvirih desetletnega etata) skupaj z gozdarjem pa les izbereta in ga označita. Nadzor nad izbiro torej ostaja obveza. Večina lastnikov je to sprejela, dejstvo pa je, da bodo v gozdarstvu nastopili drugačni odnosi in predvsem red šele po sprejetju nove zakonodaje. Do takrat je vse skupaj blizu anarhiji. Naslednji problem je izpad blagovne gozdne proizvodnje. Lani zaradi zloglasnega moratorija, letos zaradi priporočila, ki pomeni isto. Gozdarji to spoštujejo zato v razlaščenih zasebnih gozdovih opravljajo le najnujnejša gojitvena del in sanitarne sečnje. Ker je pod »priporočilom« polovica gozdov, je temu primerna tudi proizvodnja. Lani so v družbenih gozdovih posekali v enakem obdobju 24.000 kubi-kov, letos le 12.000, iz zasebnih so lani v šestih mesecih odkupili 29.000 kubikov, letos le 11.000; ob tem so na plazovih po lanski ujmi pospravili še 2.500 kubikov lesa. Kljub takemu izpadu proizvodnje prav katastrofalnih poslovnih rezultatov ne pričakujejo. Že lani so se namreč pripravili na T» w Wlf 17T WI r-VP«&i5T7 uinjvu iu^uU) jv < vwu ‘"nz'cTmrn .vy. mu LIUU1UV/JV C/V>ltU ill 5JJU31W V d” ti, predvsem pa udejaniti. Vojni spopad je nekoliko potisnil na stran odpravljanje posledic vodne ujme v Zgornji Savinjski dolini, vendar pomoč še prihaja. V soboto dopoldne so bili veseli v Krnici, zaselku nad Lučami. Družini Ivana Robnika je podivjan potok odnesel stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in delavnico. Dobesedno je vse skupaj zbrisal s površine, ostalo je le golo kamenje. In ostala je človeška dobrota. Pomagali so sorodniki, sosedje, krajevna skupnost Luče, širša družba in rojaki na avstrij- Gremo v planine O kakršnemkoli turističnem utripu v Zgornji Savinjski dolini konec junija in v začetku julija seveda nima smisla govoriti. Popolno mrtvilo je vladalo na vseh področjih. Zadnja umiritev razmer pa je vendarle spremenila stvari. Zlasti so oživele planine in planinske postojanke po vsej mozirski občini. Veliko je bilo planincev in ostalih ljubiteljev narave v minulem podaljšanem vikendu; veliko je bilo nabiralcev gob in drugih gozdnih sadežev; pojavili so se kajakaši in drugi ljubitelji divjih voda, pa tudi prehodnih gostov, ki so se hladili ob Savinji je bilo veliko. Upajmo torej, da v kolikor toliko mirnih razmerah sezona vendarle ne bo povsem izgubljena. Tudi nekaj dolgoletnih turističnih prireditev bo v omejenem obsegu še na vrsti. Mozirska občina torej vabi. pfipeijan msiaiacijsKi m izolacijski material, ploščice in še kaj kar je potrebno za notranjo opremo. Akciji omenjenih klubov so priskočila na pomoč zasebna podjetja s Koroške. Za 450.000 šilingov je bilo doslej pomoči, za najmanj 200.000 je še bo. Pomoč je prišla v prave roke, vsi so bili srečni in veseli, gospodinja Marija pa je dejala, da je vojna vihra vendarle hujša ob naravne ujme. Proti naravi ne moreš pravzaprav nič, v vojni pa se tepemo in ubijamo sami med seboj. Če tega ne moremo preprečiti, je tragično in več kot to.(jp) OSNOVNA SOLA LJUBNO OB SAVINJI razpisuje prosta dela in naloge 1. učitelja razrednega pouka za nedoločen čas s polnim delovnim časom 2. učitelja likovnega pouka za določen čas s polovičnim delovnim časom (nadomeščanje v času porodniškega dopusta do 7. 2. 1992) 3. učitelja tehnične vzgoje z znanjem računalništva za določen čas s polovičnim delovnim časom (do 31. 8. 1992) 4. snažilke za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: od 1. do 3. višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri. Za vsa razpisana delovna mesta velja pričetek dela 1.9. 1991. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi razpisa. O izbiri jih bomo obvestili v 15. dneh po končanem zbiranju prijav. Dosežek desetletja Predsednik SO Mozirje Andrej Presečnik je prerezal trak Vsem (vojnim) razmeram navkljub so v Mozirju pripravili priložnostno slovesnost ob otvoritvi težko pričakovane obvoznice. Težave z udeležbo so imeli le gostje iz Ljubljane, ki so imeli na poti kar nekaj preglavic. Predsednik sveta krajevne skupnosti Mozirje Rade Rakun je v uvodnem nagovoru posebej poudaril, da je ta dosežek največja pridobitev v zadnjih desetih letih. Sprostila se je že kar neznosna gneča v središču Moziija, s tem pa omogočena prenova lepega trga in razvoj najrazličnejše ponudbe. Projekte so naročili pred dve- ma letoma in kljub težkim časom ki naložbam nikakor niso (bili naklonjeni, obvoznico tudi zgra dili. Za odkup zemljišč so name nili 1,4 milijona dinarjev, za samt gradnjo pa je republiška uprav; za ceste prispevala 7,5 milijonoi dinarjev. Ob njej je bil posebni zahvale deležen glavni izvajalo del SCT iz Ljubljane, pri delih p; sta sodelovala še celjsko Cestne podjetje in NIVO. Naj dodamo, da je obvoznic, res lepa (in pomembna), da pa j< za varnost pešcev na njej vs< premalo (ali nič) poskrbljeno. Kmečki turizem na preizkušnji Obkoljena mozirska Komunala Oklepniki so dobesedno obkolili mozirsko Komunalo. Usmerjeni so direktno proti prebivalcem vse doline (in so jim na voljo). Zelo radi bi jim pomagali v hudi vojni — proti smetem in odpadkom. TURIST BIRO BITENC SONJA tel. 831-316 PO NOVEM DELUJE V DELAVSKEM DOMU NAZARJE OD 9. DO 15. URE Letovanje, izleti, zdravilišča na obroke do novega leta KOZ(L)ERIJA Pasje vroči dnevi Imam lepo žival ki se ji drugače reče najboljši človekov prijatelj, ali še drugače pes. Vroče mu je bilo minule dni zlasti zato, ker živimo v mestu. Zato smo odšli na deželo. Vsi, celotna družina. Moški ženske, otroci vnuki in pes. Čudovit kotiček smo našli Majhna rečica obdana z zelenjem, pomirjanja poln šumeči jez, prijetno mirna voda za kopanje pod in nad njim, lepa kamnita »plaža« in kakšno ugodnost bi lahko našel med drugim nekaj domorodcev, ki so se hladili v tem nedeljskem popoldnevu. Zlasti otrok je bilo nepričakovano veliko. In moram priznati, da so ti ljudje, zlasti otroci, res uvidevni Malo niže jezu so si na produ našli prostorčke za oddih. Malo so jedil malo pili malo so se sončili Na vso sre-čo se ni nihče kopal pod jezom. Tako je imel naš velik in lep kratkodlaki ljubljenček prostora za norenje in uživanje v vodi kolikor je hotel Malo me je sicer motil, ko sem klatil z ribiško palico pod je- zom, pa ni bilo prehudo, itak v tej vodi ni bilo pravih rib. Kar igralo mi je srce, ko sem videl kako mojega psa in njegove norčije domači otroci občudujejo. Saj ga lahko, ker je pravi čistokrvnež. Čudilo me je le, ker se nobeden ni ojunačil in se mu pridružil Nekam čudni so ti otroci Pa se je ojunačil naš ljubljenček in jih je sam želel povabiti v vodo. Stekelje k njim in se tik ob njih ljubko pokakal Pa otroci tega niso razumeli Pobrali so brisače in namesto v vodo stekli v senco k staršem. Še bolj čudno je, da starši niso ploskali od vzhičenja. Pač ne vedo kakšna vrednost se skriva v mojem ljubljenčku. Tudi sami se nikakor niso spravili v vodo. Pa mi je bilo to kar ljubo, saj mi ni nihče motil prijaznih ribic, od katerih sicer ni nobena prijela, jeziti pa mi vseeno ni bilo treba in še prostora za namakanje in časa za sprostitev sem imel več kot dovolj. Kako prijazni so ti ljudje po vedenju, čeprav so mene in psa malo čudno gledali. Ne vem zakaj. Koristni nasveti za hranilništvo Zgornjo Savinjsko dolino vsako poletje obišče lepo število turistov. Precej je domačih gostov, več pa inozemcev. Nizozemci, Avstrijci, Nemci, Skandinavci in vsa ta pestra družba uživa prelesti naše Zgornje Savinjske doline: hodi na ribičijo, nabira gobe in redno hodi na zanimive sprehode si hkrati nabira moči za zimski čas. Kar zadeva turizem, njene vrednote in potrebe, so si naši kmetje že nabrali kar precejšnjo mero izkušenj. Letošnje poletje pa se je zataknilo. Ne toliko pri njih, kot zaradi bolj vojnega, kot pa mimodobsega položaja. Imamo celo vrsto za turizem pripravljenih kmetij, turistov pa je bolj malo. Pa ni kaj tarnati. Položaj je tak, da od nas narekuje preizkušenj, takšnih ali drugačnih. To kar smo v minulih letih na področju kmečkega turizma že postorili, si zasluži pohvalo. Imamo na voljo vrsto lepo obnovljenih in za turizem sposobnih kmetij kaže, da smo bili uspešni, in takšni naj bi ostali tudi v bodoče. Ne bo odveč, če naštejemo nekaj urejenih turističnih kmetij in pre-nekatera od teh ima že prve goste. Naštejmo jih najprej v Šmihelu nad Mozirjem: Rženičnikovo kmetijo turisti dobro poznajo in cenijo. Kmečki turizem vodi Vera Ateljšek. Prizadevna je na njivi, kmetiji, turisti ničesar ne pogrešajo. Blizu so Golte, pa tudi do Moziija ni daleč. Na voljo je dovolj tudi lepih sprehodov. Jesevnikovo kmetijo vodi (kmečki turizem!) Terezija Go-ličnik. Na obnovljeno kmetijo goste sprejemajo skozi vse leto. Blizu so Golte, ki so vabljive zaradi lepih smučišč tudi pozimi. Obe kmetiji — Rženičnikova in Jesevnikova — sta 760 visoko. Napotnikovo kmetijo v Šmihelu vodi Alojzija Goltnik. To je stara, lepo obnovljena kmetija, ki goste sprejema vse leto. Blizu sta Golte in Mozirje. Žagarjeva kmetija (Nazarje, Dobrovlje) ima lastno vlečnico pa tudi ribolov v Dreti je blizu. V okolici je grad Vrbovec. Kmetijo Trkel v Gornjem Gradu vodi Tončka Mermal. To je sicer stara, a lepo obnovljena kmetija. Reka Dreta teče povsem blizu. Kne-blovo kmetijo vodi Marija Presečnikova. Goste sprejemajo skozi vse leto. Celje je oddaljeno vsega 46 km. Ramškovo kmetijo vodita Ivan in Minka Ugovšek. Na stari lepo obnovljeni kmetiji goste sprejemajo skozi celo leto. Blizu je v božjepotni cerkvi zakladnica. Za kmečki turizem na Zavr-šnikovi kmetiji skrbi Marija Završnik — v Gornjem Gradu. Ta kmetija, ki je I. kategorije, goste sprejema skozi vse leto. Kmetijo Gričar v Gornjem Gradu vodi Kristina Mali. Kmetija goste sprejema vse leto. Prvo-kategoma kmetija Govc v Robanovem kotu goste sprejema vse leto. V okolici je park — Robanov kot. Najbližja avtobusna postaja je Rogoviles. Na Bevškovi kmetiji skrbi za kmečki turizem Ana Ošep. Na tej stari kmetiji sprejemajo goste zgolj poleti. Avtobusna postaja: Rogovilec. Kmetijo Ravnska vodi Francka Čerček. Ta solčavska kmetija goste sprejema zgolj poleti. Kmečki turizem na Žohaijevi kmetiji ima v rokah Angela Brunet. Na kmetiji goste sprejemajo zgolj poleti. V okolici je Logarska dolina. Goste sprejemajo zgolj poleti. Kmetija ima 720 metrov nadmorske višine. Plesnikovo kmetijo v Logarski dolini vodita Mija in Menard Plesnik. Stara, lepo obnovljena kmetija goste sprejema le poleti. Do Solčave je 7,4 km. Kmetijo Majdaš vodi Anica Klemenšek. Goste sprejemajo vse leto. Do Solčave so vsega 3 kilometri. Kmetijo Stoglej v Lučah vodita Berta in Peter Jež. To je stara, lepo obnovljena kmetija z vlečnico. Goste sprejemajo vse leto. V okolici je Logarska dolina. Goste sprejemajo vse leto. V Lučah kmetijo Zg. Zavratnik (I. kategorija) vodita Jože in Anica Germelj. Kmetija goste sprejema vse leto, tudi ob praznikih. Okolica: teniško igrišče, blizu teče Savinja. Blizu je Raduha, lepih sprehodov je dovolj. Kmetijo Ogradnik vodita Alojz in Marica Robnik. Je kmetija I. kategorije in goste sprejemajo poleti in pozimi. Do Celja je 55 km. Rihaijevo kmetijo v Lučah vodi Angela Praznik. Ta nova kmetija goste sprejema zgolj poleti. Teniško igrišče, blizu je Luč-nica. Prvokategorno kmetijo Zg. Jezernik, vodi Francka Špeh. Kmetija sprejema goste vse leto. Kmetija Sp. Jerovčnik je tudi I. kategorije. Za turizem skrbita Tone in Anica Kumer. Luče. Kmetija sprejema goste vse leto. Okolica: teniško igrišče, smučišče, lepi sprehodi. Kmetija Petrin Rečica. Avtokamp s 40 prikolicami, 20 šotorov. Goste sprejemajo od 30. 4. do 15. 10. V okolici je Savinja. Do Celja je 37 kilometrov. Še bi lahko naštevali pa bodi dovolj. Kakšen bo rezultat še ne vemo, pa tudi tile podatki marsikaj povedo. Tsk. A. Krmni dosevki Ker je njiv in travnikov pri nas vedno premalo, je še kako pomembno, da površine po spravilu žit (ječmena in pšenice) ter ranega krompirja takoj zasejemo s krmnimi rastlinami za jesensko in zgodnjo pomladansko rabo. Njiva, ki po žetvi ostane gola, je neposredno izpostavljena hudim sončnim pripekam in ploham, kar vse skupaj vpliva na poslabšanje strukture zemlje in na slabšo rodnost. Na takšnih tleh pleveli kaj hitro vzklijejo, saj je v zemlji več kot dovolj semen, imajo pa tudi dovolj svetlobe in prostora. Setev strniščnih dosevkov je torej precejšnjega pomena, saj na ta način poskrbimo za ohranjanje strukture tal in s setvijo metuljnie bogatimo tla z dušikom, ki ga vežejo iz zraka, obenem pa nam to omogoča, da priredimo več živine ali proizvedemo več mleka. Preden se odločimo za nakup semena se moramo odločiti v kakšen namen bomo posevek porabili: za seno, za silažo, za zeleno krmo ali morda samo za podor. Poleg tega je dobro, da v sedanji gospodarski krizi preračunamo, kolik je strošek pridelave na hektar. Najpogostejši dosevki, ki jih uporabljamo v naši dolini: — krmna repica Perko (12— 15 kg/ha). Sejemo jo julija do srede avgusta za košnjo v istem letu. Če jo kosimo nekoliko višje (10 cm visoko), jo lahko kosimo še enkrat pomladi. Pridelek zelene mase na haje 200 dt; — krmna ogrščica Starška (10—10 kg/ha). Ob rani setvi (julija) jo lahko okoristimo še isto leto; če jo nameravamo koristiti pomladi, pa jo sejemo v drugi polovici avgusta. Dobro prenaša nizke temperature. Daje nekoliko višji pridelek kot krmna repica s približno enako kvaliteto; — mnogocvetna ljulka Tetraflorum ali Draga ali Dilana (40 kg/ha). Pri zgodnji žetvi lahko daje še tri odko-se do zime, drugače pa dva. Spomladi pred setvijo koruze dobimo še en obilen odkos. Pridelek je 450—600 dt/ha; — aleksandrijska detelja Lilibeo. Lahko jo sejemo v čisti setvi 30—35 kg/ha, vendar je zanesljivejša setev mešanice detelje 27—30 kg/ha + mnogocvetna julka (10 kg/ha). Je neprezimna poljščina, ker temperatur pod 0 stopinj Celzija ne prenaša; —jara grašica z ovsom ali ječmenom je priporočljiva zlasti v hladnejših in vlažnej-ših legah. Sejemo 75—90 kg jare grašice + 75 kg ovsa ali ječmena; — krmna oljna redkev Raoula je idealen posevek za podor in odlična paša za čebele. Za krmljenje živine ni najboljša, saj je živina ne mara; Z ekonomskega stališča je najcenejša setev križnic, sledi mnogocvetna ljulka pod pogojem, da opravimo še pomladansko košnjo, nato sledi setev grašice z ovsom ali ječmenom. Setev aleksandrijske detelje je zaradi prekratkega koriščenja (do zime) precej draga. Takoj po žetvi moramo njivo plitvo preorati in pripraviti za setev, nato posejemo in povijamo (pride do stika med zemljo in semenom). Takojšnja setev je pomembna zaradi tega, ker je v zemlji po žetvi še dosti vlage, poleg tega pa vsak zamujen dan pomeni krajšo rastno dobo in manjši pridelek. Za zadovoljiv pridelek je pomembno tudi gnojenje. Priporočljivo je, da še predhodni poljščini gnojimo s fosforjem in kalijem. Ce tega nismo, izberemo primemo NPK gnojilo. Dosevki rabijo 80 kg P205/ha in 100 kg K20/ha. Količina dušika je pri dosevkih različna. Križnice rabijo do 100 kg čistega dušika, mnogocvetna ljulka 60—80 kg dušika na hektar za vsako rabo, ostale mešanice pa do 5 kg dušika/ha. Lahko uporabimo tudi 20 m3 gnojevke/ha, vendar moramo dodati še fosfor in dušik. Križnice navadno napadajo škodljivci (gosenice, repični bolhač, repna grizlica), zato jih ob napadu poškropimo. Uporabimo: zolone liquide El, lebaycid, basu-din, decis in podobne insekticide. Paziti moramo na karenco. Ko le-ta poteča, lahko dosevek krmimo živini. V naslednji številki si preberite o hranilni vrednosti krmnih dosevkov in njihovi uporabi za krmljenje živine. Predstavniki Zgornjesavinjske kmetijske zadruge in njene hra-nilno-kreditne službe so obiskali avstrijsko Koroško. Namen njihovega obiska v Pliberku, Šmihelu in Globasnici je bil, da bi se podrobno seznanili z delovanjem tamkajšnjih hranilnic in posojilnic, z njihovim poslovanjem in opremljenostjo. Dejstvo namreč je, daje to poslovanje in organiziranost med najboljšimi v srednji Evropi. Izkušnje in napotki bodo torej še kako dragocene, saj se pri nas pripravlja nova zakonodaja na področju hranilništva, na Zgor-njesavinjski zadrugi pa želijo v prihodnje temeljito posodobiti tudi prostore podružnic svoje hranilno-kreditne službe. Koroški gostje so predstavnike iz Moziija sprejeli z velikim zadovoljstvom in naklonjenostjo. Kot že rečeno, obisk je navrgel veliko napotkov in izkušenj, gostitelji pa so bili naj višji predstavniki hranilnice v Pliberku. Mi- mogrede: njen predsednik je po poklicu kmet, ki se ukvarja z rejo prašičev, po izobrazbi pa ekonomist. In še enkrat mimogrede: gostitelji so posebej trpko poudarili, da so bili deležni že precej obiskov iz naših krajev v te namene, predvsem po zbornični plati. Trpkost njihove pripombe je v tem, da iz vseh »konkretnih« dogovorov ni bilo niti dima, zato so jasno povedali, da se na tako neresen način ne mislijo več pogovarjati. Seveda pa so povabilo za obisk Zgornje Savinjske doline z veseljem sprejeli. Za konec še utrinek: ob koncu obiska so vsi skupaj obiskali manjše jezerce pod Peco. Prej je bilo tam močviije, domačini so ob njem zajezili potoček, zgradili gostinske in turistične objekte in danes je mali turistični raj. Še njihov nauk: ni kmetijske kulture, ki bi na hektar dala toliko dobička kot takšno ali podobno jezerce z vsem kar zraven sodi. Enostavno, mar ne! NOVO! PRODAJALNA NA TRGU 33 in kvalitetno sešijemo krilo, bluzo, hlače... Pridite in se prepričajte! Tod (in še kje) mimo, bi se nasilneži težko prebili Spoštovani gospod urednik! Zadnjo 6. številko Savinjskih novic sem pričakoval trdno odločen, da se bom časopisu odpovedal, če tudi tokrat v njem ne bo objavljen konkreten odgovor na vse izmišljotine o NOB, ki so bile vsepogosteje brez sramu in odgovornosti objavljene v vašem listu. Odgovori so bili tokrat objavljeni in zato Savinjskih novic vsaj zaenkrat ne bom odpovedal. Mnogo tega, kar bodo bralci izvedli iz prispevkov upravičeno ogorčenih borcev, je ležalo tudi meni na duši. Vsaj del tega sem vam hotel tudi napisati. Ker ne bi rad ponavljal stvari, bom to mojo namero opustil. Vseeno pa vas naj gospod urednik vprašam: 1. Zakaj in komu ste se morali v »becedi urednika« opravičevati? 2. Ali ste res samo pod pritiskom javnos 'i bili prisiljeni objaviti kritične članke, ki vašim novim gospodaijem zagotovo ne bodo po volji? 3. In kakšnih Savinjskih novic si občani naše doline ne želijo? Odgovore na ta vprašanja sami dobro veste. Priznam, da ste res v zelo nerodnem položaju. Pritiskom različno misleče javnosti zelo težko sledite, jeziček na tehtnici vaših uredniških odločitev pa je, po mojem mnenju, mnogo preveč odvisen od moralnega in materialnega vpliva vaših nadrejenih. Skratka, Savinjske novice so vsaj za mene danes bolj režimski časopis, kot so bile kdajkoli prej pod komunistično oblastjo. Res škoda! S spoštovanjem VLADO MIKLAVC POGREBNE STORITVE Hitro in solidno že dalj časa opravljamo kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti, in sicer: — dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare) — postavitev mrtvaškega odra na domu — vse vrste prevozov; vključno prevozi na upepelitev v Ljubljano — dobava in montaža betonskih žarnih niš s prevleko za primer žarnega pokopa — ureditev kompletne dokumentacije v primeru smrti Vse vrste krst se nahajajo: — mrliška vežica Mozitje, kijih lahko izda Florjane Franc, Cesta na Vrhe 28, Mozitje, tel. št. 831-617 in — mrliška vežica Ljubno, kijih lahko izda Golob Janez, Ter 7, Ljubno, tel. 841-089 ali 841-211 ali 841-289. Delamo non-stop, če nas potrebujete, pokličite telefonsko številko 721-667 ali 721-395. IVAN STEBLOVNIK, Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE Na krvodajalskih akcijah v Nazarjah in na Ljubnem so se ljudje znova izkazali »Ta vojna je najbolj svinjska« Zelo redki so norci, ki si želijo vojne, prav tako pa je malo klenih mož, ki so v svojem življenju doživeli kar tri. Med njimi je tudi Janez Atelšek iz Šmihela nad Mozirjem, ki sicer sedaj biva v upokojenskem stanovanju v Moziiju. Rojen leta 1907 v Šmihelu je imel torej sedem let, ko seje pričela prva vojna. Oče je odšel na fronto in na skromni domačiji je ostala mama s številnimi otroci. Janez Atelšek se dobro spominja teh težkih let in je posebej hvaležen dobrim lju- in ga še poznali daleč naokrog. Poročil seje leta 1941, rodilo se je deset otrok, zaradi hude bolezni pa mu je žena žal že umrla. Med drugo vojno je bil dvakrat mobiliziran. Prvič se ni mogel odzvati, drugič pa se je moral. Kasneje je bil v partizanih in iz tega časa se živo spominja težkih trenutkov na Veliki planini in zlasti ob državni meji. Po končani vojni je ostal v Šmihelu in življenje je teklo lepo naprej. Do danes, do današnjih dni. Danes je zaskrbljen, razočaran, žalosten... »prve vojne se seveda spominjam, hudo je bilo sami mami s številnimi otroki, brez očeta, ki je bil na fronti, pa je vendarle šlo. V drugi vojni smo se borili proti okupatorju, ne za politiko in politike, za slovenski narod. Sedanja, tretjä vojriaje zame najbolj nesramna, prav svinjska. Zdaj naši napadajo nas, vedno smo bili skupaj, sedaj se streljamo. Zakaj? To me skrbi, ne jaz sam. Skrbi me, kaj bo z našimi in vašimi otroci, vnuki, z naslednjimi rodovi. Že dolgo pravijo, da en rod doživi tri vojne, naslednji pa dve, in to drži.« Janez Atelšek danes živi v upokojenskem bloku, v lepo urejenem majhnem stanovanju. Malo mu peša sicer pa z zdravjem nima večjih težav, razen let seveda, ki se jih ne da odšteti. Vsako jutro si skuha glogov čaj. Pravi, daje to najbolj zdrava roža, pomaga pri vseh boleznih, predvsem pa krepi kri. Sicer se hrani v bližnjem gostišču. Pravi, daje hrana dobra in še preveč je dobi, le kuijega mesa ne mara, saj jih prej ni mogel jesti, so bile namenjene ženi ob številnih rojstvih. Pa najbrž to ni nepremostljiva težava. JANEZ PLESNIK Koruza je za damjake prava poslastica Rogati brionski lepotci pod Rogatcem Janez Atelšek iz Mozirja dem, ki so jim pomagali s hrano in drugače, pomagali so tudi zato, ker so vsi v družini pridno delali. Oče seje na srečo vrnil s fronte, doma pa je ostal tudi Janez. Vojake je služil v Bitoli, ob tem pa pove, daje »celih« osem dni služil tudi kralju Aleksandru. Med obema prvima dvema vojnama je naredil šolo, gospodaril doma, kupil nekaj zemlje in si postavil skromno hišo, vmes je kupoval les in ga prodajal zadrugi, z njim pa je zalagal tudi šole, zato ni naključje, da so ga (Pred)osamosvojitev Če kdo hiti z osamosvajanjem Slovenije, potem so to «vremenarji« pri mariborskem Večeru. Zapisali so namreč: «včerajšnje temperature v Sloveniji: Ljubljana 28, Celje 27, Novo mesto 28, Portorož 21...« in ■nadaljevali: «včerajšnje temperature drugje v Evropi: Pulj 29, Zagreb 30, Beograd 33, Sarajevo 29, Priština 31, Dunaj 20, Rim 27, Berlin 17, London 22, Moskva 21...« Nekateri so torej že v Evropi, mi pa še kar v Sloveniji! Neurje nad Zgornjo Savinjsko dolino Kot orehi debela toča sklestila posevke... Morda naslov malo čudno zveni, pa je vendarle res. V Krnici visoko nad Lučami se na strmih pobočjih pase čreda jelenov — damjakov, ki so še letos pozimi domovali na slovitih Brionih. Franc Nadlučnik in Jani Robnik iz Krnice, čudovitega zaselka pocT Rogatcem sta več ali manj slučajno zvedela za možnost reje teh lepih živali, kije na nekaterih področjih v Sloveniji že precej uveljavljena. Zakaj sta torej ogradila nekaj hektarov zemlje? Košnja v strminah, »posejanih« s skalovjem in nekoristnim grmičevjem, ni donosna, niti smiselna. Obiskala sta rejca teh živali v okolici Slovenskih Konjic in se takoj odločila. Že lani jeseni sta postavila ograjo okrog teh nekoristnih površin, letos februarja pa sta se podala na Brione. Franc je kupil 32 primerkov, med njimi precej brejih samic, ki so doslej že prispevale 17 mladičev, Jani jih je kupil 25 in ima danes že deset mladičev v svoji ogradi. Oba pravita, daje ta bila brionska »zapuščina« v »zelo slabem stanju«. Nepreskrbljena in lačna, kar v sedanjih razmerah pravzaprav niti ni čudno, le živali zaradi človeške nemarnosti po nepotrebnem trpijo. Prav-zaprav so trpele. V novem narav- nem okolju jim je sedaj naravnost čudovito. Uživajo v lepotah Krnice, hrane imajo dovolj, posebej krmiti jih ni treba, niti poleti, niti pozimi. Poleti jim je v veliko veselje koruza, zlasti zato, da jih gospodarja privabita k mreži in jih predstavita radovednežem, za zimo pa si napravijo zaloge, saj denimo v zimskem času trije damjaki pojedo le kilogram sena na dan. Kaj bosta z njimi? Možen je odstrel za trofeje, lepe so možnosti prodaje mesa za zdravilišča in hotele, nekaj užitkov si bodo privoščili tudi v domači kuhinji, pa tudi vsi ostali si lahko privoščijo te dobrote, če seveda zmorejo. Vsekakor pa ni odveč sprehod ob ogradi in uživanje ob pogledu na te lepotce. 0'P) Hladna pomlad je naredila svoje V soboto, nekaj minut pred šesto uro seje nad Zgornjo Savinjsko dolino razbesnela nevihta s točo, kije oklestila pšenico, koruzo, vinsko trto ter domala vse povrtnine v celoti. Toča je padala tako na gosto, da so bili dolgo po neuiju še polni jarki ledenih zrn. Pšenice, ječmena in koruze bo za polovico manj, prizadeto pa je tudi sadje. Neurje s točo je najhuje prizadelo vasi Trnavče, Žeko- vec in Globoko. Tu so povrtnine uničene v celoti. Komisija skupščine občine Mozirje, ki sije ogledala nastalo škodo je prizadetemu prebivalstvu sicer obljubila pomoč (morebiti v koruzi!) vendar je treba upoštevati hude posledice nedavne povodnji (ujme) in tako je nastala škoda v Zgornji Savinjski dolini še večja. Na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi ocenjujejo, da bo letošnja letina precej slabša od pričakovane. Največ je na to vplivalo dolgotrajno hladno in deževno vreme v letošnji pomladi. Vsaj za tretjino bo manjši pridelek osnovne krme, kije za živinorejsko usmerjeno proizvodnjo bistvenega pomena. Košnja sena je precej zakasnila, pridelek pa je lep le na zemljiščih, ki so bila izdatno gnojena. Ta izpad bo seveda treba nadomestiti z veliko dražjimi krmili. Pridelek bo manjši tudi zaradi posledic novembrskih poplav, saj je nekaj sto hektarov močno poškodovanih in na večje količine kakovostne krme ne kaže računati. Na koncu pomladi seje zmanjšala proizvodnja mleka. Vzrok je preprost. Veliko kmetom je zmanjkalo krme, paša pa zaradi neugodnega vremena ni bila možna. Na srečo, če smemo tako zapisati, so kmetje ta izpad nado- mestili s krmili, ki sojih dobili kot pomoč po poplavah in seje stanje kmalu izboljšalo. Prav tako je pozno vzklila koruza, kar ne velja za plevel v njej, s tem pa so povezani veliko večji stroški škropljenja. Zaostanek v rasti je zlasti opazen pri hmelju, kije glede na časovno povprečje zaostal v rasti kar za meter, kar pomeni bistveno manjši pridelek glede na povprečje prejšnjih let. Glede na to, letina vseeno dobro kaže, bojijo se le hujših neurij. Pridelavo mleka smo že omenili, velja pa povedati, da je proizvodnja količinsko vseskozi nad lanskim povprečjem. Precej so k temu pripomogle višje odkupne cene, pa tudi poostrena kontrola kakovosti oddanega mleka. Doslej rejci na splošno niso veljali za najbolj »vzorne«, ob ostri kontroli pa seje kakovost mleka izboljšala, z njo pa je razumljivo povezana tudi višja cena. Letna ali zelena rez jablan! Zaradi velike temperature in vse večje suše v sadovnjaku se rast zelo hitro umirja. Če smo v prejšnjem članku spregovorili o vezanju jablanovih vej v vodoraven položaj pri tistih drevesih, ki so še za vzgojiti, je naslednji skoraj nujni ukrep v sadovnjaku letna ali zelena rez. Že samo ime nam pove, da se to delo opravi v letnem času in to takrat, ko se prva rast jablan umiri. Postavlja se vprašanje, zakaj je vse to potrebno? Vzrokov je več in jih vam bom danes predstavil Kot vemo nam je drevo doslej poleg rodnega lesa tvorilo tudi veliko vodenih poganjkov, ki samo jemljejo hrano in jo tako odvzemajo plodovom. Zato se lahko odločimo, da te poganj-ke odstranimo in-s^tem v samo krošnjo drevesa pridobimo več sončne svetlobe, kar ugodno vpliva na plod, saj se zaradi tega bolje obarva, povečamo tudi vsebnost kalcija, ki je plodu potreben zlasti zaradi skladiščenja, ker so plodovi bolj trdni in seveda trajnejši. Prav tako smo s tem drevo prisilili, da več hrane dovaja v tvorbo novih cvetnih brstov za prihodnje leto. Seveda smo si z letno rezjo tudi zmanjšali delo pri zimski rezi. Vendar moram posebej poudariti, da nam letna rez ne more nadomestiti zimske in daje posebej važno, da ne odstranimo preveč listne mase, saj bi s tem napravili nepopravljivo škodo, ker drevo ne bi imelo zadosti asimilacije. Seveda bi se drevo proti temu napačnemu ukrepu borilo in bi pognalo večje število vodenih poganjkov iz že formiranih cvetnih brstov in tako naslednje leto ne bi imeli toliko željnega pridelka. Ko smo govorili o zimski rezi smo poudarili, da ne vSamosfoma SLOVENIJA 1991 smemo v nobenem primeru odstraniti več kot 25 odstotkov vej, pri letni ali zeleni rezi pa jih lahko odstranimo največ 5 — 10 odstotkov. Posebej je treba paziti, da veje odrežemo tik ob deblu ali ogrodni veji, ne pa da pustimo čepe, ker bi na teh mestih drevo ponovno pognalo poganjke in bi s tem opravilom naredili ravno obratni proces kot smo ga želeli in je bil nujno potreben. POSEBNO OPOZORILO Zdaj bomo poškropili naš sadni vrt le še enkrat proti škr-lupu z dihtanom ali captanom. Dodati je potrebno še sredstvo, ki nam preprečuje črvi-vost plodov (dimilin), saj se vsak čas pričakuje drugi izlet metuljčkov jablanovega za vi— jača. Če imamo še listne uši, je seveda potrebno primerno ukrepati s pirimoijem. Sedaj je tudi skrajni čas za škropljenje proti rdeči sadni pršici (rdečemu pajku), seveda samo tam kjer se je pojavila (nissorun, mitac). Zvoki siren V zgodnjem nedeljskem dopoldnevu smo na domovih v krogu družine, sosedov, sorodnikov, tesnobno pričakovali napovedane zvoke siren. V mozirski občini jih na srečo ni bilo, je pa za »alarme« skrbel radio Slovenija. V jutranjih urah je sicer še vrtel vedre melodije, ob pričakovanju letalskega napada se je seveda »preusmeril« v resnejšo glasbo, kamor sodijo tudi trobila, hodala in podobno. Ljudje so seveda poslušali radio in se v posameznih trenutkih in ob posameznih zvokih teh glasbil prestrašeno ozrli v nebo, na srečo samo zaradi glasbil. Strah je strah in živci so živci. Za živce je posebej poskrbel glasbeni redaktor v začetku ponedeljkovega dopoldneva. Za kakšni dve uri je izbral skoraj izključno pevke. Načelno in sicer nimam nič proti ženskemu spolu, toda presunljivo vpitje nekaterih je zares paralo živce (prav tako kot pretirano poročanje nekaterih radijskih dopisnikov). Mirovni turizem Zaradi poplav in posledic so se v mozirski občini letošnji turistični sezoni že vnaprej odpovedali; seveda ob tem niso računali na vojaški poseg, kije vse skupaj dodatno izničil. Turizma in turistov ni niti slučajno. Pač. Pojavila se je nova oblika — mirovni turizem. In število takšnih turistov je bilo presenetljivo veliko. Žal, zaradi vojne. Gre namreč za zgomjesavinjske rojake, ki so iz različnih krajev Slovenije pohiteli na svoje in v mozirski občini vame domove. Če ne cele družine, "° "o°; »Lepe« počitnice, ni kaj. V Nazarjah so posadili lipo Slovenska zastava je zavihrala na Rečici in tudi v Mozirju Napovedali so vojno zelenim zimam VENDARLE ISKRICA V SREČNIH OČEH — V dneh strahu in tesnobnih pričakovanj smo bili tudi srečni Srečni v pravem pomenu besede, kar posebej velja za mamice in atije iz Mozirja, Nazarij in Rečice ob Savinji. Na pretek je bilo solz sreče, ko so se njihovi otroci uspeli vrniti iz Portoroža, kjer so bili v šoli v naravi. Posnetek iz Mozirja pove vse, prav tako pa je bilo tudi v Nazarjah in na Rečici (foto: jp) Spoštovanje, da je kaj? <■» Prav zanimive so včasih (ali že kar vedno) razprave o naših tre-nutnih razmerah in prejšnjih tudi. Prejšnje so bile navadna tiranija, kar mnogi izrecno poudaijajo, izrecni pa so tudi v prepričanju, da je danes še slabše, za kar pa je seveda krivo »tisto prej«. In to trdijo tisti, ki so na oblasti. Poglejmo cvetko: nekdo, ki mu je bilo do- sicer kritizira vse po vrsti, obenem pa pravi, da je zakon vreden toli-ko, kolikor ga ljudje spoštujejo. Njegov stric je zakone spoštoval in skoraj umrl od pomanjkanja, on pa jih ne in mu gre zelo dobro. Kakorkoli že vzamemo ima prav. Pesem domovini Vsak dan Slovencem bil ni spomenik življenjske sreče, od dedov Karantanije, do dne svobodnih rana peče, kdor v breznu jame slutnjo sonca manj nesrečnih dni hvaležen nosi breme, okov sovražnih krute ječe. Grom viharjev časa, dobrote sad pozabljen porodi znanilcem blage sape, odejo lajša iz prsti vsem revežem drobtin ne najde, misli vse trpeče od vekov hlapci, na čase večne ista pot se zdi Od sužnja brez imena, utiral pot iz teme krvaveče pod goro Abrahama rod poslušal božji glas boječe: «Svobodnih polj dežela, sinov najdražjih so kosti!« Valov sovražnikov usoda, izroči klic neba svareče. Odkar pod Alpami dolina Svaruna jezik govori narodu manj misli jasne, pelina strup v kupi se solzi, doma med brati tujec, roko čisto išče koprneče neba modrine bolj, kot strele smrtonosne se boji Brez jarma čar življenja poklanja rane le skeleče junakom, ki za rojstvom klicali so smrtni boj proseče. Od časov stvarstva žetev zadnja reši komur duh trpi, zaman jok, kletve, bes, zaman molitve smrtnikov teče tegob prihodnjih sprave moč, resnic vseh krutost porodi Kar časa tek nekdanje misli vseh, zmotljive prerodi utrinkov sreče, kot razlike prežene pekel vseh ljudi , Brez solz prepelje brodnik trupla v soju zvezd svetleče, krivic vseh blagodar, Slovencem v dalji združil bo poti in reka kalna se zbistri, ko moč življenja v njo priteče! EDI MAVRIČ Na rekreacijsko-turističnem centru Golte tudi po nekaj zelenih zimah, kot jim pravimo niso vrgli puške v koruzo. Prav nasprotno, poprijeli so za delo in že letos nameravajo temeljito posodobiti smučarsko središče, da bi pozimi in v letnem obdobju v Zgornjo Savinjsko dolino privabili kar največ obiskovalcev. Tudi na desetkratno povečanje iztržka računajo glede na lansko leto, s svojimi načrti pa so javnost seznanili prejšnji teden v Logarski dolini. »Zaspana« Logarska ni bila naključno izbrana za takšen pogovor, saj je ta biser narave eden glavmh razvojnih in strateških ciljev delavcev RTC Golte, velja pa za zimsko in letno sezono, ob dograditvi in posodobitvi središč na Golteh seveda. Načrtov je veliko. Zgraditi nameravajo akumulacijsko jeze-ro za do 40.000 kubikov vode, ki jo bodo rabili za zasneževanje pobočij, črpanje vode iz doline za te namene bi bilo namreč več kot drago. Že prihodnjo zimo naj bi ob pomanjkanju snega krajše proge zasnežili v eni noči, vsa smučišča pa v sedmih dneh. Z izgradnjo jezera je povezana tudi izgradnja sodobne čistilne naprave, pri obeh pa so v največji možni meri upoštevali ekološke zahteve in varovanje naravnih danosti. V načrtu je tudi gradnja trose-dežnice, prestavitev nekaterih naprav, s tem in ostalimi posegi pa želijo smučarsko sezono podaljšati od sredine novembra do sredine aprila. Gradili bodo tudi apart-mansko naselje z 200 posteljami, kar je predpogoj za izvajanje vseh že opredeljenih programov v zimskem in letnem obdobju. Še zahtevnejša naložba je popolna ob- nova hotela, ki ga želijo s prizidkom urediti v hotel visoke B kategorije. Ob tem je zanimiva ideja, da bodo v hotelu pripravili umetno steno, ki bo poleti primerna za plezalce, pozimi pa jo bodo spremenili v posebno atrakcijo, saj bo predstavljala plezanje po zaledenelih slapovih. S tem bo hotel pridobil novo kakovost ponudbe, to pa je osnovni cilj razvojnih in delovnih razmišljanj. Teh pa tudi ob že naštetih ne manjka. Seveda niso pozabili na propagando, trženje in prodajo, saj negotovo položaj v družbi pomeni tudi negotovost v turizmu. Ne slepijo se, da bodo vse te zahtevne načrte v celoti uresničili, vseeno pa so polni volje in želje, -da bi na Golte privabili več obiskovalcev kot doslej. Pogoj za to so novi programi, ki že letos ' omogočajo jahanje,' letenje spadali, gorska kolesa, plezanje in še vrsto drugih aktivnosti, ki jh ponujajo na Golteh in v Logarski dolini. Golte seveda niso otoček v turistični in siceršnji ponudbi Zgornje Savinjske doline, zato ne razmišljajo le o svojem centru, ampak o celoviti ponudbi doline. To naj bi omogočilo več delovnih mest in zaslužka tudi domačinom, v te namene pa bi radi ustanovili turistično podjetje z mešano lastnino. V začetnem obdobju naj bi v njem s svojim deležem sodelovali Merx Holding, Turist Moziije, RTC Golte in Savinja Moziije, seveda pa bi k sodelovanju radi pritegnili vse, ki so s turizmom kakorkoli povezani. Vse torej kaže, da se na področju turizma v Zgornji Savinjski dolini vendarle nekaj premika. Veselimo se tega in upajmo, da bo končno res tako. Modna revija je bila prava paša za oči »Savinja« se je izkazala Razmere kakršne so seveda tudi trgovinskim organizacijam povzročajo veliko preglavic. Trgovine se torej po vseh svojih močeh in sposobnostih takorekoč borijo za kupce^Vsi ti in podobni problemi seveda niso obšli »Tr-govske delovne organizacije Sa- Ponosni so na pridobitve V Nazaijah so obeležili praznik tamkajšnje krajevne skupnosti. Slavje so pripravili v delavskem domu in poskrbeli za zanimiv slavnostni program. Na vse pridobitve v zadnjem obdobju so lahko upravičeno ponosni. Posodobili in asfaltirali so preko 5 kilometrov krajevnih cest, uredili Iskrice 1. Kriza je bolezen, ki jo je potrebno čimprej pričeti zdraviti; če dopuščamo, da se širi dlje, lahko postopoma uniči celoten sistem, ki ga je mnogo težje ponovno oživljati kot pa pravočasno rešiti manjše probleme zgolj v delu celotnega obsežnega sistema. 2. Ce v nekem sistemu zajame kriza ekonomski podsistem, obstaja nevarnost, da to zaneti krizo v vseh ostalih podsistemih. V propadajočih sistemih so možnosti za počenjanje neumnosti najoptimalnejše. 3. Vojna je absurd. V času vojne se pred vojno nakopičeni problemi ne rešujejo. Vojna onemogoča vsakršno reševanje problemov; zatorej je vojna nesmisel, norost — rezultati vojne so zgolj materialno opustošenje in uničena človeška življenja, ki bi lahko prispevala k napredku civilizacije, ne pa da ob tem ostaja grenki prizor zgodovine. Nerešeni problemi, ki so bili povod za vojno, se vedno začno reševati šele po končani vojni. 4. V vojni je možno zmagati, četudi nimaš največje materialne moči in premoči v številu vojakov — nasprotnika tembolj obvladuješ, čim bolje ko znaš izkoristiti njegove pomanjkljivosti sebi v Zasedanje v izrednih razmerah Že v vojnih razmerah so se na skupnem zasedanju zbrali poslanci zborov skupščine občine Moziije. Uvodoma so se seznanili z razmerami v občini in obenem sprejeli še posebno izjavo, s katero so v celoti in odločno podprli vse ukrepe slovenskega vodstva v zvezi z agresijo JA na Slovenijo. V nadaljevanju so sprejeli predlog globalnega razvoja turizma v prid. Zato ni nujno, da tudi majhni ne bi mogli premagati velikih. 5. Resnica obstaja le ena. Resnica ima argumente, zato neresnice kmalu izgubijo svojo vrednost. 6. Prisila je slabo učinkovito sredstvo za doseganje zastavljenih ciljev. 7. Kar je združeno prisilno, teži k razdružitvi. 8. Kakršna politika, takšen standard, blagostanje. 9. Kakršni voditelji, takšna ureditev države. 10. Kjer moraš molčati o nečem, kar je dejstvo, ni demokracije. Vsako zamolčano dejstvo se enkrat vendarle razkrije, zato so prikrivanja primitivno početje. JANKO GOVEK Zgornji Savinjski dolini. Malo ironično je bilo to glede na razmere, so poudarili, vendar je program vendarle dolgoročnega značaja, za dolino in njen razvoj pa še kako pomemben. Sprejeli so tudi znak Zgornje Savinjske doline, prav tako odlok o zagotavljanju in uporabi sredstev za odpiranje novih delovnih mest. Povedati kaže, da udeležba sicer ni bila na ravni prejšnjih zasedanj, vseeno pa so bili zbori sklepčni. lep parkirni prostor pred delavskim domom, nova je mrliška vežica, prav tako zunanja ureditev novega pokopališča. Podelili so tudi priznanja. Za obnovo gradu Vrbovec gaje prejel Milan Cajner z območne gozdne uprave, ljubljanski Cankarjev dom za pomoč pri obnovi po poplavi uničenega delavskega doma in pri nakupu novega kla-viija, gasilski društvi Nazarje in Gorica ob Dreti za izjemno požrtvovalnost ob novembrski vodni ujmi, nazarska pošta za nove prostore in uspešno poslovanje v prid dobrega počutja krajanov in trgovina Pogo’s, ki s svojo ponudbo za kraj veliko pomeni. Vsako leto podeljujejo tudi rdečo vrtnico, s katero želijo okrepiti pristnejše medsebojne odnose in vezi. Letos jo je prejel dr. Franc Sirko iz nazarskega zdravstvenega doma. (jp) vmja« iz Mozirja. Vsekakor velja povedati, da so njeni napori za ohranjanje dosedanjih kupcev in pridobivanje novih uspešni. Tako so v minulem obdobju pripravili vsakoletne dneve ugodnih nakupov, akcijo pa sklenili v soboto z »dnevom Savinje«. V mozirski blagovnici so odprli bife, obenem pripravili veliko modno revijo, na kateri so se predstavili vodilni slovenski konfekcionaiji, za svoje redne kupce so izžrebali lepe nagrade, zatem pa so se člani tega kolektiva zbrali na srečanju v Savinjskem gaju. Srednjeročnih načrtov ni in jih ne bo Na prihodnji seji zborov skupščine občine Moziije (28. junija) naj bi poslanci med drugim obravnavali tudi srednjeročne načrte lovcev in ribičev Žgomje Savinjske doline. Vendar jih ne bodo, ker jih lovci in ribiči niti niso pripravili, kar je po njihovem lastnem mnenju edini primer med slovenskimi občinami. Razlogov za nekaj takega je pravzaprav več. Prvi je predvsem ta, da bodo vsi ti načrti z (bližnjo) novo zakonodajo takoj neveljavni. Drugi razlog pa so za ribiče lanske poplave, ki so ribičem uničile vse ribogojne in gojitvene potoke, ves vloženi zarod, jezov ni več, uničene so brežine in še bi lahko naštevali. Po eni strani nimajo kaj načrtovati, po drugi pa seveda veliko, vendar za to »drugo« ni sredstev. Sami ribiči so za sanacijo zbrali 500.000 dinaijev, iz solidarnostnih sredstev so dobili 1,3 milijona dinaijev, za najnujnejše potrebe pa bi potrebovali 4 milijone, dinaijev seveda. Kakorkoli že, ribolova od Luč do Moziija na Savi- nji »praktično« ni, sredstev pa tudi ne. Kar imajo, jim bodo »požrli« projekti in podobni dokumenti. Pri lovcih je problem podoben. Okolje v mozirski občini je močno poškodovano, načrti pa nekje v megli. Tudi zaradi tega, ker lovci ugotavljajo ogromen odstotek obolelosti pri srnjadi. Odstrel so lani celo prekoračili, pa ga bodo morali še bolj, saj se sicer bolani srnjadi »obeta« množičen pogin pozimi. Gozdaiji ob prekoračenem načrtu odstrela ugotavljajo, da je načrt nerealen, saj je kljub temu škoda v gozdu vse večja in velika. Dodaten razlog za zaskrbljenost lovcev so novi in izjemno zaostreni izvozni pogoji, izkupiček od lovnega turizma pa so jim prevzele vzhodno evropske draž-ve, ki so neprimerno cenejše. Najprej smo predragi, temu sledijo zaostrene razmere, pa bolana divjad in strogi kriteriji, zato možnosti niso nič kaj obetavne, kar se tiče lovstva in lovnega turizma. Mozirje ima cirkus, nima pa zeber REST A VRAČI J A ZA ZGLED — Nekdanji bife s kegljiščem v Mozirju je dobil povsem novo podobo in ga skoraj ni prepoznati. Nova restavracija »Gaj« je ena najlepših v vsej dolini, veljala je 4,5 milijona dinarjev, izvajalec del pa je bil Vegrad. Ponudbaje zares bogata inje prava osvežitev za Mozirje in vso dolino. Zmogljivosti so več kot podvojili, saj je v restavraciji sedaj 100 sedežev, na vrtu pa še 140. Na vso (ne)srečo v Afriki še nisem bil, videl pa sem mnogo otroških in podobnih filmov, v katerih so nastopale tudi zebre. Saj veste kako prikupn živalice so to. Bil sem tudi v Velenju, pa v Ljubljani in še v kakšnem podobnem velemestecu in sem videl zebre — na cesti. Tistim belim program na prehodih za pešce tako pravimo. Potem sem se odločil za gradnjo obvoznice mimo Mozirja. Ker teh zebrastih prog v središču Moziija že doslej skoraj ni bilo videti, sem bil premalo pozoren in sem jih pozabil narisati še na obvoznico. Sicer pa je veliko vprašanje, če prehod za pešce na obvoznico sploh sodi. To je obvoznica! Ta naj skrbi za čim hitrejši beg mimo gneče v mozirskem središču. Prava dirkalna steza je to, na kateri se dvobojujejo konske moči in človeška nespamet. Zakaj bi torej oboje omejevali? Omejevali seveda z raznimi zebrami, prometnimi znaki in po- HH dobnimi neumnostmi. Otroci, pa ostali pešci, pa traktoiji, pa kole-saiji, pa osebni in podobni avtomobili, skratka vsi, ki želijo iz Moziija v Loke (in te niti niso tako majhne), vsi ki želijo v Savinjski gaj in seveda nazaj v savinjski raj, naj se znajdejo kakor se hočejo. In naj potem otroci v šoli in starši po časopisih, in novinaiji v črni kroniki pišejo kar hočejo o prometni varnosti in podobnih pravljicah za lahko nočvin miren sen podnevi in ponoči. Če kdo ne verjame, naj si ogleda iskrice v preplašenih očeh mladih in starih, ki bi (kjerkoli) želeli prečkati toliko željeno in potrebno obvoznico. Začasna rešitev je prišla sama od sebe. Počitnice so namreč tu in zaenkrat otrokom v šolo ne bo treba, na sladoled, pa na igrišče, pa v gaj in še kam pa bo najbrž le treba. Pa na njivo, travnik, sadovnjak in podobne dobrote tega sveta v Loke in Nazaj v Moziije tudi, da kaj drugega ne naštevam. Pa kaj. Nekaj kil (pre)drage barve sem pa le prišparal. ■Hi 6 Mercator-Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Moziije p.o. V mesecu juliju in avgustu nudimo kupcem kartice kluba MERCATOR 10% popusta za nakup vseh vrst blaga široke potrošnje (razen kmetijske mehanizacije!) NAJHITREJE DO NAJBOLJŠEGA! Nakupovalna kartica kluba MERCATOR omogoča kupcem brezgotovinsko plačevanje blaga in storitev — BREZOBRESTNO ZA 1 MESEC v vseh poslovalnicah MERCATOR — ZKZ Moziije. Nakupovalne kartice in vse informacije so vam na voljo na blagajnah hranilno-kreditne službe v Ljubiji, Nazaijih, Gornjem Gradu, Ljubnem in Lučah. Mercator — Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p.o. Stanovanjska zadruga GRADNJA Mozirje p.o. je pričela z delom. Sedež zadrugeje v poslovnih prostorih Zgomjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje, Cesta na Lepo njivo 6, v pisarni gradbenega referenta. Pokličite nas lahko na tel št. 831-521 int. 220. K sodelovanju vljudno vabimo vse dosedanje in nove člane! TURIZEM TRGOVINA Luče ob Savinji SUPIN Telefon: 063/844-054 — TURISTIČNE INFORMACIJE (kmečki turizem, penzioni, zasebne sobe, planinske poti, Snežna jama) — DARILNI BOUTIQUE — BISTRO — VRT odprto vsak dan od 8. do 20. ure OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE RAZPIS PROSTEGA DELOVNEGA MESTA SNAŽILKE Osnovna šola Moziije razpisuje prosto delovno mesto snažilke za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 15.8.1991 dalje. Kandidati naj pošljejo prijave v roku 10 dni od objave v Savinjskih novicah na naslov: Osnovna šola Moziije. v Živinorejska razstava v Mozirju Kot smo že poročali, pripravljajo v ZKZ Moziije živinorejsko razstavo, ki naj bi bila na sejmišču v Moziiju, dne 7. septembra 1991. Priprave so stekle v polnem obsegu in v zadrugi pričakujejo dober odziv rejcev. V zvezi s pripravami nam je inž. Lojze Plaznik povedal, da bodo razstavili po 10 do 12 primerkov raznih starostnih skupin živali. Gre seveda le za plemenske in že prej odbrane, hkrati pa nameravajo pokazati še nekaj konj. Predodbiro je opravil celjski Zavod za živinorejo in veterinarstvo. Naš sogovornik je poudaril željo prirediteljev, da bi bilo udeleženih čimveč rejc«y z manjšim številom živali, tako bi pač zajeli širši krog živinorejcev v dolini. Na vseglasnejše pripombe rejcev, da je treba zagotoviti razliko med višinskimi in nižinskimi kmeti so sklenili pri vsaki razstavljeni živali posebej navesti za kakšnega kmeta gre, ali za višinskega ali nižinskega. Da bodo živali res ustrezno pripravljene, bodo v ZKZ Moziije poskrbeli za to, da bo vsak rejec prejel okoli 100 kg močnih krmil pravočasno pred razstavo, to pa velja tudi za plemenske telice na paši. Razstava seveda ni sama sebi namen! Gre za poslovno ponudbo, zato bodo na prireditev povabili živinorejce, ki so že doslej kupovali živino v našem predelu. A. V. Samas/6>/na SLOVENIJA 1991 ! restavracija GAJ restavracija GAJ restavracija GAJ restavracija GAJ Želite preživeti prijeten večer ali samo nekaj uric v krogu svoje družine, prijateljev ali poslovnih sodelavcev? Ali želite morda proslaviti obletnico poroke, rojstni dan ali kak drug za vas pomemben dogodek? Se želite le razvedriti? Vse vaše želje bomo izpolnili, če boste obiskali našo PRENOVLJENO RESTAVRACIJO GAJ V MOZIRJU (ob Savinjskem gaju, bivše kegljišče) Pri nas je vsak dan praznično! V restavraciji GAJ so vsak dan na stežaj odprta vrata vsem, ki želite praznovati ali samo uživati ob dobri hrani in vinski kapljici, tudi na prijetni vrtni terasi. Odložite torej skrbi in se prepustite naši oskrbi. Našli vam bomo prostor za bogato obloženo mizo. Pripravili vam bomo tradicionalni savinjski želodec, konjski golaž, slastne, že dobro znane pizze, ribe, divjačino v omaki s kruhovimi cmoki, za posladek pa sirove štruklje, jabolčni zavitek... Izbirali boste lahko tudi med klasičnimi jedmi z jedilnika in specialitetami na žaru. Natočili vam bomo izbrana vina in vse vrste ostalih osvežilnih napitkov. Pripravljamo slavnostna in poročna kosila, bankete za zaključne skupine, sedminć; na voljo je tudi posebna soba. Restavracija GAJ, odmaknjena od mestnega vrveža, ob Savinjskem gaju, je idealen kraj tudi za lep izlet in sprostitev v naravi. Restavracija GAJ je odprta vsak dan od 8. do 23. ure, ob petkih in sobotah pa celo do 24. ure, kmalu pa bo ob koncu tedna tudi glasba. Rezervacije sprejemajo tudi po telefonu 063/831-800, telefax 063/832-140 Naj vas povabimo tudi na bogata sobotna in nedeljska kosila! Izbirali boste lahko kar med dvema menujema. Dovolite, da poskrbimo za vaše dobro počutje in razpoloženje! plani vani Mercator ZKZ Mozirje I RESTAVRACIJA ...ft ZAHVALA Ob smrti ljubega moža, očeta, starega ata in svaka Jakoba Pečnika roj. 27. 4. 1907 iz Potoka 19 se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in izrekli pisno ali ustno sožalje. Vsi njegovi Navajeni smo izgubljati hjava ZAHVALA Vsem znancem, vsem prijateljem, zdravstvenemu osebju iz Mozirja se najlepše zahvaljujem, za pomoč ob smrti naše drage mame Jože Bele Žalujoči: mož Jože, sin Jože in hči Majda ajiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu AVTO RAKUN CCDWIC a