GRADIVO ZA DECEMBRSKI SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE POROČILO O REZULTATIH GOSPODARJENJA V OZD IN TOZD NA PODROCJU GOSPODARSTVA OBČINE LJUBLJANA-5IŠKA ZA ODBOBJE JANUAR-SEPTEMBER 1976 IN OCENA GOSPODARJENJA ZA OBDOBJE JANUAR-DECEMBER 1976 Analize gospodarskih gibanj po trimeseč-irih prerezili nam omogočajo ocenjevati nres-ničevanje zastavljenih planov ter obveznosti iz dogovorov o osnovah in samoupravnih spo-razumov o temeljih družbenega razvoja ter sprejemati ustrezne zaključke in ukrepe za njihovo izpolnjevanje. Neprimerljivost poslovnih podatkov za e-nako preteklo obdobje, kakor tudi nove za-snove samoupravnega planiranja nam nare-kujejo prilagojeno metodo analiziranja go-spodarskih gibanj s poglobljeno primerjavo trendov gibanj v samem poslovnem letu, nji-hovem odrazu v planskih predvidevanjih in vplivom na dinamiko bodočega razvoja. Tako izhodišče, ki je logična posledica ugotovitev v analizi polletnih gospodarskih gibanj ter rokovno hitrejša razprava v sa-moupravnih organih temeljnih in drugib. or-ganizacij združenega dela, narekuje iz-vršnemu svetu skladno z načeli družbenega pjaniranja razširiti analizo gospodarskih gibanj v 9 mesecih letošnjega leta z oceno celotnega poslovanja in na ta način \istva-riti tudi realnejšo osnovo za sprejetje pred-Tidevanj gospodarskega razvoja v letu 1977. Poslovno leto 1976 ima še eno karakteri-stiko: ne razpolagamo z realnim planom go-spodaiskih predvidevanj, saj smo že spre-jeii gospodarski plan dopolnili s sprejemom dogovora o osnovah družbenega razvoja za obdobje 1976—1980 in si določili stopnje ra-sti v srednjeročnem obdobju, ki pa so v povprečju nižje od predvidenib v letu 1976. Rezultati gospodarjenja v polletju in deve-fih meseeih pa nam dokazujejo, da je dejan-sko doseganje nižje in da moramo temelji-tejše pristopiti k samoupravnemu planiranju in sprotnenm ugotavljanju odstopanj - ter podvzemanju učinkovitih nkiepov. I. UVOD Poročilo o rezultatih gospodarjenja je sestavljeno, tako kot do sedaj. na podlagi dokumeniov in obrazcev, ki jih TOZD in OZD posredujejo skupščini občine. To so: poslovni uspeh med letom, TOS-obrazec, za-ključni list, obračun davka iz dohodka, RAD-1. uvoz surovin in repromateriala ter izvoz blaga in storitev. V obdelavi smo upo-rabili tudi podatke iz posebnega vprašalnika. V poročilo smo vključili po posameznih panogali naslednje število TOZD: I—VI/76 I—IX/76 industrija 58 58 kmetijstvo 1 1 gradbeništvo 11 13 promet 5 6 trgovina 23 23 gostinstvo 4 4 obrt 23 22 komunala 2 2 gospodarstvo skupaj 127 129 Pravočasno nam niso dostavili, kljub po-daljšanemu rokn, poročil o 9-mesečnih re-zultatih naslednji: I—"VI/76 I—IX/76 AVR ingeniring AVR ingeniring Iskra TOZD Zarnice Iskra TOZD Zarnice ŠPEDTRANS — TOZD Transport — GORJANA — Iskra — TEE — MSO INDOP — FRUCTAL — TOZD Alko — PLESKARSTVO — Kebetova V zadnjem trimesečju ni prišlo do kon-stituiranja novih TOZD, vendar časovni raz-korak med konstituiranjem in dogradnjo knjigovodske ter računovodske organizacije po TOZD zahteva, da določene strukturne premike med panogami ocenjujemo. V na-daljnjem tekstu na take posebnosti opozar-jamo. Tako kot polletna gospodarska giba-nja in rezultati so tudi še devetmesečna po-gojena z zakonskimi predpisi s področja po-ravnave obveznosti, zagotavljanja plačil in ugotavljanja dohodka. Vendar Iahko ugotav-ljamo bistveno izboljšanje rezultatov gospo-darjenja, povečanje celotnega dohodka in zmanjšanje izgub. Za skupaj 129 primerjanih temeljnih in drugib. organizacij združenega dela ugotav-ljamo: Število TOZD I-VI/76 I-IX/76 manjši dohodek in manjša porabljena sredstva 14 15 večji dohodek in manjša porabljena sredstva 25 44 večji dohodek in večja porabljena sredstva 13 19 manjši dohodek in večja porabljena sredstva 47 35 izguba na substanci 14 3 ni primerljivo 14 8 Celotni dohodek gospodarstva občine je v tretjem trimesečju v primerjavi s pollet-jem porasel za 56,2 %, kar zmanjšuje izgu- VSEBINA Poročilo o rezultatih gospodarjenja v OZD in TOZD na področju gospo-darstva za obdobje januar—sep-tember 1976 in ocena gospodarje-nja za obdobje januar—december 1976 Informacija o vlogi in delu ter fi-nanciranju krajevnih skupnosti v letu 1976 Poročilo o kmetijstvu in gozdarstvu za leto 1974, 1975 in 1976 Predlog investicijskega programa za osnovno šolo Vodice Sprejeti sklepi občinskih zborov na oktobrskih sejah be TOZD v istem razmerju iz 266,6 milijo-nov na 133,3 milijona dinarjev, od tega na substanci iz 78,6 milijona na vsega 1,8 mili-jona dinarjev. Tudi v III. trimesečju se nadaljuje umcr-jeno gibanje cen, kar dokazuje, da smo na tem področju dosegli enega izmed temelj-nih ciljev gospodarske politike in stabiliza-cije, saj so cene nara.ščale celo počasneje kot je bilo predvideno v dogovoru o politiki cen za letošnje leto. V ljubljanskem prostoru lahko ob devet-mesečju ugotavljamo nekatere značilnosti s področja gibanja cen: v prodaji na drobno so bile cene konec septembra za 4,1 % višje kot decembra lani: industrijski izdelki so bi-li dražji za 4,2% in storitve za 6,4%, v tem obrtne storitve za 8,8 °/o in koiminalne sto-ritve za 3,3%; življenjski stroški so bili v devetib mesecih za 12,3 % višji od lansko-letnega povprečja. Ob tej priložnosti lahko ugotovimo, da je zaradi nazadovanja gospodarstva v letošnjem prvem polletju ob manjšem povpraševanju in administiativnem urejanju cen, bilo zviša-nje cen v prvih šestih mesecih letošnjega le-ta najnižje v zadnjih petih letih. Z oživit-vijo povpraševanja, ki je v zadnjem času zasnovano za dobrine široke potrošnje, pa predvidevamo, da bodo cene v zadnjem tri-mesečju hitreje naraščale, kot v prvi polo-vici leta. II. CELOTNI DOHODEK, DOHODEK IN PORABLJENA SREDSTVA Reznltati devetmesečnega poslovanja TOZD na območju občine kažejo, da je ce-lotni doliodek porastel glede na isto obdobje lanskega leta za 6,2% (upoštevajoč I.—IX. 1976 le plačano realizacijo), kar dokazuje oživljanje industrijske proizvodnje indeks 108,8. kmetijstva 116, prometa 109.8, gostin-stva 121 in obrti 118. Gradbeništvo in trgovina ostajata na lan-skoletnem nivoju, kar ima vpliv tudi na manjše strakturne premike. Primeiljivo izračunan celotni dohodek pa je porastem za 12,3 % (upoštevana neplačana realizacija). Celotni dohodek v 000 dinarjev I— VL/1976 L—1X71976 . . , --------------;-----------------------------------------------------------:--------- Indeks znesek struktura znesek strukiura industrija 3,782.289 58,0 5,947.557 58,3 157,2 kmetijstvo 27.514 0,4 40.181 0,4 146,0 gradbeništvo 261.828 4,0 428.734 4,2 163,7 promet 213.856 3,3 350.607 3,4 163,9 trgovina 1,972.112 30,2 2,998.122 29,4 152,0 gostinstvo 4.054 0,7 71.206 0,7 161,6 obrt 204.365 3,2 330.240 3,3 161,6 komunala 18.149 0,2 28.599 0,3 157,5 Celotno gospodarstvo 6,524.167 100,0 10,195.246 100,0 156,2 L—EL/75 9,600.641 L—IX./76 10,195.246 106,2 Posamezni elementi poslovnega uspeha (celotni dohodek — porabljena sredstva — dohodek) nakazujejo y 9 mesecih premike k večji usklajenosti gibanja in se nesoraz-merja od polletja blažijo. Porabljena sred-stva sicer minimalno še naraščajo hitreje od celotnega dohodka, L—VI./1976 I.—IX./1976 celotni dohodek 103,2 106,2 porabljena sredstva 108,1 107,1 vendar je nabavna vrednost trgovskega bla-ga v umirjenem gibanju, oziroma nazadova-nju od 97,3 za polletje na 96,2 v devetih me-secih primerjalnega obdobja. Ekonomičnost Porabljena sredstva Indeks Udeležba por. sred. t CD L—IX./76 i _vi I _IX I.-IX./75 I.-IX./76 T TY ,-_ -------^—^-----------------===-------- 1.—1A./75 1975 1976 ^1975 1975 industrija 4,016.661 4,513.685 112,4 73,1 79,9 73,5 75,9 kmetijstvo 30.977 37.668 121,6 90,1 100,0 89,8 93,7 gradbeništTO 317.806 297.795 93,7 74,9 73,7 76,5 69,5 promet 204.422 234.739 114,8 62,9 66,6 64,0 67,0 trgovina 2,844.283 2,823.945 99,3 95,1 95,0 94,9 94,2 gostinstvo 34.496 41.335 119,8 59,0 58,9 58,7 58,0 obrt 168.931 211.110 125,0 61,5 65,0 60,3 63,9 komunala 18.311 17.355 94,8 66,5 61,6 65,6 60,7 Celotno gospodarstvo 7,635.887 8,177.632 107,1 79,4 83,2 79,5 80,2 Delež porabljenih sredstev v celotnem do-hodku je znašal ob devetmesečju 80,2 %, kar pomeni, da se je ekonomičnost, ki predstav-lja razmerje med porabljenimi sredstvi in cclotnim doliodkom, izboljšala in se približu-jemo iz polletnih 83,2 % proti povprečnemu razmerju preteklih obdobij 79,5 %. Tako raz-merje elementov poslovnega uspeha zopet zagotavlja rast dohodka s 102,7, kar je vspod-budno, predvsem glede na polletno 16 % zmanjšanje v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. V gospodarstvu občine je bila uspešnost poslovanja izražena z enotnimi kazalci v 9 meseoih 1976 naslednja: I.-IX./75 I.-IX./76 ekononričnost produktivnost 125,7 90.486 I.-IX./76 124,7 99,2 94.186 104,1 Narodni dohodek (doseženi dohodek) Dohodek V posameznih gospodarskih panogah je iz-boljšana ekonomičnost poslovanja omogočala hitrejso rast doseženega dohodka od porab-Ijenih sredstev in celotnega dohodka. V rasti dohodka glede na navedena razmerja izsto-pajo gradbeništvo, trgovina in komunala. In-dustrija, ki v strukturi občine predstavlja 71 % doseženega dohodka in lahko bistveno vpliva na rezultat celotnega gospodarstva dosega dohodek glede na lanskoletno primer-jalno obdobje z 98,8%, kar je za polnih 20 poenov boljše kot ob polletju letošnjega leta. I.-IX./75 I.-DL/76 znesek str. znesek str. Indeks industrija kmetijstvo gradbeništvo promet trgovina gostinstvo obrt komunala 1,451.015 3.532 97.735 114.963 152.371 24.316 111.207 9.615 73,9 0,2 5,0 5,8 7,8 1,2 5,6 0,5 1,433.872 2.513 130.939 115.868 174.177 29.871 119.130 11.244 71,1 98,8 0,1 71,1 6.5 134,0 5,7 100,8 8.6 114,3 1,5 122,8 5,9 107,1 0,6 116,9 Celotno gospodarstvo 1,964.754 100,0 2,017.614 100,0 102,7 Iz doseženega dohodka OZD krijejo svoje obveznosti. Z razliko, ki je v vzpodbudnem povečanju, razpolagajo same. Ostanek do-hodka je narastel iz polletja letošnjega leta od 129,7 milijona na 279,3 milijona dinarjev ob devetmesečju, kar pomeni, da se delitveni odnosi stabilizirajo. Delitveno razmerje med OZD in drugimi udeleženci v porabi dohod-ka se je iz leta 1975 62,8 : 37,2 v polletju 1976 poslabšalo na 57,2 :42,8 in ob devetmesečju 1976 ustalilo na 57,6 :42,4 (vedno v korist združenega dela). • Seveda pa doseženi dohodek še vedno ne zadošča v posameznih temeljnih in organiza-cijah združenega dela za pokrivanje ustvar-jene porabe, zato nam razdeljeni dohodek še povzroča poslovne izgube. Obveznosti iz ostanka dohodka v tisoč din Januar-september Struktura 1975 1976------ Ind6kS _____Jan.-sept. ______________________________l_^2___________________________________1975 1976 I. Razdeljeni dohodek 1,997.617 2,150.543 107,7 100,0 100,0 1. POGODBENE OBVEZNOSTI 171.691 — obresti za kredite 121.973 — provizije in dr. plač. za bančne storitve 11.703 — zavarovalne premije 26.818 — prispevek in članarine 3.985 — druge pogodb. obvez. 7.212 2. Prometni davek — 3. ZAKONSKE OBVEZNOSTI 243.210 — po obč. predp. 2.649 — po predp. rep. in avt. pokr. 34.091 — po predpisih federacije 6.576 — prisp. inter. skup. s področja gospodarstva 13.895 — prisp. inter. skup. s področja negospodarstva 105.876 — pnisp. stan. int. skup. 22.016 — stan. prisp., ki zapade skupni porabi OZD 53.695 — druge zak. obv. iz doseženega dohodka 4.412 4. Prisp. iz OD in dr. oseb. prejem. 327.586 II. DEL DOH. ZA ORG. ZDRU2ENEGA DELA 1,255.130 1. Za oseb. prejj.in dr. prej. 779.122 2. Ostanek dohodka 476.008 198.481 140.451 15.222 32.002 6.353 4.453 286.792 3.617 25.878 1.592 15.730 132.468 27.169 64.811 15.527 426.730 1,238.540 959.205 279.335 115.6 115,1 130,1 119,3 159,4 61,6 117.9 136,5 75,9 24,2 113,2 125,1 123,4 120,7 351,9 130,3 98,7 123,1 58,7 8,6 6,1 0.6 1,4 0,2 0,3 12,2 0,1 1,7 0,4 0,7 5,3 1,1 2,7 0,2 16,4 62,8 39,0 23,8 9.2 6,5 0,7 1,5 0,3 0,2 13,3 0,2 1.2 0,1 0,7 6,2 1,2 3,0 0,7 19,9 57,6 44,6 13,0 Del dohodka, ki ostaja gospodarskim or-ganizacijam za osebne dohodke, skupno po-rabo in ostanek dohodka je še vedno pod lanskoletno vrednostjo, izključno na račun ostanka dohodka, šaj se sredstva za osebne in druge prejemke ob devetmesečju poveču-jejo za 23,1 %. Notranja delitev na racun ostanka dohodka se sicer popravlja, je pa še vedno za 41,3 % pod lanskim devetmeseejem (ob polletju 1976 je bil ostanek dohodka za 62,3%nižji). III. OSEBNI DOHODKI, ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST Nagrajevanje po delovnih dosežkih ne kaže pravega napredka. Še vedno smo priča prekoračevanja dogovorjenega dela dohodka za osebno in skupno porabo. Nismo še raz-čistili dileme ali opredeljuje pravico do sred-stev osebnih dohodkov in skupne porabe sporazum ali doseženi dohodek? Osebni do-hodki se gibljejo bolj kot po doseženemu dohodku po sledi gibanja življenjskih stro-škov. Doseženi dohodek je za 2,7 % višji od lanskega, sredstva za osebne in. druge pre-jemke pa za 23,1 %. Življenjski stroški so v istem obdobju poskočili za 14,6 %. Takšno zajedanje v ustvarjeni dohodek se ponavlja tudi ob .9 mesečju, kljub prizade-vanju skupščine občine in drugih dejavnikov ter sprejetih sklepih ob polletju. 44 organizacij prekoračuje dogovorjena sredstva povprečno za 25,1 %, posebno kri-tična so tista z večjo poslovno izgubo. Ob tem moramo seveda opozoriti na določila 5. člena družbenega dogovora o razporeja-nju dohodka v letu 1976, s katerim smo se zavezali, da bo stopnja rasti dela dohodka za osebne dohodke v povprečju največ 90 % dejanske stopnje rasti bruto dohodka (druž-beni proizvod). Družbeni proizvod (bruto dohodek = dohodek + amortizacija) industrija kmetijstvo gradbeništvo promet trgovina gostinstvo obrt komunala CELOTNO GOSPODARSTVO I-IX 1975 I-IX 1976 ------------------------.-----------.------------------------------- Indel znesek strukt. znesek strukt. 1,653.232 73,7 1,687.544 71,7 102,1 3.917 0,2 2.987 0,1 76,3 101.382 4,5 136.021 5,8 134,2 165.050 7,4 163.670 7,0 99,2 164.928 7,4 192.478 8,2 116,7 26.608 1,2 33.256 1,4 125,0 116.603 5,2 124.419 5.3 106,7 10.442 0,4 12.299 0,5 117,8 2,242.162 100.0 2,352.674 100,0 104,9 Dohodkovna produktivnost Družb. proizvod na 1 delavca Indeks 1-1X75 1-1X76 industrija 90.488 94.805 104,7 kmetijstvo 52.932 38.294 72,3 gradbeništvo 59.636 91.596 153,5 promet 117.473 107.762 91,7 trgovina 82.795 93.891 113,4 gostinstvo 69.654 83.348 119,6 obrt 70.369 72.844 103,5 komunala 50.689 55.400 109,2 Celotno gospodarstvo 90.486 94.186 104,1 Družbeni proizvod sestavljajo doseženi dohodek (narodni dohodek) in amortizacija, često ga imenujemo tudi bruto dohodek. Do-hodkovna (ekonomska) produktivnost pred-stavlja rast družbenega proizvoda preraču-nanega na posameznega delavca. Nažalost za-radi izostanka deflatorjev (vpliv rasti cen) po posameznih panogah ne moremo trditi, da je stopnja rasti družbenega proizvoda realna, s tem pa tudi produktivnost, vendar moremo zanesljivo ugotoviti pozitiTnost go-spodarskih gibanj ob devetmesečju. Močan vpliv na spodbuden dvig družbenega proiz-voda ima nedvomno občuten porast amorti-zacijskih sredstev v vseh panogah, razen pro-meta in obrti. Če se amortizacija ne bi po-večala, bi bila udeležba gospodarstva v atruk- turi drnžbenega proizvoda manjša in bi se zmaniševala akumulativna in reproduktivna sposobnost gospodarstva do meje, ki bi lah- ko imela nezaželene posledice za politiko nadaljnjega gospodarskega razvoja občine in gospodarske dejavnosti v celoti. Amortizacija I-IX 1975 I-IX 1976 znesek strukt. znesek strukt. Indeks industrija kmetijstvo gradbeništvo promet trgovina gostinstvo obrt komunala 202.217 385 3.647 50.087 12.557 2.292 5.396 827 253.672 125,4 474 123,1 5.082 139,3 47.802 95,4 18.301 145,8 3.385 147,7 5.289 98,0 1.055 127,6 CELOTNO GOSPODARSTVO 277.408 100,0 335.060 100,0 120,8 V kolikor bi se polletne gospodarske raz-mere nadaljevale, bi gospodarstvo ostalo brez akumulacije, qz. bi delavci v TOZD lahko odločali le o enostavni reprodukciji, ne pa tudi o razširjeni. Na zastoj v cenah in povpraševanju je gospodarstvo reagiralo z zadrževanjem rasti osebnih dohodkov, vendar po specifiki posa-mezne OZD in' panoge v različno manjšem odstotku. Likvidnost gospodarstva zagotavlja namreč nemoteno izplačevanje osebnih do-hodkov, po stopnjah, ki so praviloma višje od dosežene produktivnosti. To pa nasprotuje stabilizacijskim izhodiščem in potrebi po kvalitetni strukturni spremembi gospodarstva z investiranjem in uvajanjem nove tehnike ter tehnologije kot pogojem dolgoročne sta-bilno rastoče produktivnosti, ki bo edinole ustrezen kompenzator za zmanjšanje živega dela v gospodarstvu. Produktivnost kot kva-liteta dela se meri z vlaganjem delovnih na-porov in kvalitete dela v produkcijske pro-cese. Vršiti moramo selekcijo neracionalnih investicij in zagotoviti dolgoročno in zdravo stabilnost cen samo na podlagi večje produk-tivnosti (intenzivnejše izrabe delovnega časa). Osebni doliodki se morejo povečevati samo skladno z rastjo produktivnosti v gospodar-stvu kot celoti. Gisti osebni dohodki _______Povpr. izpl. mes. neto OD_________________Indeks Področje 1975 I-VI. 76 I-IX. 76 ____________________________________1____________2__________3_________3d________5:2 industrija kmetijstvo gradbeništvo promet trgovina gostinstvo obrt komunala 3.572 3.087 3.224 4.596 3.549 3.059 3.633 2.707 4.015 4.094 114,6 101,9 3.727 3.702 119,9 99,3 3.853 3.948 122,4 102,4 5.120 5.212 113,4 101,5 3.893 4.030 113,5 103,5 3.627 3.656 119,5 100,7 3.866 3.978 109,5 102,9 2.973 3.027 111,8 101,8 Gospodarstvo skupaj 3.579 4.034 4,120 115,1 102,1 Največji porast povprečnih neto osebnih dohodkov izkazujejo kmetijstvo, gradbeni-štvo in gostinstvo v primerjavi z devetimi meseci preteklega leta, dočim v zadnjem tri-mesečju poleg gradbeništva še trgovina in obrt. Prej navedene panoge povečujejo oseb-ne dohodke nad življenjskimi stroški in vpli-vajo tudi na povprečje celotnega gospodar-stva občine, ki je za 0,5 % nad rastjo živ-Ijenjskih stroškov. Zaposlenost Povprečno število zaposlenih izhaja iz po slovnih poročil TOZD in OZD in znaša za devet mesecev letošnjega leta 25.168 delav-cev. Število delavcev niha med posameznimi prerezi ne samo zaradi redne fluktuacije, temveč tudi zaradi nedisciplinirane dostave podatkov z vplivom na celoto, zaradi organi-zacijskih sprememb (konstituii-anja novih TOŽD, z dejavnostjo drnge panoge kot jo ima matično podjetje) pa z vplivom števila delavcev po panogah. Vplivi števila delavcev so izredno pomembni pri izračunavanju do-ločenih ekonomskih kazalcev (npr. produktiv-nost), zato se uporabljajo dodatni izračuni za dosego primerljivosti. Povprecno stevilo zaposlenih po stanju konec meseca _______1975______________1976^____________Indeksi Področje I_IX 76 I-IX 76 industrija kmetijstvo gradbeništvo promet trgovina gostinstvo obrt komunala 18.270 74 1.700 1.405 1.992 382 1.657 206 18.382 77 1.701 1.404 1.993 378 1.637 209 17.800 78 1.485 1.426 2.050 399 1.708 222 97,4 105,4 87,4 101,5 102,9 104,5 103,1 107,8 96,8 101,3 87,3 101,6 102,9 105,6 104,3 106,2 Celotno gospodarstvo 25.686 25.781 25.168 98,0 97,6 Primerljivo 24.779 24.877 24.979 100,8 100,4 Opomba: Primerljivo, če iz leta 1975 od-štejemo delavce 5 TOZD in vplive organiza-cijskih sprememb (teritorialni princip idr.). Zaposlenost v občini se v povprečju in-deksno giblje skladno s planskimi predvide-vanji, vendar to še ni odraz kvalitetnih struk-turnih sprememb v gospodarstvu, temveč vpliv umiritve povpraševanja in stabilizacij-skih ukrepov. Panoge s področja storitev (promet, trgovina, gostinstvo, obrt in komu-nala) povečujejo število zaposlenih zaradi odpiranja novih zmogljivosti ob delnem po-večanju produktivnosti. Odločilen vpliv na umirjeno zaposlovanje ima industrija, glede na strukturno veličino, iz že navedenih vzro-kov polletne stagnacije. IV. IZGUBE Znesek izgub TOZD ob devetmesečju 1976 kaže močno izboljšano sliko gospodarjenja kot ob polletju letošnjega leta. Izgubo na substanci (razlika med celotnim dohodkom in porabljenimi sredstvi) so ostvarile le še 3 TOZD (Šlovenija promet, Litostroj — TOZD International, Slovenija avto — TOZD TRG) v višini 1,8 milijona. Izgube zaradi nedose-ženega dohodka je ostvarilo 30 TOZD v skup-nem znesku 131,4 milijona dinarjev. Vse iz-gube gospodarstva so se tako iz 266,6 milijona dinarjev ob polletju 1976 znižale na 133,2 mi-lijona dinarjev ali za 50 %. Karakteristično za vse organizacije z iz-gubo je, razen za TOZD Tovorni promet in Mestni potniški promet ter Gradles, da so občutno povečali neplačano realizacijo, kar pomeni, da še niso v zadostni meri pričeli z uveljavljanjem instrumentov za zagotav-ljanje plačil tako v pogodbenih kot tekočih poslih. Navedena ugotovitev v dobršni meri velja tudi za celotno gospodarstvo, saj je skupni znesek neplačane realizacije v pri-merjavi s polletjem 1976 ostal praktično ne-spremenjen (L—V./76 566 milijonov, I.—IX./76 556 milijonov). Zmanjšanje neplačane reali-zacije za polovico bi povsem, razen v posa-meznih kritičnih TOZD, saniralo poslovanje celotnega gospodarstva v občini. V. ZUNANJETRGOVINSKO POSLOVANJE V tretjem trimesečju je število TOZD, ki se vključujejo v zunanjetrgovinsko menjavo nespremenjeno. Izvaža proizvode in storitve 52 TOZD, uvaža pa 56 TOZD. Po podatkih, ki zajemajo celotno zunanje-trgovinsko menjavo, ne glede, ali nastopa proizvajalec tudi kot neposredni uvoznik-iz-voznik ali posredno prek trgovinskih organi-zacij, je v 9 mesecih letošnjega leta: — izvoženo za 889,2 milijona dinarjev ali 97,1 % na isto lanskoletno obdobje; — uvoženo za 656 milijonoT dinarjev ali 83 % na isto lanskoletno obdobje. Plan izvoza so organizacije združenega dela za leto 1976 postavile v višini 1.326 mili-jonov din in ga tako realizirale v 9 mesecih s 67 %. Izvoznike otežuje na zunanjem, pred-vsem konvertibilnem trgu, konkurenčna spo-sobnost, premalo vsestransko proučena tuja tržišča in neenotno nastopanje na mednarod-nem trgu. Izvozna dejavnost mora v TOZD dobiti dolgoročno usmerjenost v planiranju izvoza in se ne zadovoljevati z enkratnimi posli, praviloma takrat kadar domača kon-junktura zastane in izvažamo presežke tudi po neugodnih cenah, na škodo istovrstne de-javnosti in morebitnemu ponovnemu lastne-mu nastopu na zunanjem trgu. Z dogovar-janjem v združenem delu o združevanju sredstev in dela je možno dosegati ugodnejše zunanjetrgovinske j-ezultate. Iz teh načel bo izhajal tudi nov devizni sistem, ki bo tudi v zunanjetrgovinsko dejavnost vnesel dohod-kovne odnose. Izvoz blaga in storitev (v tisoč din) Panoge Reali- zacija 1975 Plan 1976 Indeks Realizacija I-IX.75 I-IX.76 % izpol. Indeks plana 1 3:2 5:4 SKUPAJ industrija gradbcništvo promet trgovina gostinstvo obrt 1,219.883 1,325.821 108,6 1,130.529 1,225.942 108,4 — 500 — 68.644 74.534 108,5 3.096 5.500 177,6 15.268 16.350 107,0 2.348 2.995 127,6 915.073 889.294 67,0 97,1 793.716 64,7 298 59,6 73.150 100,8 150 2,7 18.837 115,2 1.143 38,1 Plan nvoza surovin in reprodukcijskega materiala si je gospodarstvo občine za leto 1976 zastavilo v višini 1.341 milijonov din. Uvoz surovin in reprodukcijskega materiala Devetmesečna realizacija uvoza znaša 48,9 % letnega plana. Glede na enako obdobje pre-teklega leta pa smo uvozili za 17 % manj. (v tisoč din) Panosre Reali- zacija 1975 Plan 1976 Indeks Realizacija I-IX. 75 I-IX. 76 % izpol. Indeks plana 1 3:2 5:4 SKUPAJ industrija gradbeništvo promet trgovina obrt 985.999 969.278 1.094 6.498 9.129 1,341.607 1,315.317 1.200 6.000 19.090 136,0 135,0 109,6 92,3 209,2 790.366 656.084 646.565 18 480 9.011 48,9 83,0 49.1 — 1,5 — 8,0 — 47.2 — Razmerje med izvozom in uvozom je po-zitivno, vendar pa obstaja še vedno močna regionalna neskladnost, saj izvažamo v vzhodne države 50 % blaga in storitev, uva-žamo pa le 10 % uvoženega blaga. Z zahod-nim trgom je nesorazmerje obratno, uvažamo 90 % vsega uvoza, izvažamo pa 43,3 %. Področje uvoza, čeprav je enako pomemb-no za zunanjetrgovinsko bilanco kot izvoz, nimamo raziskano in ne obvladamo rezerv t prihrankih, ki bi jih ustvarili, če bi tudi na tem področju delovali bolj organizirano. VI. OCENA GOSPODARJENJA ZA LETO 1976 Za izdelavo ocene poslovanja za leto 1976 smo se poslužili posebne ankete, s katero so nam TOZD s področja gospodarstva odgovo-rile na osnovna vprašanja elementov gospo-darjenja v letošnjem letu in predvidevanj gospodarskih gibanj in načrtovanj za leto 1977. Od 129 anketiranih TOZD nam ni odgo-vorilo 9 ali 7 %. To so 4 ISKRA IEZE (TOZD Feriti, Magneti, Orodja in DSSS), Ljubljan-ske opekarne — TOZD Indop in Tobačna to-varna — TOZD Torbica s področja industrije, Slovenija promet s področja trgovine in Gra-verstvo ter Čevljarna Šiška s področja obrti. Vrednostno izpad podatkov predstavlja (po celotnemu dohodku) le 0,5 % za celotno go-spodarstvo občine, oz. 1 % za industrijo, tako da je zbir podatkov in ocena vseeno repre-zentativna. Ocena potrjuje ugotovitve podane v pol-letnem in devetmesečnem poročilu, da ne moremo izpada gospodarskih rezultatov v prvem polletju v celoti nadoknaditi v drugem polletju, kljub uspešnemu oživljanju gospo-darskih tokov in dvigu produktivnosti. Celotni dohodek in njegova razdelitev (v tisoč din) Plan 1976 Ocena 1976 • °/fl, lzpol. plana Celotni dohodek Porabljena sredstva Družbeni proizvod Amortizacija Dohodek Pogodbene obveznosti Zakonske obveznosti OD in drugi prejemki Ostanek dohodka 14,923.504 14,010.965 93,9 11,407.319 10,756.548 94,3 3,516.185 3,234.417 92,6 440.194 410.791 93,3 3,075.991 2,843.626 92,4 257.585 255.742 99,3 344.104 355.267 103,2 1,726.381 1,744.562 101,0 747.923 513.243 68,6 Čeprav ocena 1976 še ne daje prave po-dobe stanja iz več vzrokov, lahko ugotavlja-mo, da so z uveljavitvijo novega obračun-skega sistema izbile na dan mnoge pomanjk-ljivosti in navzkrižja v našem gospodarjenju in razvoju. Več imamo organizacij, ki poslu-jejo z izgubami in ki morajo poiskati izhod v spremembi načina svojoga poslovanja in hitrejšemu prilagajanju proizvodnje zahte-vam in pogojem trga. Vznemirljivo je dej-stvo, da akumulativna sposobnost gospodar-stva slabi ob naraščanju osebne, skupne in splošne porabe, ki presega rast dohodka in storilnost dela in |e vir novih pritiskov in-flacije, dolgoročno pa pomeni pešaaje zmož-nosti za samofinanciranje oz. združevanje dela in sredstev, kar ima lahko posledice za celotne tokove razširjene reprodukcije. Iz ocene organizaoij samih izliaja, da bo-do poslovno leto 1976 zaključile z izgubo 6 TOZD v višini 25,1 milijona dinarjev. V kolikor iz nadaljnje primerjave izvza-memo TOZD Mestni potniški promet, katere izguba se ne podreja povsem ekonomskim principom ponudbe in povpraševanja, izgube ostalih TOZD znašajo 11,6 milijona din ali le 0,8 % devetmesečnih izgub. Ob tem po-novljeno dejstvo, da iste TOZD predvidevajo izkazati 23,2 milijona ncplačane realizacije, kar nakazuje na slabše uveljavljanje zago-tavljanja plačil v domačem prometu v orga-nizacijah samih in nedorečeno zakonodajo s področja mednarodne menjave. Investicije Čcprav smo pri načrtovanju razvpja ob-čine v srednjeročnem obdobju upoštevali po-časnejšo rast v prvih in hitrejšo rast v zad-njih letih pctletnega obdobja, vendar bo za-stoj tudi na področju investicijsko porabe večji kot smo prcdvidevali. (v tisoč din) Plan Plan Ocena % izpolnitve Strukt. 76-80 1976 1976 76.30 1976 1976 5,185.408 961.494 656.802 68,3 12,6 100 3,943.303 690.358 454.392 65,8 11,5 69,1 787.378 165.345 126.460 76,5 16,0 19,2 454.727 105.791 75.950 71,8 16,7 11,7 investicije skupaj J v osnovna sredstva v obratna sredstva v družbeni standard V kolikor gospodarske investicije podrob-neje analiziramo po kraju vlaganja, tehnični strukturi, namenu in virih pridobimo celot-nejšo sliko. a) Gošpodarske investicije po kraju vlaganja (v tisoč din) Plan Plan Ocena % izpolnitve Strnkt. 76-80 1976 1976 197fc 76_80 1976 Občina Ljubljana-Šiška 3,507.394 613.905 433.989 70,7 12,5 95,5 ljubljanske občine 144.954 18.765 6.669 35,7 4,6 1,4 ostale občine 291.273 52.759 13.734 23,8 4,7 3,1 Iz pregleda je razvidno, da so se TOZD odločale realizirati gospodarske investicije glede na negativno plansko odstopanje za kar 31,7 %, prvenstveno na teritoriju občine Ši-ška in to s 95,5% vseh naloženih sredstev oz. na sedežih TOZD in OZD in omejile in-vestiranje v zunanje obrate. Planirana struk-tura po kraju vlaganja je bila 88,9 : 2,7 : 8,4 po redosledu kot v tabeli. Investicije v osnov-na sredstva predvidevamo v celoti realizirati glede na planska predvidevanja s 65,8%, amortizacijO pa s 93,3 %, kar dokazuje, da se je gospodarstvo v letu 1976 previdno ob-našalo na področju investiranja predvsem glede na težko obvladovanje gospodarske si-tuacije in ocene ob uveljavljanju sistemskih ukrepov in glede na odsotnost kvalitetnih programov, usklajenih s kriteriji gospodar-skega razvoja, vsebovaoih v osnovah o pla-nih družbenega razvoja. Pričakovati je zato v letu 1977 odpravo vzrokov in dinamičnejšo rast gospodarskih vlaganj, katerim se bo pri-lagodila tudi kreditna politika. b) Gospodarske investicije v osnovna sredstva po tehnieni strukturi v občini (v tisoč din) Plan Plan Ocena % izpolnitve Strukt. 76-80 1976 1976 1976 76.80 1976 zgradbe 1,228.280 176.090 119.906 68,1 9,7 27,6 oprema 2,111.842 403.621 280.470 69,4 13,2 84,6 — domača 1,219.325 210.404 138.013 65,6 11,3 <49,2)* — UTGžena 892.517 193.217 142.457 73,7 15,9 (50,8)* ostalo 167.272 54.194 33.613 98,3 20,0 7,8 * striiktnra tvnrertie erlede na izvor Dve tretjinji investicij je gospodarstvo namenilo izboljšanju in obnovi opreme, kar se bo moralo odraziti v modernizaciji in avtomatizaciji proizvodnje in večji produk-tivnosti. Nazadovanje v predvideni gradnji objektov se mora nadaljevati ter se odločati za novogradnje le v nujnih primerih (po-trebno izboljšati delovne pogoje) in ob raz-širitvah ter osvajanju nove proizvodnje. c) Gospodarske investicije v osnovna sredstva po namenu — skupaj (v tisoč din) Plan Plan Ocena % izpolnitve^ Struktura 76-80 1976 1976 1976 76-80 1976 76-80 v graditev novih zmogljivosti ¦ 1,417.978 236.574 130.998 55,4 9,2 28,8 36 v razširitev rekonstruk. in modernizacijo 1,778.316 321.951 214.134 66,5 12,0 47,1 45,1 v vzdrževanje obstoječih zmogljivosti 747.316 131.833 109.260 82,9 14,7 24,1 18,9 Slaba polovica investicijskih vlaganj v osnovna sredstva predstavlja investiranje v razširitev, rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnje. Sama ta ugotovitev pa ne bo prinesla strukturnih in kvalitetnih sprememb v gospodarstvu, v kolikor se le-to ne bo zdru- ževalo, intenzivno in dejansko uveljavljalo soodvisne reprodukcijske celote v procesu oblikovanja skupne razvojne politike na osnovi združevanja dela in sredstev. Brez teh elementov in ob intenzivni zaposlitvi v občini do bistvenejših premikov ne more priti. d) Sredstva (v tisoč din) Plan Plan Ocena % izpolnitve_________Struktura 76-80 1976 i976 76-80 1976 76-80 lastna 2,015.160 381.875 245.834 64,4 12,2 54,1 51,1 združena 686.901 78.090 51.818 66,3 7,5 11,4 17,4 tuja 1,241.242 230.393 156.748 68,0 12,6 34,6 31,5 Investicijska potrošnja je skladna z reali-zacijo planiranih investicijskih projektov. Ocena realizacije gospodarskih investicij za leto 1976 znaša 68,3 %, realizacija izrabe pla-niranih v-irov sredstev pa 65,8 %. Opazen je strukturni izostanek združenih sredstev, kar dokazuje osamljenost investiranja in združe-vanje sredstev predvsem na nivoju matičnega podjetja. Pregled sredstev po dejavnostih gospodar-stva kaže na različno stopnjo izrabe in ne-skladja realiziranih investicijskih sredstev. (v tisoč din) Plan Plan Ocena % izpolnitre Strukt. 76-80 1976 1976 1976 76-8O 197& industrija kmetijstvo gradbeaištvo promet trgovina gostinstvo obrt komunala 2,781.279 6.000 76.201 521.185 199.369 199.792 154.077 5.400 546.374 2,240 8.412 72.113 22.371 5.869 32.279 700 371.534 470 8.182 47.310 7.122 2.884 16.190 700 68,0 21,0 97,3 65,6 31,8 49,1 50,1 100,0 13,4 7,8 10,7 9,1 3,6 1,4 10,5 13,0 81,7 0,1 1,8 10,4 1,6 0,6 3,6 0,2 Celotno gospodarstvo 3,943.303 690.358 454.392 65,8 11,5 100,0 Osnovno reprodukcijsko silo v občini predstavlja industrija v obsegu prek 4/5. V srednjeročnem obdobju je le-ta osnovni no-silec strukturne preobrazbe gospodarstva s svojimi prioritetnimi panogami elektroindu-strije, strojegradnje, kovinske industrije in drugimi. Zunanjelrgoviuska dejavnost Plan zunanjetrgOTinske dejavaosti smo si zastavili na podlagi pogojev izvoza izdelkov in storitev ter uvoza reprodukcijskega mate-riala, ki so veljali v letu 1975. Tako smo pla-nirali porast izroza iz 1.219 milijoaov dia na 1.318 milijonov din ali za 8,1 % ia uvoz repro-materiala iz 986 milijonov na 1.324 milijonov din ali za kar 34,2 %. Stabilizacijski ukrepi in umirjanje gospodarskih tokov pa so vplivali, da bo realizacija planskih predvideraaj na-slednja: Plan Orpna % Struk- IZVOZ ™ °fg™ izpol- tura ¦m_________________________________________________________________l^2.___________aitye___________1976 v socialistične držaye 674.281 595.752 88,4 49,3 v države v razvoju 125.158 110.624 88,4 9,1 v zahodne države 518.565 502.776 97,0 41,6 izvoz skupaj 1,318.004 1,209.152 91,7 100,0 UVOZ iz socialističnih. držav 181.686 169.086 93,0 15,6 iz držav v razvoju 34.799 20.050 57,6 1,9 iz zahodnih držav 1,108.222 892.550 80,5 82,5 uvoz skupaj 1,324.707 . . 1,081.686 81,7 100,0 Dokazujejo se ugotovitve, sprejete ob pol-letnem in devetmesečnem poročilu o gospo-darjenju v obeiai o regionalnem neskladju zuaanjetrgovlnske menjave ia pravilno u-smerjenost razvoja gospodarstva, ki smo jo zastavili s sprejetjem dogovorov o osnovah družbenih planov prav v pogledu orientacije na domačo suroviasko bazo in poudarjeno izvozno usmerjenost na tej osnovi v nadalj-njem razvoju. VII. UGOTOVITVE IN ZAKLJUCKI Gospodarski razvoj občine v letu 1976 karakterizira izboljšanje likvidnosti, povečan izvoz in zmanjšan uvoz, zmerno zaposlova-nje, toda tudi nižja stopnja rasti družbenega proizvoda od pričakovane, nižja produktiT-nost in nižja akumulativna sposobnost. Y drugem polletju 197&, je pozitivna spre--mem,ba v dinamiki gospodarske rasti, kar se 4)0 tot tendeaca preneslo tudi y prihodnje leto. Združeno dek> kot celota je uspešno pre-mostilo začetne težave uveljavljanja novih sistemskih pristopov v plačilnem prometu in ugotavljanju celotnega dohodka, kar doka-zujejo tudi izboljšani poslovni rezultati ob deyetinesečju in ocene za zaključek poslov-nega leta 1976. Vnaprejšnja poraba dohodka se zmanjšuje. Prilagajanje porabe doseženemu dohodku je vplivalo na zmanjšanje nekrite investicij-ske porabe, celo več, ugotavljamo lahko pre-vidno obnašanje predvsem v prvi polovici leta, kar ima za posledico nedoseganja iz-pada v drugi polovici leta in s tem nedose-ganje plana investicijske porabe. Avtonomno gibanje izven gdspodarske po-rabe dohodka (neskladno z gibanjem dohod- ka — zakonske obveznosti indeks 117,9, pri-spevki iz OD 130,3, dohodek 102,7), je vpli-valo na premikanje odnosov pri delitvi v ško- . do akumulacije. Vzroki zato leže v neza-dostni širši samoupravni organiziranosti in doliodkovni povezanosti, ker se pomembni del dohodka še vedno odtujuje na star način in le formalno ne pa še bistveno, se uveljav-ljajo samoupravni odnosi in srobodna me-njava dela. Dalje ugotavljamo, da so prisotna, poseb-no v drugem polletju, prizadevanja za izpo-polnjevanje organizacije, poslovanja in teh-nologije dela, za dvig produktivnosti dela, združevanje in sporazumevanje v zvezi s specializacijo in delityijo dela, izkoriščanje zmogljivosti, integracijska gibanja in status-na preobrazba na osnori osnutka zakona o združenem delu z Tzpostavljanjem dolgo-Točnjh dohodkovnili odnosov in vseh tistih kvalitet y gospodarjenju, ki prispevajo k trajnejšemu^napredkrt in k večjemu dohodktr. Izvršni svet je na svoji 140. redni seji obravnaval devetmesečno poročilo o gospo-darjenju delovnih organizacij v Šiški in pri tem ugotovil določena odstopanja od druž-benih smernic ia ciljev, ki smo jih sprejeli z letnim družbenim planom in srednjeročnim razvojnim programom. Izvršni svet je pri izdelavi devetmeseč-nega poročila o gospodarjenju v delovnih organizacijah s posebnim vprašalnikom zbral od delovnih organizacij tudi ocene gospodar-jenja za celo leto 1976. Tudi te ocene kažejo, da do konca leta 1976 ne bomo v gospodarstvu uspeli nadokna-diti vsega, kar smo doslej, zlasti v prvem polletju, zamudili, nekaj delovnih organi- zacij v oceni predvideva, da bodo poslo-vanje v 1. 1976 zaključile z izgubo, pa tudi sicer se nekatera neugodna gibanja nadalju-jejo. Izvršni svet je na osnovi zbranih pčdatkov in ocen o gospodarjenju t 9 mesecih oz. 12 mesecih letošnjega leta sklical posvet predstavnikov (predsednikov DS in direktor-jev) delovnib. organizacij, na katerem so bili na osnori razgovorov o doseženih in pred-videnih rezultatih gospodarjenja v letu 1976 sprejeti določeni sklepi in ukrepi s takojšnjo veljavnostjo in osebno odgovornostjo. Torej na osaovi zaključkov posveta s predstavniki delovnih organizacij in na osno-vi razpraTe na 140. redni seji izvršni svet predlaga vsem zborom skupščine naslednja priporočila in sklepe: 1. Delovne organizacije, TOZD in OZD ter vsi ostali družbenopolitični in gospodarski dejarniki morajo v prihodnje upoštevati in izvajati dosedaj sprejeta stališča in sklepe skupščine, izvršnega sveta in drugih druž-benopolitičnili organizacij t občini, v priza-devanjih za oimboljšo izpolnitev sprejetih družbenih planov. 2. Delovne org-anizacije morajo tudi v prihodnje posvečati vso pozornost nadaljnje-mu razvoju in izpopolnjevanju samoupravne organiziranosti, ki naj temelji na načelih Za-kona o združenem delu. Tako v lastnem okvi-ru, kot y povezovanju v širših gospodarskih asociacijah se morajo uveljaviti dohodkovni odnosi, pri čemer se mora zagotoviti smotrna delitev dela in racionalna ppraba sredstev. Dohodkovno soodvisni odnosi morajo teme-Ijiti na ustrezai produktivnosti, ekonomično-sti in rentabilnosti. 3. Na podlagi devetmesečaih aaaliz in oceae za celoletao poslovaaje morajo delov-ae organizacije takoj sprejeti ukrepe, ki bi omogočili odprariti ali vsaj ublažiti negativ-aa gibaaja. Zlasti so dolžae tiste delovne or-gaaizacije, ki so doslej poslovale z izgubo, ali v oceai predvidevajo z izgubo zaključiti poslovaaje v letošajem letu, takoj sprejeti in izvajati programe, po katerih bi se aegativai rezultati čimbolj izboljšali. 4. Vso pozoraost morajo delovae organi-zacije tudi v prihodaje posvetiti zalogam materiala, aedovrseni proizvodnji in gotovim izdelkom, zagotavljanju likvidaih sredstev in tekoči poravnavi svojih obveznosti, zagotav-Ijanju sredstev za osebno ia skupao porabo, ki pa se mora gibati v dogovorjeaih okvirih. S tem v zvezi morajo delovae orgaaizacije aktualizirati stabilizacijske programe in uve-sti najstrožje ukrepe za preprečevaaje, ae-upravičeae porabe sredstev. 5. Na področju zaposlovaaja morajo de-lovae orgaaizacije spoštovati družbeao dogo-vorjeaa aierila. Zaposlovaaje aaj se razvija v sorazmerju z dvigom produktivaosti, smo-trno iavesticijsko politiko ia z možaostmi zagotavljaaja miaimalnih staadardov delav-cev. Pri zaposlovaaju je voditi računa tudi o stopnji koriščeaja delovaega časa in mobi-lizaciji še obstoječih aotranjih rezerv. 6. Na področju zunaajetrgoviaske menja-ve morajo deloTae orgaaizacije z dodatnimi aaalizami ugotoviti vzroke, ki vplirajo aa slal)o izjtalajevaaje planov izvoza ia ae-usklajeno regionalno usmerjenost uvoza ia izToza. Ukreaejo aaj vse, da se v zadnjih meseeih, ki aam letos prcostaaejo, aadokaadi čim vcfi zaraujenega. 7. Izvršni svet Skupščiae občiae Šiška mora še naprej spremljati in aaalizirati go-spodarska gibaaja ia se porezoTati zlasti s tistimi delo-vaimi orgaaizacijami, ki poslujejo z izgubo ali so kako drugače prekoračile družbeno dogovorjeae okvire. V okviru srojih pristojnosti naj izvršai svet sprejme ia izvaja, ali pa predlaga skup-ščiai ukrepe, s katerimi bi zagotovili čim-boljšo izpolaitev Ietošajega plaaa ia ukrepe, s katerimi bi zag-otovili takšen razvoj gospo-darskih poteacialov, ki bi tako gospodarstvu kot družbeaopolitični skupaosti zagotovili najboljše reprodukcijske pogoje. INFORMACIJA O VLOGI IN DELU TER FINANCIRANJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI V LETU 1976 V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA Glede na sprejet program dela skupščine in sklep zadnje seje skupščine je izvršni svet pri-pravil to informacijo in jo v nadaljnjem posre-duje delegatom, kot tudi vsem delovnim Iju-dem in občanom naše občine. V naši občini imamo danes ustanovljenih 21 krajevnih skupnosti. Od tega je 12 mestnih in primestnih (M. Majcen, H. Smrekar, L. Sercer, Litostroj, Zg. Šiška, Kom. Staneta, Koseze, Dra-vlje, Šentvid, Vižmarje-Brod, Gunclje in Med-vode) in 9 vaških (Podutik, Stanežiče-Medno, Smartno-Tacen, Gameljne-Rašica, Vodice, Bu-kovica-Šinkov turen, Pirniče, Smlednik in Tr-novec-Topol), ki pa se med seboj zelo razliku-jejo tako po številu prebivalcev, komunalni oz. urbani urejenosti in s tem pogojenim načinom življenja. S sprejemom nove ustave in uvedbe dele-gatskega sistema so KS dobile pomembnejšo vlogo in mesto v naši družbi. Tako kot je TOZD temeljna oblika organiziranja združene-ga dela, kjer delovni ljudje uveljavljajo svojo pravico do dela na družbenih sredstvih in vse ostale pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz dela, je krajevna skupnost temeljna samoupravna oblika združevanja delovnih ljudi in občanov na določenem območju v cilju zadovoljevanja skupnih interesov in potreb občanov in delov-nih ljudi. Tako delovni ljudje in občani v kra-jevnih skupnostih organizirajo gospodarske, komunalne, socialne, zdravstvene, vzgojnovar-stvene, kulturne in telesno kulturne ter druge dejavnosti za zadovoljevanje svojih individu-alnih potreb, potreb družin oziroma celotnega naselja. Krajevna skupnost ni več samo skup-nost občanov določenega območja, ampak po-stajajo sestavni del le-te tudi delovni ljudje za-posleni v TOZD in drugih delovnih skupnostih na njenem območju. Na določen način pa se v krajevno skupnost vključujejo tudi tiste orga-nizacije združenega dela, ki imajo sedež izven območja krajevne skupnosti, zagotavljajo pa uresničevanje določenih skupnih potreb in in-teresov svojih delavcev v krajevnih skupno-stih, v katerih ti prebivajo. SAMOUPRAVA V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH ZBORI DELEGATOV V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V zvezi z organizacijo samoupravljanja v krajevnih skupnostih v naši občini naj pouda-rimo, da imajo že v vseh formirane organe kra-jevne samouprave in da so zbori delegatov, ka-kor tudi sveti krajevnih skupnosti pravilno se-stavljeni. w Glede sestave in števila članov v zboru de-legatov v KS je potrebno poudariti, da imamo v posameznih krajevnih skupnostih le-to raz-lično in pogojeno s specifičnostjo posamezne krajevne skupnosti. Ob pregledu strukture zbo-rov delegatov, predvsem glede na- to, kaj ka-teremu delegatu predstavlja delegatsko bazo (ali občani in delovni ljudje, ali TOZD in dru-ge delovne skupnosti, ali družbeno-politične or-ganizacije in ostala društva in interesna zdru-ženja) pa je iz podatkov ugotovljeno, da so v teh zborih v glavnem zastopane vse strukture prebivalstva terena, kakor tudi posamezne družbeno-politične organizacije in interesna združenja, ki delujejo na območju krajevnG skupnosti (SZDL, ZK, ZSMS, ZZB, RK, ŠD, pla-ninci, taborniki, lovci, gasilci in celo skupina vrtičkarjev). V nekaterih primerih pa so pri formiranju zbora delegatov posvečali večjo po-zornost teritorialni zastopanosti vseh delov ob-močja KS, kot pa delegiranju s strani DPO in interesnih združenj, pri čemer pa so prav tako dosegli določeno zastopanost DPO in interes-nih združenj. Glede delegatov, ki so jih. v zbore delega-tov v KS delegirale TOZD in druge delovne skupnosti, lahko trdimo, da predstavljajo os-novno povezavo med združenim delom in kra-jevnimi skupnostmi. Pri tem pa velja pouda-riti, da se delegati, ki tudi stanujejo na delegi-ranem območju v večji meri udeležujejo sej zborov, medtem ko za ostale to ne bi mogli trditi. Ker se ne udeležujejo sej, tudi niso se-znanjeni s problematiko KS in tako tudi ne morejo pravilno opravljati svoje sprejete dele-gatske funkcije. Kljub temu pa lahko trdimo, da se je sodelovanje v okviru novega delegat-skega sistema med TOZD in KS izboljšalo. Da je prišlo do večje medsebojne aktivnosti je povsem razumljivo, saj so bile KS zaradi no-vega načina financiranja s strani delavcev TOZD zainteresirane, da čimprej navežejo medsebojne poglobljene stike. Prav tako pa so to potrebo ob povečani vlogi krajevnih skup-nosti (izdaja raznih soglasij, varstvo okolja, itd.) izrazile tudi TOZD. Vseeno pa se ugotav-lja, da so v nekaterih krajevnih skupnostih s formiranjem zbora delegatov dosegli novo kva-liteto sodelovanja med TOZD in KS, medtem ko se v nekaterih KS ravno delegati TOZD ne udeležujejo sej in ne pokažejo pravega zanima-nja za sodelovanje s KS, razen v primerih, 'ko gre za rešitev problema, ki ga brez nje ne mo-rejo rešiti. Zato je potrebno to sodelovanje še v naprej krepiti in razvijati ter pri novih for-miranjih zborov posvetiti kadrovski sestavi oziroma evidentiranju delegatov TOZD in dru-gih delovnih skupnosti večjo pozornost. SVETI KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN KOMISIJE Pri pregledu strukture svetov KS lahko ugo-tovimo, da je gledano v celoti, v sedanji se-stavi _sicer vključenih manj občanov in. delov-nih Ijudi kot v prejšnjem sistemu ker imamo sedaj tudi zbor delegatov, ki ga prej ni bilo. Kljub temu pa lahko ugotovimo določene po-zitivne pokazatelje in sicer, da je okoli: — 6% več žensk v svetih — 12% več članov z Vi in V izobrazbo — 7 % manj s srednjo izobrazbo — 9 % KV delavcev — 5 % več v starosti kot 25 let — 4% več v starosti od 35 do 55 Iet — 4 % manj v starosti od 55 do 65 let — 6 % manj v starosti nad 65 let. Pri pregledu trajanja opravljanja funkcij v svetu KS pa se ugotavlja, da smo imeli v prej-šnji mandatni dobi: — 41 članov, ki so to funkcijo opravljali prvič, sedaj 130 — 62 članov, ki so to funkcijo opravljald 2. mandatno dobo, sedaj 26 — in 78 članov, ki so to funkcijo opravljali 8 let, sedaj 22. Iz teh podatkov je razvidno, da se je struk-tura svetov KS bilo to glede na spol, izobrazbo, starost in reelekcijo v delegatskem sistemu iz-boljšala, kar nam pogojuje tudi večjo aktivnost in potrjuje uspešnost v delu DPO v evidentira-nju kadrov. Tudi iz poročil o udeležbi in aktiv-nosti članov svetov, ki so jih doslej prejeli od KS, je razvidno, da je ta v vseh primerih za-dovoljiva in ni primerov vprašanja nesklepčno-sti. Pri vseh krajevnih skupnostih imamo pri svetih KS tudi formiranih različno število ko-misij in odborov predvidenih po sprejetem sta-tutu KS. Sigurno je, da so najaktivnejše komi-sije za komunalna vprašanja, ker so tudi ti pro-blemi vsakodnevno prisotni, vidni in zato tudi najbolj občutljivi. Poleg te ima po določilih statuta večina krajevnih skupnosti še naslednje komisije: socialno-zdravstveno, za kulturo, pro-sveto in telesno kulturo (ali ločeno po področ-jih), gospodarsko-finančno, za statut in splošne akte, propagando, itd., kakor tudi še poravnalni svet in svet potrošnikov. PLANIRANJE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Tako kot v občini so tudi v krajevnih skup-nostih sprejeti srednjeročni plani razvoja in v zvezi s tem potrebni samoupravni akti. Ob tem lahko edino postavljamo vprašapje, če so ti tudi v končni fazi popolnoma usklajeni s spre-jetim srednjeročnini planom občin oziroma, če je v teh tudi dokončno izdelan prioritetni red nalog posameznih področij. Pri tem naj pouda-rimo, da so se krajevne skupnosti pri izdelavi srednjeročnih planov srečevale s pomanjka-njem strokovnih kadrov, ki bi bili tudi volon-tersko pripravljeni strokovno pripraviti osnu-tek planov za javno obravnavo in sprejem. Da je do teh težav prihajalo, je povsem razumlji-vo, saj vemo da lahko v TOZD za to delo ne-koga zadolžimo in tudi sicer imajo v TOZD na tem področju več izkušenj kot v KS. Toda kljub temu so bili srednjeročni plani sprejeti, ki pa jih bo najbrž potrebno ob vsakoletni re-alizaciji natančnejše opredeliti in uskladiti. FINANCIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI a) REDNA DEJAVNOST Financiranje redne dejavnosti tajništev kra-jevnih skupnosti in opravljanje delegatskega sistema je predvideno že s samim družbenim dogovorom o splošni porabi za posamezno le-to. Postavlja pa se vprašanje, v kateri višini je potrebno krajevnim skupnostim ob sprejemu splošne porabe v občini tudi zagotoviti mate-rialna sredstva. V letošnjem letu je bila KS za redno de-javnost na osnovi samoupravnega sporazuma razdeljenih 4,130.000 din. Spomladi in tudi že prej je bilo vefrkrat postavljeno vprašanje fi-nanciranja redne dejavnosti in kriterijev, ki bo-do osnova za delitev. Na zahtevo predstavni-kov krajevnih skupnosti je bila izdelana neke vrste klasifikacija krajevnih skupnosti glede tia velikost ter pomembnost posamezne. Pri izde-lavi tega predloga je izhajano iz dosedanje prakse organiziranosti krajevnih skupnosti v naši občini, predvsem v pogledu števila zapo-slenih. Pri določilu števila točk za OD zapo-slenih je bilo tako upoštevano, da se krajevne skupnosti razlikujejo glede na število prebi-valstva, območja, komunalne urejenosti in ve-likosti zelenic, ki so jih v tem letu oskrbovale same, kakor tudi to, da imamo določena dela, ki so prisotna v vseh krajevnih skupnostih. Ta-ko je bilo dano osnovi 280 točk za vsako kra-jevno skupnost še določeno število točk glede na število prebivalcev (od 20—100), na velikost (od 5—25), na komunalno urejenost oziroma ne-urejenost območja (od 10—50 točk) in na ure-jevanje zelenic (od 10—50 točk) odvisno pač v katero izmed petih skupin — razredov spada posamezna krajevna skupnost v medsebojni primerjavi. Nato je bilo KS, kjer imajo zapo-sleno administratorko dodanih še 275 točk in vsem KS po 80 točk za računovodje ter od 25 do 100 točk za snažilko, kolikor pač je kje za-poslena. Tako dobljene točke pomnožene z 17,52 din (bruto postavka) ter dodana sredstva za dodatke po sindikalni listi od (4.350 do 12.600 din) ter sredstva za materialne in druge izdatke so bila osnova za izdelavo predloga vi-šine sredstev — mase za posamezno krajevno skupnost za redno dejavnost v letu 1976, ki znaša: (Glej tabelo na strani 9 zgoraj) Pri tetn je potrebno poudariti, da ti končni zneski že pomenijo določeno korekturo v ka-teri je bilo mestnim KS po predlogu drugega samoupravnega sporazuma predvideno 8.000 din več in primestnim ter vaškim nekoliko manj sredstev (zaokroženo na minus) kot bi dal točen izračun po sprejetih kriterijih. Tako dobljena vsota sredstev za redno de-javnost KS predstavlja višino sredstev za po-samezno KS, v okviru katere so posamezne KS uskladile svoje finančne načrte za leto 1976. Ker je bil v Ietošnjem letu s strani skupne komisije za samoupravni sporazum v oblikova-nju in delitvi sredstev za osebno in skupno po-rabo delovnih skupnosti krajevnih skupnosti v SR Sloveniji predložen in tudi s strani KS in pristojne komisije pri RS ZS Slovenije podpi-san samoupravni sporazum bo potrebno za leto 1977 v splošni porabi tudi zagotoviti sredstva po določilih sporazuma. Ker trenutno še niso usklajena nekatera vprašanja s področja financiranja redne dejav-nosti oziroma še ne razpolagamo s točnimi po-datki, ne bi mogli izračunati koliko sredstev bo potrebno zagotoviti v naslednjem letu za te na-mene, vendar je pa jasno, da bomo morali upo-števati določila samoupravnega sporazuma in se tudi po njih ravnati. Krajevna skupnost Stevilo B^° Sin^atoa ""jgj* skupaj Milan Majcen 770 161.884,80 8.700 50.000 228.000 Hinko Smrekar 886 186.272,64 8.850 60.000 263.000 Ljubo Sercer 796 167.351,04 8.850 50.000 232.000 Litostroj 825 173.448,00 8.700 50.000 240.000 Komandanta Staneta 871 183.119,04 8.850 ¦ 50.000 250.000 Koseze 835 175.550,04 12.000 50.000 245.500 Zgornja Siška 920 193.420,80 12.000 60.000 273.000 Dravlje 831 174.709,44 8.850 60.000 251.500 Sentvid 856 189.965,44 8.850 70.000 263.800 Gunclje-M. Vižmarje 485 101.966,40 4.500 50.000 150.000 Stanežiče-Medno 450 94.608,00 4.350 50.000 140.000 Vižmarje-Brod 846 177.863,04 8.850 55.000 , 249.700 Podutik 470 98.812,80 4.350 35.000 130.000 Smartno-Tacen 460 96.710,40 4.350 35.000 130.000 Gameljne-Rašica 465 98.761,60 4.350 35.000 130.000 Bukovica-S. turn 470 98.812,80 4.350 40.000 140.000 Vodice 470 98.812,80 4.350 40.000 140.000 Smlednik 470 98.812,80 4.350 40.000 140.000 Pirniče 475 99.864,00 4.350 40.000 140.000 Medvode 1.020 214.444,80 12.600 70.000 305.000 Trnovec-Topol 420 88.300,80 4.200 — 55.000 rezerva 35.300 14.091 2,962.491,84 150.600 990.000 4,094.700 b) REALIZACIJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O NACINU ZDRUŽEVANJA IN UPORABE SREDSTEV ZA FINANCIRANJE PLANOV IN PROGRAMOV RAZVOJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBCINI V letošnjem letu smo končno prišli do re-alizacije sistemske ureditve financiranja kra-jevnih skupnosti s strani delavcev TOZD in drugih delovnih skupnosti, se pravi do spreje-ma samoupravnega sporazuma in tozadevnega pravilnika v občini in že v lanskem letu do sprejema regijskega družbenega dogovora. V mesecu juliju je bil na seji skupščine tudi usklajen enotni program razvoja financiranja krajevnih skupnosti iz teh sredstev. Ker se sredstva zbirajo skozi celo leto — po določilih sporazuma bi se sicer morala zbrati do 30. aprila — je bilo tudi na predlog odbora pod-pisnikov sprejeto oziroma predvideno, da jih bomo krajevnim skupnostim nakazali v treh obrokih. Prvi obrok v višini 3,239.460 din je bil krajevnim skupnostim nakazan takoj po spre-jetju usklajenega enotnega programa, pred kratkim tudi drugi, pri čemer so na osnovi pro-grama posamezne krajevne skupnosti prejele naslednje zneske: I. obrofc II. obrok 1. KS Milan Majcen 74.350 2. KS Hinko Smrekar 121.750 3. KS Ljubo Sercer 169.350 30.000 4. KS Litostroj 148.200 50.000 5. KS Zgornja Šiška 162.000 60.000 6. KS Komandanta Staneta 195.300 100.000 7. KS Koseze 149.600 8. KS Dravlje 261.590 90.000 9. KS Šentvid 314.100 200.000 10. KS Gunclje-M. Vižmarje 55.970 80.000 11. KS Stanežiče-Medno 157.700 100.000 12. KS Vižmarje-Brod 162.300 110.000 13. KS Podutik 65.100 100.000 14. KS Šmartno-Tacen 97.800 60.000 15. KS Gameljne-Rašica 81.300 16. KS Bukovica-S. turn 140.500 50.000 17. KS Vadice 177.100 95.000 18. KS Smlednik 125.450 20.000 19. KS Pirniče 161.400 105.000 20. KS Medvode 356.600 80.000 21. KS Trnovec-Topol 64.000 4.000 s k u p a j 3,239.460 1,360.000 Tretji obrok bo KS nakazan skladno z do-tokom sredstev od TOZD in drugih delovnih skupnosti. Kot je bilo že v obrazložitvi predloga enot-nega plana poudarjeno smo imeli za urejevanje zelenic, krajevnih poti in cest, sofinanciranje delovanja družbeno-političnih organizacij in so-financiranje LO in DS za vse krajevne skup-nosti enotne kriterije in sicer: 10.000 na ha ze-lenih površin, 3.000 din za km krajevnih cest ali poti, 5 din po prebivalcu za delovanje DPO in društev in 20.000 din za večje ter 10.000 din za manjše krajevne skupnosti za sofinanciranje ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ostale zadeve, ki so v znesku posameznih krajevnih skupnosti pa so bile financirane na osnovi sprejetega programa usklajenega z re-alnimi finančnimi možnostmi. V zvezi z dotokom sredstev je potrebno po-udariti, da ta ne dotekajo redno saj bi v tem primeru morala biti do konca aprila že vsa zbrana za tekoče leto. Dosedaj pa smo glede na oceno strukture našega prebivalstva zbrali okoli 45—50% sredstev. Ob tem je potrebno poudariti, da je bilo v letošnjem letu v TOZD podpisnikom sporazuma poslanih več dopisov — urgenc, vendar tudi TOZD s področja naše občine svojo sprejeto obveznost slabo izpolnju-jejo, Do sedaj so po podatkih, s katerimi razpo-lagamo, pri tem pa moramo poudariti, da se ti lahko spreminjajo vsakodnevno, za financira-nje programov KS nakazale naslednje delovne skupnosti svoja sredstva: Unitas, KOT Tacen, IMP — TOZD SKIP, Avtomontaža, TIKI, Elek-tromehanika, ISKRA IEZE — nekateri TOZD, ISKRA TEN — iz osebnih dohodkov nakazuje-jo vsakomesečno, DONIT — skupne službe, LEK, Bayer Pharma, IMP — TOZD TRAA, Mo-bilia, Dekorativna, Rašica, Dežnik, Pivovama Union, KZ Medvode, Megrad, Stavbenik Koper, Gradbem biro, Viator — dva TOZD, ABC Delikatesa, Drogerija, Slovenija avto dva TOZD, Jugotehnika, Avtotehna, ONZP obrt oprema in Elektrovod, Gorjana Medvode, Vul-kan Niš, Hotel Ilirija, Kompas — TOZD motel Medno, POZD Kanu, Mizarsko obrtno podjetje Siška, Mizarstvo Vižmarje, TAPO, Graverstvo, Pleskarstvo Sloga, Olepšava, Monter, Standard-Invest, KOP Siška, OS Z. Runka, T. Rožanca, F. Bukovca, F. Marna, S. Jenka, I. Novak Očka, VVZ F. Milčinskega, Gimnazija Sentvid, Glas-bena šola F. Šturma, Turboinštitut, Knjižnica Siška, Sava film, 2G Ljubljana — zdravstveni dom, VVZ M. Majcen, VVZ Litostroj, VVZ An-dersen, VVZ R. Dragarjeve, VVZ M. Komano-ve, VVZ Najdihojca, Dijaški dom O. Zupančič, ZSD — Siška, Zveza za telesno kulturo SRS, Zavod ing. Stanka Bloudka, Uprava skupščine občine Ljubljana-Šiška, Sport oprema, Čevljar-na — Sentvid, Center za socialno delo Siška, SZDL Šiška, Šumadija promet. Kot lahko ugotovimo iz seznama OZD ozi-roma TOZD, ki so že nakazale po sporazumu določena sredstva za financiranje planov in programov razvoja krajevnih skupnosti imamo s sedežem na območju naše občine okoli 40 delovnih. skupnosti oziroma podpisnic sporazu-ma, ki še niso izpolnile svojih sprejelih obvez-nosti do financiranja KS. Glede na to, da je od združevanja teh sredstev odvisaa realizacija sprejetega srednjeročnega razvoja KS, se je po-trebno dogovoriti kako zagotoviti kolikor toli-ko reden dotok sredstev. Glede na to, da je tak način sofinanciranja planov razvoja kra-jevnih skupnosti tako kot za SIS tudi točno opredeljen z ustavo, bi bilo potrebno v okviru družbeno-političnih skupnosti sprejeti določen prioritetni red izpolnjevanja finančnih obvez-nosti sprejetih s posameznimi družbenimi dogo-vori in samoupravnimi sporazumi. c) UDELEZBA H KRAJEVNEMU SAMOPRISPEVKU Kot je delegatoma znano se v proračunu občine tudi vsakoletno namensko zagotavljajo sredstva za udeležbo h krajevnemu samopri-spevku. Naoin koriščenja teh sredstev določa poseben pravilnik, ki ga je po predhodni ob-ravnavi v KS sprejel IS skupščine občine. Po tem pravilniku se za krajevni samoprispevek smatrajo v okviru krajevnih skupnosti od ob-čanov in delovnih ljudi zbrana sredstva v obli-ki denarja, vrednosti vloženega dela ali podar-jenega materiala za rešitev določene krajevne problematike. Višina enotne vrednosti podarje-nega materiala (m3 desk) kakor tudi vrednost strojnega in fizičnega dela se določi vsakoletno posebej in se uporablja kot eaotni kriterij za reševanje vseh vlog v določenem letu. V le-tošnjem letu se priznava za 1 uro prostovoljne-ga fizičnega dela 20 din, 1 ura strojnega dela z lažjimi stroji (motorna žaga, traktor, lažji ka-mion) 50 din, 1 ura prevoza s kamionom nad 5 ton nosilnosti 150 din, 1 ura strojnega dela s težjimi gTadberiimi stroji (buldožer, nakladalec) 250 din in m3 žaganih desk ali pripravljenega Iesa za ostrešje 2.000 din. O posameznih vlogah dokončno razpravlja IS Skupščine občine po predhodni obravnavi 10 članske komisije za pripravo predlogov IS za dodelitev sredstev iz udeležbe h krajevnemu samoprispevku, ki pre-gleda dokumentacijo vsake vloge in si v koli-kor je potrebno na kraju samem ogleda oprav-ljeno delo in oceni, če je število opravljenih ur realno, kakor tudi izmeri oziroma oceni po-darjen material. V letošnjem letu imamo v pro-računu za te namene predvidenih 1,000.000 din, od katerih so bila doslej že dodeljena posamez-nim krajevnim skupnostim, za naslednja oprav-ljana dela, naslednja sredstva: 1. KS Medvode 17. 5. 1976 — 50.000 din gradnja novega ga-silskega doma v Preski. 2. KS Pirniče 28. 6. 1976 — 19.130 din za sofinanciranje vzdrževalnih del pri domu PGD Zg. Pirniče — krajani zbrali sredstva v denarju. 28. 6. 1976 — 8.000 din za sofinanciranja adaptacije doma PGD v Sp. Pirničah — krajani zbrali 2.000 din in opravili 300 ur prostovoljne-ga fizičnega dela. 28. 6. 1976 — 45.520 din za ureditev okolice novozgrajene šole T. Rožanc — krajani zbrali 14.780 din in opravili 1.537 ur prostovoljnega fizičnega dela. 3. KS Stanežiče-Medno 28. 6. 1976 — 52.540 din za dograditev doma PGD in DPO v Mednem — pri tem so delavni ljudje in občani opravili 1.862 ur fizičnega in 41 ur strojnega dela ter zbrali 6,5 m3 desk. 4. KS Vižmarje-Brod 6. 8. 1976 — 42.829 din za nakup gasilskega kombija — zbrali denar. 5. KS Sentvid 6. 8. 1976 — 32.750 din za sofinanciranje as-faltiranja dvarišča pred blokom Ulica Pregnan-cev 12, 14 in 16 — stanovalci zbrali v denarju. 6. KS Trnovec-Topol 6. 8. 1976 — 9.500 din za rekonstrukcijo ce-ste Kozomor—Topod — zbrali denar. 7. KS Medvode 4. 11. 1976 — 31.495 din za razširitev gasil-skega doma z prizidkom garaže v Preski — sredstva za odkup zemljišča zbrali v denarju. 8. KS Smlednik 4. 11. 1976 — 189.675 din za sofinanciranje cest v Hrašah — zbiali 131.570 din, podarjeii material za 1.585 din, z bagrom opravljeno pro stovoljno delo v "vrednosti 2.350 din in oprav-ljenih 2.461 ur fizičnega dela ter 994 ur dela z lahkimi stroji. 9. KS Bukovica-Šinkov turn 4. 11. 1976 —79.290 din za dozidavO doma PGD Šinkov turn — zbrali 17.470 din in opra-vili 3.091 ur fizičnega dela. 4. 11. 1976 — 50.000 din za adaptacijo gasil-skega doma Bukovica — podarjenega in pri-pravljenega 25 m3 lesa. 10. KS Stanežiče-Medno 4. 11. 1976 — 24.230 din za ureditev javne razsvetljave — podarjenih 42 drogov, oprav-ljeno 370 ur fizičnega in 44 strojnega dela. 4. 11. 1976 — 24.390 din dokončna dogradi-tev doma PGD in DPO v Mednem — pred otvo-ritvijo zbranih 6.495 din in še opravljenih 863,5 ur fizičnega in 12,5 ur strojnega dela. 4. 11. 1976 — 146.135 din za sofinartciranje adaptacije doma PGD in DPO v Stanežičah — zbrali 98.245 din, 15 m3 žaganih desk, 594,5 ur fizičnega in 120 ur strojnega dela. 11. KS Pirniče 4. 11. 1976 — 12.600 din za adaptacijo doma PGD v Sp. Pirničah — zbrali denar. 12. KS Vižmarje-Brod 4. 11. 1976 — 100.000 din za sofinanciranje asfaltiranje ulice 9. junija — organizator člani stanovanjske zadruge »Nad Ježo« — prispeva-jo 230.000 din. Skupaj: 918.084 din. PROŠNJE V OBRAVNAVI: 1. KS Bukovica-Sinkov turn 22.640 din popravilo vaške poti — opravlje-no 1.132 ur prostovoljnega fizičnega dela. 2. KS Smlednik 46.340 din za adaptacijo doma PGD — zbrali 21.700 din in opravili 1.232 ur fizičnega dela. 3. KS Dravlje 48.876 din — participacija k že zbranemu deaarju za nakup gasilskega avtomobila. 45.000 din izgradnja vodovoda v naselju in-dividualnih hiš — Draveljska gmajna. 4. KS Gunclje Vloga PGD v pripravi. Kot vidimo iz dospelih vlog se tega načina reševanja določenih krajevnih problemov in skupnih interesov poslužujejo predvsem vaške krajevne skupnosti. Bistvo udeležbe h krajev-nemu samoprispevku ni samo to, da se z tako oplemenitenimi sredstvi reši več vprašanj, am-pak je zelo pomembno tudi to, da se krajani pri skupni akciji in skupnem cilju realizacije določene naloge med seboj spoznavajo in po-vezujejo. Po drugi strani pa tudi na ta način realiziranfe skupne naloge cenijo predvsem dru-gače, kot če bi jih »nabavil nekdo drucf«. Rav-no zato, bo potrebno v prihodnje zastaviti vse sile, da bi z udeležbo h krajevnemu samopri-spevku pričeli reševati tudi v mestnih KS do-dočene skupne interese, da bi tako dosegli večje zbliževanje, spoznavanje in aktivno so-delovanje prebivalstva naših »stolpnic«. Ob ' tem se tudi predlaga, da naj bi v svojih. letnili planih financiranja določene zneske tudi pred-videle vse ustanovljene SIS in nato po enot-nem pravilniku za reševanje izrazito krajevne problematike dodeljevale sredstva. Npr.: SIS za . kulturo — obnova kulturnih domov, nakupi in-strumentov; SIS za otroško varstvo — obnova in izgraditev otroških igrišč; SIS za telesno kul-turo — obnova in izgradnja raznih objektov in igrišč; SIS za komunalo — komunalne zadeve; SIS za požarno varnost — domove PGD, na-kupl avtomobilov, itd. To še posebno zato, ker bo potrebno sredstva, ki jih imamo sedaj pred-videne v proračunu za te namene slej ko prej preusmeriti za opravljanje redne dejavnosti KS, če hočemo, da bomo še pravočasno današ-nje stanje financiranja ob tolikem številu že ustanovljenih krajevnih skupnosti nekoliko iz-boljšali. Izvršni svet POROČILO O KMETIJSTVU IN GOZDARSTVU ZA LETO 1974, 1975 IN 1976 Kmetijstvo je dejavnost, ki je osnovnega pomena za obstoj človekove družhe. Prven-stvena naloga kmetijske dejavnosti je preskr-ba prebivalstva z osnovnimi življenjskimi po-trebščinami in surovinami, posredna pa, da vzdržuje in oblikuje kulturnost krajine, da va-ruje zemljišča pred erozijo ter, da ohranja po-tencialni rekreacijski in poselitveni prostor. Z izpokutvijo vseh teh nalog lahko kmetijstvo prispeva velik delež k splošni blaginji naroda. Večja kmetijska proizvodnja je osrednja iialoga vseh gospodarskih in tudi širših druž-benih subjektov. Vprašanje intenzivnosti pro-izvodnje in produktivnosti dela v kmetijstvu postaja torej vedno bolj aktualno tako v seda-njem še bolj pa v prihodnjem obdobju. Proces deagrarizacije ima za posledico ne-nehno upadanje kmetijsko aktivnega prebival-stva. Naloga upadajoče kmetijske manišine je torej zadostiti potrebam po hrani naraščajoče-mu številu nekmetijskega prebivalstva. Ta problem je treba reševati z intenziviranjem in pospeševanjem kmetijske proizvodnje tako na družbenem sektorju kot v zasebni posesti v mejah možnosti obstoječe strukture kmečkih posestev. Z intenziviranjem proizvodnje je krepiti tu-di razvoj zadružništva in oblike proizvodnega sodelovanja med kmeti in zadrugo posebno še tam, kjer so perspektive širjenja družbene pro-izvodnje kakorkoli omejene. Takšna območja je čim uspešnejše vključiti v tržno-blagovno proizvodnjo in jim zagotoviti perspektivo na- daljnjega razvoja. To je možno edinolL na os-novi smotrno organizirane kooperacije, da se dasegajo čim večje ekonomske koristi za oba partnerja in zagotavlja dolgoročen plas-man kmetijskih proizvodov. Reševanje tega problema pa je možno s povezovanjem kmetij-skih organizacij kot organizatorjev kooperacij-ske proizvodnje z večjimi distribucijskimi podjetji in predelovalno industrijo. Za uspešnost gospodarjenja na zasebnih kmetijah pa je odločilna ustrezna proizvodna usmeritev, ki se mora elastično prilagajati za-htevam tržišča tako v pogledu asortimana, ka-kor tudi količine in kvalitete pridelkov. Vsem tem zahtevam tržno-blagovnega gospodarstva pa je moč zadostiti le v pogojih specializacije, za katero so potrebni študijsko izdelani pro-grami, izdatna finančna sredstva in solldno strokovno znanje. Zemljiške površine Kmetijsko zemljišče je osnovno delovno sre>dstvo, ki ima to lastnost, da ga ni mogoče povečati, zato je vsa kmetijska dejavnost pro-storsko omejena. Kmetijski prostor moramo zaradi tega uporabljati smotrno in racionalno. Vse potrebe po zemlji za nekmetijske namene je treba gledati in obravnavati z vidika, da je vsako odtujevanje zemlje iz kmetijstva prak-tično vzeto nepovratno. Po podatkih katastra iz leta 1976 zajema območje občine 15.602 ha, od tega se izkorišča za kmetijske namene 6.334 ha ali 40,5 %, pod gozdovi je 7.783 ha ali 50 %, neplodnih površin pa je 1.485 ha ali 9,5 %. Celotna površina ob-čine meri 156,2 ktn2. V primerjavi iz leta 1971 se je kmetijska površina spremenila oziroma zmanjšala za 364 - hektarov, in to v korist nerodovitne in gozdne površine. Struktura površin po zemljiških kategorijah in sektorjih lastništva je naslednja: v letu 1976 ¦ družbena zasebna družbenih sKupno površina površina zemljišč na ha ha % vsa površina 15.602 3.578 12.024 22,3 1. njive tn vrtovi 3.180 889 2.291 27.6 2. sadavnjaki 309 10 299 3,2 3. travniki 2.338 379 1.959 16,2 4. pašniki 493 113 380 22,9 5. ribniki 3 2 1 66.6 6. trstičja, močvirja 11 1 10 9,1 7. gozdna zemljišča 7.783 1.174 6.609 15,1 8. nerodovitna zemljišča 1.485 1.010 475 . 68,0 v tem: Obdelovalna površina (1 do 4) 5.827 1.278 4.549 21,9 Kmetijska površina (1 do 6) 6.334 1.394 4.940 22.0 Rodovitna površina (1 do 7)__________14.117 2.568___________11.549___________18,2 Zemljiške kategorije po podatkih kmetijske statistične službe se ne ujemajo s podatki zem-ljiškega katastra. Podatki kmetijske statistič-ne službe so stvarnejši, ker se vsakoletno pri-lagajajo po dejanskem stanju, medtem ko se spremembe v katastru izvajajo le na podlagi . prijav lastnikov in sodnih sklepov. KMETIJSTVO Poljedelstvo Konfiguracija terena, talne in klimatske razmere v pretežnem delu občine pogojujejo intenzivno proizvtfdnjo poljščin. Poljedelska panoga zavzema na območju občine Ljubljana-Šiška 6.334 ha celotne kmetijske površine. V triletnem povprečju (1974, 1975 in 1976) na 3.155 ha njiv in vrtov je bilo posejanih in po-sajenih 1.106 ha žit, 688 ha vrtnin, 1.272 ha krmskih rastlin in 44 ha ostalega. V zasebnem sektorju lastništva zavzema med žiti prvo mesto pšenica z 285 ha. Kmeto-valci vedno raje kupujejo kvalitetno seme, ker jim sklad za pospeševanje kmetijstva dosedaj regresira nakup kvalitetnih sort semena strnih žit v višini 30 °/o na prodajno vrednost. Na ta način dosežejo tudi višje hektarske donose, se- veda ob upoštevanju ostalih agrotehničnih ukrepov. V vseh sektorjih lastništva zavzema med povrtninami največ površin krompir, in sicer 544 ha. Krompir je poleg živalskih proizvodov eden izmed glavnih tržndh proizvodov. Tudi za nakup kvalitetnih sort semenskega krompirja. daje sklad za pospeševanje kmetijstva regres. Ostale vrtnine pa ne zavzemajo večjih vršin, vendar pa je prid^BKuije zaradi bUžine trga v veliki meri namenjeno prodaji. Tako prodaja vrtnin predstavlja še vedno dokajšen vir dohodkov. ^^^^^ Od krmskih rastilin, ki zavzemajo površino 1.272 ha, pridelujejo črno deteljo in lucerno za seno, silažno koruzo, mešanico trav in detelj, krmsko peso, krmsko korenje in grašico. V kmetijski proizvodnji naše občine, v ka-teri je živinoreja ena najbolj pomembnih kme-tijskih panog, je poljedelstvo podrejeno pred-vsem potrebam živinoreje. Zato so posebno važni pridelki sena na travnikih, sadovnjakih. pasnikih in krmske rastline na njivskih povr-šinah. Pomen pridelovanja sena na travnikih, sadovnjakih in pašnikih je toliko večji, ker za-vzemajo te površine v stružkturi zemljiških ka- tegorij v občini še vedno 2.831 ha ali 48,6 % od skupne obdelovalne površine zemlje. Stanje travniških in pašniških površin se iz leta v leto iztaoljšuje. Intenzivnost rastlinske proizvodnje se od-raža v količini pridelkov posameznih kultur na ha površine. Povprečni pridelki v q na 1 ha so v letu 1974, 1975 in 1976 bili naslednji: kultura 1974 1975 1976 pn- vatni sek. druž- beni sek. sku-paj pri- druž-vatni beni sek. sek. sku-paj pri- druž-vatni beni sek. . sek. sku-paj pšenica 26 35 27 24 31 26 28 33 29 rž 19 — 19 20 — 20 19 — 19 jeomen 19 35 27 18 18 18 19 25 22 oves 17 29 20 16 24 18 17 19 18 koruza 30 43 39 34 50 42 31 44 38 krompir 184 258 187 124 152 125 154 — 154 črna detelja '. 55 - — 55 55 — 55 56 — 56 lucerna 56 55 56 55 83 57 60 70 62 seno travnikov 47 43 47 49 66 49 35 40 36 silažna koruza 355 270 312 322 351 336 250 300 271 Iz gornjega pregleda je razvidno, da koli-čina pridelkov po ha pri posameznih kulturah iz leta v leto variira, deioma zaradi vremen-skih razmer, napada raznih bolezni in škod-ljivcev, boljšega ali slabšega gnojenja in za-menjave semena. Kljub temu, da se bodo predvidoma povr-šine pod žiti in krompirjem zniževale na račun krmnih rastlin oz. na raoun pozidave, bo treba vplivati na kmetovalce, da bodo z izvajanjem agrotehničnih ukrepov obdržali količinsko pro-izvodnjo tako pri pšenici in krompirju, kakor tudi pri drugih poljščinah na dosedanjem ni-voju kljub zmanjšanju površin. Glede na ugodne klimatske iw gospodarske pogoje je v bodoče posvetiti posebno skrb set-vi tistih krmnih rastlin, ki bodo služile za bolj-šo prehrano živine, kakor tudi izboljšanjutrav-natega šveta (melioraoije zamočvirjenih zem-ljišč pod vznožjetn Rašice in drugod na ob- močju občine, koder so take izboljšave potreb-ne. Poraba umetnih gnojil v zadnjih treh letih je bila naslednja: leta 1974 1,162.000 kg, leta 1975 735.000 kg in leta 1976 1,000.000 kg. Sadjarstvo Vseh sadovnjakov je na območju občine 309 ha. Površine sadovnjakov so razmeroma tnajhne. Sadovnjaki so zasajeni z zasterelimi sadnimi sortami, ki na trgu niso več iskane. Oskrba sadovnjakov je v pretežna meri eksten-zivna, izjemo predstavlja le nekaj manjših na-sadov pri vrtičkarjih, kii imajo zasajeno sadno drevje po sodobnih predpisih ta s sortami, ki so iskane na tržišču. Število sadnih dreves in pridelek na rodno drevo v letu 1974, 1975 in 1976 je bil: ________1974_________________ 1975_____________________1976_________ Vrsta sadia števiJo pridelek število pridelek število pridelek rodnih na rodn<> rodnih na rodno rodnih na rodno dreves drevo v dreves drev<> v dreves drevo v _____________...........___________ kg, ______________kg________________ kg jablane 40.700 25 41.450 18 41.490 15 hruške 11.860 11 12.050 9 12.041 9 češnje 3.928 12 3.940 8 3.928 9 češplje, slive 4.538 5 ¦ 4.600 t 4 4.695 6 marelice 499 9 522 7 516 8 breskve 738 5 600 6 720 5 orehi 894 1 880 4 900 2 višnje 85 6 90 7 86 5 kutine 18 6 20 3 20 4 Obstoječi nasadi so večinoma slabo oskrbo-vani, ker pretežna večina lastnikov sadnega drevja ne obrezuje, ne škropi in ne gnoji. Sor-timent v nasadih je preobširen, zastarel in ne ustreza več zahtevam tržišča. Ta panoga kme-tijstva daje fcmetom le malo dohodka (nekaj žganja na vsakih par let). Sveže sadje iz starih sadovrijakov gre slabo v prodajo. Sadje upo-rabljajo le za lastno uporabo, deloma v pres-nem stanju, deloma v predelani obliki (jabolč-nik, žganje, a le malo v obliki suhega sadja). ZaMranje rastlinskih boleznd in škodljivcev *-, »t^. » zvezi z borbo za povečanje rastlinske pro-izvodnje so vezani tudi ukrepi za preprečeva-rije ož: zatiranje rastlinskih bolezni in škod-Ijivcev. Bolezni in škodljivcd vse bolj in bolj Ogrožajo rastlinsko proizvodnjo. Na poljščinah, posebno pa pri krompirju se je organizacija zatiranja plesni in uničevanja koloradskega hrošča fizboljšala z nabavo boljših škropilnic. Zasebni kmetovalci vse bolj uporabljajo tudi razne herbicide za uničevanje plevelov. Za za-tiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev je bi-lo uporabljenih raznih kemičnih sredstev za zasebni sektor 1974. leta 18.000 kg, 1975. leta 7.000 kg 3n 1976. leta ocena 12.000 kg. Živinorcja Najvažneiša kmetijska panoga v občini je živinoreja. Razvoi te panoge pogojujejo talne, klimatske in tržne razmere. Vzreja goveje ži- vine je glavni vir dohodkov kmetijskih gospo-darstev in daje kmetovalcem prek 50 % vseh dohodkov iz kmetijstva. Prek nje se realiaira-jo pridelki iz travnikov, pašnikov in precejšnji meri iz njdv. Travnati svet, ki je osnova za raz-voj živimoreje je še ponelkod slabo izkoriščen. Z intenziviranjem travnatega sveta obstojajo še velike možnosti razvoja živinoreje, posebno pa govedoreje. S povečanjem pridelkov na travnatem svetu in količinskim povečanjem krmnih rastlin na njivah, z izboljšanjem kva-litete krme in pravilnim krmljenjem bi bilo možno povečati proizvodnjo mleka in mesa. Ob času zadnjega popisa, to je 15. januarja 1976 je bilo stanje živalskega fon'da na zaseb-nem sektorju naslednje: 316 konj, 5.440 goved, od tega 2.873 krav In brejih telic, 546 prašičev ter 10.305 perutnine. Od celotne živinoreje je naipomembnejša govedoreja, ki daje tudi največ stalnih dohod-kov posamezni kmetiji. Na območju občine so zastopane v glavnem tri pasme, in to simen-talska, sivo-rjava m čmo-beila (frizijska). Si-mentalska in sivo-rjavo govedo je posebno pri-merno za kombinirano proizvodnjo, to je za proizvodnjo mleka in mesa. Crno-belo govedo je zahtevnejše in primerno pretežno za proiz-vodnjo mleka. Pregled količin odkupljenega rnleka v druž-benem sektorju in privatnem sektorju po zbi-ralnicah za posamezna leta bo razviden kasne-je iz poročila. Količine mleka rastejo iz leta v leto, kar je rezultat višje produktivnosti krav, ne pa toliko številčnega povečanja živali. Pozna se namreč vpliv osemenjevania krav s semenom bikov visoke mleone proizvodnje, postopnega izbolj-šanja hrane in ostalih življenjskih pogojev ži-vali. Povprečna letna molznost po kravi je znašala leta 1975 v zasebnem sektorju na ob-močju občine po oceni 2.500 litrov. Konjereja ne predstavlja pomembnejše pa-noge kmetijstva. S povečanjem števila trak-torjev se število konj stalno zmanjšuje. Na ob-močju občine je bilo ob popisu 15. januarja letos 316 konj. Prašičereja — prašiče redijo kmetje pred-vsem za svoje potrebe. Števdlo prašičev se po-stopoma znižuje. Ocenjujemo, da se je število prašičev v lanskem letu nekoliko zvišalo in to zaradi bolj ugodnih tržnih razmer. Kljub temu pa je odkup prašičev zeilo majhen in je ome-jen v glavnem za prodajo gostilmčarjem in os-talim potr-ošnikom. Na območju občine je bilo ob popisu letos 546 prašičev. Perutnino redijo zasebni kmetovalci pred-vsem za lastno porabo in to za proizvodnjo jajc in mesa. Med perutnino so najvažnejše kokoši. Ceni se, da je na zasebnem sektorju okrog 19.000 komadov perutnine, od tega 14.300 komadov kokoši. Prdizvodnja jajc po kokoši se računa le na 100—120 komadov letno. Na območju občine ima Obrat perutnine — valilnico Sentvid za proizvodnjo enodnevaih piščancev in dve prodajni mesti: eno za kon-zumne proizvode (meso, jajca), drugo proda-jalno za reprodukdijski material za potrebe pe-rutninske proizvodnje: enodnevni piščanci in močna krmila ter oprema za perutnino. Letna kapaciteta valilnice znaša 2 milijona piščan- Oružbeni sektor kmetijstva Na območju občine delujejo 4 kmetijske in 2 gozdarski organizaciji, in sicer: Emona Ljubljana, TOZD Poljedelstvo-gove-doreja . TOZD Poljedelstvo-govedoreja ima na pod-ročju občine Šiška dve organizacijski enoti, in sicer: OE Vodice, kjer imajo proizvodnjo mleka in proizvodnjo poljščin in OE Smlednik, kjer pdtajo mlado pitovno govedo. ^ V letiih 1974—1976 so imeli na OE Vodice naslednjo proizvodnjo: Poljedelstvo 1974 ha pridelek v tonah 1975 ha pridelek v tonah 1976 ha pridelek v tonah psenica 44 167 46 133 32 103 iečmen 117 413 81 145 78 197 oves 48 149 53 129 83 186 rž — — — — 47 51 slama — 482 — 329 — 360 krompir 27 696 28 426 — — koruza za silažo 112 3.054 253 8.142 227 7.481 koruza za storže 133 809 — — — — travniki 13 73 21 148 21 150 detelja 34 191 37 280 37 321 SKUPAJ 528 419 525 Iz strukture posevkov je razvidno, da na več kot 50 % površin pridelujejo krmo za kra-ve molznlce in pitance na OE Smlednik. V letu 1976 so opustili proizvodnjo semenskega krom-pirja, ker niso imeli ustreznega skladišča. Do-sedanje skladiščenje in prebiranje ter vreče-nje krompirja je zahtevalo dosti delovne sile, ki pa je predraga, tako da je bila proizvodna cena krompirja pre\^isoka. Proizvodnja semen-skega krompirja je postala tako nerentabilna, zato so jo izključili iz proizvodnje. Preden so se odločili za ukinitev te proizvodnje, so po-skušali doseči prt Semenarni in Državnih re-zervah, da bi z združenimi močmi postavili skladišče, ker sami nimajo pogojev za tako vi-soko investicijo. Ker Jim to ni uspelo so pre-nehali s pridelovanjem semenskega krompirja. V letošnjem letu so pričeli pridelovati rž za. ržene rožičke za tovarno »Lek«. Že v letu 1975 so pričeli pridelovati večje kolličine silažne ko-ruze, ker so z njo pričeli pitati v Smledniku. Ostala struktura posevkov je ostala nespre-menjena. Višina pridelkov pa je seveda močno odvisna od vremenskih prilik v času vege-tacije. Proizvodnja mleka ocena 1974 1975 1976 povprečno število krav 453 470 465 skupaj namolženo mleka 1,812.962 1,980.000 2,030.000 namolženo mleka na kravo 4.002 4.213 4.365 % tolšče 4,09 4,06 4,02 število rojenih telet 469 493 465 Proizvodnjo mleka zaključujemo vsako leto z negativnim finančnim rezultatom. V 9. me-secih letošnjega leta imajo 0.91 din izgube po litru mleka. Kljufo temu, da si prizadevajo po-ceniti proizvodnjo mleka z boljšo domačo vo-luminozno krmo in z izpopolnjevanjem meha-nizacije, nimajo uspeha, ker se ostali stroški — elektrika, razne storitve, pogodbene in za-konske obveznosti in amortizacija — dvigajo tako. da njihova prizadevanja ne pridejo do izraza. Iz pregleda podatkov o proizvodnji mleka je tudi razvidno, da so dvignili proizvodnjo na kravo v 4 letih za 16 % ali povprečno na leto za 4 %>, kar predstavlja ca. 160 litrov po kravi. To so dosegli predvsem z ostro selekcijo in ustrezno prehrano. Za velik uspeh imajo to, da so s pretapljanjem Jersey in sivorjave pas-me s črno-belo in Holštajnsko pasmo dosegli tako proizvodnjo po kravi, ki jih postavlja na 5. mesto V Sloveniji, po tolšči pa celo na pi'vo. 2e vsa leta nazaj je njihov kolektiv v tež-kem položaju, ko mora opravičevati izgubo, kljub temu, da je vsem popolnoma jasno, da je pri tako nesorazmerni rasti cen mleka in cen reprodukcijskega materiala in ne nazadnje tudi osebr.ega dohodka. ki potegne za seboj tu-di zakonske obveznosti, rentabilnost mlečne proizvodnje nemogoča. Kako težko in neprijet-no ie delati v podjetju, ki posluje z izgubo jim pove tudi podatek, da je od leta 1968 odšlo iz njihovega TOZD 20 diplomiranih inženirjev agronomije. Menijo, da bi bilo potrebno postaviti mleku ceno, ki bo stimulirala proizvodnjo ali pa jo ukiniti in s tem prikrajšatd potrošnike za vir živalskih beljakovin, ki jih dobijo z mlekom in siri. V letošnjem letu so zgradili na OE dva si-losa za koruzno silažo, za katera so porabili tudi sredstva, ki jih je dala SOb Šiška. S tem si bodo nadalje pocenili proizvodnjo mleka. NA OE Smlednik je bila v letih 1974—1976 naslednja proizvodnja: 1974 1975 1976 število krmnih dni 1,040.974 552.731 414.913 povprečno število pit. 2.844 1.514 1.137 število kupljenih telet 4.239 1.435 1.736 število prodanih pit. 4.236 3.232 950 teža prodanih pitancev 1,895.735 1,540.540 462.024 prirast skupaj 995.227 554.054 397.490 prirast na KD 0,956 1,002 0,958 V letih 1974 in 1975 so pitali v sodelovanju s TOZD Mesna industrija, ki je dobavljala te-leta za pitanje in TOZD Zunanja trgovina, ki je izvažala dopitano živino. V teh dveh letih so imeli pri pitanju izgu-bo, ki so si jo z obema partnerjema delili. V letu 1975 so sklenili popolnoma prenehati s pitanjem na OE Smlednik, ker je bila tehno-logija pitanja s koruzo v storžih kupljeno v Vojvodini predraga. Zaprte hleve so oddali v najem za skladišča »Danitu« in ^Chemo«. V letu 1975 so imeli posejano 400 ha koru-ze za zrnje za potrebe TOZD Močna krmila. Pogoj za spravilo te koruze v zrnju je bila po-stavitev nove sušilnice s primerno zmogljivost-jo, za katero pa niso imeli dovolj sredstev. To koruzo so posilirali za pitance, delno celo rastlino, delno pa samo sitorž. Konec novembra so ponovno kupili teleta za pitanje in jih pri-čeli pitati po novi tehnologiji, to je silažna ko-ruza cela rastlina in siliran koruzni šrot z mi-neralnim dodatkom koncentrata. S to tehno-logijo so pocenili krmo za kg prirastka za 3,33 din v primerjavi s preteklim letom. Klub te-mu pa je PLC višja od prodajne cene, ker vse obremenitve z obrestmi na osnovna sredstva in amortizacija farme bremenijo 1200 kom. (za takšen poprečen stalež imajo lastne krme) na-mesto predvidenih 6000 kom. Poleg vremena, ki ga ne morejo uravnavati po volji imajo probleme še z delovno silo. Po ukinitvi krompirja so na celem TOZD zmanjšali število zaposlenih za 30. Zmanjšali so število nadur za 26.000 v primerjavi z lan-skim letom. Zmanjšali bi jih lahko še več, pa morajona račun omenjenih boleznin plačevati nadure. V poprečju so precej star kolektiv, saj bo-do nekateri imeli že kmalu 30-letnico pri pod-jetju, zato ni prav nič čudno, da so boleznine pogost pojav, saj so vsa ta leta delali na pro- stem in ob vsakem vremenu. Te boleznine in izostankj predstavljajo veliko breme za nji-hovo TOZD. Kmetijski zavod Ljubljana Kmetijski zavod Ljubljana ima v Preski svoj osemenjevalni center v katerem vzreja 40—42 plemenskih bikov, 30 sivorjavih, 7 črno-belih in 3 drugih pasem. S semenom teh bikov se izvaja umetno osemenjevanje na območju Slovenije. Osemenjevalni center ima v koriščenju 40 ha zemljišč, Od tega je 3 ha njiv, 36 ha trav-nikov in 1 ha neplodnega sveta. Ljubljanske mlekarne Ljubljanska mlekarne posedujejo 64 ha gozdnih površin na Robežu na katerih gospo-darijo po predpisih. Kmetijska zadruga Medvode I. Dosedanji razvoj zadruge Kmetijska zadruga Medvode deluje na ce-lotnem območju občine Liubljana-Šiška. Takš-na kot je danes je nastala iz števiinih majhnih zadrug, kar je razvidno iz naslednjega pregleda o stanju kmetijskih zadrug ob koncu leta 1958, 1959, 1961 in 1963. Stanje ob koncu leta 1958________195!)________1961________1963 KZ Ljubljana-Šentvid KZ Tacen KZ Šmartno— Gameljne KZ Lj.-Šentvid KZ Dravlje KZ Medno KZ Lj.-Sentvid KZ Vodice KZ Skaručna KZ Vodice KZ Bukovica KZ Sentvid— Medvode KZ Medvode KZ Pirniče KZ Medvode -------------------------------------------KZ Me(jvode KZ Smlednik KZ Smlednik Po letu 1963 ni bilo več integracij, do leta 1971, ko se je zadrugi pripojiilo samostojno obrtno mesarsko podjetje Mesopromet Medvo-vode. V tem letu se je zadruga tudi samo-upravno reorganizirala in ob tej priliki spre-menila naziv v Kmetijska zadruga Medvode. II. Organizacijska shema zadruge S 1. 1. 1974 se je zadruga konstituirala kot organizacija združenega dela brez temeljnih organizacij združenega dela. Svoje dejavnosti opravlja preko naslednjih samoupravnih enot, v katerih združuje svoje delo naslednje šte-vilo delavcev: Samoupravna enota Števiilo delavcev Združna enota Medvode 6 Zadružna enota Vodice 4 Zadružna enota šentvid 8 Delovna enota kmetijski obrat 7 Delovna enota Vrtnarija 2 + 2 vajenca Delovna enota Mesopromet 13 + 1 vajenec Delovna enota Uprava 14 SKUPAJ 54 + 3 vajenci Delovno skupnost tvori poleg navedenih delavcev še 406 članov zadruge-kooperantov, ki združujejo svoje delo in sredstva z zadrugo. Svoje samoupravne pravice uveljavljajo delav-ci delovnih enot preko zborov, delavci zadruž-nih enot in člani zadruge pa preko kmetij-skih odborov, vsi skupaj pa še posredno pre-ko upravnega odbora, raznih komisij in od-borov. Najvišji samoupravni organ v zadrugi je občni zbor, katerega sestavlja 30 delegatov delavcev in članov zadruge. III. Nekaj ekonomskih kazalcev poslovanja zadruge 1974—1976 Iz naslednje tabele je razvidna dinamika nekatepih finančnih pokazateljev obsega poslo-vanja zadruge v zadnjih 3 letih: 1974 Leto 1975 1976 Indeks 1974 1975 Celotni dohodek 43,581.566 49,866.035 52,500.000 105 Dohodek 4,232.315 4,576.814 5,100.000 111 Osebni dohodek 2,715.252 3,152.028 3,600.000 114 Ostanek dohodka za sklade 640.287 422.266 640.000 151 Celotni dohodefe na zaposlenega 714.451 859.759 905.172 105 Ostanek dohodka na zaposlenega 10.496 7.280 11.034 151 Dohodek na zaposlenega 69.382 78.933 87.931 111 IV. Združevanje kmetov v zadrugi Kmetje združujejo svoje delo in sredstva z delavci zadruge. Doslej je podpisalo članske pogodbe 406 kmetov, medtem ko je vseh ko-operantov, ki z zadrugo sodelujejo skoraj 600. Področje zadruge je razdeljeno na tri temelj-ne samoupravne enote: Zadružna enota Med-vode, Vodice in šentvid. Člani zadruge, ki ima-jo svoje prebivališče na območju zadružne enote in delavci, ki so v tej enoti zaposleni, volijo izmed sebe kmetioski odbor, ki ima zma-čaj izvršnega organa, medtem ko je najvišji organ Zbor zadružne enote. Najvišji samoupravni organ zadruge je obč-ni^zbor. 30 delegatov občnega zbora je izvolje-nih izmed članov in delavcev zadruge v so-razmerju s prispevkom k skupnemu uspehu zadruge. Po enakem načelu je izvoljen tudi Kolektivni izvršilni organ — upravni odbor zadruge (kmetje : deiavci — 60:40). Delavci in člani zadruge, kakor ostali za-sebni kmetovalci imajo pri zadrugi tudi svojo 30-člansko splošno delegacijo za delegiranje delegatov v skupščini družbenopolitičnih skup-nosti in hkrati za skupščine SIS. V okviru zadružne enote delujejo tudi stro-kovni odbori (živinorejski, aktiv kmečkih že-na), ki usmerjajo in nadzirajo organizacijsko in pospeševalno delo. Vse pospeševalne akcije so, vse od osnovanja službe v letu 1969 pa do danes, bile podrejene potrebam živinoreje, kot glavne panoge kmetijstva na področju občine oziroma zadruge. Na uspeh akcij je znatno vplivala tudi finančna pomoč občinskega skla-da za pospeševanje kmetijstva, ne le finančno ampak tudi moralno, kar lahko ugotovimo tu-di za podporo, ki jo je dobilo v tem času kme-tijstvo od vseh družbenih činiteljev. Osnovna naloga strokovne službe v zadrugi je bila posvečena izboljšanju krmne baze. Uspehi na tem področju so opazni. Z boljšim gnojenjem in pravilnim in pravočasnim spra-vilom travniške krme se je povečala kvaliteta in kvantiteta le-te. Korak naprej je bil stor-jen v zadnjem letu tudi na višinskem področ-ju, kjer je zlasti ugoden učinek regresitane cene gnojil. Zaradi potrebe živinoreje se je spremenila tudi struktura kultur na njivskih površinah. Znatno se je povečala površina pod silažno koruzo, ki da na enoto površine največ rudninskih snovi. Za sedaj je bilo zgrajenih preko 120 silosov (stolpnih — betonski, leseni in kovinski, koritastih) s preko 6500 m3 upo-rabne prostornine. Poleg koruze pa se širijo tudli druge njivske kulture, ki dajo kvalitetno krmo, zlasti krrani ohrovt. Na pridelke je predvsem. vplivala povečana poraba gnojil, ki pa je bila žal v letu 1975 občutno zmanjšana zaradi nesorazmerja cen repromateriala in trž-nih viškov na kmetijah. Stanje pa se je že v letu 1976 popravilo, saj so kmetje spoznali, da je prva pogoj za zadovoljive pridelke prav gno-jenje. Poraba gnojil v zadnjih letih je razvid-na iz tabele porabe repromateriala. Upoštevati pa je treba, da poleg gnojil kupljenih v zadru-gi, nabavljajo kmetje tudi pri drugih trgov-skih organizacijah v Ljubljani. Obnova in zamenjava črede sicer ne poteka po programu, ker je trenutno nesmotrno uva-žati plemenice iz vzrejnih področij zaradi iz-redno visokih cen. Vse kvalitativne spremem-be izvirajo iz domače selekcije in smotrnej-še odbire doma vzrejenih telic ter umetnega osemenjevanja, ki je v celoti razširjeno po vsem nižinskem podrooju in je naravni pri-pust ostal izključno na hribovskem področju. Stalež živine se je na vseh kmetijah povečal, zato so se menili marsikje odločiti za obnovo hleva. Kjer so obstoječi objekti dopuščali, so bile izvršene adaptacije, v nekaterih primerih pa so bile nujne novogradnje. Tako je do se-daj adaptiranih 36 hlevov. Precej gradenj je še v teku. Obnova bi potekala hitreje, če ne bi bilo stalnega višanja cen gradbenega materiala in zamudnega urejanja potrebne gradbene dokumentacije. Ureditve hlevov niso le povečale števila stojišč ampak so omogoči-le tudi sodobno tehnologijo in izboljšale higi-eno, kar je zlasti pomembno pri mlekarski proizvodnji. Zadruga ima uvedeno kontrolo proizvodno-sti krav. Po zadnjih podatkih je sklenjenih 580 pogodb za 1109 krav, od tega: 396 glav lisaste pasme, 142 rjave, 61 črno-bele in 502 križan-cev plemenitih pasem. Poprečna mlečnost krav v kontroli stalno narašča, tako da je že presegla 3000 1 mleka v standardni laktaciji. Odkup tržnih viškov v zadnjih treh letih in ocena za leto 1976 je razviden iz naslednje tabele: Odkup 1973______________1974 _____________1975_____________Ocena 1976 ____________________kom.______kg______kom.______kg_____kom.______kg______kom. kg govedo 579 304.600 805 422.519 750 398.203 1.050 420.000 teleta 439 35.700 562 44.392 506 43.813 300 24.000 krompir 831.800 958.677 639.732 800.00 prašiči — — 53 7.347 — — — — mleko — 2,573.945 — 2.613.140 — 2,726.137 — 2,922.000 Odkup mleka je prikazan po zbiralnicah. Pripominjamo, da je tudi mleko prodano pre-ko zadruge le del vse tržne proizvodnje in, da je tudi stalež krav pod kontrolo proizvodnosti temu primerno ndžji. Pregled odkupljenega mleka na območju občine po zbiralnicah v letih 1973, 1974, 1975 in ocena 1976. Zbiralnica 1973 1974 1975 9m?3 latb Vodice 473.634 529.866 533.044 540.000 Bukovica 503.396 497.094 524.420 525.000 Skaručna 95.073 96.814 98.979 105.000 Polje 133.718 145.519 157.061 150.000 Vojsko 144.430 153.146 161.274 174.000 Smlednik 70.459 80.951 97.879 95.000 Moše 54.096 52.814 63.648 60.000 Hraše 88.659 96.259 106.272 100.000 Zapoge 180.865 167.202 175.218 200.000 Zbilje 60.695 61.496 72.370 65.000 Sora 62.182 56.979 61.457 65.000 Senica 141.737 132.747 129.195 155.000 Pirmče 123.363 116.051 132.085 170.000 Zavrh 90.681 88.743 98.533 95.000 Tacen 73.863 63.352 60.464 120.000 Gameljne 68.294 62.224 60.343 73.000 Stanežišče 62.851 62.409 63.215 80.000 Medno 92.426 89.312 75.001 85.000 Dolnice 53.522 60.522 55.679 65.000 Krompir je od poljščin edina kultura, ki je ostala tržni artikel. Pogodbena proizvodnja predstavlja komaj 30 % vse proizvodnje, ker kmetje lahko pro-dajo kupcem, v glavnem potrošnikom iz Ljub-ljane, krompdr doma. Kvaiiteta krornpirja, ka-kor ostalih poljščin, je v veliki meri odvisna od kvalitetnega semena. Tudi tu se močno po-zna učinek regresov za semena, ki jih daje ob-činski sklad za pospeševanje. Opremljenost kmetij z mehanizacijo: ¦ kom. traktorji do 30 KM 116 traktorji nad 30 KM 257 molzni stroji 146 pobiralne prikolice 179 žitni kombajni 2 kombajni za krompir 2 kombajni za silažo 31 trosilec hlevskega gnoja 78 trosilniki za umetna gnojila 38 sodi za gnojevko 63 prevetrovalna naprava 42 ročna motorna kosilnica 80 Iz pregleda mehanizacije je razvidno, da se je v zadnjih letih povečala moč traktorjev. Vse več težjih priključkov je namreč nareko-valo zamenjavo traktorjev. Vse tiste priključ-ke, ki jih lahko uporablja več kmetov, še na-dalje kupujejo v skupnostih. Žal pa ugotavlja-mo, da se v skupnostih vse preveč kažejo in-teresi posameznikov in da odnosi med člani skupnosti niso urejeni, zlasti kar zadeva zbira-nje sredstev za vzdrževanje. Stalna skrb pospeševalne službe v zadrugi je izobraževanje kmetov. V zimskem času se vsako leto zvrsti nekaj predavanj, katerih te-me so prilagojene potrebam in željam krrietov. Tudi vsakoletna ekskurzija je izbrana tako, da dopolnjuje na predavanjih pridofoljeno znanje. V letošnjem letu sta bila poleg drugih pre-davanj organizirana tudi dva tečaja za vozni-ke kmetijskih traktorjev. Zadruga preskrbuje svoje olane in koope-rante z repromaterialom v treh prodajnih skla-diščih. Tu lahko kmetje nabavijo gnojila, se-mena, zaščitna sredstva in drugi material, po-treben na gospodarstvu. V tabeli je prikazana prodaja glavnega repromateriala: 1973 1974 1975 ^«"9 ton ton ton ^.^b krmila 704 598 633 700 koruza za krmo 183 211 172 190 pšenica za krmo 79 113 — — semena 51 65 48 50 zaščitna sredstva 11 18 7 12 umetna gnojila 762 1.162 735 1.000 V. Hranilno kreditna služba Ta dejavnost je že od leta 1970 dalje tesno povezana z delovanjem zadruge na področju modernizacije kmetijske proizvodnje v zaseb-nem sektorju in je prav temu cilju tudi na-menjena. Specifičnost položaja zadruge (predmestje Ljubljane, močno razvita hranilna služba v bankah in poštah), pa ne dovoljuje, da bi hra-nilno kreditna služba pri zadrugi samostojno rešila naloge, ki so pred njo postavljene v po-gledu kreditiranja Tnodernizacije zasebnih kmetij. V zadnjih letih je kreditiranje kme-tijstva urejeno enotno v okviru republike v skladu z družbenim dogovorom o uresničeva-nju dolgoročnega programa kmetijstva v SK Sloveniji, zato je bil v letu 1974 sklenjen spo-razum o obsegu, namenih in nekaterih pogo-jih kreditranja naložb v kmetijstvo in osnciv-no predelavo ter proizvodnjo in zalog kmetij-skih pridelkov v SR Slovendji. Sporazum so sklenile poslovne banke. Poslovno združenje zveza hranilno kreditnih služb SRS, zveza vod-nih skupnostd Slovenije in Kmetijska razvojna skupnost Slovenije. Hranilno kreditna služba je v zadnjih letih (treh) v skladu s sporazumom zagotovdla sred-stva za kreditiranje investicij v zasebno knie-tijstvo za naslednje namene: Leto Namensko Ste- Skupaj vilo krediti zakmet. meharaiz. za adapt. in novo-gradnjoi objektov 1974 62 1975 41 1976 30 (program) 2,888.500 2,022.940 2,474.300 856.500 656.790 631.300 2,032.000 1,366.150 1,843.000 Obrestna mera, ki jo plačujejo kreditoje-malci je regresirana delno od skupščine obči-ne, delno od republike. V zvezi s tem kredito-jemalci plačajo 3 % obretno mero od najetih kreditov do vključno 31. 12. 1975. Od 1. 1. 1976 so v smislu spremenjenih predpisov o regre-sdranju obrestne mere le te odvisne od virov kreditnih sredstev in se gibljeio odvisno od namena kreditiranja od 3—9 %/ Rokd vračanja kreditov so bild v zadnjih treh letih naslednji: 1974 1975 1976 4 4 4 6 6 6 za nabavo mehanizaoije za izgradnjo gospodarskih objektov VI. Kmetijski obrat Vižmarje Družbena kmetijska proizvodnja pri zadru-gi Medvode se odvija v organizacijski obliki DE Kmetijski obrat Obrat upravlja 155 ha zemljišč, od katerih je 133 ha njdv, 4ha trav-nikov, 12 ha gozdov dn 6 ha nerodovitnih po-vršin (grmičevje, pota, zemljišča pod kmetdj-skimi objekti). Lokacija zemljišč. Zemljdšča kmetijskega obrata ležijo v naslednjih kompleksih: k. o. Sentvid 30 ha njiv, k. o. Vižmarje 42 ha. njiv, 1 ha travnika in 4 ha nerodovdtnih površin, k. o. Šmartno—Gameljne 18 ha njiv dn k. o. Zg. dn Sp. Pirniče 43 ha njdv, 3 ha travnikov ter 2 ha nerodovitno. Pretežnd del gozdnih površin pa leži v k. o. Zg. Pirndče. Smer prodzvodnje: Proizvodnja je usmerje-na izklijuono v poljedelstvo in sicer pridelo-vanje ozimndh in jarih žit ter koruze za zrnje. Obrat je tudii tozadevno opremljen z ustreza-jočo mehanizacijo in opremo, in to: 3 traktor-ji, 2 žitna kombajna, 2 pluga, 4 priključki za površinsko obdelavo njivskih površin, 1 trosi-lec za umetni gnoj, 2 sejalnici, 1 škropilnica, 2 sušilnicd za žito ter 4 prikolice za spravilo in prevoz pridelkov. V letu 1976 so prdčeli v sodelovanju z Lekom Ljubljana TOZD Droga Mengeš pridelovati rž za gojenje ržendh rožič-kov za potrebe farmacevtske industrije. Delovina sila: Na obratu je zaposleno sku-paj 7 delavcev in sdcer: 1 vodja obrata, 1 po-močndk vodje obrata, kd je istočasno tudi ser-viser osnovnih sredstev, 3 poljedelci — trakto-ristd z opravljenim tečajem za visoko kvalifi-oirane delavce v kmetdjstvu ter 2 pomožna de-lavca. .: Tabelnd pregledi proizvodnih programov za obdobje 1974 in 1976. a) setvend kolobar __________________________Kultura _________ Leto: _ ozimna , jara koruza ajda Skupaj žita žita zrnje strna 1974 ha 25 6 101 — • 132 1975 ha 27 6 100 5 138 1976 ha 36 — 95 7 138 b) hektarski pridelkd 1974 1975 1976 psemca kg/ha 3.116 3.350 3.252 koruza kg/ha 5.252 5.033 5.258 oves kg/ha 1.496 2.077 — ajda kg/ha — 746 310 rž za rožičke kg/ha — — 4.000 c) realizacija pridelkov za tržišče 1974 1975 1976 pšenica koruza oves ajda rž za roždčke kg kg kg kg kg 77.900 517.900 8.975 88.775 503.300 13.500 3.730 84.550 309.500 2.100 40.000 Problematika: Čeprav je letina 1976 kazala spomlada, da bo izredno dobra, je bdla žal pri-zadeta po vremenskih neprilikah med letom. Sušno obdobje v času od sredine junija do sko-raj konca julija, je zmanjšalo pridelek pri pše-nicd za okrog 15 %, poleg tega pa toča, ki je padala 14. junija še nadaljnjih 7 %. Tako je zaradd vremeinskih neprilik prddelek pri pšeni-ci zinanišan za 22 %. Še bolj katastrofalne po-sleddce vremena pa so bile ugcrtovljene pri ko-ruzi, pri kateri je pridelek zmanjšan za preko 40 %. Da je suša dosegla tako katastrofalne posledice je pripisati dejstvu, da je skoraj ve- čina zadružnih površdn dzrazito peščenih. saj je orna plast zemlje debela večinoma manj kot 20 cm dn še ta leži na sami peščeni pod-lagi, ki nima sposobnosti akumuliranja zim-skih padavdn. VII. Vrtnarija Vrtnarija v Šentvidu na površdni 9.000 m2 (od tega 1.250 m2 pod steklom) je manjša pro-izvodna enota, ki se bavi s proizvodnjo sadik, zelenjave, cvetja in lončnic, za potrebe bliž-njega trga (Sentvid, Vižmarje z okolico). Sedanja lokacija dz urbanistienih razlogov ni perspektivna, zato doslej nd bilo mogoče iz-vesti rekonstrukcije in modernizaoije tega ob-rata. Pri dzbiri nove lokaoije se sicer nakazu-jejo nekatere možnosti, ki pa so povezane z nekaterimi težavami: lokaoija v primestnem cbmočju narekuje posebne tehnološke zahte-ve v zvezi z zaščito podtalnice, lokacije v kme-tijsko perspektivnejšem območju pa zahtevajo posebno rešitev za povezavo s trgom. V obeh primerih pa se postavlja vprašanje zmoglji-vosti: ali zgolj preseldtev ali obenem z rekon-strukcijo dn modernizaciio obrata tudi znatno povečanje kapacitete? Rešitev bo treba dskati v sklopu nalog za boljšo preskrbo mesta Ljub-l.iane. VIII. Mesopromet Samoupravna enota z 12 zaposlenimi, ki oskrbuje z mesom in mesnimi izdelki preko treh poslovalnic (Medvode, Vodice jn Šentvid) znaten del potrošnikov, prj opravljanju svoje dejavnosti izhaja iz osnovne naloge: zagotoviti plasman dn povečati konkurenčnost pri pro-dajd tržnih viškov klavne govedi, ki jih proiz-vedejo člani in kooperantd zadruge. To svojo vlogo je enota doslej zadovoljivo odigravala, čeprav v zadnjem času na škodo akumulativ-nosti (zaradi neusklajendh odkupnih cen živine in maloprodajndh cen mesa). V normalnih pogojdh poslovanja bi ta eno-ta lahko pomenila mnogo več tako za člane, kot za okoliške potrošnike. TOZD Gozdni obrat Ljubljana TOZD Gozdni obrat Ljubljana, v sklopu OZD Gozdno gospodarstvo Ljubljana, gospoda-ri z družbenimi in zasebnimi gozdovi na ob-močju občine, na gospodarskih enotah Medvo-de in Šentvid. Gospodarjenje se izvaja po gozdno ureditvendh načrtih, ki sta izdelana do leta 1979 (GE Medvode) in do leta 1980 GE Sentvid). Iz načrtov je razvidno, da se gospodari v obeh gospodarskih enotah z naslednjimi povr-šinami: Gospodarska enota Površina v ha zasebni družbeni Skupaj Medvode Šentvid 3.596 1.598 357 38 3.953 1.636 Gozdovi v obeh enotah so pretežno slabe kvalitete, saj znaša letna lesna zaloga v pov-prečju le 173 m3 v GE Medvode in 153 m2 v GE Šentvid. Letnl etat določen z revizijskim načrtom je naslednjd: Gospodarska . Etat zs Etat DS enota igl. list. skupaj igl. list. skupaj Medvode 4.275 5.195 9.470 326 477 803 Sentvdd 2.921 1.316 4.237 Zaradd velikega števdla majhnih parcel je gospodarjenje z gozdovi izredno otežkočeno. Ugotavlja se, da se ne izpolnjuje posek etata predvidenega v uredidtvenih načrtih. Razlogov za ta pereč problem je več: preniizke cene za les, nezainteresiranosit do gozda, pomanjkainje konj dn mehanazacije za spraviilo lesa in pred-, vsem tudi pomanjkanje delovne sile ter pre-majhne odprtosti igozdov. Posek po letih: 1. Zasebnd sektor GE Medvode GE Sentvid Leto-------------------------------------------------------" igl. list. sktipaj igl. list. skupaj 1974 4.329 3.249 7.578 2.478 1.718 4.196 1975 4.531 3.316 7.847 3.137 959 4.096 1976 4.275 5.195 9.470 2.921 1.316 4.237 2. Družbeni sektor GE Medvode GE Sentvid Leto-------------------------------------------------------- igl. list. skupaj igl. list. skupaj 1974 264 323 587 1975 271 86 357 70 55 125 1976 326 477 803 26 26 Gojitvena dela na obeh GE skupaj: 1. Zasebni sektor Obnova sadnjapriprava tal ha Nega Nega mladja gošče ha ha Nega drogov. ha 1974 1,78 1.80 21,35 7,70 28,06 1975 3,00 — 21,50 7,50 24,60 1976 3.80 3,00 24,50 8,00 29,60 2. Družbeni sektor 1974 — — 4,19 1,80 1,80 1975 0,61 — 4,99 3,05 1,20 1976 0,50 0,50 4,20 1,00 2,50 Za rekonstrukcijo dn vzdrževanje gozdnih komunikacij so vložena naslednja sredstva: Leto Ime objekta Vloženi znesek DS ZS Cesta Selo—Rasica (gramoziranje) 20.000 Gramoziranje v ravnini 5.000 skutpaj 25.000 Cesta Selo—Rašica (gramoziranje) 72.000 Gozdna vlaka Tehovec 80.000 Gozdna vlaka Ravniiik 12.000 Most Ločnica 20.000 Gramozdranje v ravndni 20.000 skupaj 204.000 1974 1975 skupaj 1076 Gozdna pot Gameljne—Rašica 150.000 sfcupaj 150.000 Vsi podatki za leto 1976 so vzeti iz plana za leto 1976, ker so vsa dela še v teku in bodo končana konec leta 1976. Komunalno podjetjc Ljubljana, TOZD Rast Komunalno podjetje Ljubljana — TOZD »RAST« gospodard na območju občine z gozdo-vd družbenega in zasebnega sektorja. Gozdovi se pretežno nahajajo v gospodarski enoti Glin-ce in delno v gospodarski enoti Zelend pas (del Rožnika). V letu 1974 je bila izvršena revizija ureddtvenega načrta za GE Glince. Ta načrt je Izdelan do leta 1983. Gozdna površina s katero gospodari TOZD RAST meri 1.721 ha. Gozdovi se nahajajo v dveh gozdndh revirjih, in sicer: DružbeniZasebnisk ^gevilo _____________sektor sektor ^^ Smarna gora 157 ha 1.454 ha 1.611 ha 821 Zeleni pas 30 ha 80 ha 110 ha 75 187 ha 1.534 ha 1.721 ha 896 Gozdna površina je razdeljena na 2.381 par-cel s povprečno velikostjo 0,61 ha. Tako majh-ne povprečne velikosti parcel nam nakazujejo Koriščenje sredstev sklada za pospeševanje kmetijstva v zadnjih 3 letih je bilo naslednje: zelo močno razdrobljenost gozda, ki je občutna še bolj v tem, ker posestniki svojih parcel nd-majo združendh v enoto, temveč so raztresene po katastrski občini ali pa tudi v več katastr-skih občinah. Majhna posest, močno razdrob-ljena parcelacija in nezaokroženost posesti ze-lo otekočajo gospodarjenje z gozdovi. Povprečna hektarska zaloga v gospodarskih gozdovih znaša 191 m3/ha. V zasebnem sektorju je hektarska lesna za-loga skoraj enaka povprečni hektarski zalogi celotne enote. V SLP-1 znaša 179 m3 in je nižja od povprečne v SLP-2 pa je višja od povpreč-ne in znaša 219 ni3/ha. Povpreči hektarskd pri-rastek je 4,6 m3 od tega 2,6 m3 dgilaveev in 2,0 m3 listavcev. Višdna predvidenega letnega etata znaša 3.186 m3 od tega 1.791 m3 dglavcev in 1.395 m3 listavcev. Letno pa se seka precej manj, in sicer je bilo posekano v letih: iglavcev m8 listavcev m3 skupaj m3 1974 1975 1976 969 1.383 1.459 677 742 772 1.646 2.125 2.231 Odkup lesa znaša le ca. 500—600 m3, ostale količine posekanega lesa pa so za domačo upo-rabo. Pereč problem glede lesa, ki je predvi-den za posek po ureditvenem načrtu je pre-majhen interes gozdnih posestnikov za sečnjo lesa. Razlogov za to je več: pomanjkanje de-lovne sile, pomanikanje konj za spravilo lesa — gozdne poti niso usposobljene za spravilo s traktorji, nizke cene lesa. V zadnjih letih so bila opravljena gozdno-gojitvena dela na naslednjih površinah: Leto obnova nega ha ha čiščenje redčenje ha ha 1974 1975 1976 4,20 7,00 7,40 29,50 35,10 25,95 3.80 2.25 13.50 2,00 1,50 Redno se vzdržuje 17 km gozdnih poti. V revirju Rožnik se v dolžini 6,4 km redno čisti-jo poti, jarki, cestni propusti, vzdržujejo bre-žine, obkosijo, oziroma obžanjejo, prav tako tudi v revirju Smarna gora. Realizacija v letu Plan 1974 1975 1976 DOHODKI 1. Prenos salda 2. Dotacija proračuna 3. Sredstva državnega kapitala 4. Ostali dohodki 33.718 350.000 31.458 528 300.000 1,190.000 370.000 357.000 493.000 5.000 DOHODKISKUPAJ 415.176 1,490.528 1,225.000 IZDATKI 1. Regres za umetno osemenjevanje dn nabava plemendc 2. Regresiranje dela obresti 3. Regres za silose 4. Regres za živino 5. Regres za semenski krompir 6. Regres za strna žita, koruzo 7. Regres za prevetrovaine naprave 8. Sofinanciranje načrtov 9. Sofinanciranje analize zemlje in krme 10. Sofiinanciranje pri urejanju pašno-košne rabe travnikov 11. Participacija k stroškom za raziskavo okužb z nematodami 12. Izobraževanje kmetov, strokovne ekskurzije, štipendije, strokovna literatura 13. Izdelava razvoja kmetijstva, stroški za popise, javke in drugo 14. Poročevalska služba 15. Regresiranje usmerjenih kmetij, intenzivi-ranje kmetijske in gozdarske proizvodnje v hribovitih predelih občine itd. 16. Regres za umstna gnojila 17. Potnine, dograditev Biotehnične fakultete 18. SDK stroški in Bos. kraj. 19. Operativna rezerva 135.544 171.645 170.000 69.699 95.180 150.000 17.090 46.849 50.000 7.760 — 40.000 — 23.648 30.000 76.692 49.833 60.000 40.000 23.000 50.000 4.225 26.600 40.000 — . 5.400 10.000 — — 10.000 — — 30.000 29.105 28.570 50.000 7.987 400 10.000 2.500 2.750 3.000 — 439.717 360.000 — 150.000 100.000 — 50.000 50.000 4.033 644 1.000 — — 11.000 IZDATKI SKUPAJ SALDO SKUPAJ 414.647 528 415.176 1,120.133 370.395 1,490.528 1,225.000 1,225.000 Sklad za pospeševanje kmetijstva Odlok o skladu za pospeševanje kmetiijstva pri skupščini občine Ljubljana-Šiška je bil sprejet na seji občinskega zbora in zbora de-lovnih skupnosti dne 6. marca 1969 (Glasnik št. 10/69 z dne 31. marca 1969). Po odloku so sredstva sklada prvenstveno namenjena za umetno osemenjevanje govedi, nabavo plemenjakov (bikov in merjascev), znanstveno-raziskovalno delo v kmetijstvu, iz-obraževanje kmetovalcev, regresiranje nakupa plemenske živine, semenskega krompirja in se-men strnih žit, regresiranje obrestne mere za kredite, ki jih posamezni kmetovalci najamejo za modernizaoijo svojiih kmetij in izdelavo raz-vojnih načrtov kmetijstva. (Glej tabelo na 16. strani zgoraj) Kmetijska zemljiška skupnost Med pomembnejše dejavnike nadaljnjega razvoja kmetijstva v občini spada kmetijska zemljdška skupnost, ki kot nosilka kmetijske zemljiške politike v občini prevzema odgovor-no nalogo. Ustanovljena je bila konec leta 1974. Poleg nalog, ki jih opravlja iz pristojnosti po določilih zakona in začetaih nalog po konsti-tuiranju, je KZS doslej največ truda vložila v priprave in sadelovanje za izdelavo prostor-skega načrta v občini, v izdelavo predloga o določitvi kmetij po 3. členu zakona o dedova-nju kmetijskih zemljišč in kmetij in v skrb za izboljšanje rodovitnostd obstoječih kmetijskih zemljišč. V naslednjem obdobju čaka KZS še vrsto nalog v dnteresu smotrnega izkoriščanja kme-tijskih zemljdšč, zlasti še pri zagotavljanju po-gojev za združevanje kmetov in njihovo vklju-čevanje v družbeno kmetijstvo (agrarne opera-cije, zložba zemljišč, zboljšanje rodovitnosti obdelovalnih zemljišč ...). Predpogoj za uspešno izvedbo teh nalog pa je sprejet prostorski načrt, kii bo v obdobju dolgoročnega načrta razvoja občine opredeldl tudi površine, namenjene za kmetijstvo in go-zdarstvo. zakljuCki izvršnega sveta sprejeti ob obravnavanju poroclla na 140. SEJI DNE 10. 11. 1916 V smislu resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije (Cr. list SRS št. 45/73) bo potrebno: — vplivati na intenzivnejšo rast proizvod-nje in tnodernizacijo kmetijstva z bolj organi-ziranimi napori na vseh področjih; — intenziticirati in smotrnejše izrabljati kmetijske proizvotlne zmogljivosti in več vla-gati v razširjeno reprodukcijo; — povečevati gozdno proizvodnjo, pri če-mer bo zlasti potrebno povečati vlaganja za odpiranje gozdov; — dograditi sistem razširjene reprodukcije, ki bi omogočil izvedbo razvojnih programov kmetijskega gospodarstva, povečal skrb tvgo-vine in predelovalne industrije za Iastno suro-vinsko bazo, omogočil združevanje sredstev gospodarstva za skupne naložbe in ustreznejšo reprodukcijsko sposobnost kmetijstva; — zagoloviti je kontinuiteto v pogojih kre-ditiranja tekoče proizvodnje in razširjene re-produkcije na nstavnih osnovah, Za pospeše-vanje kooperacijske proizvodnje je treba ob-držati obstoječe ukrepe za krepitev vloge hra-nilno-kreditnih sJužb kmetijskih in gozdno-go-spodarskih organizacij; — okrepiti sistemsko ureditev družbenega in materialncga položaja kmetijske pospeševal-ne službe; — povečati napore pri organizacijah zdru-ženega dela za krepitev storilnosti dela, zmanj-ševanje stroškov in večanje dohodkov in v skladu z novo ustavo za boljšo samoupravno organiziranost v kmctij&tvu in gozdarstvom na vasi; — pospeševati napore za intenzifikacijo in modernizacijo ter preusmerjanje zasebnega kmetijstva na podlagi kooperacije; — podpirati razvoj različnih oblik združe-vanja v okviru proizvodnih skupnosti (strojne, živinorejske, itd.); — sodelovanje družbeno-političnih skupno-sti pri reševanju problemov in paspešiti ures-ničevanje sprejete zemljiške politike, zlasti na področju sanacije agrarno-posestne strukture in usposabljanja slabših kmetijskih zemljišč; Poleg navedenih zneskov iz dotacije občin-skega proračuna je SOb odpisala kmetovalcem še naslednja finančna sredstva, in sicer: 1. Prispevek za starostno zavarovanje kmetov 2. Kmetom, ki so investirali v kmetijstvo in pa socialno ogroženim kmetom 1974 V letu 1975 1976 139.321 533.181 98.717 592.834 ca. 95.300 602.762 SKUPAJ 672.502 691.551 698.062 — omogočiti pospeševanje živinorejske pro-izvodnje v hribovitih področjih s posebnim programom. Tako dogovor o temeljih družbcncga plana SRS za obdobje 1976—1980, katerega podpisnik ?o tudi vse skupščine občin, kot dogovor o os-novah družbenega plana občine Šiška za ob-dobje 1976—1980 obvezujeta podpisnike zago-tavljati nadaljnjo rast kmetijske proizvodnje, njeno intenziviranje, pospeševanje, povezova-njc in oblikovanje skupnosti za metlsebojno plansko in poslovno sodelovanje. Razumljivo. da tako kompleksne naloge ne bo uspešno uresničila samo ena (velika ali majhna) orga-nizacija v občini, ampak bo za to potrebno usklajeno delo vseh zainteresiranih dejavni-kov. tako iz vrst gospodarstva, kot iz vrst druž-benih dejavnosti in družbenopolitičnih organi-zacij v občini. Uveljavljanje ustavnih odnosov, tako med delavci v kmetijski proizvodnji, kot tudi med zasebnimi kmeti na podlagi zakona o združe-nem delu, je nadaljnji predpogoj za uspešno uresničevanje ciljev in nalog sprejetih s plan-skimi dokumenti. Tudi na tem področju je po-trebna usklajena akcija vseh naštetih dejavni-kov. K hitrejši ustavni organiziranosti dclavcev in kmetov bo pripomoglo tudi tesnejše pove- zovanje s trgovino in predelavo kmetijskih proizvodov, ob tem pa bo nujno uresničiti tudi sugesiijo občinskcga komiteja ZKS Ljubljana-Šiška o tesnejšem povezovanju zadruge z or-ganizacijami združenega dela na območju ob-čine. V okviru teh prizadevanj se je zadruga že vključila v priprave za širšo povezavo v SOZD »KIT«. Nosilec teh priprav so Ljubljan-ske mlekarne, s katerimi je zadruga že doslej tesno sodelovala. Tako v interesu boljše preskrbe Ljubljane s kmetijskimi pridelki, kot zaradi nadaljnje preobrazbe samoupravnih odnosov in samo-upravne organiziranosti kmetijstva v občini, naj tudi kmetijska zadruga Medvode pristopi k družbenemu dogovoru o organizirani proiz-vodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi ži-vilskimi pridelki. V interesu začrtanega razvoja kmetijstva je tudi še nadaljnje sofinanciranje nalog pri po-speševanju kmetijstva v občini. Ta naloga iz-haja iz dogovora o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1976—1980. V ta namen občinska skupščina in zain-teresirane OZD s področja kmetijstva, živilske predelave in trgovine, čimprej pristopijo k ustanovitvi in sofinanciranju interesne skup-nosti za razvoj kmetijstva v občini. PREDLOG INVESTICIJSKI PROGRAM ZA OSNOVNO ŠOLO VODICE OCENA STROŠKOV: 1. Pripravljalna dela 100.000 2. Geološke raziskave 50.000 3. Soglasja, ekspertize 30.000 4. Gradbena dela 4,945.000 5. Obrtniška dela 1,070.000 6. Instalacije 1,617.000 7. Zaklonišča (oprema) 200.000 8. Oprema 800.000 9. Priključki na komunalne naprave (v oddaljenosti do 25 m od objekta) in greznica 700.000 10. Zunanja ureditev (6 m pas okrog objekta), hortikultura, ceste, tlakovanja 350.000 Tehnična dokumentacija 361.700 Stroški investitorja (3,65 7o) 384.360 Nepredvideno (3 7o) 306.711 11 12 13 Od kompletne anvesticije (10,914.771) Sklad financira Na SOb Ljubljana-Šiška odpadejo stroški kuhinje DELA, KI JIH FINANCIRA SOB LJUBLJANA SlŠKA: ODLOK SM LJUBLJANA Ur. ldst SRS št. 48/71: TELOVADNICA PRI OŠ VODICE VREDNOST PO CENAH IZ LETA 1971: 2,500.000 PRORACUN SKLADA ZA LETO 1976: 10.943.000 VREDNOST GRADNJE PO INVESTICIJSKEM PROGRAMU: 10.914.771 CENA NA 1 m2 BRUTO ZAZIDANE POVRŠINE (10,914.771 :1.308 m2) 8.345 VREDNOST GRADNJE PO INVEST-PROGRAMU, KI ODPADE NA SKLAD 10,096.961 6 CENA NA L m2 BRUTO ZAZIDANE POVRSlNE (10,096.961 : 1.308 m2) 7.719 1. Pridobitev zemljišča, odškodnina lastnikcm, plačilo Skladu za urejanje mestnih zemljišč, itd. 2. Komunalna ureditev zemljdšča 3. Komunalni vodi v oddalje-nosti nad 25 m od objekta, dostopna cesta (elektrika in vodovod) 4. Zunanja ureditev izven 6m pasu od objekta (nova igrišča) 5. Sofinanciranje greznice Kuhiinja (gradb. obrt. jn instal. dela z opremo) 98 m2x 8.345 din 10.096.961 817.810 10,914.771 din ocena ocena ocena 40.255 1,654.000 125.000 817.810 Skupaj 2,637.065 Skupaj 10,914.771 FUNKCIONALNA ZASNOVA PRIZIDKA I. FAZE: Po opisanem razpletu se je oblikoval konč-ni program s 4 glavnimi elementi in pripada-jočimi prostori: — telovadnica 28X16X7, — večnamenski prostor (jedilnica), — kuhinja za 500 obrokov, — zaklonišče za 200 oseb. Zaklonišče Za prezračevanje in elektroinstalacijo so na-rejeni posebni projekti. Oprema je v glavnem vzeta po podatkih Juventa-Zagreb. Vgrajeno opremo (vrata, ventili, pokrovi), je treba vgra-ditj že med betoniranjem sten oziroma po na-vodilih proizvajalca, pravtako pa puščati si-dra za večetažna zložljiva ležišča. Instalacije in komunalni priključki Za vse instalacije so izdelani projekti s predračunom. Prizidek bo centralno ogrevan in priključen na obstoječo kotlarno v stari šoli, kjer je projektirana instalacijska adaptacija: namesto dosedanje centralne kurjave na pre-mog bo gorivo kurilno olje. Zanj je predvidena 30 m3 enoplaščna cisterna v betonskem pod-zemnem kesonu, oddaljenem 5m od obstoječe šole. Tlak pri polnilnem jašku je vodnoprepu-sten in odtek je speljan prek lovilca olja v kanal. Sam betonski keson in kineta do kotlarne sta pravtako vodotesna in nimata nobenega iz-pusta. Novi električni kabel za prizidek je spe-ljan z obstoječega A droga, s katerega vodi že obstoječi priključek v staro šolo. V projektu je obdelana tudi zunanja razsvetljava. Obstoječi vodovodni odcep bo služil tudi za prizidek. V merilnem jašku bo treba zamenjati merilno garnituro, odtod pa bo vodil zunanji priključek do prizidka. Telefonskega priključka ni novega, ker osta-ne uprava v' obstoječi šoli. Za potrebe kuhinje je predvidena plinska postaja (kontejner) ob gospodarskem dvorišču. Ozvočenje ima prizidek samostojno, ker bo glede na svoj program služil tudi izvenšolskim prireditvam. Kanalizacija V Vodicah je ni in so pri obstoječih objek-tih zgrajene greznice. Fekalna kanalizacija no-vega prfzidka je speljana v nepretočno dvopre-katno greznico, prostornine 60 m3, ki jo bo predvidoma treba prazniti enkrat na teden. Greznica leži v smeri proti predvideni čistilni napravi, tako, da bo nanjo možno priključiti projektirano in tudi že obstoječo kanalizacijo. Meteorne vode so speljane v lokalne poni-kovalnice z drenažnimi cevmi. Zunanja ureditev Zunanja ureditev celotnega šolskega kom-pleksa bo obdelana v posebnem izvedbenem projektu. V situaciji 1:500 pa je podana reši-tev s komunalnimi priključki. Obstoječa šola v Vodicah ima delno ure-jeno najnujnejšo zunanjo ureditev (dostop) in asfaltno športno igrišče, ki pa bo zaradi pro-jektiranega prizidka v večji meri porušeno. Zunanja ureditev bo v projektu obdelana za celotno šolsko zemljišče, deljena pa bo v mi-nimalno in maksimalno fazo, ki pa je nujno, da se ujemata s I. in II. fazo prizidka. Požarna varnost Kot priloga k projektu je priložena shema požarne zaščite. Poleg obstoječega zunanjega hidranta na cesti Vodice—Mengeš sta projekti-rana še dva novaj na vsaki strani prizidka po eden. V prizidku so projektirana notranji hidrant, na primernih mestih pa se namesti še ročne gasilne aparate. Objekt je pritličen in le delno nadstropen. Navzven ima 5 izhodov v 3 različne smeri. Na dveh nasprotnih straneh obstoječe šole in pri-zidka sta speljani ujetni poti za gasilsko vozi-lo, širina 3,5 m, ki se končata v ploščadi ob hidrantu. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Si-ška je razpravljal o investicijskem programu za izgradnjo prizidka pri osnovni šoli Franc Marn — Vodice na svoji 138 seji dne 4. 11. 1976 in predloženi investicijski program v ce-loti sprejel. Izvršni svet ugotavlja, da so bile predhodno s strani gradbenega odbora, stro-kovnih služb in upravnega odbora sklada za gradnjo OŠ in VVZ že sprejete programske osnove, ter idejni in glavni projekt, ki ga je potrdila tudi skupščina občine Ljubljana-Šiška. Z investicijskim programom za izgradnjo pri-zidka pri navedeni šoli je zajeta prva faza, s katero bo centralna osnovna šola Franc Marn Vodice pridobila telbvadnico, večnamenski prostor (jedilnica), kuhinjo za 500 obrokov ter zaklonišče. Pri tem bo potrebno že v letu 1976 zagotoviti iz sredstev proračuna občine Ljub-Ijana-Šiška znesek v višini 817.810 din kot par-ticipacijo občinske skupšcine za izgradnjo ku-hinje ter 125.000 din kot soudeležbo proraču-na občine za sofinanciranje greznice. Izvršni svet meni, da je investicijski program uskla-jen z obsegom gradnje prve faze in predlaga skupščini občine Ljubljana-Siška, da investicij-ski program za navedeno gradnjo sprejme in potrdi. SPREJETI SKLEPI 03ČINSKIH ZBOROV NA OKTOBRSKIH SEJAH Vsi trije zbori občinske skupščine so na 23. skupnem zasedanju z lo-čenim glasovanjem 26.10.1976 po razpravi sprejeli: 1. Sklep o razpisu refcrcntluma za uvedbo samoprispevka na območju občine Ljubljana-Šiška (s popravki, ki jih je predlagal predla-gatelj). — Sklep, da se pri predlogu odloka o izved-bi referenduma samoprispevka II. upošteva predlog konference delegacij samoupravnih or-ganov B-6 in se vključi k 4. členu sklepa še besedilo: »Za iste namene, za katere se zbira samoprispevek, lahko prispevajo občani tudi z darili in voMli«. 2. Sklep, da se družbeni dogovor o softnan-ciranju enotnega programa gradnje osnovnih Sol, vzgojno-varstvenih objektov, zdravstvenih objektov in domov za starejše občane sklene. 3. Sklep, da stališča in predloge oz. pripom-be, ki so jih k statutu dogovora o temeljih politike splošne porabe v letih 1976—1980 po-sredovali delegaciji krajevnih skupnosti (Kose-ze in Ljubo Sercer) in konferenca delegacij skupnosti kmetov in delavcev KZ Medvode, sekretariat skupščine posreduje predlagatelju gradiva, da jih ta po tnožnosti upošteva pri iz-delavi predloga tega družbenega dogovora. 4. Sklepa k osnutku odloka o določitvi kme-tij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij: a) Sekretariat skupščine naj takoj pismeno posreduje kmetijskozemljiški skupnosti občine Ljubljana-Šiška pripombe delegacij krajevnih skupnosti Koseze, Pirniče, Podutik in Staneži-če-Medno ter konference delegacij skupnosti kmetov in delavcev KZ Medvode, s priporoči-lom, da kmetijsko-zemljiška skupnost občine Ljubljana-Šiška ob sodelovanju s krajevnimi skupnostma prouči raožnost upoštevanja pred-loženih predlogov delegacij oz. konference de-legacij pri sestavi predloga odloka. b) PredlagateLj je dolžan ob predložitvi predloga »ctfdloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij« podati ob-razložitev za vse pripombe delegacij, ki jih v predlogu odloka ni mogel upoštevati. 5. Sklepa k osnutku družbenega dogovora o oblikovanju in delovanju skupnosti za pospe-ševanje kmetijstva občine Ljubljana-Šiška: a) Iruciatiivnemu odboru skupnosti za po-speševanje kmetijstva oboine Ljubljana-Siška sekretariat skupščine posreduje pismene pri-pombe predsedstva občinske konference SZDL in konference delegacij samoupravnih organov B-6 s predlogom, da iniciativni odbor pri se-stavi predloga družbenega dogovora o obliko-vanju in delovanju skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana-Šiška po možnosti predložene predloge upošteva. b) Predlagatelj je dolžan ob predložitvi predloga družbenega dogovora podati obrazlo-žitev za vse pripombe delegaoij, ki jih v pred-logu družbenega dogovora ni mogel upoštevati. 6. Volitve in imenovanja: — Sklep, da se tov. DESSINGER Mitjo raz-reši funkcije sodnika pri sodišču združenega dela v Ljubljani. — Sklep, da se v komisijo za ugotavljanje izvora premoženja imenuje: 1. MAJCEN Spela, roj. 22. 1. 1947 iz Ljub-ljane, Celovška 263, 2. MARENTIČ Anton, roj. 8. 8.1922 iz Ljub-ljane, Vodnikova 32. — SMep, da se tov. GORUP Aleksandro, roj. 12. 3. 1925, dipl. ing. metalurgije iz Ljub-ljane, Streliška 5 imenuje za namestnika druž-benega pravobranilca samoupravljanja. Na podlagi dogovora med oboinami se namestni-ka družbenega pravobranilca samoupravljanja imenuje za območje oboin: Grosuplje, Litija, Liubljana-eenter, Ljubljana-Moste-Polje, Ljub-ljana-Šiška in Ljubliana-Vič-Rudnik. Zbor združenega dela in Zbor kra jevnih skupnosti sta imela 25. sejo dne 27. 10. 1976 in sta po ločeni obravnavi sprejela: Sklep, da se »-družbeni dogovor o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju kotnunal-nih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin« sklene z na-slednjiml popravki: — V 13. členu se v 2. vrstici črtata besedi: »¦v občini« in se namesto dvopičja pripiše be-sedilo: »v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi komunalne skupnosti«; — 1. in 2. alineja 13. člena odpadeta; — 14. clen ostane neizpremenjen; — 15. člen se črta; — 16. čien postane 15. člen; — 17. člen postane 16. olen s tem, da se v sedanjem 16. členu črta 5. alineja (del sredstev namenijo za varstvo zraka in okolja); — 18. člen postane 17. člen; — 19. člen postane 18. člen; — 20. člne postane 19. člen; — 21. člen postane 20. člen, ki glasi: »Ta družbeni dogovor začne veljati potem, ko ga podpišejo podpisniki in je otojavljen v Urad-nem listu SRS«. — Podpisniki: a) Organizaeije združenega dela, ki uporab-ljajo storitve na območju ljubljanskih občin; b) Krajevne skupnosti na območju liubljao-skih občin; c) Skupščine ljubljanskih občin; d) Skupščina mesta Ljubljane. Sklepa k osnutku samoupravnega aporazu-ma o ustanovitvi komunalne skupnosti občine Ljubljana-Siška: a) Pripombe in predlogi za dopolnitev in spremembo osnutka samoupravnega sporazu-ma, ki so jih posredovale delegacije KS Kose-ze, Komandanta Staneta, Pirniče, Hinko Smre-kar, normativnopravna komisija ter stališča Družbeno-političnega zbora naj sekretariat skupščine pismeno posreduje iniciativnemu odboru. b) Iniciativni odbor je dolžan ob predložit-vi predloga samoupravnega sporazuma podati obrazložitev za vse pripombe, ki jih v predlogu sporazuma ni mogel upoštevati. Sklepa k osnutku odloka o urejanju, vzdr-ževanju in varstvu vojaških pokopališč in gro-bov na območju občine Ljubljana-Šiška: a) Vse pripombe in predloge na osnutek od-loka o urejanju, vzdrževaniu in varstvu voja-ških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana-Šiška, ki so jih podale delegacije KS Komandant Stane, Ljubo Sercer, Hinko Smre-kar, Trnovec-Topol in normativno-pravna ko-misija naj sekretariat skupšeine posreduje ko-ordinacijski komisiji izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane za varstvo spomenikov NOB, da jih prouči in po možnosti upošteva pri iz-delavi predloga odloka. b) Predlagatelj je ob predložitvi predloga odloka dolžan podati obrazložitev za vse pri-pombe in predloge, ki jih v predlogu ni mogel upoštevati. Predlog odločbeo ugotovitvi potrebe in smotrnosti ustanovitve služnosti za gradnjo ka-nalizacijskega zbiralnika na relaciji Gunclje-Vižmarje-Brod v korist Komunalnega podjet ja Kanalizacija, Ljubljana. Ambrožev trg 7 v be-sedilu kot je bil naknadno predložen. Potrditev Ietnih načrtov gospodarjenja z lo-višči v letu 1976/77. Zbor krajevnih skupnosti je na oktobrski seji obravnaval tudi informacijo oz. odgovore KEL Ljubljana na stališča, vprašanja in pred-loge 16. seje Zbora krajevnih skupnosti z dne 24. 12. 1975. Vsebina je bila vezana na proble-matiko začetka obratovanja toplovodnega omrežja v jeseni leta 1975. Na seji je bil po-jasnjen tudi vzrok zapoznelosti informacije. Seje zbora se je udeležil tudi direktor KEL tov. dipl. ing. Janez Debeljak, ki je obrazložil novosti in spremembe, ki so v tem času nasta-le. Odgovarjal pa je tako na pismena kot na ustna vprašanja delegatov. Delegati so bili z odgovori in pojasnili zadovoljni, čeprav ostaja-jo še nekatera odprta vprašanja, ki jih bo ireba razrešiti neposredno in z obojestranskim razu-mevanjem, nekatere pa v okviru mesta Ljub-ljane. 18 Priloga JT