Poštni urad: 9020 Celovec — Veriagspostamt: 9020 Klagemfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P, b> b> LETO XIX / ŠTEVILKA 35 _______________ CELOVEC, DNE 31. AVGUSTA 1967 „ CENA 2.- ŠILINGA Arabski vrh v Kartumu V sudanskem glavnem mestu Kartumu se je v ponedeljek začela — že več tednov z napetostjo pričakovana — vrhunska konferenca arabskih voditeljev. Pomen te konference kraljev in predsednikov pa se je vidno zmanjšal, ker manjka na konferenci kar pet vplivnih glavnih arabskih politikov. To so: alžirski in sirski predsednik Bumedien in Atasi, tunizijski predsednik Burgiba, maroški kralj, Hasan in libijski kralj Idris. še v ponedeljek je sudanski predsednik Maghub telefonično pozval Bumediena in Atasija, da bi prišla na konferenco. Alžirski radio pa j,e namreč poročal, da bo uspeh konference prav majhen, ker je prišlo večina državnikov v sudansko glavno mesto samo, da bi se kazali javnosti. Alžirski radio nadalje dvomi v uspeh konference še iz drugega razloga: izid predhodne Jeruzalem svari muslimane Osebni zastopnik glavnega tajnika Organizacije združenih narodov, švicarski diplomat Ernst Thalmann, je preteklo soboto v razgovoru z grško-pravoslavnim patriarhom Basileusom izjavil, da upa, da bodo tudi mohamedanci pripravljeni priznati sveto mesto Jeruzalem kot nevtralni kraj, to je, da ga bodo izvzeli iz političnega boja. Thalmann se je minule dni pogovarjal tudi z voditelji verskih skupnosti vseh v Jeruzalemu zastopanih veroizpovedi. Kakor VRATA IZ MANDELJNI) VEGA LESA. Izraelci bodo odstranili pred 18 leti zgrajeno cestno zapreko med izraelskim in jordanskim delom mesta Jeruzalema. Ta vrata se ne imenujejo po mandeljnovcu, marveč po nekem trgovcu tega imena, ki je imel pred leti tam svojo trgovino. konference zunanjih ministrov v Bagdadu je bil za uspešni vrhunski sestanek slab. Na sestanku zunanjih ministrov so odobrili dnevni red arabskega vrha, ki obstoji iz šestih točk: • Skupno prizadevanje, da se odstranijo posledice izraelskega napada. • Odprava tujih vojaških oporišč na arabskem ozemlju. O Priprava skupne dolgoročne politične, vojaške in gospodarske strategije. 0 Priporočila o gospodarskih represalijah nasproti prijateljem Izraela. 0 Vzpostavitev arabske solidarnosti na različnih področjih in končno. • Formulacija skupne politike v okviru Organizacije združenih narodov in na diplomatski ravni. Delo konference je tajno. poročajo iz Jeruzalema, so mu ob tej priložnosti arabski voditelji izročili protestna pisma, zaradi združitve obeh delov mesta. Izraelski zunanji minister Aba Eban pa je v nekem, časopisnem intervjuju izjavil, da se kažejo prvi, čeravno šele prav skromni znaki želje po miru med arabskimi voditelji. Vendar pa se zdi, je izjavil Eban, da se bodo morale izraelske vojaške sile pripraviti in prilagoditi na dolgotrajno stanje premirja, predno bodo Arabci pripravljeni pogojati se. Guido Zernatto o narodnostnem vprašanju Znani avstrijski publicist dr. Wolf In der Maur je izdal knjigo Guida Zernatta »O bistvu nacije« — »Vom Wesen der Na-tion«. Delo je izšlo pri založbi Adolf Holzhausens na Dunaju s podnaslovom s-Vprašanja in odgovori k narodnostnemu vprašanju« — »Fragen und Antworten zum N ationalitatenproblem«. Narodnostno vprašanje je zadobilo v cen-tralno-evropskem prostoru tekom 19. stoletja dramatično zaostren pomen. Od njega je zavisen obstoj tedanjega političnega in družbenega reda. Ob tem vprašanju sta se razvneli prva in druga svetovna vojna. Usoda Evrope je z njim tesno povezana. 50 milijonov smrtnih žrtev med 2. svetovno vojno gre na njegov račun. In še danes se vprašujemo: od kod je zadobilo to vprašanje tako silo, v čem je njegov glavni smoter, kakšen razvoj terjajo odgovori na narodnostno vprašanje. Ali pa odgovora na to vprašanje sploh ni? Zanimivo analizo o narodnostnem vprašanju je podal tudi Guido Zernatto, ki ga prištevamo med glavne pesnike nemškega jezikovnega prostora naše dobe, dasi je umrl Zernatto že leta 1943. Analizo narodnostnega vprašanja je skušal podati kot romanopisec, zgodovinski pisatelj in ne nazadnje kot politik. Služila naj bi mu za sintezo o vprašanju, ki je eksistenčnega pomena za Evrojoo in njegovo prebivalstvo. Dela Guido Zernatto zaradi prerane smrti ni mogel zaključiti. Zapustil je rokopis, v katerem je osvetlil vse, kar je {»vezano z bistvom vsake nacije. Za študij mu služijo jezik, običaji, šege in navade narodov, njih kulturno življenje, politika, veroizpoved itd. Na podlagi gradiva, ki ga je zapustil Guido Zernatto, je izdal dr. Wolf In der Maur knjigo, ki je tudi iz vidika naše manjšinske problematike zelo zanimiva in aktualna. V uvodu knjige je izdajatelj zapisal: »12. novembra 1918 ustanovljena, 13. marca 1938 s političnega zemljevida izbrisana, a že 27. aprila 1945 ponovno ustanovljena avstrijska država je ostanek rajha, ki je razpadel vsled številnih tehtnih vzrokov, pred-vsem zaradi narodnostnega vprašanja. Krstni boter te države, ki nikakor ni bila tako nova, na noben način pa ne brez lastne zgodovine, kot bi to želeli dopovedovati marsikateri njeni ustanovitelji, se je imenoval Clemenceau. Njemu pripisujejo izrek: »Ostanek se imenuje Avstrija« — »Der Rest heiBt Osterreich«. Lapidarna ugotovitev, s katero je bila zapečatena usodepol-na amputacija 20. stoletja. Prizorišče tega dejanja je bilo Saint-Germain-en Laye, čas, ko se je to izvršilo, 2. september 1919. Tu navedeni dogodki so posledica nasilja in so pretresali svet vse tja do današnjih dni. Naj si bodo njih vzroki mnogoštevilni: v glavnem izvirajo iz narodnostnega vprašanja, o katerem odmeva 19. in 20. stoletje. Nacionalen, nacija, nacionalizem — pojmi, ki so zadobili tekom časa vedno novih barv, ki so prevzeli vedno spet nov zvok, dokler ni jrrišla Evropa leta 1945 do spoznanja, da so bile to nazadnje vendar le mrtvaške barve.« Dr. Wolf In der Maur pravi nadalje: »Glede na dosežke v tehniki živimo že v 21. stoletju. Kako dolgo si moremo še privoščiti, da bomo živeli družbeno in politično v 19. stoletju?« V tej zvezi pride nato izdajatelj na vidca Guida Zernatta, na njegovo analizo o nacionalnem vprašanju, »ki ga je bruhalo na stotisoče pušk in žrel kanonov v svet«. Zernattova spoznanja — čeprav nezaključena — segajo v današnjo dobo in preko nje. Silijo nas k razmišljanju o pretiranem nacionalizmu, njegovih poraz- nih posledicah za posameznika in družbo, o narodnostni ideji kot gonilni in oblikovalni sili v vsakem narodu, o pomenu materine besede, o narodovem značaju — njegovi duši, o pomenu skupne zgodovine vseh udov naroda, njegovih razvojno in zgodovinsko pogojenih nacionalnih ciljih, o skupni kulturi in religiji, narodovem življenjskem prostoru ter poslanstvu v službi državne skupnosti in človeštva vobče. Kdo je bil Guido Zernatto? Zernatto vi prihajajo iz Furlanije, iz kraja, kjer so se srečavali skozi stoletja ljudje slovanskega, romanskega in germanskega porekla. O materi Guida Zernatta pa pravi dr. Wolf In der Maur, da je prišla iz slovenskega dela Ziljske doline (aus der »windischen« Gegend des Gailtales). Rodil se je 21. julija 1903 v Treffenu pri Beljaku, obiskoval je ljudsko šolo in gimnazijo, bil je udeležen v obrambnih bojih z:a Koroško, bil je sodelavec raznih literarnih glasil in kulturnih ustanov, leta 1936 je postal državni sekretar in generalni tajnik tedanje »Vaterlandische Front«, februarja meseca leta 1938 pa minister v zadnji avstrijski vladi prve republike, kot begunefc' je živel v Parizu, nazadnje pa v New Yorku, kjer je deloval do svoje smrti leta 1943 kot asistent na Fordham Uni-versity. Iz njegove duhovne zapuščine bodo črpali vsi, ki žele dati pojmu avstrijska nacija, avstrijstvu sploh tisto vrednost in vsebino, ki naj bi usposobila avstrijsko prebivalstvo za izvrševanje njegovega kulturnega in političnega poslanstva v osrčju evropskega kontinenta. Dr. V. I. Die gemeinsame Sprache (Guido Zernatto) »Menschen, die einander verstehen kon-nen, d. h. Menschen, die eine und dieselbe Sprache sprechen, gehoren auf die natur-lichste Weise zueinander. Sie sind nicht durch einen Willensakt, durch einen Ver-trag zusammengekommen. Sie haben nie-mals einen BeschluB gefaBt, gemeinsam etwas zu tun. Sie gehoren einfach zueinander, weil sie in einen und denselben Sprachkbrper hineingeboren wurden. In eine Sprache svird man hineingeboren wie in eine Familie und wie in eine Zeit. Genauso wenig, wie man sich seine Eltern auswahlen kann oder die Zeit, in der man zu leben hat — genauso wenig kann man seine Sprache wahlen. Jeder Mensch er-halt eine Sprache zugeteilt, bevor er noch die geistige Fahigkeit besitzt, Entscheidun-gen zu treffen. Wenn er diese Fahigkeit erworben hat, ist er bereits ein »Gezeich-neter«, besitzt er bereits eine Mutterspra-che, die ihn dazu zwingt, in einer ganz bestimmten Art zu reden und zu denken. Die Sprache ist wie eine eiseme Riistung. Wenn der Mensch zum vollen Gebrauch seiner Vernunft gelangt ist, steckt er bereits in dieser Riistung. Er kann sich nur so bewegen, wie es die Konstruktion dieser Riistung zulaBt. Die Sprache ist mehr als ein Verstandi-gungsmittel, sie ist mehr als ein Werk-zeug. Sie ist mehr als ein Instrument, durch dessen Gebrauch Konversationen ermbglicht werden. Und sie ist auch mehr als ein blosses Lagerhaus fiir abgelegte Bil-dungsgiiter. Sie besteht nicht aus Vokabu-lar und Grammatik allein. Sie ist iiber ein Sprechsystem hinaus auch ein Denksystem, in ihr liegt eine Welt vorgedachter Ge-danken, vorempfundener Gefiihle, vorge-wuBter Erfahrungen. »Wenn ich rede,« sagte der bsterreichi-sche Dichter Hugo von Hofmannsthal ein-mal, »reden zehntausend Tote mit!« Diese Mitredenden sind die lange Reihe derer, die die gleiche Sprache, die wir sprechen, vor uns benutzt haben, sie mit — und umge-schaffen haben, indem sie in ihr eine Un-zahl von Gedanken vordachten, alle mogli-chen Gefiihle vorempfanden und die Le-benserfahrungen sehr lange Zeitlaufe fiir uns vorerfuhren ... Jeder Mensch hat nur eine Mutterspra-che. Auch wenn man mehrere Sprachen beherrscht, bleibt eine die MaBgebende. Das ist die, mit der der einzelne einer »Sprachseele« angehort. In dieser Sprache ist er.« Mednarodni slavistični kongres v Salzburgu Drugi mednarodni zgodovinski slavistični kongres v Salzburgu — prvi je bil leta 1963 — bo od 1. do 7. septembra. Letošnji kongres bo pod geslom »Das heidnische und christliche Slawentum« (Pogansko in krščansko slovanstvo). Pokroviteljstvo nad zborovanjem bo imel sam zvezni kancler dr. Josef Klaus, častno predsedstvo so prevzeli: patriarh Atenago-fas, kardinal Bea, nadškof dr. Rohracher, nadškof Tsiter, škof Landersdorfer, ministra dr. Tončič-Sorinj in dr. Piffl-Perčevič ter bavarski minister za kulturo Huber, kakor tudi deželni glavar dr. Lechner in župan Back. Predsedniki zborovanja pa so: regensbur-Dalje .na 12. strani Politični teden Po svetu... PREDLOŽEN AMERIŠKI IN SOVJETSKI NAČRT POGODBE PROTI ŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA Na razorožitveni konferenci v Ženevi dne 24.' avgusta, sta ameriški delegat Poster im sovjetski delegat Rosin predložila besedilo načrta pogodbe proti širjenju atomskega orožja. Predložila sta vsak svoj načrt, ki pa sta oba enaka, samo da so Američani predložili načrt v angleščini, Sovjeti pa v ruščini. Oba načrta vsebujeta uvod in o^em členov. V uvodu je rečeno: »Upoštevajoč nevarnost, ki grozi človeštvu v primeru jedrskega spopada, in upoštevajoč, da širjenje atomske oborožitve lahko samo še poveča to nevarnost, se države pogodbenice obvezujejo, da bodo sodelovale, da se omogoči izvajanje jamstev, ki jih je določila mednarodna agencija za atomsko energijo glede uporabe jedrske energije v miroljubne namene. Izrekajo podporo raziskovanju, razvoju in vsem drugim naporom za dejansko nadzorstvo nad atomskim materialom z uporabi jam jem aparatov in druge tehnike na nekaterih strateških točkah po načelih, ki jih j,e določila mednarodna agencija za atomsko energijo. Poudarjajo, da morajo biti ugodnosti miroljubne uporabe atomske tehnologije v atomskih državah na razpolago vsem podpisnicam pogodbe, pa naj bodo jedrske države ali nejedrske. Prepričani so, da ima vsaka država pogodbenica pravico biti udeležena pri popolni izmenjavi znanstvenih informacij ter prispevati sama ali ob sodelovanju z drugimi državami pri prihodnjem razvoju miroljubnega uporabljanja atomske energije. Poudarjajo svoj namen, da omogočijo nejedrskim državam dostop do koristi, ki izhajajo iz miroljubne uporabe jedrskih eks- lom, neposredno ali posredno, da ne bodo izdelovale ali si pridobile atomskega orožja ali drugega jedrskega eksplozivnega materiala, da ne bodo zahtevale ali sprejele podpore za izdelovanje jedrskega orožja ali drugega jedrskega ekslplozivnega materiala. Oba načrta pogodbe puščata zatem prazen prostor za tretji člen, ki se tiče nadzorstva, in vsebujeta drugih pet členov, ki so enaki. Četrti člen govori o pravici držav pogodbenic, da razvijajo jedrsko raziskovanje v miroljubne namene. Peti člen govori o reviziji in spremembah, ki naj bi se eventualno vnesle v pogodbo, in poudarja, da mora spremembe odobriti in potrditi večina podpisnic. Določeno je tudi, da se mora pet let po podpisu pogodbe sklicati v Ženevi konferenca držav podpisnic, da se zagotovi, da so se načela in smotri pogodbe spoštovali. Šesti člen določa, da se pogodbi lahko pridruži vsaka država brez omejitve časa, in našteva v petih točkah postopek o ratifikaciji (potrditvi) in uveljavitvi pogodbe. Sedmi člen govori o trajanju pogodbe (»neomejeno«) in določa, da se bo vsaka država podpisnica lahko umaknila iz pogodbe, če bodo izredni dogodki, ki so povezani s to pogodbo, ogrožali višje interese te države. Osmi in zadnji člen našteva jezike, v katerih bo pogodba sestavljena. Besedilo bo namreč angleško, rusko, francosko, špansko in kitajsko in vsa bodo imela zakonito veljavo. Po predložitvi načrta sta ameriški in sovjetski sopredsednik obrazložila stališče svojih vlad. Med načelnimi izvajanji v uvodu sta sopredsednika zlasti poudarila namen velikih držav, da se obvežejo sprejeti nadaljnje razorožitvene ukrepe. Ameriški delegat Foster je izjavil, da bosta sopredsednika v drugem okviru proučila jamstva ne- Foster je nato ugotovil, da je ta načrt v skladu z ameriško politiko, ki teži za tem, da se prepreči atomska vojna. Tudi sovjetski delegat Rošin je poudaril, da vidi Sovjetska zveza v pogodbi bistveno orodje svoje politike, ki teži za tem, da se v Evropi in na svetu zagotovi varnost. Poudaril je, da sporazum ne pomeni, da se Sovjetska zveza odpoveduje svoji tradicionalni politiki, ki je v preprečevanju napadalnih dejanj imperialistov ter preporoda nemškega revanšizma. Na koncu je Rošin ostro obsodil, ameriški napad v Vietnamu in izraelski napad na arabske države. Mnenja predstavnikov nekaterih nejedrskih držav Kanadski delegat Burns je pozval odbor, naj proučuje načrt pogodbe v duhu kompromisa. švedska predstavnica Myrdal je izrazila zadovoljstvo, ker bo odbor sedaj lahko diskutiral o načrtu. Indijski delegat je izrekel zadovoljstvo, ker -je bil predložen načrt, in je poudaril, da končni načrt ne sme upoštevati samo interesov in skrbi velikih držav, temveč predvsem nejedrskih držav. Dejal je: »Potrebno je nadzorovati orodje vojne in ne samo orodja miru in tehnološkega napredka.« Pridržal si je, da predloži besedilo svoji vladi in da pozneje sporoči mnenje in predloge. Mehiški predstavnik si je tudi pridržal, da pozneje sporoči stališče svoje vlade. Ameriški predsednik Johnson je izjavil, da gre za končno fazo, toda hkrati tudi za najbolj kritično fazo naporov, da se prepreči širjenje atomskega orožja. Dodal je, da »imamo danes prvikrat na razpolago instrument, ki nam omogoča izbiro«. Problem ni v tem, da nekatere države imajo jedrsko orožje in druge ne. Problem je, ali se bodo države sporazumele, da se »slabo stanje še ne poslabša.« Na tiskovni konferenci po seji je voditelj ameriške delegacije Foster izjavil, da sta ameriški in sovjetski načrt pogodbe enaka. Dodal je, da je tudi njegovo in Rosinovo tolmačenje obeh načrtov skoraj enako. S tem je Foster poudaril popoln sporazum Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze glede pogodbe, o kateri bodo razpravljali na prihodnjih sejah konference. Kar se tiče tretjega člena pogodbe, je Foster izjavil, da se bosta sopredsednika še dalje posvetovala. Foster je dodal, da bi Združene države Amerike ugodno sprejele akcijo, ki bi se začela v okviru Združenih narodov, da bi poglobili proučevanje spornega vprašanja nadzorstva, čeprav »je predvsem naloga predstavnikov Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze, da se o tem sporazumejo«. Ameriški diplomat je nato izjavil, da se je med njegovimi sestanki z Rošinom pokazalo, 'da Sovjetska zveza priznava veliko važnost vprašanja neširjenja jedrskega orožja, ker je mnenja, da bi uveljavitev pogodbe omejila število jedrskih držav. Foster je nato izjavil, da so Združene ameriške države pripravile besedilo načrta ob posvetovanju z zahodnimi zavezniki. Dodal je, da bo pogodlba morda predložena v podpis v končni obliki v začetku prihodnjega leta. ... in pri nas v Avstriji AVSTRIJSKI KANCLER DR. KLAUS O MOŽNOSTI SPORAZUMA Z EWG Raje revni, toda nevtralni Znana hamburška revija Der Spiegel je objavila razgovor z avstrijskim kanclerjem dr. Josefom Klausom o možnostih Avstrije, da bi se sporazumela z evropsko gospodarsko skupnostjo. V skrajšani obliki je ta pogovor potekal takole: Spiegel: — Gospod zvezni kancler, po vašem obisku v Moskvi marca letos je nastal vtis, kot da je Avstrija s prizadevanjem, da bi dosegla sporazum z Evropsko gospodarsko skupnostjo, zašla v slepo ulico. Sovjetska zveza vztraja pri svojem stališču, da Avstrija nima kaj iskati v skupnem trgu. Klaus: — Zakaj v slepo ulico? Meni je bilo stališče Moskve glede tega vprašanja znano, še predno sem krenil na pot. Spiegel: — Tako jasno, kot ga je izrazil sovjetski predsednik Podgorni pri svojem obisku na Dunaju: Sovjetsika zveza šteje vsak sporazum med Avstrijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS) za nezdružljiv z nevtralnostjo? Klaus: — Seveda. To se sicer mi tako jasno pokazalo že prvi dan, pač pa med našimi nadaljnjimi razgovori v Kremlju, čeprav ne trdo in grozeče. Spiegel: — Kakšne so 'posledice za Av- SLOVENCI domu in po Strnili Osamosvojitev slovenskih kapucinov Doslej je bila za slovenske in hrvatske kapucine skupna provinca, tako imenovana ilirska provinca. Z odlokom kongregacije za redovnike je bil sedaj ustanovljen samostojen komisariat za slovenske kapucine s sedežem v Škofji Loki. Za prvega komisarja je bil imenovan p. Boleslav Polanski, za definitorja (svetovalca) pa sta bila izbrana p. Jože Kunšek in p. Avguštin Cijan. Pastoralni tečaj v Ljubljani Na teološki fakulteti v Ljubljani bo v torek 5. in v sredo 6. septembra pastoralni tečaj za duhovnike. Kdor želi prenočiti v Ljubljani, naj se javi do 1. septembra. Nastop pevskega zbora Gallusa v Buenos Airesu V petek, 1. septembra, ob 20.30, bo v Buenos' Airesu v dvorani Rivadavia koncertiral slovenski zbor „Gallus”. Tokrat nastopi pevski zbor v vrsti koncertov, ki jih organizira Zveza pevskih zborov velikega Buenos Airesa, katere član je tudi „Gal-lus”. Zbor bo izvajal dela slovenskih komponistov: J. P. Gallusa, Vrabca, Pahorja, Poliča; zraven tega zapoje zbor še nekaj slovenskih narodnih pesmi. 60-letnica slovenskega nogometa V Sloveniji praznujejo letos šestdesetletnico slo- venskega nogometa. Pobudnik in organizator slovenskega nogometa je bil Evgen Betetto. Sprva so igrali kar s teniškimi ali otroškimi žogami in klub tudi ni imel imena, čeprav so plačevali 30 vinarjev članarine. Leta 1907 pa je prišel iz Prage nestor slovenskega športa Stanko Bloudek, ki je prinesel s seboj pravo nogometno žogo in celo nogometne čevlje. Klub se je poživil in dobil tudi ime: SLOVENSKI FOOTBALLSKI KLUB HERMES. Lidija Osterc dobila diplomo Posebno diplomo za najlepšo slikanico je na veliki mednarodni razstavi knjig v Moskvi prejela slovenska slikarka Lidija Osterc za slikanico Franceta Milčinskega ..Desetnica”. strijo? Ali je morda že to ena izmed posledic, da vi sami, gospod zvezni kancler, po vrnitvi iz Moskve ne govorite več o pridružitvi k Evropski gospodarski skupnosti ali sporazumu, ampak le še o ureditvi gospodarskih vprašanj? Klaus: — Mi že pred potovanjem v Moskvo nismo govorili več o pridružitvi, pravzaprav že več let ne govorimo o tem. Spiegel: — In od takrat. . . Klaus: — Od takrat govorimo o sporazumu posebne vrste. Priznam, da je s tem mogoče razumeti le malo. Moj prednik Gorbach je to definiral takole: Ta sporazum posebne vrste bo pač to, kar se bo končno rodilo pri naših pogajanjih. Spiegel: — Vaš strankarski prijatelj trgovski minister in podkancler dr. Fritz Boek — glavni pooblaščenec Avstrije za Evropsko gospodarsko skupnost — je še vedno zelo optimističen, še vedno namreč misli, da bo Avstrija našla pot v EGS = EWG. Klaus: — »Če je to odvisno od nas,« meni vedno gospod podkancler. Moja formula pa se glasi: Optimizem z veliko potrpežljivostjo. Ali nismo čakali zelo dolgo na državno pogodbo? Kancler Figi je na 300 sejah slišal 299-krat »njet«, toda končno smo le prispeli na cilj. Spiegel: — Ali si more Avstrija dovoliti takrat deset let časa kot pri državni pogodbi? Klaus: — Seveda gospodarstvo pritiska. Carinska diskriminacija (neenako ravnanje) bo od leta 1968 še naprej naraščala. Toda tudi državna pogodba nas je veljala veliko denarja, to je bila cena za svobodo. Danes plačujemo ceno za nevtralnost. Menim, da je za nevtralnost po potrebi bolje biti potrpežljiv kot preprosto reči: »Zdaj pa moramo k Evropski gospodarski skupnosti.« Spiegel: — Ali bi pogajanja z EGS po 'potrebi v celoti opustili, če v Bruslju ne bi bili deležni zadostnega razumevanja za avstrijsko nevtralnost? Klaus: — Da. Spiegel: — Torej ostanete raje revni, toda nevtralni? Klaus: — Da. V Bruslju ne bomo podpisali ničesar, kar bi kršilo naše mednarodne obveznosti, državno pogodbo in nevtralnost. Naša svoboda in neodvisnost nam morata biti vredni velikih žrtev. plozij, s postopkom, ki naj se odobri na mednarodni podlagi. Izrekajo svojo pripravljenost, da čimprej ustavijo jedrsko oboroževalno tekmo z namenom, da se omogoči konec izdelovanja jedrskega orožja, uničenje jedrskih skladišč in nosilcev jedrskega orožja v okviru pogodbe o splošni in popolni razorožitvi pod strogim in dejanskim mednarodnim nadzorstvom. Poudarjajo, da ta pogodba ne odreka kaki skupini držav možnosti sklenitve regionalnih pogodb o popolni odpravi jedrskega orožja z njihovega ozemlja. Osem členov besedila pogodbe proti širjenju atomskega orožja Uvodu sledi osem členov, od katerih prva dva pravita: »Člen L: Vse jedrske države podpisnice te pogodbe se obvezujejo, da ne bodo dale nikomur na razpolago jedrskega orožja ali drugega atomskega eksplozivnega materiala in da ne bodo dovolile nadzorstva nad tem orožjem ali materialom, neposredno ali posredno, da ne bodo pomagale, spodbujale ali nagovarjale nejedrskih držav, naj izdelujejo ali naj si pridobijo jedrsko orožje ali drugi material, ki bi omogočil atomske eksplozije, ali naj si pridobijo nadzorstvo nad tem orožjem ali materialom. Člen 2.: Vse nejedrske države podpisnice te pogodbe se obvezujejo, da ne bodo sprejele od kogarkoli atomskega orožja ali drugega atomskega eksplozivnega materiala, ali nadzorstva nad tem orožjem ali materia- POGODBA PROTI ŠIRJENJU ATOMSKEGA OROŽJA Ameriški glavni zastopnik na ženevski razorožitveni konferenci William Foster (levo) izroča ameriški načrt pogodbe svojemu sovjetskem kolegu, glavnemu zastopniku Alekseju Roščinu, ki je prav tako predložil vsebinsko enaki tekst v ruskem jeziku. jedrskim državam. Tudi sovjetski delegat Rošin je izjavil, da se o jamstvih ni moglo razpravljati v tem okviru in v okviru neširjenja jedrskega orožja, obvezal pa se je, da bo zadevo podrobno proučil. Glede prvega in drugega člena v pogodbi sta sopredsednika poudarila, da se držita v glavnem načrtov iz leta 1965. Glede tretjega člena, ki se tiče nadzorstva in ki sta ga oba načrta za sedaj opustila, je ameriški delegat izjavil, da se bosta sopredsednika še dalje pogajala, da bi se sporazumela, ter je pozval odbor, naj ne izreka nobenih pripomb glede tega, dokler bodo trajala pogajanja. Rošin je izjavil, da se bo njegova delegacija še dalje trudila, da bi se nadzorstvo predvidevalo v okviru dunajske atomske agencije, v kateri so včlanjene vse države. Zatem sta sopredsednika obrazložila svoje stališče o drugih členih pogodbe in sta poudarila, naj razorožitveni odbor nadaljuje delo, da najde sporazum o popolnem skupnem načrtu. Sovjetski delegat Rošin je pri tem zanikal trditve, da namerava zahtevati v najkrajšem času odložitev konference. Poudaril je: »Nimamo nobenega namena zapustiti Ženevo in želimo, naj bi čas, ki še ostane na razpolago, izkoristili, da bi naša konferenca mogla predložiti dokončno besedilo na prihodnjem zasedanju glavne skupščine Združenih narodov. Ameriški delegat Foster je prebral poslanico predsednika Johnsona, ki izreka veliko zadovoljstvo nad predložitvijo načrta. Reforma papeške pisarne Dne 15. avgusta letos je sv. oče Pavel VI. podpisal dolgo pričakovani dokument o reformi rimske kurije, apostolsko konstitucijo REGIMINI ECCLESIAE UNIVER-SAE, v kateri so razložene norme za to reformo. Papeški dokument bo začel veljati 1. januarja 1968. Najvažnejše novosti dokumenta, ki obsega 47 strani, so: Državni sekretariat, ki je doslej imel tri oddelke, bo odslej razdeljen na »Državni ali papeški sekretaiat« in na »Svet za javne zadeve«, kar bo neke vrste zunanje ministrstvo. Oba sekretariata bo vodil isti kardinal. Na novo so nastali naslednji organi: gospodarska prefektura svetega sedeža, ki bo v sebi združevala agende državnega finančnega ministrstva in računskega urada, dalje upravno sodišče in statistični urad. Kongregacije so bile preurejene in preimenovane pod vidikom, da 'bi čimbolj ustrezale pastoralnim zahtevam časa. V teh kongregacijah bo odslej tudi po sedem krajevnih škofov. Konstitucija določa, da bo poslovna doba tudi za kardinale samo pet let, seveda pa je možno to dobo podaljšati. Za koordinacijo kurijskega dela bodo odslej redni sestanki kardinalov prefektov vseh kongregacij, kar bo predstavljalo neke vrste »svet ministrov«. Predsedoval bo kardinal državni sekretar. Papež sam ne bo več prefekt nobeni kongregaciji. To službo bodo opravljali samo kardinali. Tudi ime proprefekt bo izginilo. O starostni meji članov kurije ni nobenega govora, ker je že Janez XXIII. določil za sekretarje kongregacij najvišjo starost- Srednjeveške spomenike na Kosovu in Metohiji so začeli na veliko restavrirati in konservirati. Dela je organiziral pokrajinski zavod za zaščito spomenikov, republiški sklad za napredek kulturnih dejavnosti je pripravil za nadaljevanje del 800.000 Ndin (novih dinarjev), pokrajinski sklad pa 150 tisoč Ndin. Največ sredstev, okrog 316 tisoč novih dinarjev, bodo porabili za obnovo samostanske jedilnice v Visokih Dečanih, ki je pogorela leta 1949. Ker ni bilo dovolj finančnih sredstev, jo obnavljajo že štiri leta, v glavnem pa jo bodo končali do konca letošnjega leta. V jedilnico, ki bo takšna, kot je bila nekoč, bodo preselili zakladnico. Menijo, da je ta samostanska zakladnica no dobo 75 let. Za konzulatorje bodo v bodoče lahko imenovani tudi laiki. Nadalje določa konstitucija tudi novo razdelitev pristojnosti treh papeških sodišč. V novem dokumentu je tudi poudarjeno, da se bo vzdrževala zveza med svetim sedežem in posameznimi krajevnimi Škofi v bodoče preko škofovskih konferenc. Razčiščeno je tudi vprašanje, da so odslej tudi pred kratkim ustanovljeni trije sekretariati — za edinost kristjanov, za nekristjane in za neverne — pravi organi kurije. Prav tako sodi h kuriji tudi novo ustanovljeni svet za laike in študijska komisija za pravičnost in mir. Konstitucija bo v kratkem dobila svoj poslovnik, ki bo prav tako začel veljati 1. januarja 1968. Uradi reformirane rimske kurije: Državni sekretariat ali papeški sekretariat Svet za javne cerkvene zadeve Devet kongregacij: 1. za verski nauk (do 1. 1965. sv. oficij) 2. za vzhodne Cerkve (doslej za vzhodno Cerkev) 3. za škofe (doslej konzistorialna) 4. za disciplino zakramentov 5. za obrede 6. za kler (doslej koncilska) 7. za redovnike in svetne ustanove (doslej za redovnike) 8. za katoliški pouk (prej za semenišča in univerze) 9. za evangelizacijo narodov ali za širjenje vere (prej za širjenje vere) najbolj bogata v naši državi. Del jedilnice pa bodo preuredili za proučevanje številnih srednjeveških rokopisov. V Pečki patriarhiji letos nadaljujejo s konserviranjem stavb in objektov, ki so jih izkopali na samostanskem dvorišču in na hribu Idvorcu nad samostanom. Tudi arheologi še naprej raziskujejo in pripravljajo vse za dvig zgradbe samostanske zakladnice, katere del je sedaj shranjen v kleti in propada. Delovna skupina, ki jo sestavljajo arheologi, slikarji, umetnostni zgodovinarji, vodi pa jo je dr. Branislav Vidovič, profesor za arhitekturo v Beogradu, bo letos porabila približno 110.000 novih dinarjev. Oddelek za umetnostno zgodovino filo- Trije sekretariati: 1. za pospeševanje edinosti kristjanov 2. za nekristjane 3. za neverne Dva organa, ki sta ustanovljena »ad ex-perimentum«; 1. svet za laike 2. papeška študijska komisija »lustitia ex pax« Tri sodišča: 1. apostolska signatura 2. sveta rimska rota 3. apostolska penitenciarija Šest uradov: 1. apostolska pisarna 2. gospodarska prefektura 3. uprava premoženja svetega sedeža 4. prefektura apostolske palače 5. apostolska kamera 6. statistični urad zofske fakultete iz Beograda je skupaj s pokrajinskim zavodom za zaščito spomenikov spet začel obnavljati Studenico Hvostan-sko v vasi Vrelo, nedaleč od Peči, ki je v ruševinah. Gre predvsem za odkrivanje ostankov samostanov in za njihovo ohranitev. I^etos imajo v načrtu tudi obsežna dela za ureditev kompleksa Dušanovega mesta. Gre za ostanke samostana sv. Arhangela pri Prizrenu. Na tem kompleksu, kjer so odkrili in konservrrali ruševine samostana sv. Arhangela, cerkev sv. Nikola in drugih stavb, bodo letos obnovili most čez Bistrico in mu dali prvotno obliko. Dela vodi dr. Slobodan Nenadovič, docent fakultete za arhitekturo v Beogradu, porabili pa bodo zanje 238.500 novih dinarjev. Največ dela bo s srednjeveškimi spomeniki na Kosovu v znanem samostanu Gra-čanici pri Prištini. Letos bodo na tem spomeniku iz 14. stoletja končali gradbeno arhitektonska dela, naredili bodo pločnik, zravnali okolico samostana in končno uredili samostansko zakladnico v severnem delu samostanskega poslopja. Po treh letih bodo naposled tudi rekonstruirali minaret cesarske džamije v Prištini, v Starem trgu pa bodo s sredstvi, ki jih ,je prispevala Trepča (68.000 novih dinarjev), opravili raziskave in konservirali ostanke saške cerkve. Razen cerkve v Novem brdu je ta cerkev edina saška cerkev. Sasi so v srednjem veku kopali svinčeno in cin-kovo rudo v rudniku srbske srednjeveške države. Ker finančnih sredstev za zaščito srednjeveške kulture v kosovsko-metohijski pokrajini ni dovolj, potekajo raziskovalna, zaščitna, restavratorska m konservatorska dela spomenikov razdrobljeno. Zlasti manjka sredstev za ureditev spomenikov iz druge svetovne vojne. Vajenko sprejme takoj Josef Keuschnigg KLAGENFURT, Heuplatz 6 Samen- und Blumenzvviebel-GroBhandlung PISMENE PONUDBE ALI TEL. 0422-2717 Razširitev dejavnosti narodnega muzeja v Ljubljani V sporazumu s Slovensko izseljensko matico je Narodni muzej vključil v svojo dejavnost poseben odsek kot »Slovenski izseljenski muzej«. V ta namen želi muzej pridobiti grad Blato pri Grosuplju, kjer je že urejena spominska soba Louisa Adamiča. Znanstveno bo, zlasti na arhivskem materialu počivajočo zgodovino izseljenstva, ki je tako pomemben sektor naše preteklosti in tako živ faktor naše sedanjosti, proučevala posebna komisija Slovenske Akademije znanosti, muzeološko pa je koncentracija v Narodnem zgodovinskem muzeju Slovenije vsekakor najboljša in največ obetajoča rešitev. Smrt „očeta znanstvene fantastike" V Roosetveltovi bolnišnici v New Torku je umrl iznajditelj, pisatelj, založnik in urednik Hugo Gernsback, ki so ga imenovali »oče moderne znanstvene fantastike«. Gernsback, ki je umrl v 83. letu starosti, je prijavil 80 znanstvenih patentov. Leta 1928 je bil pokrovitelj prvih televizijskih programov v New Torku. Sodobni kulturni H ■ ■ ■ ■ ■ ■ portret Heinz Pototschnig Po letu 1945 se odražajo tudi v Avstriji »literarne revolucije«, vendar njeni valovi ne naraščajo tako visoko, da bi mogli poplaviti ozemlje tradicionalnosti. Med avstrijskimi pesniškimi pokrajinami je Koroška primer za to. Njene mlade lirične sile so se zbirale v »Dokumente neuer Dich-tung« (dokumenti nove pesnitve), ki so postali znani pod naslovom »Der Bogen« (lok). Ustanovitelj te skupine je bil Hans Leb. Koroška je dala veliko lirikov, kakor Jo-hannesa Lindnerja, Ingeborg Bachmann, Hermanna Lienharda, Christino Lavant, Michaela Guttenbrunnerja. Most med starejšimi in mlajšimi je vzpostavil Hans Leb. (1909 _ 1961). Volkmar in Harald Hasel-bach sta izdala dve antologiji koroške lirike »Gesang aus Karaten« (Petje s Koroške, 1953) in »Die Schwinge« (Krilo, 1954) obe dajeta vpogled v umetniške sile v deželi. Zbirka »Uns atmen die Htigel« (Hribi nas dihajo, 1951) je skupna knjiga štirih lirikov: Andreas Fischer, Egon Geier, Volkmar Haselbach in Helmut Scharf. V zbirki »Das Land in uns« (Dežela v nas, 1960) se jim pridružijo že Georg Drozdowski, Grete Pich-ler-Corona, Hans Schneider in Herbert Strutz. Lirični vodja skupine »dokumenti nove pesnitve« je Heinz Pototschnig. Rodil se je leta 1923 v Gradcu, zdaj pa živi kot zdravnik v Beljaku. Zbirke »Schatten schragen ins Licht« (Sence padajo poševno v luč, 1961) in »Nachtkupfer« (Nočni baker 1962) odkrivajo njegov lirični profil, kjer se odražajo modeme poteze tradicionalnih. Heimito von Doderer ga leta 1962 imenuje »najodličnejšega avstrijskega lirika«. Njegove pesmi ne nastajajo iz osamljenosti temveč v zgoščenosti, v tesni, toda izmerjeni obliki, brez negativnih aforizmov; so lirični stenogrami, mreže čutenja, ki vedno nudijo potrebni pogled v zunanji svet. »Vprašanje po smislu pesmi je obenem po smislu življenja«. Ta pesnikov izrek dokazuje njegovo absolutno navezanost na bitnost in nastajanje. Pototschnigova lirika pozna svetlobo in sence, prepade in vzlete človeškega življenja. Jasno vidi sence časa, »razpoko«, ki sega skozi današnje bitje: Der Sprung lauft mitten durch den Him-mel, durch den brennenden Strauch, durch das Brot. Der Tod ist die Teilung. Die Sonne ist rot. Blau ist die Nacht unterm Mond. Noch ist die Erde bevvohnt. Vedno znova najde Pototschnig slike za »razkosanost« življenja: človeški dih reže kakor »beli nož« »večer v kose iz noči«, »plašč noči« pa »režejo netopirji«, »za meglenimi obrazi reže smrt sonce v dva dela«. Pojavi sveta so odrazi atomamih dogodkov. »Tiho se napenja atomska goba«, se prične neka pesem. Pototschnigovi verzi se vračajo k rimi. Nekatere pesmi, ki prično brez rime, se do-tipajo proti koncu, kakor nevede, k sozvočju rime. Razkosanost sveta še ni nagledala jezika, Pototschnigov jezik je ostal čist. Poleg velemestnih slik s civilizacijo, asfaltom, neonsko svetlobo in hrupom zvočnikov stoje slike iz narave kakor kraji milosti ob robu Bogu odtujenega sveta. Heinz Pototschnig sodeluje tudi v drugih literarnih revijah, kakor na primer »manuskripte«, Forum Stadtpark, Gradec. Pisal je tudi novele in radijske igre. V zadnjem času so ustavili »Der Bogen« in pesniki in pisatelji so se strnili okrog revije »Wort in der Zeit«. V »Der Bogen«, ki je prinašal vedno tudi sodobne linoreze, so sodelovali starejši in mladi zastopniki. Poleg mladih kakor Wal-ther Nowotny, letnik 1924, z ostrimi, čašo vnokritičnimi pesmimi »Vor mir stand die Zeit» (Pred menoj je stal čas) ali Ger-hard Kohlmann, letnik 1929, »Von Drei nach Neun« (Od tri na devet) so se oglašali stari: Richard Billinger, Felix Braun, Franz Theodor Csokor, Georg Drozdow-ski, Siegfried Freiberg, Wemer Riemer-schmied. Toda sodelavci niso bili samo av-strijci. Našla so se tudi imena kakor Hermann Hesse, Hans Egon Holthusen, Georg von der Vring. MAŠNO VINOipri Kristijanu BREZNIKU, Celovec, Viktringer StraBe 5, tel. 22 51. Portret slavnega pianista Friedricha Gulde K najnovejšim stvaritvam celovškega slikarja Kurta Schmidta štejemo portret svetovno znanega pianista Friedricha Gulde. Slika, ki jo je umetnik Schmidt izdelal nekaj dni pred odhodom Gulde s Koroške — klavirski virtuoz Gulda vsako leto rad obišče Koroško, zlasti mu je pri srcu Celovec — je bila namenjena za skupno razstavo obeh slikarjev Kurta Schmidta in VVernerja Tatschlna na Dunaju. Celovška likovnika bi morala namreč razstaviti svoja dela v novi galeriji »Eufo-ra«. Ker pa galerije niso pravočasno skončali, so morali razstavo prenesti v »Sauno im Griinen«, Dunaj, SporCklubstraBe 8. Pri otvoritvi, v četrtek, dne 31. avgusta, je dramski igralec Wolfgang Hiibsch (pred 2 letoma je bil nastavljen v celovškem gledališču) umetniško prednašal pesmi Guida Zernatta in Joahima Ringelinatza. Živahna restavratorska dejavnost v Jugoslaviji Na Kosovu in Metohiji obnavljajo srednjeveške kulturne spomenike ŠT. JAKOB V ROŽU OBJAVA Neplavalec rešil mlajšega prijatelja iz valov Drave — 13-letnik je šel po žogo v vodo Pred enim mesecem je 15-letni mehani-karski vajenec Willi Hafner rešil grozečih dravskih valov 13-letnega Helmuta Sitterja. To pogumno dejanje je ceniti tem bolj, ker je Sitter neplavalec in je bilo zato Hafnerju reševanje otežkočeno. Zanimivo je namreč, da je več fantov, ki so vse to doživeli, doslej o tem molčalo. Dečki so igrali na travniku blizu Drave nogomet. Zgodilo pa se je, da je neki fantič nehote brcnil žogo v reko. Helmut Sitter ni mnogo premišljeval, ampak je takoj skočil ponjo v vodo, ki je na tem mestu precej deroča in se,tvorijo nevarni vrtinci, eden od teh je zgrabil Helmuta in ga neslišno potegnil pod vodo. Ko je najstarejši VVilli Hafner (star 15 let) je brez obotavljanja skočil v deroče dravske valove, da je tako rešil svojega prijatelja gotove smrti. Rešeni Helmut Sitter (star 13 let). Čeprav ne zna plavati, je skočil po žogo v Dravo. fant Willi Hafner to opazil je brez odlašanja skočil za dečkom v vodo, da bi rešil potapljajočega Helmuta. In res se je posrečilo Hafnerju svojega prijatelja zgrabiti in ga privleči na suho. Drugi otroci so bili pri tem tako zbegani, da se še ganiti niso mogli in so kar nemo gledali, kaj se je dogajalo pred njihovimi očmi. Ne da bi dečki poklicali zdravnika, ali poskušali onesveščenega Helmuta vsaj oživiti, so ga pustili njegovi nadaljnji usodi; ta je ležal negibno na bregu Drave. K sreči pa se je Helmut Sitter-kmalu sam opomogel. Šele sedaj, nekaj tednov po tem razburljivem dogodku, se je izvedelo za ta slučaj. Neka gospodinja z Reke pri Št. Jakobu, ki je natančno opazovala vse dogajanje, je to javila nekemu novinarju, ta pa je ,sedaj obvestil prebivalstvo v časopisu, ki je na ta način izvedelo za hrabro dejanje mladega rešitelja. DOBRLA VES Hranilnica in posojilnica Dobrla ves, namerava prebeliti dve enonadstropni hiši v Dobrli vesi. Ponudbe, proračun za pleskarska dela sprejmemo do 15. 9. 1967 na naslov: Bleiburger StraBe 9, 9141 Ebenndorf, telefon 04236-206. AA ii|]|P'/ nas naMmkem V Rožu pričeli z novo prosvetno sezono Pevski in glasbeni koncert v Št. Janžu dobro uspel Ko so se začele počitnice, so prispeli na Koroško iz univerzitetnih mest tudi naši študentje. Med njimi študira na'Dunaju na glasbeni akademiji Hanzi Gabriel, ki ga imamo vsi še v spominu kot večletnega požrtvovalnega tajnika Krščanske kulturne zveze. Za časa svojega delovanja na Koroškem je zelo razgibal med nami pevsko-glasbeno področje. Z užitkom je bilo gledati ob pevskih in glasbenih nastopih njegovo dirigiranje, njegove kretnje, s katerimi je spretno obvladal svoje pevce in igralce. Že skozi šest tednov je bilo slišati, da' pripravljajo v Št. Janžu v Rožu za konec avgusta večjo kulturno prireditev. Hanzi Gabriel se je stavil radevolje kot pevovodja na razpolago, povezal je svoje nekdanje pevce ponovno v zbor »Rožanskih fantov«, ki šteje kakih 40 pevcev. Učitelj Erik Užnik pa je pripravil za koncert pevsko skupino iz Sel. Poleg tega je Hanzi Gabriel pridno vadil še glasbene komade s tamburaši iz Sveč in Št. Janža. Ko so naši kulturni delavci vabili pb. tedenskem tisku in lepakih na prireditev v Št. Janž, je bilo pričakovati dobro udeležbo, saj si človek po tednih odmora na prosvetnem polju kar zaželi kulturne hrane. Koncert je bil napovedan za nedeljo, dne 27. avgusta. Nismo se motili! Dvorana pri Tišlerju je bila polna navdušenih in hvaležnih gledalcev in poslušalcev. Za pozdrav je spregovoril v imenu prirediteljev Mihej Petschnig, ki je poudaril važnost gojitve domačih pesmi in melodij, izrazil pa je hkrati zahvalo vsem nastopajočim za njihov idealizem. Nato se je pričel pevski spored. Najprej so nastopili fantje iz Sel. S svojimi mehkimi glasovi so nam posredovali pristne domače pesmi: »Jaz sem en kmetovski ovčar«, »Glej kak sončece sije« in »Sem se rajtu ženiti«. Pestra je bila slika na odru ob nastopu fantov in dečel s tamburicami. Kako lepo so se zlivale melodije druga v drugo. Zaigrali so nam venček narodnih pesmi, nato pa »Terezijin valček« in melodijo »Tiha noč«. Veselje je bilo gledati in poslušati igralce, ki gojijo s tako veliko ljubeznijo to vrsto glasbene kulture med Slovenci na Koroškem. Kot fantje, iz Sel, so želi tudi tamburaši s svojim nastopom veliko priznanje. Na odru so se pojavili »Rožanski fantje« — močan zbor tako po številu kot po izpovedi. Pod spretno roko Hanzija Gabriela se je v svoji zmogljivosti stopnjeval od pesmi do pesmi. Pesmi »Kadar jaz na pvanin-co grem«, »Kranjčičev Jurij«, »Plovi, plo- vke, »O večerni uri«, »Je ta človek« so zelo ugajale, pesem »Žabe« je užgala. Ploskanja ni hotelo biti konec. Polni dobrega razpoloženja smo se tako po prvem delu programa pozdravili med odmorom s prijatelji iz Slovenj ega Plajberka, Žihpolj, Celovca, Ko-žentavre, Sveč, Zgornjega Roža in okolice Baškega jezera ter z znaci iz Sel. Vladala je prava koroška domačnost. Kot prvi so nastopili nato tudi v drugem delu koncerta fantje iz Sel ter pričarali s pesmimi »Oj zemlja širna«, »Veliko sem se prizadjal«, »Puobič sem star šele osemnajst let«, »Le tja, kjer je trata zelena« v dvorano melodije, ki so nam segle globoko v srce. Da so solopevci iz Sel nekaj posebnega, pa je vsem znano tudi po slovenskih oddajah v radiu in celo po televiziji. Tudi na tej prireditvi smo se mogli o tem prepričati. Spet so zadonele }x> dvorani melodije tamburašev. Tokrat: »Lepo je na svet«, »Svibanjska roža« in »Savski valovi«, koncert pa so zaključili »Rožanski fantje« s pesmimi: »V Šmihelu ’no kajžico ’mam«, »Tam, kjer teče bistra Žila«, »Je pa dečva v Rožeco zatoživa me«, »Pripovedka o raz- PEVSKI ZBOR »GALLUS« Pevci, ne pozabite: prva vaja našega zbora bo v četrtek, 14. septembra, ob 19.30 v Mohorjevi hiši! Pridite gotovo vsi! Dobrodošli tudi novi pevci! Pevovodja bojniku Kudejarju«, »Bolen mi leži«, »Ti puabač, ja kna lumpej« in »Mojcej«. Nenehno ploskanje — pevci so morali posamezne točke programa ponoviti — je veljalo kot priznanje tako pevcem kot pevovodji in solistom. Bil je to nadvse uspešen koncert. Za povezavo je poskrbel viso-košolec Karli Smolle. Prireditev je imela poseben pečat tudi zaradi tega, ker se je udeležilo koncerta mnogo duhovnikov, med njimi predstavnik slovenskih izseljenskih duhovnikov v svetu, msgr. Nace Kunstelj, g. Vinko Žakelj iz Belgije, dr. Franc Šegula iz Rima. Koncerta sta se udeležila tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko ter predsednik Katoliškega delovnega odbora za dvojezično ozemlje, višji študijski svetnik dr. Vinko Zvvitter. Želeti bi bilo, da bi prireditelji ponovili koncert tudi še v drugih krajih Koroške. Na Državni gimnaziji za Slovence so ponavljalni izpiti v ponedeljek, dne 11. septembra, ob osmi uri. V torek, dne 12. septembra, so sprejemni izpiti za prvi razred. Prijavite učence ali ustno v pisarni vsak četrtek od 8.30 do 10. ure ali pa pismeno na naslov: »Direktion des Bundesgymnasiums fiir Slovvenen in Klagenfurt, LerchenfeldstraBe 22.« Potrebni dokumenti: rojstni list, dokaz avstrijskega državljanstva in zadnje letno spričevalo. V sredo, 13. septembra, je ob 14. uri vpisovanje za vse razrede. V četrtek, 14. septembra, je ob 9. uri začetna služba božja in ob 13,15 prvi redni pouk. Ravnateljstvo Prijavite otroke za dvojezični pouk Tudi ob začetku šolskega leta je tekom desetih dni možno, da prijavijo starši svoje otroke k slovenskemu pouku. Prijava pride v poštev v prvi vrsti za otroke, ki na novo vstopijo v šolo. Starši, ki želijo, da bi njih otrok obiskoval dvojezični pouk, izjavijo svojo željo vodji šole ustno ali pismeno. Ako imate glede prijav kaka vprašanja, se obrnite tozadevno na nas ali naše zaupnike po vaseh. Otroci, ki so že v preteklem šolskem letu obiskovali slovenščino, morejo brez ponovne prijave obiskovati dvojezični pouk. Le, ako prestopijo iz ljudske šole na glavno šolo, jih je treba tam ponovno prijaviti k slovenskemu pouku. Na glavnih šolah morejo otroci obiskovati namesto angleščine slovenščino. Ob začetku leta obstaja prilika, da prijavijo starši k temu pouku tudi otroke, ki doslej niso še obiskovali slovenščine. Starši, privoščite svojim otrokom s prijavo za dvojezični pouk vzgojo po načelu: »Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš!« Prijavite svoje otroke v njihovem in svojem interesu za dvojezične ljudske šole! Tudi s prijavo otrok k slovenskemu pouku hočemo dokazati svojo ljubezen in spoštovan nje do materinskega jezika. ponižano. Ostali smo ji zvesti, zato prepričani bodimo, da nas ne bo zapustila. Ob 60-letnici kronanja se bodo pri Njej zbirale množice iz Koroške, Kranjske, Primorske, Štajerske. Da, celo iz Prekmurja bodo priromali verniki, da počaste Mater našega naroda. Mati, ki je kot svetilka, luč, ki sveti tebi, brat, doma, tebi, sestra, v tujini, nam vsem, bodisi v prostrani argentinski j>reriji, ameriškem Lemontu, daljni Avstraliji, na vseh kontinentih, kjer živi naš živelj, povsod, je Marija iz Brezij z njim, pa najsi bo v obliki skromne podobe ali pa še tako majhne podobice. Ne samo ob tem prazniku, tudi v bodoče ji ostanimo zvesti sinovi in hčere. Le tako bo naš narod s svojo Kraljico, katera ga nikoli ni zapustila, šel lepši bodočnosti nasproti. Saj narod, ki je že stoletja bičan, je podoben njenemu Sinu in je zato božji dobroti blizu. Zato: Marija, naš narod pred tako kleči, Marija pomagaj mu ti!« Jelka V NEDELJO - NA BREZJE! Brezje — ob 60-lefnici kronanja Veliko se je že pisalo o Brezjah. Kdo jih ne pozna? Malo jih je, ki še niso obiskali te naše tako lepe božje {x>ti. Pesem jo lepo poveličuje: »Marija brezjanska, premila gospa, za našo Kraljico kronana, naš narod slovenski pred tabo kleči, Marija pomagaj nam ti.«. 60 let je minilo od takrat, ko ji je jx>-ložil škof Jeglič krono na njeno glavo. Srečen narod, ki si je izbral Mater božjo za svojo kraljico. Bili so časi, ko ni smel do nje. Pa vse mine in po kratkih jrresled-kih Mati zopet sprejema svoje otroke pod svoje varstvo, jim nudi tolažbo ter vliva moči. Prejšnjo nedeljo sem govorila z mlado ženo, doma iz Ljubljane. Šla je peš na Brezje. Ob dveh ponoči šta se odpravile s prijateljico na pot. Dolga je, pa žena se j,e zaobljubila in je hotela obljubo izpolniti. Težka zaobljuba, če pomislim, da je »Od Kranja do Brezij tri ure hoda, dve recimo, kdor hoditi zna« pravi pesem. Treba pa je prepešačiti še pot do Kranja, kar res niso mačje solze. Bilo je jrred leti. Po dolgi dobi sem tudi jaz klečala pred njenim oltarjem. Solze so mi polzele po licih. Bile so solze hvaležnosti. Njej, ki me je čudo- vito vodila po tako zelo razburkani poti. Neštetokrat sem jo klicala: Marija — pomagaj. Takrat sem se ji prišla zahvalit za vse. Pred kratkim sem bila zopet na Brezjah. To pot pa hočem govoriti o tistem oltarju oziroma prostoru, kjer kraljuje Ona, o tisti čudoviti podobi, ki vsakega spremlja s svojim pogledom, kjer se čutiš potolažen, kjer se tako lahko zjočeš, saj veš, da te Mati razume. Ali ste že kdaj šli kleče okrog oltarja? Le poglejte tisti marmor, kako se ob straneh lesketa, posredini jra je že ves oguljen. Blesk so mu vzela utrujena kolena preproste kmečke matere, ki kljub utrujenosti podrsava okrog oltarja, mlade žene, ki nosi v rokah svoje dete, gotovo proseč zdravja svojemu otroku; mladega fanta in mladega dekleta, ki prosita sreče za življenjsko pot, študent uspeha v šoli; inteligent ter preprost človek, stari in mladi, vse, brez sramu drsi okrog oltarja. Ko sem tako premikala svoja kolena za množico pred menoj, sem nehote zrla v tla in takrat so mi prišle misli, da ljudstvo, ki odrgne s koleni marmor pred Njo, ki si jo je izbralo za kraljico, prav gotovo ne more biti slabo, pa četudi je zaničevano in Na angelsko nedeljo, dne 3. sfeptembra, bo na Brezjah na Gorenjskem velika proslava 60-letnice kronanja milostne podobe Marije Pomagaj. V tem letu, ko praznujemo zlati jubilej fatimskih prikazovanj, bo to največja slovenska prireditev v čast Matere božje. Slavje se bo začelo že v soboto zvečer, 2. septembra, ko bo slovesna procesija in sv. maša mariborskega škofa dr. Držečnika. V nedeljo dopoldne, 3. septembra, pa bo najprej maševal koprski škof dr. Jenko, nato pa bo slovesna škofovska maša ljubljanskega nadškofa dr. Pogačnika. Po končani maši bodo slovenski škofje in duhovniki molili posvetilno molitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Ž1HPOLJSKA NEDELJA V nedeljo, dne 10. septembra 1967, vsi vabljeni na Žihpolje. Svete maše od pol 8. ure dalje. V torek, dne 12. septembra 1967, pa bo dan celodnevnega češčenja. Prisrčno vabljeni! Demonstranti so zažgali britansko poslaništvo v Pekingu Visoki funkcionarji britanskega zunanjega ministrstva so se prejšnji torek zvečer sestali v Londonu, da proučijo stanje, ki je nastalo po požigu sedeža britanskega poslaništva v Pekingu. Informacije o dogodkih so dobili v London od diplomatskega predstavništva neke prijateljske države. Skandinavske države, Švica, Francija, Indija in druge države, ki imajo dobre diplomatske odnose z Veliko Britanijo, so zastopane v Pekingu in imajo lastna komunikacijska sredstva. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da za sedaj nimajo točnih poročil o škodi, ki je bila povzročena. Demonstranti so odnesli pohištvo na ulico in so ga uničili. Scotland Yard je odredil, naj bo skupina agentov posebne sekcije do novega ukaza v bližini poslopja, kjer je kitajsko diplomatsko predstavništvo v Londonu, da se preprečijo incidenti (pripetljaji). V sredo so se pred poslopjem britanskega poslaništva spet začele demonstracije. Poslopje so stražili policaji in vojaki. Nameščenci poslaništva so ostali v poslopju, ker so jim varnostne sile sporočile, da ne jamčijo za njihovo varnost, če zapustijo poslopje. Popoldne je bila velika demonstracija proti angleški politiki v Hong Kongu, število demonstrantov pred poslopjem je stalno naraščalo. Nenadoma so v Londonu zgubili stike s poslaništvom. Zadnje sporočilo odpravnika poslov Hopsona, preden je bila prekinjena radijska in telegrafska zveza, so bile besede: »Prihajajo, prihajajo.« V poslaništvu, ki ga vodi odpravnik poslov Hopson, je bilo okoli 30 oseb med diplomati in člani njihovih družin. Na Kitajskem živi še okoli drugih 70 tisoč angleških državljanov, ki niso diplomati. Britanska vlada je takoj po prekinitvi stikov s Pekingom obvestila kitajsko diplomatsko predstavništvo v Londonu, da kitajski diplomati in vsi nameščenci kitajskih uradnih ustanov (agencija Nova Kitajska, podružnica kitajske banke, razne trgovske organizacije) ne bodo mogli zapustiti Vel. Britanije brez posebnega dovoljenja. Napad na poslaništvo sovpada s potekom ultimata, ki ga je Kitajska poslala Vel. Britaniji (in ki ga je ta zavrnila) v zvezi z zahtevo za izpustitev kitajskih časnikarjev, ki so bili aretirani v Hong Kongu, in preklic prepovedi izhajanja nekaterih kitajskih časopisov v tej koloniji. V Londonu se je zvedelo, da je veleposlanik ZAR v Pekingu, ki je dekan diplomatskega zbora, do sedaj brez uspeha skušal sestati se s kitajskim zunanjim ministrom, da bi sporočil skupen protest proti požigu britanskega diplomatskega predstavništva. Kakor sporočajo iz Pekinga, so člani britanskega poslaništva zapustili v sredo zjutraj (v torek zvečer po evropskem času) sedež svojega na pol uničenega diplomatskega predstavništva, ki so ga rdeči gardisti tudi oplenili. Nekateri so bili okrvavljeni. Odpravnik poslov Hopson je imel obvezano glavo in ves okrvavljen jopič. Rdeči gardisti so pretepli skoraj vse moške in tudi dve mladi ženski. Vsi so izjavili, da so jih policaji in vojaki, ki so stražili poslopje, skušali braniti in da so bili nekateri policaji ranjeni, ko so se skušah izogniti razjarjenim demonstrantom. V treh urah je bilo poslaništvo razdejano. Poslopje je v severnovzhodnem predmestju Pekinga približno pet kilometrov od središča. Obdaja ga tri metre visok zid. Thomson je kitajskemu predstavniku sporočil oster protest. Zunanje ministrstvo je sporočilo, da ni nobenega dvoma, da je bil napad namenoma izvršen na podlagi hujskanja kitajske vlade. Sedaj je jasno, da je kitajska vlada prekršila imuniteto poslaništva, kakor tudi diplomatsko imuniteto odpravnika poslov in elanov poslaništva. Gre za nov primer očitnega prezira, ki ga kitajska vlada kaže do suverenih pravic drugih vlad. Ta napad je škandalozno in barbarsko dejanje, ki bo prineslo kitajski vladi slab sloves po vsem svetu. Thomson je zahteval od kitajskega odpravnika poslov, naj takoj obvesti svojo vlado, da Velika Britanija zahteva poročilo o incidentih v Pekingu, pojasnilo, zakaj so se dogodili, in zagotovilo, da bosta odslej poslaništvo in osebje zaščiteni ter da bo izplačana odškodnina za povzročeno škodo. Izredno parado je tu pokazal Friedl Konzilia (Avstrija) Vratar Sturma je bil hitreje pri žogi kot Reiter (Avstrija) Državno nogometno prvenstvo: iSSrcl \ To so stali do danes! FORD Taunus 17M d. S 64.000.- FORD Taunus 20 M od S 71300.- !!To stanejo od danes!! FORD Taunus 17M od S 55.700.- FORD Taunus 20M od S 62.700.- Imamo le še nekaj FORD Taunus-ov 17 M in 20 M, model 1967. Izrabite to priložnost in kupite voz, ki šteje med najboljše, za ceno srednjega razreda avtomobilov! AUTOHAUS KAPOSI&CO. Klagenfurt Herrengasse 10, Telefon 70122 Končno je steklo Lepa zmaga celovške Avstrije nad graškim Sturmom doma 3:0 (2:0) Že dolgo niso Celovčani tako lahko zabijali gole kot viprav to nedeljo. Graški Sturm, ki ima, kadar igra z Avstrijo-Celo-vec, .zmerom manjvrednostne občutke, je delal v obrambi tako velike napake, da so imeli celovški napadalci zares lahko delo. Uspeh celovške Avstrije pa je kljub temu zaslužen, saj je celih sedemdeset minut napadala, tako da je potisnila moštvo Sturma v obrambo. Na njegovi strani igrišča STROKOVNA TRGOVINA ZA OPTIČNE PREDMETE KLAGENFURT - CELOVEC 10.-Oktober-StraBe 23 (zraven PRECHTL-kina) STADLER R€Ginn Das fiihrende Einrichtungshaus Klagenfurt, Theatergasse 4 WK M O B E L so se stalno dogajale napete scene. Celov-čanom, ki so pred štirinajstimi dnevi tako nesrečno izgubili v Innsbrucku proti Wak-ker Innsbruck (tekma se je končala z zmago Wackra s 4:3), je šlo tokrat bolje od rok. V vseh vrstah moštva so bili nadmočni nad nasprotnikom, posebno se je odlikovala o-bramba, kjer je prevladoval izvrstni Kovačevič (prej igralec splitskega Hajduka). Ta jugoslovanski igralec ve natančno, kdaj mu je treba napasti, predvsem pa je dokazal dober pregled na igrišču. Vsako njegovo podajanje žoge ostane v lastnih vrstah; to pa je glavno za zmago vsakega nogometnega moštva. Po tej drugi tekmi je Avstrija-Celovec na šestem mestu. Vodi še zmerom Rapid-Du-naj pred Avstrijo-Dunaj. Za Celovčani je še osem nogometnih moštev. Herren- Leibchen aus prima Ripp-Trikot Herren- Badehosen aus Helanca-Krausel .. Herren- Zwirnsocketts Sohle extra verstarkt French-Herren- [ hemden 3 Lanigarm 259» Herren-Kurz- beinunterhosen aus Ripp-Trikot Damen- Sliphosen aus Ripp-Trikot, fehlerfrei, atle Grdfien Damen-Kurz- beinhosen Markmvvare ir 6“ r Damen-Perlon- Unterkleider mit schoner Spitze o ca Frauen- Nachthemden aius geblumtem Musselin 4T Damen-Blusen in Modefarben 18” Damen- Modepulli in schiinen Pasteltfarben 37” Damen-Schirm- Faltenrocke aus Trevira-FIanell ... Frauen-Kittel- schiirzen 89.- AB" aus gemustertem Bw.-Kreto2ine 311." Damen-Perlon- Arbeitsmantel 89” Damen- Perlontiicher zarte BI umenmus te r .. 059 Nylon- und Plastik- Tischdecken 335 ab v Perlonstriimpfe feMierfired 090 Damen- Feinkrausel- striimpfe in Kaissette 080 Damen-Perlon- Strumpfgurtel 15” Kinder- Kniestrihnpfe alle GroBen Kinder- 13” Kleidchen prima (Jualrtat, lerzige Fasson 39” IH KAUFHAUS »RDEČI TELEFON« MED LONDONOM IN MOSKVO Na podlagi sporazuma, ki so ga podpisali v Foreign Of-ficu, bosta odslej London in Moskva povezana z »rdečim telefonom«. Predlog za namestitev neposredne zveze med Kremlimom in sedežem angleške vlade v Whitehallu, je dal sovjetski ministrski predsednik Kosigin, ko je bil preteklega februarja v Vel. Britaniji na obisku. Tej zvezi pravijo »rdeči telefon«, v resnici pa gre za zvezo s teleprinterjem. PREDLOGI STRANKE »MAPAM« ZA SREDNJI VZHOD Izraelska stranka »Mapam« (nekomunistična levica) je pripravila mirovni načrt v sedmih točkah; stranka sodeluje v vladi. Predlogi so naslednji: Ko bo Izrael sklenil mir z Jordanijo, bi ji vrnil zahodni breg Jordama toda s popravkom meje. Jordaniji bo ponudil dostop do Sredozemlja. Mapam je mnenja, da mora združeni Jeruzalem ostati pod izraelskim nadzorstvom kot izraelska prestolnica. Vprašanje palestinskih beguncev bi se moralo rešiti prijateljsko z Jordanijo, ki bi jih zopet namestila na svojem ozemlju z gospodarsko pomočjo Izraela. Mapam zagovarja priključitev področja Gaze ter demilitarizacijo hribov Golan v Siriji kakor tudi Sinaja. Izreka ,se za nevtralizacijo na Srednjem vzhodu, za sodelovanje med vsemi državami tega področja v federalni obliki in na gospodarski podlagi. ZNAMKA ZAUPANJA GRUNDNER Klagenfurf - Celovec Wlan«rgasse 10 (Promenadna cona) Karl Rojšek: II. nadaljevanje V senci propagande, ki ni za kmeta »Tako je, ja!« jih je par zagrmelo na Kovšarjevi strani. »Prepričan sem,« je nadaljeval oni, »da boste po zmagi naše stranke zaživeli človeka dostojno življenje, in tem pijavkam, ki živijo na vaš račun, pa bomo stopili mi za vrat!« »Bravo!« je vpil Kovšar in dregnil soseda, »ta pa zna in takile ljudje morajo priti v parlament, ki imajo srce za nas trpine. O, Terlak, (tako se je namreč pisal govornik) ta zna, njega se kapitalisti bojijo, še študirati ga baje niso pustili do kraja, ker so se bali, da bi bil preveč pameten!« Da so se takšne govorice razširjale med kmeti, zato je Terlak dobro preskrbel. Par pijanih kmetov mu je napivalo, med njimi seveda tudi Kovšar. Terlak pa je samo malo pomočil ustnice in odstavil kozarček ter pripomnil: »Mene še čaka ogromno dela, povsod me kličejo, naj pomagam, raztrgati se tudi ne morem in pa stroški, vožnja sem vožnja tja, tu eno prošnjo kolkova-no, tam dobro besedo, ki jo je treba malo podmazati, no, in živeti je tudi treba.« Tako je gladil sebi pot zaščitnik kmečkega stanu. Kovšar, ves prevzet od tolike dobrote, ki jo zastonj izkazuje kmetom, je potisnil Terlaku petdesetak v žep s prošnjo, naj se še zanaprej tako vneto bori za pravice kmečkih garačev. Še par kmetov je sledilo z darovi, čeprav bolj majhnimi, kot je bil Kovšarjev. In Terlak, mož socialnega čuta, se je prav prisrčno zahvalil za velikodušno darilo, ki se bo dobro obrestovalo v prid kmečkemu ljudstvu. Govornik je dobro vedel, kje ga čevelj žuli in ko je imel zaradi par pijanih nerazsodnih trpinov par stotakov v žepu, se je s hinavskim obrazom poslovil od teh radodarnih ljudi in'se odpeljal drugam, kjer je z isto vnemo v delavskem naselju govoril delavcem ter udrihal po kmetih. Ker je videl Karničar, da misli Kovšar namišljeno bodočo srečo pošteno zaliti, je namignil Tončetu: »Pojdiva!« Sin je takoj ubogal očeta, vstal in namignil Francki, naj spravi tudi očeta, pri Marijinem znamenju na križpotju ju bosta čakala, saj z junčkom potrebujeta več časa in mogoče, da ju že preje dohitita. Karničar in Tonče sta odšla. Kovšar pa je danes nekaj iskal in pri najboljši volji ni našel. »Ata, pojdiva tudi midva domov, čas je že!« pravi hčerka. »Nikamor se ti ne mudi, posebnega dela ni doma, in da veš, bolje je, da je sosed odšel, ker pač nisem navajen, da mi kdo glede moje politične misli bere levite. Jaz s črnuhi nimam več opravka, in glej, da ga tudi ti ne boš z njegovim sinom imela. Si me razumela?« »Ne, oče, nekam smešno govorite danes, kaj ima strankarstvo z ljubeznijo opraviti, to mi povejte!« »A, to bi ti rada zvedela, no, dobro. Odslej se mi nimaš več družiti s farskimi podrepniki, ker naša hiša bo odslej takšna kot jaz hočem, zato za črnuhe tu ni prostora! Ali ti je sedaj jasno?« »Jasno, ata, samo oprostite, omeniti vam moram, da ne pride črnuh v našo hišo, temveč jaz v Karničarjevo in od tega ne od-jenjam, ne jaz, ne Tonče, če se tudi vi z vašo novo stranko na glavo postavite! To je moj trden sklep, ki ga ne bo omajala ne rdeča in ne črna politika, v tem sem prepričana.« Stari je v prvem hipu prebledel, potem pa skočil proti hčeri, ki pa se je spretno umaknila hudemu očetu in kot srna odhitela ven ter po stranskih potih domov, da jo niti sosed s sinom ni opazil. Tonče pa se je oziral nazaj, na levo in desno, toda ljubeče sosedove Francke ni opazil nikjer. Ko je prišla domov, jo je mati vprašala, kako da je sama, kje je oče in kje sosedovi (Dalje na 12. strani) RAD IO CELOVEC SLOVENSKE ODDAJE NEDELJA, 3. 9.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 4. 9.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Pregled sporeda. Iz ljudstva za ljudstvo (Na obisku pri selskem župniku Alojziju Vautiju). — 18.15 Kar po domače (Glasb, oddaja). — TOREK, 5. 9.; 14.15 Poročila, vreme, objave. Športni mozaik. Cerkev in svet. — SREDA, 6. 9.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 7. 9.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Gore, jezera in mir. — PETEK, 8. 9.: 14.15 Poročila, vreme, vbjave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Saj sem šofer... — SOBOTA, 9. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. PODPRITE MOHORJEV DIJAŠKI DOM Počitnice se bližajo h kraju. Kmalu se bodo spet napolnili prostori Mohorjevega dijaškega doma. Žal je prostora za vse, ki prosijo za sprejem, premalo. Odbor je na to mislil že prej in je zaradi tega najel posojilo in kupil hišo poleg Mohorjeve, da bi lahko — ko bo izpraznjena — služila Dijaškemu domu. Posojila ni mogoče odplačevati iz mesečnine, ki jo plačujejo dijaki. Zato se obračamo na plemenita srca, da kaj darujejo v ta namen. Poleg drugih je v zadnjem času darovala v ta namen tudi neimenovana iz Sveč 500.— šil.; P. J., Belgija 520 bfr. — Bog plačaj! Odbor Družbe sv. Mohorja Janez Jalen 22 n^rad I »Tudi meni.« Pavla se je ozrla na molčečo sošolko sestro Ksaverijo. Obema so se zalesketale v očeh solze. Sestra prednica pa je spet povzela besedo: »Naj vam nikar ne bo hudo, draga, gospa. Dobri Bog vam je naložil križ za tuje grehe. Nosili ste ga vdano in pogumno.« »O, ne. Večkrat sem padala pod njim.« Pavla si je dvignila robec na oči. »Kdo bi ne,« je opravičevala nuna Pavlo. »Sam naš Gospod je trikrat omagal. Neskončno modri Bog vam je, gospa Pavla, nenavadno zgodaj odprl vrata iz hiše pokore. Zdi se mi, da vas pošilja osvobojevat iz vezi grehov tistega, s katerim ste neraz-vezno povezani za vse življenje.« Pavla je že hotela reči: »Saj nisem svetnica.« Pa si je premislila, žalila bi sestro prednico. Premagala se je in molčala. Niti gubica ni trenila na njenem obrazu. Sprejela je darilo sester, zavitek jestvin, se res iz srca zahvalila za naklonjenost in obljubila, da bo siporočala, kako se ji bo godilo zunaj v svetu. Iz pisarne sta se povzpeli Pavla in sestra Ksaverija po polžasto zavitih stopnicah v stanovanje gospoda kurata. Na visokem hodniku je odjeknil pod čevlji pisan tlak, zložen iz brušenih kamnitih plošč. Ustavili sta se pred umetno izrezljanimi in s starinskim železjem bogato okovanimi vrati. Pavla je bila razburjena, da je slišala biti srce. Rada bi se bila malo pomudila, pa je sestra Ksaverija že potrkala. »Naprej!« Sestra Ksaverija je odprla vrata in se umaknila, da počaka zunaj na hodniku. Pavla je vstopila. Narahlo zardela v lica je pozdravila: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« »Na vekomaj. Amen!« je odgovoril kurat Janez Bizjan, odložil pero in vstal od pisanja. Pavli je ponudil stol pri mizi na sredi sobe in sam sedel na drugo stran. Da je mogel videti Pavli naravnost v obraz, je odmaknil šopek iz vrbovih mačic, rdečega resja in belih kurjic iz srede na vogal vezanega prta. Resno zamišljen je spregovoril: »Gospa Pavla! Že več dni preudarjam, kaj naj vam povem ob razstanku.« »Za vsako vašo besedo bom hvaležna, prečastiti!« Pavla se je uglajeno poklonila. »Gospa doktorjeva!« Kurat Bizjan je položil dlan na mizo: »Vam se morebiti zdi, da so bila štiri leta, prebita pri nas, zgubljen čas.« »Ne, gospod kurat! Zavedam se, da sem dokaj pridobila, posebno v razgovorih z vami. O življenju sedaj vse drugače sodim. Prej sem napak.« Pavla je govorila neprisiljeno, kakor je bila vajena pred svojo nesrečo v Gorici doma v salonu. »Gospa Pavla!« Kurat je besede postavljal. Vsako posebej je pretehtaval. »Odkrito priznam, da se čutim majhnega pred vami.« »Gospod kurat?« je zastrmela Pavla. »Nič ne oporekajte,« je narahlo pribil na mizo z roko duhovnik: »Rešili ste nadarjenega moža, s katerim.vas je združil Bog v zakramentu svetega zakona. V zaslepljenosti je hotel poseči po lastnem življenju.« »Sedaj hodi še po bolj zgrešenih potih.« In kakor bi hotela pokazati, da se o Filipu ne mara pogovarjati, je pogledala navzgor proti stropu in pričela opazovati bogato, blestečebelo štukaturo, iz katere so gledali nanjo v večji kot naravni velikosti izdelani, skoraj povsem goli otroci. Pavla se je ta trenutek zavedela, kakor bi ji bilo nekaj reklo, da ne bo nikoli mati. Bilo ji je kar prav. Celo dobro se ji je zdelo, da doslej ni imela otrok, čeprav si jih je bila včasih naravnost želela. Kako naj bi opravičila pred njimi, ko bi odrasli, očetovo ravnanje drugače, kakor da sebe ogrdi. če bi jim pa povedala resnico, bi morali lastnega očeta iz vse duše zaničevati. Ne, ne! Da se čimbolj znebi trpkih misli, je začela opazovati raznovrstno divjad, naslikano v različno obrabljene ploskve. Kurat Bizjan je videl v dno Pavline duše. Začuda se je zresnil. Vstal je. Črni talar ga je nekako odmikal brigam vsakdanjega življenja. Njegov glas je zvenel, kakor bi več ne govoril sam iz sebe: »Gospa! Res hodi vaš mož po nerodnih potih, ima pa le še vedno čas, da reši svojo dušo. če bi vi ne bili prevzeli njegove krivde, bi ga ne imel več. Utegne biti, da ga prav vi z vašimi dosedanjimi odpovedmi in nevšečnostmi, ki vas še čakajo, rešite pogubljenja. Vse premalo se zavedamo, da smo ljudje skrivnostno povezani med seboj v ljubezni in trpljenju, pa tudi v zadostovanju za krivice in žalitve, ki jih prizadevamo Bogu, V tej smeri, gospa, hudo preizkušena duša, iščite smisel svojemu življenju.« »Si bom prizadevala, prečastiti.« Kurat se je odkritega odgovora razveselil. Razjasnil se mu je obraz. Da bi svojo misel še bolj poudaril, je dal Pavli za spomin podobico Odrešenika, za grehe vsega človeštva pribitega na križ. Za slovo ji je voščil srečo pod še vedno celotno ohranjenim stropom nad nekdanjo lovsko sobano plemiča Lamberga, prav z njegovimi besedami: GOT GEBS GLVKH Pavla se je nasmehnila in odgovorila po črkah, vklesanih nad vhodom na dvorišče graščine: GOT GEB GLVKHSALIG END In kurat Janez Bizjan in pomiloščena kaznjenka Pavla Andrejčič sta si segla v roko kakor brat in sestra. Po nasvetu sestre Ksaverije je Pavla pustila svoj kovček pri vratarici. S seboj pa naj vzame, je rekla Ksaverija, zavitek, ki ga je bila prejela pri sestri prednici. In sta odšli, sošolki, skozi trdnjavsko mogočen vhod mimo stare lipe na zunanjem dvorišču in mimo kamnite mize, izklesane 1537. leta iz zelenega kamna, v dolg kostanjev drevored, na stezo, in zavili navkreber naravnost v breg. Pavla se je začudila. Vprašala je: »Kam greva? K Svetemu Petru?« (Dalje prihodnjič) OBČINA PLIBERK-BLEIBURG VABI, DA OBIŠČETE ^plibvrlki seiem I 2. do 4. septembra 1967 Za Pliberški sejem se vam priporoča rf)(tl)l(> Jltoidliuk PLIBERK — Glavni trg (ob vhodu na sejmišče) trgovina s tekstilijami (posteljnino, perilom, konfekcijo) in špecerijo Postrežba domača — Zmerne cene! Za sejemsko nedeljo imamo celodnevno odprto Kmetje, vaša nakupovainica je Kmečka gospodarska zadruga Pliberk Zadruga prodaja po ugodnih pogojih vse kmetijske stroje, orodje, semenja, ostale potrebščine — Kupuje žita in druge kmetijske pridelke Domač, denarni hranilni in kreditni zavod je Hranilnica in posojilnica Pliberk Živinorejska zadruga za Libuče in okolico Živinorejska zadruga se prizadeva za napredek naše živinoreje KOLESA MOPEDI HLADILNIKI HLADILNIKI ZA NIZKO HLAJENJE ELEKTRIČNI ŠTEDILNIKI ŠIVALNI STROJI OPREMA ZA TUJSKE SOBE VRATA ZA GARAŽE itd. POSEBNO UGODNE CENE! A. in T. BLAŽE J ŠT. VID V PODJUNI Telefon (0 42 39) 34 63 ŠT. PRIMOŽ - Tel. (04239) 34 6 09 Strokovna trgovina za umetne cvetlice, mirte in damske klobuke nevestine pajčolane, kronice, šopke za venecvodjo in vse nevestine potrebščine KLAGENFURT, Alter Platz 34 SADJARJI! Najbolj zanesljivo rastoča sadna drevesca nudi domača sadna drevesnica MARKO POLZER, Lazar pri Št. Vidu v Podjuni. Ribizelj, češplje, maravdelj polovična cena. Ing. MARKO POLZER, pd. Lazar ŠT. VID V PODJUNI Obiščite razstavo o gospodarstvu gospodinjstvu in tehniki na Pliberškem sejmu pri domači tvrdki JOHAN LOMŠEK Št. Lipš (Tihoja 2), pošta Dobrla ves, Koroška Električne napeljave, hišne instalacije, strelovode, popravila in navijanje motorjev vam oskrbi |i| najboljše, najceneje ČJUUtt