DOI 10.57589/srl.v70i4.4073 UDK 811.163.6'374:81'373.421 Tanja Mirtič ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša tanja.mirtic@zrc-sazu.si Marko Snoj ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša marko.snoj@zrc-sazu.si MERILA ZA RAZLIKOVANJE MED DVOJNICAMI IN SINONIMI V eSSKJ V prispevku so predstavljena merila za razlikovanje med dvojnicami in sinonimi v novem splošnem razlagalnem slovarju eSSKJ, ki nastaja v Leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Merilom so na koncu dodani tudi pogoji za uvrstitev dvojnic in sinonimov v eSSKJ. Ključne besede: splošni razlagalni slovar, dvojničnost, sinonimija, frekvenčni prag The paper lists the criteria for distinguishing between variants and synonyms in the new Slovar slovenskega knjižnega jezika (Dictionary of the Slovene standard language, eSSKJ), which is being created in the Lexicological Section of the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language ZRC SAZU. In addition, the conditions under which variants and synonyms are included in eSSKJ are presented. Keywords: defining dictionary, variability, synonymy, threshold frequency 1 Uvod Prispevek prinaša poskus razmejitve med dvojničnimi enotami in sinonimi v novem razlagalnem slovarju slovenskega knjižnega jezika (v nadaljevanju eSSKJ).1 Določitev konkretnih meril je nujna, saj le tako lahko konsistentno obravnavamo podobne slovarske enote. Če se bo pri leksikografskem delu z gradivom pokazala potreba po spremembah oz. dopolnitvah, bo razmejitev naknadno dopolnjena. Najprej je navedena opredelitev in tipologija dvojnic, zatem sledi prikaz sinoni- mov. Vse opredelitve so podkrepljene z navedbo zgledov, ki so v veliki meri povzeti po eSSKJ. Na koncu prispevka so opisani in pojasnjeni še frekvenčni pragovi za uvr- stitev tovrstnega besedja v eSSKJ, pri čemer je posebna pozornost posvečena pisnim dvojnicam, in sicer zlasti dvojnicam, kjer ena dvojnična oblika izkazuje podomačeni zapis, druga pa nepodomačenega. Pri tovrstnih dvojnicah prikazujemo tudi smernice za normativno opredeljevanje. 1 Besedilo je nastalo v okviru raziskovalnega programa P6-0038 Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju, ki ga financira ARRS. Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december460 2 Dvojnice 2.1 Slovarska obravnava dvojnic v SSKJ, SSKJ2 in eSSKJ Dvojnica2 je dvojnični zapis ali izgovor iste besede ali besedne zveze in je pojav na ravni leksema. V SSKJ in SSKJ2 so vse dvojnice obravnavane v okviru enega slo- varskega sestavka, in sicer tako glasovne, izgovorno-pisne kot tudi pisne, v rastočem eSSKJ pa so lahko prikazane makrostrukturno, torej z opredeljenim razmerjem med samostojnimi slovarskimi sestavki, ali mikrostrukturno v okviru istega slovarskega sestavka. V dveh (ali več) slovarskih sestavkih so prikazane pisne dvojnice (prim. paparaco, paparac, paparazzo), saj lahko izkazujejo različno slovnično-pomensko okolje (Koncept 2016: 32), v enem slovarskem sestavku pa so obravnavane izgovorne in oblikoslovne dvojnice. 2.1.1 Dvojnice kot izrazne različice iste besede morajo izkazovati isti prvi, torej izhodiščni pomen. Lahko se razlikujejo (1) v enem ali več metonimičnih podpomenov (hokus pokus in3 hokuspokus4), (2) v enem ali več konverznih pomenov (živio, živijo in živjo5; piraja, piranha in piranja6) ali (3) v enem (vendar ne več kot enem) metaforičnem pomenu (pitbul in pit bull7). Lahko izkazujejo tudi razlike v kolokabilnosti in stalnih besednih zvezah. Nekatere prevzete pisne dvojnice lahko nakazujejo deloma drugačen razvoj kot samostojni leksemi oz. kot sestavine prevzetih besednih zvez. Pri denimo enotah jazz in džez ter jazz balet in džez balet se namreč izkazuje, da se podomačeni zapis džez redkeje pojavlja, ko je uporabljen kot sestavina prevzete besedne zveze. 2.2 Tipologija dvojnic Razlikujemo pisne, izgovorne, izgovorno-pisne in oblikoslovne dvojnice (prim. Uvod k SSKJ, člena 32 in 170). V napotkih za izdelavo SSKJ so dvojnice opredeljene kot »vsaka od dveh ali več pojavnih oblik besede«. Ločijo se lahko po glasovni premeni, to so t. i. glasovne dvojnice (npr. frnikola in frnikula), po zapisu glede na izvirno pisavo in fonetični zapis, t. i. pisne dvojnice (npr. knockout in knokavt), po naglasu (apníti in ápniti) in izjemoma po priponi oziroma izpeljavi (velja zlasti za podomačene oblike 2 Beseda dvojnica je uporabljena kot nevtralno poimenovanje tudi za trojnice in nadaljnje večkratne izrazne različice iste besede. 3 Veznik in je tu in v nadaljevanju uporabljen med dvema dvojnicama in ni kvalifikator. 4 Metonimični pomen »nenadno le navidezno ali etično, moralno, zakonsko sporno pojavitev, izginotje ali spremembo česa« izkazuje le dvojnica hokus pokus. 5 Dvojnica živjo se denimo ne uporablja, »ko govorec kaj pozdravi, sprejme z radostjo, zanosom«, »ko govorec slovesno pozdravlja pomembno osebo« in kot »slovesni pozdrav pomembne osebe«. 6 Dvojnica piraja se ne uporablja v podpomenu »riba kot hrana, jed« in v pomenu »kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega«. 7 Dvojnica pitbul se ne uporablja v pomenu »kdor je agresiven, nepopustljiv ali se mu to pripisuje«. 461Tanja Mirtič, Marko Snoj: Merila za razlikovanje med dvojnicami in sinonimi v eSSKJ latinskih besed na -us in -um, t. i. besedotvorne dvojnice (npr. gaudium in gavdij).8 Znotraj teh okvirov obravnavamo tudi dvojnice v eSSKJ.9 2.1.1 Pisne dvojnice Pisne dvojnice so dvojnične oblike besede, ki imajo praviloma enak izgovor,10 razlikujejo pa se v zapisu, in sicer v več različnih segmentih. 2.1.1.1 Velika/mala začetnica Dvojnični zapis besede11 se izraža z zapisom začetne črke leksema. Tovrstne dvojnice so v eSSKJ pogoste zlasti pri izlastnoimenskih pridevnikih na -ov/-ev ali -in kot sestavine stalnih besednih zvez, ki poimenujejo bolezni, dele telesa ali rastlinske vrste (prim. eSSKJ). (npr. kB in KB12 'simbol za enoto kilobajt'; barrettov požiralnik in Barrettov požiralnik 'bolezenska sprememba na požiralniku'; Abrahamova leta in abrahamova leta 'starost (okoli) petdeset let'; Thomsonova gazela in thomsonova gazela 'manjša gazela'). 8 Napotki 1981: 6–7 9 V uvodnih poglavjih SSKJ (člena 32 in 170) so dvojnice razdeljene na pisne, izgovorne, izgovorno-pisne in oblikoslovne. Velik vpliv na razumevanje dvojničnosti je v slovenskem prostoru imelo češko jezikoslovje. Pojmovanje variantnosti v leksikologiji in leksikografiji sta na Češkem utemeljila V. Čermák in J. Filipec. Opozarjata, da če želimo besede uporabljati v družbeni komunikaciji, morajo imeti ustaljeno obliko, za kar skrbijo normativni priročniki. Pri uporabi jezika praviloma spontano nastajajo različne variante, nekatere lahko uporabljamo tudi za stilno diferenciacijo povedanega. Med vzroke za nastanek variant prištevata družbeno, razvojno in geografsko diferenciacijo. Termin varianta uporabljata za paralelne, dvojne in večkratne izrazne različice posamezne jezikovne enote, ki imajo isti leksikalni in slovnični pomen. Dvočlenske variante, zlasti oblikovne, poimenujeta dubleta. Variante delita v tri skupine: Prvo skupino sestavljajo glasovne in grafične variante (izgovorno-pisne, npr. dabovat in dubbovat; kolikostne, npr. bilión in bilion; izgovorne, npr. sedm [sedm] in [sedum]; pisne oz. pravopisne, npr. hokuspokus in hokus pokus). Med posebne primere te skupine uvrščata variante, kjer prihaja do ponavljanja, podvajanja glasov, zlasti pri medmetih (npr. ach in achach), in variante, pri katerih prihaja do okrepitve besede z določenim glasom (npr. čárat in čmárat). Drugo skupino sestavljajo oblikoslovne variante, ki jih delita na nekaj skupin: oblikovne dvojnice pri samostalnikih (npr. Ied berla in berle); spolske in oblikovne dvojnice pri samostalnikih (npr. baroko srednji spol, barok moški spol); oblikovne dvojnice pri glagolih (npr. nedoločnik glagola peci in pect). Zadnjo, tretjo skupino pa ses- tavljajo besedotvorne variante, ki se razlikujejo v raznih besedotvornih elementih, ki so kot vsak morfem elementi celotnega leksikalnega pomena (npr. bestiálnost in bestialita) (Čermák, Filipec 1985: 35–36). Na to pojmovanje variantnosti se sklicujejo tudi avtorji novega sodobnega razlagalnega slovarja češkega jezika. V slovarju prikazujejo grafične oz. pravopisne variante (npr. archiv in archív, domodra in do modra), glasovne variante (npr. brýle in brejle) in oblikoslovne variante (npr. afta in aft). Kot variante navajajo tudi nekatere besedotvorne različice (npr. adhezní in adhezivní). (prim. Kochová, Rejzek 2016: 33). 10 V izjemnih primerih lahko izkazujejo tudi različen izgovor. V SSKJ in SSKJ2 je denimo tak primer samostalnik muzikal s pisno dvojnico musical. V sodobni rabi se pojavlja tudi zapis mjuzikel. 11 Prikazovali bomo tako dvojnice enobesednih leksemov kot tudi besednih zvez. 12 Kadar ni na to posebej opozorjeno, so zgledi in razlage povzeti iz novega razlagalnega slovarja slo- venskega jezika eSSKJ. Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december462 2.1.1.2 Skupaj/narazen/z vezajem Dvojnice se razlikujejo v zapisu skupaj ali narazen, lahko se pojavlja tudi zapis z vezajem. Slednji zapis nastopa zlasti pri leksemih, ki niso popolnoma prilagojeni siste- mu slovenskega knjižnega jezika – pri prevzetih besedah in medmetih (npr. koderkoli in koder koli; make up in make-up,13 kokeršpanjel in koker španjel, kuku in ku-ku). 2.1.1.3 Podomačeni/nepodomačeni zapis Ena od dvojničnih oblik prevzete besede (iz narečja ali tujega jezika) je v zapisu prilagojena sistemu slovenskega knjižnega jezika, pri drugi v zapisu nepodomačeni dvojnični obliki zakonitost ujemanja med glasom in črko, ki je značilna za slovenski knjižni jezik, ni uresničena. Tovrstno besedje prevzemamo iz več različnih jezikov – npr. angleščine, italijanščine, francoščine (npr. kvirovski in queerovski, mascarpone in maskarpone, doyen in doajen). 2.1.1.4 Kratice s samo velikimi/malimi črkami Dvojnice se razlikujejo v zapisu z malimi oz. velikimi črkami – ena dvojnična ob- lika je zapisana z velikimi črkami, druga z malimi (npr. MRSA in mrsa, AIDS in aids). Čeprav je bila tovrstna dvojničnost zabeležena že v prvi izdaji SSKJ (prim. iztočnica PTT), kratice še vedno praviloma pišemo s samimi velikimi črkami. Zapis z malimi črkami pogosteje izkazujejo s stališča izgovora nečrkovalne kratice, ki posledično lahko prehajajo v navadne občnoimenske besede (npr. mrsa). 2.1.1.5 Enojen, podvojen ali večkrat ponovljen morfem Beseda je lahko zapisana z enojnim, podvojenim ali večkrat ponovljenim morfe- mom. Te dvojnične oblike se praviloma pojavljajo pri medmetih (npr. bla in blabla in blablabla). 2.1.1.6 Enojna, podvojena ali večkrat ponovljena črka Beseda je lahko zapisana z enojno, podvojeno ali večkrat ponovljeno črko. Te dvojnične oblike se praviloma pojavljajo pri medmetih (npr. bu in buu in buuu). 2.1.1.7 Zapolnitev zeva Do dvojničnega zapisa besede lahko prihaja zaradi zapolnitve zeva v samoglasni- škem nizu besede, ki lahko poteka na več načinov. Najpogosteje prihaja do vstavljanja drsnika, ki se v nekaterih primerih kaže tudi v zapisu besede (npr. amoniak in amonijak). 13 Pri posameznih enotah niso navedene vse mogoče dvojnice, temveč le tiste, s katerimi ponazarjamo določeno problematiko. 463Tanja Mirtič, Marko Snoj: Merila za razlikovanje med dvojnicami in sinonimi v eSSKJ 2.1.2 Izgovorne dvojnice Med dvojnice prištevamo tudi vse izgovorne dvojnice, ki jih delimo na glasovne in naglasne. V primerjavi z drugimi dvojnicami izgovorne dvojnice v eSSKJ obravnavamo v enem slovarskem sestavku (Koncept 2016: 12–15). Dvojničnost izgovora je razvidna ali v zaglavju (iztočnica, zapis izgovora) ali v razdelku Izgovor in oblike. Glasovne dvojnice izkazujejo variantnosti naslednjega tipa: dvojnični izgovor določene črke [judo] in [džudo], [samohranilka] in [samohraniu̯ka], [dežnikarica] in [dəžnikarica]; dvojnični izgovor določenega glasovnega sklopa [dobromisəln] in [dobromisələn]; vpliv izgovora izvornega jezika [tudorski] in [tjudorski],14 [ozimski] in [osimski]. Pri naglasnih dvojnicah se izgovor razlikuje v eni ali več suprasegmentnih last- nostih, in sicer je to lahko naglasno mesto (bizón in bízon), kolikost naglašenega samoglasnika (beloglàv in belogláv), tonemski naglas (čríček in črȋček),15 število naglasov (flómáster in flómaster), naglašenosti oz. nenaglašenosti (àmpak in ampak). Med naglasne dvojnice uvrščamo tudi dvojnice z razliko v samoglasniški kakovosti (blóg in blôg), saj dvojničnost ni razvidna brez zapisa naglasnega znamenja. Tovrstne dvojnice so pravzaprav glasovne. 2.1.3 Izgovorno-pisne dvojnice Pri izgovorno-pisnih dvojnicah razlika v izgovoru in zapisu dvojnice izhaja iz fone- tično-fonološke ravnine slovenskega diasistema, pri čemer gre v večini primerov za razlike med odrazom, kot ga pričakujemo v knjižnem jeziku, in izhodiščnim narečnim ali pogovornim odrazom (kravjak in kravjek, palička in palčka, pelerina in palerina, frnikula in frnikola, konservativen in konzervativen). Sem uvrščamo tudi hiperkorek- ture (živalca in živalica, klopca in klopica) in enote, pri katerih prihaja do nihanja pri substituciji tujega fonema z domačim (pižama in pidžama). Med te dvojnice prištevamo tudi tiste, pri katerih se en dvojnični izgovor in zapis ravnata po zapisu, drugi pa po izgovoru izvorne besede (aborigin in aboridžin; muzikal, musical in mjuzikel, kamp in camp, spiker in špiker, inspicient in inšpicient, financirati in finansirati). 2.2 Nastanek dvojničnosti ima praviloma razloge v slovenščini. Izjema so le tiste naglasne dvojnice, ki so nastale kot posledica več kot enega prevzema (klóšar in klošár). Dvojnica klóšar z naglasom na prvem besednem zlogu je namreč prevzeta v slovenščino prek hrvaščine in srbščine, dvojnica klošár pa neposredno iz francoščine.16 Med dvojnice prištevamo tudi samostalnike, ki se končujejo na -o, in smo jih prevzeli 14 Tak tip glasovnih dvojnic se pojavlja tudi v najnovejšem prevzetem besedju, npr. youtuber, youtubar (prim. Sprotni; Krvina, Mirtič, Vranjek Ošlak 2020). 15 Več o kolikosti in tonemskosti v sodobni knjižni slovenščini v zborniku s 1. Slovenskega pravorečnega posveta (Pravorečni posvet 2021). 16 Naglasna dvojnica z naglasom na zadnjem besednem zlogu je v sodobni knjižni slovenščini redka (prim. Mirtič 2022). Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december464 iz italijanščine, saj jih slovensko govoreči prevzemamo različno glede na regijsko pripadnost in čas prevzema (npr. paparaco (s pisno dvojnico paparazzo) in paparac, ki se razlikujejo samo v imenovalniku (in tožilniku) ednine) (prim. eSSKJ).17 Če to- vrstne enote v slovenščini izkazujejo dve paradigmi različnega slovničnega spola, jih obravnavamo kot sinonime (npr. melancan m, melancana ž). Dvojnice paparaco in paparac so pravzaprav bolj primerljive z oblikovnimi dvojnicami tipa datelj datlja in dateljna, le da se v primerih tipa paparaco in paparac dvojničnost izkazuje v imenovalniku ednine, ki je hkrati naslovna beseda slovarskega sestavka. Vse ostale oblikoslovne dvojnice so v eSSKJ obravnavane v enem slovarskem sestavku (prim. seter setra tudi seterja, nono nonota in nona v eSSKJ). Med dvojnice prištevamo tudi dvojnice izposojenk iz klasičnih jezikov ali novola- tinskih poimenovanj (npr. evkaliptus in evkalipt, ciklus in cikel, embrio in embrij), saj je tudi tukaj dvojničnost (lahko) nastala v slovenščini. 3 Sinonimi 3.0 Preostali leksemi so v eSSKJ navedeni v samostojnih in na besedni ravni oh- lapneje ali sploh nepovezanih slovarskih sestavkih ali kot stalne (frazeološke, termino- loške) besedne zveze. Tisti s skoraj ali popolnoma enakim najmanj enim denotativnim pomenom, istim denotatom in visoko stopnjo besedilne zamenljivosti so obravnavani kot sinonimi.18 3.1 Nesporni sinonimi so besede,19 ki izkazujejo pomensko prekrivnost vsaj v enem pomenu in se na izrazni ravni med seboj razlikujejo v vsaj enem besedotvornem, tj. nekončniškem morfemu, kakor se pojem morfem razume v sinhronem jezikoslovju. Minimalne sinonimne pare torej tvorijo pomensko prekrivne besede, ki se razlikujejo samo v korenskem morfemu (knjiga – bukla), samo v priponskem (mam-a – mamica) ali samo v predponskem (let – polet). Med minimalne sinonimne pare prištevamo tudi medsebojno sorodne besede, ki so bile v slovenščino prevzete večkrat, in sicer iz ali prek različnih jezikov (monsun – monsum, deodorant – dezodorant, manikura – ma- nikira), lahko tudi v različnih časih (barva – farba), saj so njihovi korenski morfemi v slovenščini različni. Za te besede velja, da fonetično-fonološke razlike med njimi ni mogoče razložiti v okviru slovenskega diasistema. Večina sinonimov se na izrazni ravni razlikuje v več besedotvornih morfemih (psič-ek – kuž-a; po-plav-a – po-vod-enj; na-glas – akcent). 17 Podobni primeri dvojničnosti se pojavlja tudi pri samostalniku pedolin/pedolino (prim. Sprotni). Poseben primer je tudi samostalnik kapučino (it. cappuccino), ki pozna dvojnici kapučin in kapucin, ki sta zabeleženi v drugi izdaji SSKJ in v Slovenskem etimološkem slovarju. Na oblikovanje dvojnične oblike bi lahko vplivala tudi beseda kapucin. Beseda je namreč prevzeta iz it. cappuccino, kar je lahko metaforično uporabljeno cappuccino »menih kapucin«, ker je tako pripravljena kava take barve kot plašč menihov kapucinov (SES). 18 O definicijskih lastnostih sinonimov glej SSSJ: 8, 10, 11; Vidovič Muha 2013: 173. Medtem ko eSSKJ med dvojnicami prikazuje njihova normativna razmerja, so normativna razmerja med sinonimi v tem slovarju neopredeljena. 19 Prikaz se omejuje na enobesedne lekseme, torej lahko govorimo o besedah. 465Tanja Mirtič, Marko Snoj: Merila za razlikovanje med dvojnicami in sinonimi v eSSKJ 3.1.1 Večpomenske besede se lahko ujemajo v vseh pomenih (poplava – povodenj), vendar tako pomensko ujemanje za vzpostavitev sinonimije ni nujno. Večpomenske besede so lahko sinonimi le v delu pomenov, pogosto samo v enem. Tako so sinonimi tudi samostalniki osel, kozel, tele in vol v metaforičnem pomenu 'neumen moški' in sinonimi so tudi števniki sto, tisoč in milijon, ko jih uporabimo v neeksaktnem pomenu 'zelo veliko'. 3.1.2 V definiciji pojma sinonim je uporabljen členek skoraj, ker sinonimi ni- majo vedno popolnoma enakih denotativnih pomenov. Z izrazom bukla resda lahko ekspresivno, tudi slabšalno označimo isti denotat kot z izrazom knjiga, vendar nam družljivost z različnimi pridevniki pove, da je bukla pogosteje debela, lahko tudi stara, in le izjemoma tanka ali nova, knjiga pa je lahko vse to. Denotativna pomena dveh sinonimnih besed se torej lahko razlikujeta v tem, da eden označuje zlasti, vendar ne izključno, neko podvrsto iste zunajjezikovne pojavnosti, medtem ko za drugega to ni značilno. Členek zlasti tu preprečuje pojmovanje dveh takih besed kot delnih sinonimov ali kot nad- oz. podpomenk. 3.1.3 Sinonimi se med seboj zelo pogosto razlikujejo v konotativnem in/ali pra- gmatičnem pomenu. Izrazi mama, mamica, mamka in mati imajo isti denotat, ki ga opredelimo s pomenom 'ženska v odnosu do svojega otroka', vendar se izraz mamica praviloma uporablja le, ko svojo mamo nagovori mlajši otrok ali ko beseda teče o mami kakega drugega mlajšega otroka, mamka je praviloma v rabi za označevanje ostarele matere odraslih otrok, za pomen izraza mama pa ni značilna nobena navede- nih posebnosti. V uradovalnem jeziku je v rabi nekdaj neoznačeni, danes morda že privzdignjeni sinonim mati. 3.2 Med sinonime uvrščamo tudi pomensko prekrivne besede, ki se na izrazni ravni razlikujejo samo v kategorialnem pomenu spola, ne pa tudi v kakem besedotvornem morfemu. Nekateri sinonimni izrazi se na morfemski ravni razlikujejo v končniškem morfemu že v prvi obliki (copat – copata), pri drugih je spolska razlika razvidna iz ustreznih stranskih oblik (rez -a – rez -i), pri tretji je spolska razlika razvidna zgolj iz ujemanja (veliki panda – prikupna panda).20 3.2.1 Samostojne sinonimne slovarske sestavke imajo le tiste spolske variante, ki različnost kategorije spola izkazujejo v (vseh) sklonskih oblikah vseh izkazanih števil. Beseda oko, ki ima v množini dva sklanjatvena vzorca (oči in očesa), od katerih je vsak vezan na določene denotativne pomene ali rabe, je torej enovita beseda s posebnostmi v spolu in pregibanju.21 Podobno je dvojnična srednjespolska množina z imenovalnikom 20 Beseda panda je bila v slovenščino integrirana kot samostalnik moškega spola, ki se ohranja v termi- nih (veliki panda, mačji panda), v splošnem jeziku pa je zaradi pregibanja po drugi moški sklanjatvi, ki je formalno enaka prvi ženski, spremenila slovnični spol (prikupna panda), zato je beseda v novem pomenu 'igrača' vedno le ženskega spola. Podobno še ara, čivava. 21 Prvotnejši množinski vzorec je bil srednjega spola: očesa očes. Oblika oči (< *h3ok w-i-h1) je bila prvotno dvojinska. Tako še v stari cerkveni slovanščini: dvojina oči, množina očesa. Zaradi rabe množine pri imenovanju parnih telesnih delov (imam roke in noge) se je oblika oči začela pojmovati kot množinska, mesto dvojinske pa je zapolnila po prvotnejši množinski prenarejena očesi očes. Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december466 pota pripisana sestavkoma pot2 moškega in pot3 ženskega spola,22 ki imata oba sistemske dvojinske in množinske oblike.23 Ti dve besedi imata pomensko in slogovno pogojene dvojnične oblike srednjega spola le v množini, zato te ne predstavljajo druge besede, ki bi bila do ustreznih pomenov prvih dveh v sinonimnem razmerju.24 To toliko bolj velja za besede s spolskim odklonom le v eni obliki. Beseda dekle je srednjega spola v vseh sklonskih oblikah vseh treh števil (tisto dekle, tisti dve dekleti, tista dekleta), ženskega je lahko samo v imenovalniku ednine (tista dekle), in zelo redko moškega v tožilniku ednine (vidim tistega dekleta). Dejstvo, da je dekle lahko ženskega spola v eni sami obliki,25 uvršča to besedo med one s takimi posebnostmi, ki še ne zadoščajo za ugoto- vitev o divergentnem razvoju v dve besedi, zato tu ne moremo govoriti o sinonimih. 3.2.2 Iz medmetov konvertirani samostalniki so privzeto moškega spola, le neka- teri26 z izglasnim -a poleg moškega izkazujejo tudi ženski spol (ne gre za nikakršen abrakadabra – vsa ta abrakadabra; ves ta čiračara – brez čarovniških čiračar). Spolske značilnosti teh besed bi kvečjemu lahko opisali v slovničnem pojasnilu na nivoju po- mena, zato jih ne pojmujemo kot sinonime. 3.2.3 Primere, ki izkazujejo dvojničnost v podspolu živosti (bordojec, vipavec), prav tako obravnavamo v enovitem sestavku, dvojničnost njihovih edninskih tožilniških oblik pa zabeležimo v Lematski bazi, ki v eSSKJ polni podatke razdelka Izgovor in oblike. Pri besedah, ki v delu pomenov izkazujejo podspol živosti, v delu pa ne (koruznik 'manjša podolgovata stavba za sušenje in hranjenje koruznih storžev' in 'kdor s kom živi v zunajzakonski skupnosti ali nesklenjeni partnerski zvezi') bo treba najti ustrezen način, ki bo omogočil povezavo živostne tožilniške oblike z odgovarjajočim pomenom. 3.2.4 Enakoglasnice in enakopisnice z raznospolskimi denotati medsebojno niso zamenljive in torej ne zadoščajo osnovnemu merilu za uvrstitev med sinonime, zato so, če so enakega izvora, obravnavane kot enote, ki so medsebojno povezane le etimološko (in besedotvorno). Tista vodja je samostalnik ženskega spola, ki označuje osebo žen- skega spola, tisti vodja pa je samostalnik moškega spola, ki označuje osebo moškega, lahko tudi ženskega spola, in je zlasti v množini (tisti vodje) vključevalen za oba spola. 3.3 Tako imenovane besedotvorne dvojnice so v eSSKJ obravnavane kot sinonimi. Če dvojnično pregibanje besed tipa datelj -tlja še lahko pojmujemo kot paradigmatsko 22 Pod homonimno iztočnico pót1 bo obravnavana beseda s pomenom 'znoj'. 23 Dvojina prvega se glasi póta -ov, množina póti -ov, pri drugem pa se dvojina in množina glasita potí -í. 24 Beseda pot, ki se je izvorno sklanjala po v slovenščini danes pozabljeni moški i-jevski sklanjatvi, je večinsko obdržala sklanjatev in zamenjal slovnični spol (pot -i ž), v omejenem obsegu pa obdržala slov- nični spol in zamenjala sklanjatev (pot -a m, npr. po tem potu). Ta izbira se ohranja tudi v terminu križev pot. Dvojnična množinska oblika pota izvira iz zbirne oblike tipa gospoda, deca < *detca, ki pri nas sicer navadno ohrani edninskost, v ruščini pa praviloma ne (večerá). 25 Dejansko samo v oblikah za imenovalnik in tožilnik ednine, saj so preostale edninske oblike srednjega spola enake moškim. 26 Večina takih posamostaljenih medmetov ostaja le moškega spola, npr. gromki hura, politični blabla. 467Tanja Mirtič, Marko Snoj: Merila za razlikovanje med dvojnicami in sinonimi v eSSKJ izravnano po glasoslovno pogojenem komplementarnem razmerju datelj -na,27 pa tega ni več mogoče trditi za pridevnika datljev in dateljnov, pri katerih se razlika pojavlja pred pridevniško pripono. Motivirajoči osnovi pridevnikov datljev in dateljnov sta torej različni. Ker se pred pridevniško pripono lahko nahaja le besedotvorni morfem, namreč korenski ali priponski, sta pridevnika obravnavana kot sinonima in ne kot dvojnici. Pridevnika pravzaprav kažeta na to, da se je beseda datelj v slovenščini rein- terpretirala tako, da je dat- razumljen kot korenski morfem, priponskega pa razumemo bodisi kot iz bavarske lîn > l(ein) prevzeto manjšalniško pripono -ǝlj z rodilnikom -na (škratelj, krancelj, kapelj) – ob taki reinterpretaciji jo sklanjamo datelj -na – bodisi kot hipokoristično izvorno slovensko -ǝlj (< *ъlʼь) z rodilnikom -lja (rogelj), ki se pogosto uporablja skupaj z manjšalniško (pecelj, možicelj)28 – ob taki reinterpretaciji jo sklanjamo kot datelj -tlja.29 3.3.1 Podobno je pri izrazih číčerka in čičeríka. Prvi je prevzet iz italijanskega cicerchia, pri čemer se je izraz v slovenščini morfološko reinterpretiral, kot da bi bila k pripona, torej kot čičer-k-a.30 Vzpostavitev take reinterpretacije so omogočila poime- novanja rastlin s to pripono: mur-k-a, šalot-k-a, bršljan-k-a, rožmarin-k-a, srebren-k-a, voščen-k-a. Ker nenaglašeni i izglasja -ika v pogovornih jezikovnih plasteh podlega samoglasniškemu upadu (óljika > óljka, árnika > árǝnka, búcika > búcka, fábrika > fábrka, polítika > polítka), se je zaradi bojazni, da je tudi čičerka tak primer, proti koncu 20. stoletja ta začela vedno pogosteje zapisovati kot čičerika, nedolgo zatem pa tudi naglašati kot čičeríka, saj so poimenovanja rastlin ali njihovih delov s pripono -ika večinoma naglašeni na priponi (trepetlíka, jerebíka, lesníka, mladíka, sadíka).31 Ker smo v prevzeti besedi čičerka reinterpretativno prepoznali priponski morfem -k- in ga 27 Nastanek imenovalniških (in neživih tožilniških) oblik brez izglasnega -n tipa krancelj, škratelj je glasoslovno pogojen, in sicer se izglasna skupina -ljn v slovenščini poenostavi v lj (prim. narečno iz Gamelj ob knjižnem iz Gameljn); pojav pa ima oporo tudi v bavarskem razvoju srednjevisokonemške manjšalniške pripone lîn > -l, npr. bavarsko danes Mädl, Dirndl. Ker nemška beseda Dattel ni manjšalnica, ampak je prek latinske dactylus prevzeta iz grške δάκτυλος, bi v slovenščini pričakovali sklanjatev brez podaljšave. Pristop glasu n pred končnico, ki jo omogoča šarnirna oblika datelj, besedotvorno navidezno podobna obliki krancelj, ima pri nas dodatno oporo v nemški pogosto rabljeni množinski obliki Datteln, ki se ujema z množinskimi oblikami bavarskih manjšalnic Mädln, Dirndln. 28 Obe priponi sta zamenljivi, torej (delno) sinonimni s kako manjšalniško pripono, prim. kapelj – kapič, škratelj – škratek, možicelj – možiček, vrabelj – vrabec. 29 Ob reinterpretaciji, ki predpostavlja različno pojmovanje pripon že v motivirajoči besedi datelj -tlja in datelj -na, se vprašamo, zakaj ju pojmujemo kot dvojnici in ne kot sinonima. Razlog je v temeljni slovaro- pisni usmeritvi, ki daje prednost združevanju pred razdruževanjem. Sklanjatev s podaljšavo se v slovenskem slovničnem izročilu ne pojmuje kot posledica različnih pripon, temveč kot pojav, ki ga generira alomorf iste pripone, tako kot v drugi srednji sklanjatvi: se-me se-men-a, tel-e tel-et-a, tel-o tel-es-a, čeprav tu deluje nekoliko drugačen mehanizem. Medtem ko je izpad nosnika v skupini ljn izpeljan v vsakršnem izglasju, pa glasovi n, t in s edninskih imenovalniških in tožilniških oblik seme, tele, telo izpadejo le v absolutnem izglasju, ne pa tudi pred ničto končnico, s katero se tvori rodilnik dvojine in množine: semen, telet, teles. Usmeritev k združevanju je v eSSKJ vidna še npr. pri razmeroma širokem razumevanju pojma dvojnica, ki je to tudi, če se ne ujemajo prav vsi pomeni, in pri združevanju homonimov, dokler se med seboj ne ločijo vsaj v dveh lastnostih od treh, ki so izgovor, pomen in izvor. 30 K temu je morda pripomoglo poznavanje latinskega poimenovanja cicer. 31 Izvorno in še občutena tuja praviloma ohranjajo naglas na podstavi: árnika, bazílika. Izraz óljka < óljika je standardiziran z upoštevanim samoglasniškim upadom, prim. hrvaško narečno uljika 'oljka'. Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december468 hiperkorektno poknjižili v naglašeni -ík-, sta izraza číčerka in čičeríka sinhrono pojmo- vana kot tvorjenki iz korena čičer- z različnima priponama -k- oz. -ik-, zato je odločitev za vzpostavitev sinonimnega in ne dvojničnega razmerja med njima upravičena.32 3.3.2 Tudi izraz brinjevec je nastal po hiperkorekciji uveljavljenega brinovec, in sicer zaradi bojazni, da je izgovarjava brinovec narečna, tako kot je npr. narečna izgovarjava sadjov(e)c za upravičeno sadjevec. Po večdesetletnem umetnem uvel- javljanju izraza brinjevec tega občutimo kot tvorjenko iz pridevnika brinjev zbirnega samostalnika brinje33 (s stališča sodobne slovenščine) korenskega brin, medtem ko je brinovec tvorjenka prek pridevnika brinov iz osnovnega brin. Izraz brinjevec ima torej en besedotvorni morfem več kot brinovec, zato se v slovarju uvršča med sinonime in ne dvojnice. 3.3.3 Iz primerljivih razlogov sta sinonima tudi besedi izgovarjava in izgovorjava. Dejansko je drugi izraz nastal iz prej znanega prvega po nestični asimilaciji o – a > o – o ali prednaglasni samoglasniški harmoniji,34 vendar ga lahko razumemo tudi kot tvorjenko iz glagola izgovoriti35 z drugim, čeprav sorodnim korenskim morfemom, zato se v slovarju uvršča med sinonime in ne dvojnice. 3.3.4 Kratki a v neknjižnem izgovoru v položaju pred istozložnim v [u]̯ sovpade z o. Ta pojav povzroči, da korensko naglašene tvorjenke s sestavljenimi priponami -av-nik, -av-nic-a, -av-ǝc, -av-ka in -av-ǝn36 na glasovni ravnini sovpadejo s tvorjenkami s sestavljenimi priponami -ov-nik, -ov-nic-a -ov-ǝc, -ov-ka oziroma -ov-ǝn.37 Besede, pri katerih je besedotvorna podstava s pripono -av- oziroma -ov- trdno uzaveščena, ohra- njajo pričakovano pripono tudi v zapisu (góbav – góbavec; hrúškov – hrúškovec), pri preostalih opažamo premike v obe smeri: (1) pripona -av- se pod vplivom neknjižnega izgovora zapisuje tudi kot -ov-, kar navadno pojmujemo kot napako (pritlíkavec > pritlíkovec), in (2) pripona -ov- se hiperkorektno zapisuje kot -av-, kar pogosto učin- kuje kot »bolj pravilno« (pásovec > pásavec 'bolezen',38 délovnik > délavnik39). Če se zapis z reinterpretirano pripono ustali in če se ob tem ohrani tudi prvotnejši izraz, proces razumemo kot divergentni razvoj prvotno istega izraza, katerega nasledek sta 32 Podobno kot je iz izraza čičerka nastal sinonimni čičerika, sta tudi iz izrazov živalca in klopca nastala sinonima živalica oziroma klopica. 33 Tako kot je sadjevec tvorjenka iz zbirnega samostalnika sadje. 34 Tako kot je iz izraza privilegíran nastal precej pogost, vendar vsaj za nekatere še kot napaka pojmo- vani izraz priviligíran. 35 Imena dejanja s pripono -av-a so tvorjena iz nedovršnih in dovršnih glagolov, prim. iz nedovršnih bliščava, dišava, država, iz dovršnih izboljšava, izravnava, razsvetljava. 36 Pri -ov-ǝc in -ov-ǝn je pogoj za glasovno spremembo izpolnjen tudi v neknjižno izgovorjenih prvih oblikah na [u̯c] oziroma [u̯n] 37 Isti pojav zajame tudi besede, v katerih je dvoglasnik del korenskega morfema, npr. páglavec > páglovec. 38 Poimenovanje živali je pásavec, saj so pasavci živali, ki so pasave, imajo pasove (prim. latinsko cingulata iz cingulum 'pas'), poimenovanje bolezni pa je pásovec, saj je to bolezen, ki je se pojavi v pasu kože, ki ga oživčuje okuženi živec, je torej pasovna in ne pasava. 39 Hiperkorektni a, ki ima oporo v tvorjenki délavec (prim. starocerkvenoslovansko dělavьcь), se pojavlja že v dveh zapisih v 16. stoletju (SSKJ16: 499). 469Tanja Mirtič, Marko Snoj: Merila za razlikovanje med dvojnicami in sinonimi v eSSKJ dve besedi z različnim morfemskim sestavom. Če sta pomensko prekrivni vsaj v enem pomenu in imata visoko stopnjo besedilne zamenljivosti, ju pojmujemo kot sinonima (pókovec – pókavec, délovnik – délavnik) 3.4 Med sinonime prištevamo tudi pare besed, od katerih je ena prevzeta v celoti, druga pa tvorjena z domačimi besedotvornimi sredstvi iz prevzete motivirajoče bese- de. Beseda bloger je v celoti prevzeta iz angleške blogger, saj slovenščina (še) nima nenaglašene pripone -er za tvorbo imena vršilca dejanja,40 ima pa nenaglašeno -ar,41 ki tvori imena vršilca dejanja iz glagolov ne glede na izvor (smučar, bordar). Beseda blogar je torej domači vršilec dejanja iz glagola blogati ali opravkar42 iz samostalnika blog, prevzetega iz angleškega glagola in samostalnika blog ter kot taka sinonim, ne dvojnica prevzeti besedi bloger. 3.5 Besedni pari, katerih izraza sta se navadno zaradi glasovnega razvoja oddaljila drug od drugega, (potica – povitica), od katerih se je eden pomešal z izrazom prvotno druge besede (spraševati – izpraševati) ali pri katerih so razlike med njima pogojene z večkratnim prevzemom (farba – barva), so sinonimi v okviru pomenske prekrivnosti na ravni enega ali več pomenov, saj imata besedi istega para vsaj po en različen bese- dotvorni morfem, čeprav je izvorno isti. Če pomenske prekrivnosti ni več v nobenem pomenu, sta besedi prvotnega para povezani le etimološko. Taki primeri so lahko nastali znotraj slovenskega diasistema (bridek – brhek) ali so nasledek večkratnega prevzema (redkev – radič). 4 Pogoji za uvrstitev dvojnic in sinonimov v eSSKJ 4.0 Koncept eSSKJ predvideva izdelavo slovarja srednjega obsega s 100.000 se- stavki,43 kar v praksi pomeni, da so kandidati za uvrstitev v slovar vse besede, ki se v korpusu Gigafida 1.0 iz raznih in raznovrstnih bolj ali manj knjižnih besedil pojavijo sto- ali večkrat. Izjema so le človeški feminativi, ki se uvrstijo kot samostojne slovarske iztočnice, tudi če ne dosežejo osnovnega frekvenčnega praga. Zato je v slovarju npr. objavljen samostojni sestavek fagotistka, čeprav ima beseda v Gigafidi (1.0 in 2.0) le 11 pojavitev. 4.1 Ker je sinonimija medleksemski pojav, se sinonimi uvrščajo v slovar po frekvenčnih merilih, ki veljajo za preostale besede, in sicer ne glede na medsebojno izrazno podobnost. Tako kot morajo sinonimi z več ali vsemi različnimi besedotvornimi morfemi, npr. psiček – kuža, poplava – povodenj, naglas – akcent, doseči frekvenčni 40 Knjižna slovenščina ima le naglašeno -êr, prevzeto prek nemščine iz francoske -eur, ki tvori imena vršilcev dejanja ob glagolih na -irati, ki so večinoma prav tako prek nemščine prevzeti iz francoščine, npr. dezertêr ob dezertírati, trenêr ob trenírati, in le izjemoma nastali pri nas, npr. amortizêr ob amortizírati. 41 Pripona je že v praslovanščini prevzeta iz germanščine, ta pa iz romanske ali še latinske -ārius. 42 Ista pripona tvori tudi opravkarje iz imenskih osnov, npr. čásnikar, gléžnjar, góbar; predvsem kot imena (pol)profesionalnega izdelovalca tistega, kar je pomen osnove ali kar je v zvezi z njim, tudi z naglašeno pripono: čevljár, mizár, sirár, čebelár. 43 Koncept: 3. Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december470 prag sto pojavitev v korpusu Gigafida, velja isto frekvenčno merilo tudi za sinonime z istimi besedotvornimi morfemi, kot so npr. copat – copata in rez m – rez ž. 4.2 Ker je dvojničnost pojav na ravni istega leksema, velja, da beseda z dvojničnimi izrazi zadosti frekvenčnemu pragu vstopa v eSSKJ, če je vsota pojavnic vseh dvojnic v korpusu Gigafida enaka ali večja kot sto. 4.2.1 V samostojnih slovarskih sestavkih so v eSSKJ obravnavane le pisne dvojnice, torej tudi izgovorno-pisne.44 Njihova medsebojna normativna razmerja so opredeljena s kvalifikatorji neprednostna, enakovredna ali prednostna dvojnica glede na relativno pogostost pojavljanja, vrsta zapisa pa se upošteva kot korekcijski dejavnik. Splošno velja, da se dvojnica uvrsti v slovar kot neprednostna, če je delež njenih pojavnic med 20 in 40 odstotki.45 Če je ta delež med 40 in 60 odstotki, se uvrsti kot enakovredna, če pa je večji kot 60, vendar manjši kot 80 odstotkov, jo označimo kot prednostno. Izraz besede, ki se pojavlja v več kot 80 odstotkih pojavnic, je v eSSKJ prikazan kot edini. Če ima redkejšo dvojnico, jo evidentiramo le v slovarski bazi. 4.2.2 Različnost zapisov iste besede pogosto odseva razliko med podomačenim in nepodomačenim. Splošnemu merilu za normativno opredeljevanje dvojnic je zato dodan korekcijski dejavnik, ki spodbuja podomačene zapise, zmerno zavira citatne in močno ovira uslovarjenje ter rabo zapisov, ki niso ne eno ne drugo. Zato je frekvenčni prag za uvrstitev podomačeno zapisanih dvojnic spuščen na 5 odstotkov, frekvenčni prag za uvrstitev citatno zapisanih pa zvišan na 25. Za uvrstitev kvazicitatnih zapisov tipa welness (namesto wellness) ali po raznih glasovnih pojavih spremenjene nedavno prevzete besede ali njene tvorjenke tipa priviligiran (namesto privilegiran) je prag zvišan na 40 odstotkov, pri čemer tak zapis ostane neprednosten, dokler ne preseže 75 odstotkov vseh. 4.2.3 Dogovorjena merila za uvrstitev dvojnic in njihovo normativno opredelitev so razvidna iz spodnje razpredelnice. 44 Pri postavljanju dodatnih frekvenčnih meril je s podpisanima sodelovala tudi Nina Ledinek. 45 Številske vrednosti kaže imeti za orientacijske, vsekakor cum grano salis. Redaktor lahko po lastni presoji ravna drugače, kot je priporočeno, vendar mora svojo odločitev skupaj z argumenti zapisati v interno opombo, da bo nanjo opozorjen pregledovalec. 471Tanja Mirtič, Marko Snoj: Merila za razlikovanje med dvojnicami in sinonimi v eSSKJ Glede na frek- venco neuvrščena dvojnica neprednostna dvojnica enakovredna dvojnica prednostna dvojnica ni dvojnice Splošno velja, da je enota 0–20 % damjek palerina 20–40 % čikgumi 40–60 % kravjak = kravjek 60–80 % čigumi 80–100 % damjak pelerina Podomačeni zapis je 0–5 % stafordširski 5–25 %* mejkap agiliti 25–45 %* džul čedar 45–75 %* maskarpone 75–100 %ašram Citatni zapis je 0–25 %ashram 25–55 %** mascarpone 55–75 %** joule cheddar 75–95 %** make-up agility 95–100 %** staffordshir- ski Kreolizem46 ali podobna na- paka je 0-40 % welness menagement priviligiran 40–75 % gauda 'sir' make up 75–85 % še ni v bazi 85–95 % še ni v bazi 95–100 % še ni v bazi * Prag v spodnji polovici vsakokratnega obsega se upošteva ob vsaj enem dodatnem pogoju, (1) da abso- lutna frekvenca dvojnice ni manjša od 50 in da se pojavlja v različnih vrstah virov, (2) da je dvojnica že objavljena v kaki od izdaj SSKJ, SP 2001, ePravopisu ali svetovalnici na Franu. Če dvojnica s frekvenco v spodnji polovici vsakokratnega obsega ne ustreza nobenemu od obeh pogojev, se uvrsti v skupino, ki je na normativni daljici za eno mesto nižje.47 ** Prag v zgornji polovici vsakokratnega obsega se upošteva komplementarno s prejšnjo opombo. 4.2.4 Pri normativnem opredeljevanju dvojnic dodatno velja načelo postopnosti: glede na status v zadnjem normativnem priročniku, v katerem se pojavlja (SSKJ2, SP 2001 ali ePravopis), naj se nobena dvojnica ne oddalji za več kot eno normativno mes- to. Izjema je mogoča le, če se izkaže, da je obstoječa normativna rešitev v veljavnem normativnem priročniku neutemeljena.48 4.2.5 Odstotkovne vrednosti (označimo jih s konstanto a) so v razpredelnici umerjene na število dvojnic n = 2. Če je n > 2, izračunamo prilagojeno vrednost (x) po formuli x = 2(a : n). 4.2.6 Če se ista beseda zapisuje z več kot dvema dvojnicama, pri čemer je en zapis podomačen, preostali pa ne, se na stopnji triaže ločijo le podomačeni od nepodoma- čenih, oboje v kumulusih. Tako imamo na eni strani podomačeni zapis mejkap s 5 odstotki, na drugi pa pisne dvojnice, od katerih je make-up z 41 odstotki usklajena z britanskim pravopisom, makeup z 9 odstotki z ameriškim in make up s 45 odstotki z 46 Pod izrazom kreolizem razumemo zapis ali rabo besede, ki izkazuje tako mešanje prvin jezika dajalca in jezika prejemnika, ki jih sicer opazujemo v kreolskih jezikih, npr. pri nas welness, wellnes namesto po- domačenega velnes ali citatnega wellness; pizzerija namesto podomačenega picerija ali citatnega pizzeria. 47 Mišljena so mesta na normativni daljici, kot jih prikazuje razpredelnica: (1) neuvrščena dvojnica, tj. samo v bazi, (2) neprednostna dvojnica, (3) enakovredna dvojnica, (4) prednostna dvojnica, (5) brez dvojnice. 48 Zato se npr. živio, ki je v SSKJ2 v odnosu do živijo prednostna dvojnica, a ima v Gigafidi le 322 pojavitev, medtem ko jih ima živijo 420.379, pomakne za dve normativni mesti in postane neprednostna. Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december472 nobenim,49 v kumulusu torej 95 odstotkov. Nepodomačena bo zato prednostna, ampak katera? Po ameriško zapisana dvojnica makeup z 9 odstotki se ne uvrsti, saj je prag za vstop citatnih dvojnic postavljen pri 25 odstotkih, ker pa so dvojnice tri, je znižan na 16,6˙.50 Kot prednostna se ob podpori ameriškega in pravopisno neustreznega kre- olizma uvrsti britanski zapis make-up z 41 odstotki, sicer najpogostejša, a s stališča angleških pravopisov neustrezna make up s 45 odstotki51 pa se glede na razpredelnico uvrsti med neprednostne. Viri in literatura eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–. Na spletu. Josef Filipec, František Čermák, 1985: Česká lexikologie. Praga: Academia. Gigafida: Gigafida 1.0. Na spletu. Pavla kochová, Jiří rejzek, 2016: Kapitoly z koncepce akademického slovníku současné češtiny. Ur. Pavla Kochová, Zdeňka Opavská. Praga: Ústav pro jazyk český AV ČR Koncept 2016: Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika. Na spletu. Domen krvina, Tanja mirtiČ, Urška vranjek ošlak, 2020: Kdor objavlja na portal YouTube je: “youtuber” ali “jutjuber”? Jezikovna svetovalnica Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na spletu. Tanja mirtiČ, 2022: Naglasne značilnosti samostalnikov s končajem -ar v sodobni knjižni slovenščini. Slavistična prepletanja 1. Ur. Gjoko Nikolovski, Natalija Ulčnik. Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. Napotki 1981: Napotki za redakcijo samostalnika, pridevnika in glagola v SSKJ. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Pravorečni posvet 2021: 1. Slovenski pravorečni posvet. Zbornik. Ljubljana: SAZU. SES: Marko Snoj: Slovenski etimološki slovar. Na spletu. Sprotni: Domen krvina: Sprotni slovar slovenskega jezika. Na spletu. SP 2001: Slovenski pravopis 2001. Na spletu. SSKJ16: Slovar slovenskega jezika 16. stoletja, 2021. A–D. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. SSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Na spletu. SSKJ2: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Na spletu. SSSJ: Sinonimni slovar slovenskega jezika, 2016. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Ada vidoviČ muha 2013: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 49 Angleški leksem make up je lahko samo glagol. 50 Izračunano po formuli iz odstavka 4.2.5: x = 2(25 % : 3) = 16,6˙ %. 51 Med 2087 konkordancami z zapisom make up je nezanemarljivo veliko lastnoimenskega gradiva, ki bi, če bi ga izločili, nekoliko, vendar ne bistveno spremenil prikazana razmerja. 473Tanja Mirtič, Marko Snoj: Merila za razlikovanje med dvojnicami in sinonimi v eSSKJ Summary The article provides a review of the distinction between doublets and synonyms as conceived in the new Slovar slovenskega knjižnega jezika (Dictionary of the Slovene standard language, eSSKJ), which has been in development in the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language since 2015 as well as the continually updated dictionary available in the lexicographic portal Fran.si. Doublets occur on the level of the lexeme. Doublets on the level of expression differ mini- mally in their transcription or pronunciation, while on the semantic level not more than in one metaphorical difference. They can differ in a number of metonymic sub-meanings and they can display various degrees of collocability. Pronunciation doublets in the eSSKJ are shown in a dictionary entry—e.g., [samohranilka] and [samohraniu k̯a] ‘single mother’. Likewise an example of a morphological doublet is examined—e.g., datelj datlja and dateljna ‘date (fruit)- nom.Sg, gen.Sg’. Orthographic (i.e., also written and pronounced) doublets are considered in two or more entries, e.g., paparaco, paparac and paparazzo ‘paparazzo’; kravjak and kravjek ‘cow dung’. The differences between pronunciation and morphological doublets are explicable through Slovene linguistic development (kravjak and kravjek). Only in the case stress doublets can differences be explained through successive borrowings of the same lexeme (klošár in klóšar ‘bum, homeless person’). Synonyms are lexemes that display a semantic overlap at least in one meaning and on the level of expression differ in at least one derivational morpheme. Minimal synonym pairs are therefore created by semantically overlapping words differing only in the root morpheme (knjig-a – bukl-a ‘book-nom.Sg.f’), only in a suffix (mam-a – mam-ic-a ‘mother’), or in a prefix (let – po-let ‘flight’). Included among minimal synonym pairs are words that are related but have been borrowed multiple times into Slovene, either from different source languages or in different periods, and accordingly differ in some segmental property (manikura – manikira ‘manicure'; barva – farba ‘color, paint’). The status of synonym is conceived of as an inter-lexemic phenomenon on the level of meaning, for which reason synonyms are given separate entries in the eSSKJ. The frequency threshold for inclusion in the eSSKJ (that being 100 iterations in the Gigafida corpus) is considered cumulatively for doublets, while for synonyms each one is considered individually. Synonyms in the eSSKJ are not evaluated normatively, while for doublets the normativity is divided into four types: (1) merely that it occurs in the database, (2) not pre- ferred, (3) of equal status, and (4) preferred. A doublet is presented as not preferred if it occurs cumulatively between 20% and 40%, as of equal status if it occurs between 40% and 60%, and preferred if it occurs between 60% and 80%. If the occurrence is less than 20% it is docu- mented as existing in the database but not in the published dictionary. In the remainder of the article there is a review of the corrective factors which tend to moderately foster nativization of spelling (maskarpone), moderately inhibit quotative borrowing (mascarpone), and strongly restrict the inclusion of entries for material that belong to neither category (welness instead of velnes or wellness).