S554 aa
/\/ j A KNJUN1CA
P*P»126
66001 KOPER
60100200
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini
Abo. postale I gruppo Lena 500 UT
Leto XXXIX. Št. 73 (11.489)
TRST, torek, 29. marca 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* * Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ODOBREN ČLEN 2 DRŽAVNEGA PRORAČUNA
Že osma zaupnica Fanfanijevi vladi
Levičarski poslanci ugotavljajo, da je nemogoče razpravljati o najpomembnejših finančnih zakonih
RIM — Fanfanijeva vlada je včeraj zjutraj prejela že osmo zaupnico v zadnjih treh mesecih. Tako je poslanska zbornica odobrila tudi člen
lahko bili vpleteni tudi nekateri vsedržavni voditelji stranke, temveč se tudi bojijo škandala v Benetkah, v katerega naj bi bili vpleteni ne
2 proračuna za leto 1983, člen. ki i kateri zelo tesni sodelavci ministra določa meje javnih izdatkov: to pa : De Michelisa. Znotraj stranke se ob
likuje protestno gibanje, ki ga za sedaj ne vodi nihče, vendar so vedno bolj pogosti glasovi, ki zahtevajo sklicanje organizacijske konference. Ne gre samo za moralizaci-jo stranke, temveč za zamenjavo vodilne skupine. Govorijo, da je senator Formica pripravljen na zadnjo odločilno bitko proti Craxiju, bitko, ki bi odločala o vodstvu socialistične stranke.
Niti komunisti niso brez 'notranjih problemov. Skrbi jih predvsem učinek, ki bi ga lahko imel turinski škandal. Zaskrbljenost izhaja iz dejstva, da se je »različnost* levičarskih odborov nekoliko zameglila. To pa zadeva predvsem komuniste, ki so bili zadnja leta nasilni steber teli odborov. Danes se bo sestalo vodstvo partije, da bi razpravljalo o teh vprašanjih. Uvodno poročilo bo imel Renato Zangheri in vodstvo bo zelo verjetno sklicalo zasedanje centralnega komiteja, ki bi moralo biti 6. aprila.	R. G.
PO DVELETNEM PREMORU
Ognjenik Etna začel včeraj bruhati lavo
Kljub temu da teče iz novega kraterja velika količina ognjene mase, za ljudi ni še nevarnosti
V GORICI JE BIL V NEDELJO 14. OBČNI ZBOR SDGZ
Bolj kot kdajkoli prej moramo biti Slovenci prisotni v gospodarstvu naše obmejne dežele
Zastopniki slovenskih zamejskih gospodarstvenikov so v Kulturnem domu v Gorici analizirali dosedanje delovanje in nakazali smernice za bodoče delo
pomeni, da je vsaka nadaljna razprava praktično odveč. Po mnenju nekaterih levičarskih poslancev se je uveljavilo načelo, da se o najbolj pomembnih zakonih in členih državnega proračuna ne razpravlja. S tem je tudi pomen parlamenta močno padel. Naj navedemo samo primer. da je ameriški kongres posvetil kar 78 dolgih razprav debati o državnem proiačunu.
Sinoči je povzročilo dokajšnje pre senečenje dejstvo, da so vse stranke umaknile svoje popravke, ne samo KPI in PDUP. temveč tudi radikalci, tako da se je število radikalnih popravkov skrčilo od 500 na 62. Odslej bo razprava potekala po normalnem postopku, kot se je zgodilo včeraj popoldne, ko so odobrili tri člene proračuna in zavrnili vse popravke opozicije. V poslanski zbornici vlada dokaj zaspano vzdušje, ki se je iz parlamenta razširilo tudi na politične stranke. Tudi to je ponoven dokaz, v kako težkih pogojih poteka politična debata, tudi med vlado in opozicijskimi strankami. Trenutno že javno govorijo o političnem premirju predvsem znotraj večinskih sil: za časa tega premirja bodo posamezne stranke proučile svoj notranji položaj, da bi se pripravile na skorajšnje volitve, pa naj bodo upravne ali politične in da bi rešili tudi nekatere kritične situacije, kot na primer po ložaj v Turinu, kjer je škandal spra- j vil v krizo tako socialistično stran ko kot komunistično partijo.
V tem okviru prihaja do izraza |	mednarodnem dnevu gledališč je slovensko Združenje dramskih j
relativna gotovost Krščanske demo- j umetni!cov nagradilo štiri igralce. Julij Guštin, dolgoletni član Slaven- i »racije, ki se počuti izredno močno ; sj(Bga stalnega gledališča v Trstu, zdaj član Mestnega gledališča Iju-m zaupa v stabilnost r anlamjeve | bljanskega. je prejel priznanje za več kot 20-letm delo v ljubljanskem st in strankarske vlade, ki je konec j gledališču. Stane Slaresiiue, doigoletni član Slovenskega slanega gle-koncev nastala, da bi trajala samo j clališča o Trstu, je eden temeljnih stebrov te naše zamejske ustanove. 100 dni. V tem vzdušju je demo- j\jed nagrajenci je tudi nestor slovenskih gledaliških igralcev režiser irricHon.t«	s« — jn vzgojitelj Vladimir Skrbinšek, ki ga je umetniška pot vodila od Ma-
ribora prek Varaždina, Zagreba in Splita vse do Skopja, ves čas po vojni pa je ustvarjal v Mestnem gledališču ljubljanskem, katerega je
CATANIA — Po štiriindvajseturnem zelianju in »hlipanju* se je vulkan Etna ponovno prebudil in je začel včeraj zjutraj znova bruhati lavo. Na vulkanu se je odprl nov krater v višini okrog 2 tisoč 500 metrov in ima kakih 100 metrov premera, in sicer v bližini Monta-gnole nad Catanio. Krater se je odprl zelo nizko, iz njega prihaja velika količina lave, strokovnjakom pa ni še uspelo kvantificirati pojava, niti določiti hitrosti premikanja lave.
Erupcijo so pričakovali že prejšnjo noč, saj so zabeležili okrog 200 potresnih sunkov med 4. in 5. stopnjo Mercallijeve lestvice, epicenter pa je bil na vrhnjem delu vulkana. Strokovnjaki so tudi ugotovili, da gre za stare razpoke iz leta 1910. ki so se ponovno odprle in to zelo nizko, česar ni bilo zabeležiti že veliko let.
Nekatere ekipe civilne zaščite so že na delu in so krenile na pot, da bi se približale območju novega izbruha. Delo je zelo otežkočeno. saj je bila Etna včeraj zavita v gosto meglo. Znani italijanski vulkanolog prof. Mario Cosentino je zaenkrat
izključil, da bi obstajala nevarnost za osebe in niti ni moč česarkoli predvidevati, saj je Etna od vedno zelo »presenetljiv vulkan». Kljub temu so vzeli v pretres možnost gradnje nekaterih nasipov, ki bi zaustavili tok lave, vendar to ni možno zaradi posebne strukture terena, ki ne dovoljuje hitrega in učinkovitega ukrepanja. Vsekakor pa so karabinjerji že zaprli cesto, ki pelje iz vasi Nicolosi do območja, ki ga je prizadela erupcija.
Znano je. da ni bila Etna c.3.274 m) nikoli »miren* vulkan. Prvo e-rupcijo gre datirati v leto 121 pred našim štetjem, ko je lava dosegla Catanio. To sicilsko mesto je bilo nato popolnoma uničeno 4. februarja 1. 169, ko je umrlo okrog 15 tisoč oseb. V začetku tega stoletja pa so bile močnejše erupcije v letih 1892, 1910, 1923 in 1928. Vulkan se je nato prebudil leta 1948, 19581 in 1964, ko je lava pomešana s plini dosegla skoraj 2 km višine. Leta 1971 je erupcija trajala dva meseca in je uničila veliko hiš, prav tako 1977. Leta 1979 pa je izbruh terjal življenje devetih turistov. Zadnji izbruh je bil 17. marca 1981. ko je lava prišla tik do Randazza.
Goriški Kulturni dom
nedelj slim občnim zborom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja
..................umnimi..............................i......................................................................................................................
VISOKO PRIZNANJE ČLANU NAŠEGA GLEDALIŠČA
Stane Starešinič je prejel nagrado dramskih umetnikov
kristjansko tajništvo objavilo še eno polemično noto v zvezi s socialisti, katere obtožuje, da spletkarijo v periferiji. Demokristjani očitno mislijo na dejstvo, da so socialisti zadnje čase zelo aktivni v nekaterih krajevnih upravah. Tako so socialisti povzročili padec levičarske u-prave v Firencah istočasno pa so pristali na levičarski odbor v Bariju. Gre za posamezne dogodke, ki motijo demokristjanske voditelje, ne da bi vplivali na stabibiost vlade.
Največ nezadovoljstva pa je vsekakor v socialističnih vrstah, to dokazuje tudi odložitev zasedanja vsedržavnega vodstva na obdobje po velikonočnih praznikih. Po nekaterih glasovih se obdobje škandalov ni končalo: ne samo, da v Turinu pri čakujejo nove razplete, v katere bi
NA PRITISK ZAVEZNIKOV IZ ATLANTSKEGA PAKTA
Alternativni predlogi Reagana za pogajanja o evroraketah
Orisal jih bo v svojem četrtkovem govoru, za katerega vlada veliko pričakovanje - VVashington predlagal skrajšanje premora na ženevskih pogajanjih
nepogrešljivi umetniški član še danes. Nagrado je prejel tudi France i Presečnik, ki je začel svojo igralsko «z0odbo» v ljubljanski Drami.1 Bil pa je tudi član slovenskega Narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju v Črnomlju.
Dramski igralec Stane Starešinič, rojen leta 1921 v Prelokah pri Vinici, je bil po drugi svetovni vojni najprej član Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, od leta 1951 dalje pa je član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Še danes z izjemnim uspehom in igralsko nadarjenostjo, znanjem in umetniško izpovednostjo pomeni za to gledališče enega njegovih temeljnih stebrov. Njegovo delo, posvečeno gledališki umetnosti, slovenski besedi in kulturi, je še toliko pomembnejše, saj deluje na tistem delu slovenskega ozemlja, ki je bilo prepredeno s težnjami raznarodovanja in razvrednotenja slovenske besede. Stane Starešinič je o vsem svojem dolgoletnem umetniškem poslovanju, razmišljanju in izpovedovanju umetniških resnic z odrskih desk, s posredovanjem poezije in proze med ljudmi, ustvarjal temelje naše kulture, ki je in bo ostajala ena temeljnih razsežnosti slovenskega gledališkega umetnika.	J. PENGOV
De Cuellar se je v Moskvi pogovarja) o kriznih žariščih današnjega sveta
BRUSELJ — V »glavnem štabu* rijal številk, ampak bo pojasnil atlantskega zavezništva narašča pri-! drobnosti svojega predloga kasneje, čnkovanje za črtrtkov Reaganov go-j ob ponovnem nadaljevanju pogajanj, vor v Los Angelesu, v katerem naj i Videti pa je, da se Američanom s bi predlagal Sovjetom tudi kornpro-! pogajanji bolj mudi kot Sovjetom, mis na področju jedrske razorožitve ■ saj so sklenili predlagati, da bi po-v Evropi, o kateri so v teku po- j novni začetek anticipirali za mesec gajanja v Ženevi.	j dni. Tako se pogajanja ne bi začela
Istega dne bo Paul Nitze, ki vodi v prvih dneh junija, kot je bilo pr-ameriško delegacijo na ženevskih! votno dogovorjeno, ampak že v za-pogajanjih v Bruslju, verjetno po-1 četku maja. Morda je eden izmed jasnil atlantskemu svetu predloge I vzrokov za željo po krajšem poga-ZDA, pred tem pa jih bo anticipiral1 jalskem premoru tudi v tem, da se tudi sovjetski delegaciji pred preki- j Sovjeti ne drže moratorija, ki ga je nitvijo pogajanj (danes jih bodo j enostransko proglasil Brežnjev mar-namreč prekinili za dva meseca), i ca lani. Američani namreč trdiio. Pričakovanje za govor ameriške-1 so imeli Sovjeti tedaj v Vzhodni ga predsednika je še posebej nara- limoni 300 svojih «evroraket* z 800 slo potem ko je poslal šefom vlad Jedrskimi naboji, od tedaj pa je to vseh držav članic NATO poslanico - s^vl" , ,ie naraslo še za •>! ra :-et z vrsto norih predlogov za ženev-1	-0*- .J1 katerim pa naj bi bi o
ska pogajanja. V tej poslanici prosi itreba P™5^’ se kakih 390 prejšnjih
\Vashingtona — p oti. Zahodu uperjenih skupno že kakih 1.300 jedrskih glav, katerih število pa baje še narašča.
Skratka, na Vzhodu in Zahodu vztrajno govore o nujnosti zmanjšanja števila jedrskih raket, vse pa kaže, da je teh kljub tc-mu vedno več.
Reagan svoje zaveznike, naj mu svetujejo, za kateri predlog izmed predloženih naj se odloči.
Uradno norih Reaganovih predlo-. gov niso objavili, iz dobro obvešče-j nih krogov pa se je izvedelo, da je pripravil naslednje tri, izmed kate-| rih bo enega — kot alternativo —• posredoval Sovjetom:
I 1. Določili naj bi »streho* 100 raket j srednjega dometa, z neomejen!m številom jedrskih glav, za obe st-a-ni. Sovjeti naj bi tako odstranili 251 svojih raket «SS-20» od skupnega števila 351 (ki imajo 1.053 jedrskih glav), Američani, pa naj bi namesto načrtovanih 572 »cruiseov* in »pershingov-2» (z eno samo jedrsko glavo) namestili v Zahodni Evropi »les 100 svojih raket.
2.	Določili nai bi maksimalno število 225 do 250 taktičnih jedrskih orožij srednjega dometa na vsaki strani, vendar pa bi tu poleg raket upoštevali tudi jedrske bombnike obeh blokov.
3.	Američani naj bi po etapah nameščali v Evropi svoie rakete, So-
GORICA — Bolj kot doslej moramo biti Slovenci prisotni v tukajšnjem gospodarstvu, v središču dogajanja, biti moramo bolj upoštevani, istočasno mora biti več realnosti v našem vsekdanjem delovanju, manj kasnejšega protestiranja ker smo bili izrinjeni oziroma pozabljeni. Slovensko zamejsko gospodarstvo mora bolj kot kdaj prej postati pomembna komponenta naše manjšinske realnosti, kajti le če bomo gospodarsko močni in samostojni se bomo ohranili in delovali tudi na kulturnem, šolskem ter drugih področjih. To so glavne misli iz bogate in živahne razprave na 14. občnem zboru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je bil v nedeljo v Kulturnem domu v Gorici, in ki jih je povzel, ob zaključku, predsednik dr. Vito Svetina.
V Gorico so prišli delegati slovenskih zamejskih trgovcev, obrtnikov. denarnih zavodov, industrialcev iz vseh pokrajin Furlanije - Julijske krajine. V glavnem so to bili Tržačani, kjer združenje deluje že vso povojno dobo, ter Goričani, kjer deluje združenje nekaj let. prisotni pa so bili tudi predstavniki iz Beneške Slovenije.
Tako pomembno srečanje slovenskih gospodarstvenikov se je vršilo v Kulturnem domu v Gorici, v tem novem prelepem domu, ki je odprl na stežaj svoja vrata Slovencem in ne samo Slovencem pred približno letom in pol dni. Da se je občni zbor vršil v Gorici je pomenita priznanje goriškim članom,
PO PODATKIH SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
Razkorak med absolutnimi in realnimi številkami v jugoslovanski ekonomiji
Denar postaja vedno dražji - Prejemki realno nižji za 4% v primerjavi z 1.1981
«evroraket» starejšega tipa (SS-4 in SS-5). Tako je — po trditvah iz
PAZIN —■ štafeta mladosti — na pot je krenila v soboto iz Zadra — je prenočila v spominskem domu v Pazinu.
Prvi nosilec letošnje štafete mladosti je bil avtomehanik Marin Ma-tešič. štafetno palico je prevzel na zadarskem trgu in se vključil v verigo mladih, ki bodo po vsej Jugoslaviji znova izpričali vero v bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti ter neuklonljivo voljo, da bodo nadaljevali Titovo deta. (dd)
BEOGRAD — Iz podatkov službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije, o katerih je včeraj na tiskovni konferenci govoril generalni direktor Milorad Birovljev, izhaja, da je jugoslovansko gospodarstvo lani zaradi zeta Visoke stopnje povečanja cen doseglo relativno veli-
v.ieti pa bi svoje, prav tako po eta- ^o stopnjo nominalne rasti skupne pah. odstranjevali. dokler se obe I »a prihodka, dohodka in čistega do strani ne bi »srebali* nri številu, hodka. Skupni prihodek je bil '
za katero bi se dogovorili.
V vseh treh predlogih izstopa dejstvo, da niso v nobenem upoštevane britanske in francoske jedrske sile, katere pa želijo Sovjeti na vsak način vključiti v pogajanja in v pogodbo, ki naj bi jo podpisali.
Vsekakor kaže, da Reagan v svojem četrtkovem govoru ne bo ome-
primerjavi z letom 1981 večji za 31,7, dohodek za 28,4 in čisti dohodek za 25,9 odstotka. Vendar pa se je udeležba gospodarstva v razporejenem dohodku zmanjšala s 63,3 na 61,2 odstotka.
Iz poročila Mitarada Birovljeva je tudi sklepati, da denar postaja vse dr,ažji in da je povpraševanje
MOSKVA — Glavni tajnik OZN Javier Perez de Cuellar, ki se od nedelje nahaja v Moskvi, se je včeraj sestal s sovjetskim voditeljem •mrijem Andropovom, s katerim se » pogovarjal — kot poroča agencija TASS — v konstruktivnem in prijateljskem vzdušju o glavnih medna-r?dnih vprašanjih, vključno z Afganistanom. Pogovor je tekel predvsem Y luči vloge, ki naj bi jo imeli Združeni narodi pri reševanju trenutnih mednarodnih sporov. Še posebno po zornost sta posvetila tudi mirovnim Prizadevanjem na Bližnjem vzhodu.
De Cuellar se je sestal v Moskvi j-udi s predstavniki Združenja klubov združenih narodov (na sliki), s katerimi je govoril predvsem o odno Vzhod Zahod, poudaril pa je tuni svojo naklonjenost neposrednim razorožitvenim pogovorom med Mo-»kvo in Washingtonom.
BOJNI PLINI ALI NEVERJETNA «KOLEKTIVNA HISTER1JA»?
Množična zastrupitev dijakinj v Cisjordaniji
TEL AVIV — Zagonetna zastrupitev 250 arabskih dijakinj in učenk šestili šol v Dže-ninu v zasedeni Cisjordaniji še vedno ni pojasnjena. Izvedenci izraelskega ministrstva za zdravje in armade se od nedelje trudijo, da bi razvozlali vzroke kolektivne zastrupitve, a do sedaj niso odkrili ničesar. Dekleta so sprejeli v razne bolnišnice Cisjordanije in Izraela, vse so imele podobne simptome: gla vobol, vrtoglavico, vnete oči, splošno slabost s povračanjem.
V začetku so vsi mislili, da nekdo razpršuje po zavesah v učilnicah tieko hlapljivo kemikalijo. Analize teh zaves pa niso potr-
dile take domneve. Prav tako niso odkrili sledov morebitnih bojnih plinov. Del izraelskega tiska je namreč trdil, da je PLO namenoma zastrupila svoja dekleta s kakim blagim bojnim plinom, da bi sprožila nerede na zasedenih arabskih ozemljih v pričakovanju manifestacij ob jutrišnji obletnici prvih obsežnih razlastitev arabske zemlje pred šestimi leti. Primer v Dženinu pa ni osamljen, prejšnji petek se je nekaj (lodobncga pripetilo 66 dekletom v vasi Arabe.
Ministrstvo za zdravstvo pa medtem ne izključuje možnosti, da ima opraviti s primerom »kolektivne histerije*. Navsezadnje ni-
so v bolnišnicah odkrili nobenega znamenja strupenih snovi, dekleta pa se kot kaže sedaj dobro počutijo. Raziskave vseeno skrbno na daljujejo, saj je teza o »kolektivni histeriji* v takem obsegu precej dvomljiva. V preteklo sti so podobne primere že zabeležili v drugih državah, a ne do take stopnje. Nič čudnega torej, da marsikdo že odkrito govori, da so zastrupitve le gnusno dejanje kake židovske teroristične organizacije, ki hoče prisiliti Palestince. da zapustijo svojo zemljo. Medtem pa so včeraj na neki šoli v Cisjordaniji odkrili ostanke plinske granate, ne da bi povedali njenega izvora.
veliko. S tem pojasnjujejo, zakaj so za obresti dah 50 odstotkov več Sredstev kot leto prej. Kar zadeva naložbe, so . bile realno manjše za 6,6 odstotka, kljub temu pa je bila njihova nominalna rast 26 odstotkov. številne zadeve so zdaj usklajene z resolucijo, vendar pa je udeležba naložb v družbenem proizvodu še naprej zeta velika in znaša 36,2 odstotka, To je sicer manj kot leta 1980, ko so kar 42,2 odstotka družbenega p-oizvoda porabili za različne naložbe. Kljub temu pa bo treba investicije še zmanjšati.
Izgube so vse večje. Zato bo treba veliko truda, da bi poiskali sredstva za sanacije. Udeležba izgub v ustvarjenem dohodku se je z 2 odstotkov v letu 1981 lani povečala na 3,5 odstotka. Takšni so podatki, ko ocenjujejo celotno gospodarstvo. Gledano po vejah, pa so podatki različni. Industrija je na primer zabeležila porast z 2,9 na 5.5 odstotka. Od skupnega števila TOZD. ki jih je nekaj več kot 29 500, je tekoče izgube prikazalo 2.172 TO ZD, kar je za 36 odstotkov več kot leta 1981.
Koliko so Jugoslovani zaslužili v takšnih pogojih gospodarjenja? Podatki kažejo, da znaša povprečje za vso državo 12.524 dinarjev. Nominalni prejemki so bili večji za 27 realno pa nižji za 4 odstotke v primerjavi z letom 1981. Tako se praktično nadalitre zniževanje oseb nih dohodkov, ki se je začeta že lete 1980.
To dokazuje, da se ta proces na daljuje. Gotovo je, da ga bo mogo če ustaviti samo z večjo produktivnost ta, belišo gospodarnostjo in proizvodnjo, ter z dinamičnejšim izvo-
zom, so dejali včeraj na tiskovni konferenci, (dd)
Petar Stambolič pojde na Madžarsko
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič bo s soprogo od danes pa do konca meseca na povabilo predsednika predsedniškega sveta LR Madžarske Pala Loszoncija, uradno in pri jateljsko na obisku na Madžarskem V jugoslovanski delegaciji bodo tu di zvezni sekretar za zunanje za deve Lazar Mojsov, predsednik jugoslovanskega dela mešanega jugoslovansko - madžarskega odbora za gospodarsko in znanstveno - tehnično sodelovanje Nedeljko Mandič in drugi, (dd)
MANAGUA — Iz bornih vesti, ki prihajajo iz Nikarague, je razvidno samo, da se boji nadaljujejo. Manjša pozornost zahodnih tiskovnih a-gencij pa bi lahko pomenila, da so somozisti v težavah. Vsekakor pa se gardisti bivšega nikaragovskega diktatorja znašajo sedaj predvsem nad civilnim prebivalstvom, ki jih ne podpira, kot so upali.
NEW DELHI - Voditelja obeh asamskib organizacij, ki se borita proti' prisotnosti bangladeških beguncev v tej indijski zvezni državi, sta napovedala dvotedensko premirje. Svoje pristaše sta pozvala, naj se ne poslužujejo nasilnih dejanj in naj delajo za mir.
ki so se lotih nelahkega organizacijskega dela pred nekaj leti in dosegli več pomembnih rezultatov, niso pa še ,kot so povedali na občnem zboru, z njimi docela zadovoljni in si bodo še vnaprej prizadevali, da bodo organizacijsko mrežo združenja na Goriškem razširili in vključili v SDGZ še vse tiste slovenske trgovce in obrtnike, ki so doslej stali ob strani.
Da je bilo zanimanje za občni zbor SDGZ precejšnje, dokazuje ne le prisotnost delegatov članstva, marveč pozornost, ki so jo občnemu zboru posvetili zastopniki manjšinskih organizacij ter ustanov iz matične domovine ter tudi zastopstva tukajšnjih ustanov in združenj. Zborovalce je pozdravil v imenu goriške občinske uprave podžupan Mario Del Ben, prisotni pa so bili tudi slovenski župani Mario Lavrenčič, Edvin Švab in Vid Primožič. V Gorico je za to priliko prišel predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc, prišli so stalni predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu Boris Zidarič, odgovoren za obmejno sodelovanje v Gospodarski zbornici SRS Aljoša Mrak, generalni konzul SF RJ v Trstu Drago Mirošič. Manjšinske organizacije so zastopali Boris Race (SKGZ), Mirko Primožič (TO SKGZ za Goriško). Darij Cu-pin (Odbor za gospodarstvo pri SK GZ), Karta Brešan (SSO), Edi Bu-kavec (Kmečka zveza), Boris Si-moneta (Patronat INAC). Prisotni so bili še deželni svetovalec Ivan Bratina, predsednik tržaškega dela italijansko-jugoslovanske gospodarske zbornice Giulio Petrucco, zastopnik CNA Giuseppe Maržo, zastopniki bančnih zavodov in še drugih ustanov.
Občni zbor je vodil podpredsednik združenja Viljem Nanut. Najprej sta bili na vrsti poročili predsednika SDGZ dr. Vita Svetine in ravnatelja Vojka Kocjančiča. Sledili so pozdravi, zatem pa zanimivi posegi v razpravo.
Iz poročil ter razprave lahko povzemamo nekaj osnovnih misli. Občni zbor se je vršil v trenutku, ko je svetovno gospodarstvo v krizi, in ko se ta kriza hudo odraža tudi v Italiji ter v Jugoslaviji, torej tudi v naši deželi. Kriza je še zlasti prizadela, tudi zaradi znanih jugoslovanskih omejitvenih ukrepov, goriško in tržaško pokrajino, in s tem v zvezi tudi slovensko zamejsko gospodarstvo. Prizadeti šo tisti gospodarstveniki, ki se ukvarjajo z mednarodno italijansko - jugoslovansko trgovinsko izmenjaj o ter seveda avtoprevozniki, ter tudi mali trgovci, ki so jim kar čez noč zmanjkali jugoslovanski kupci.
Kako priti iz krize, to je bita e-no glavnih tem na nedeljskem občnem zboru SDGZ. Treba je poiskati nove oblike dela. treba se je združevati v konzorcije na vseh ravneh, v mali trgovini, obrti, mednarodni trgovini, transportu in bančništvu. Treba je na sodobni način preučevati trg. To so bili odgovori diskutantov in ugotovili smo, da se vsi prav dobro zavedajo, da ne bo uspehov s starimi in ponekod dotrajanimi oblikami dela.
Zlati časi masovnega prihajanja kupcev iz vseh krajev Jugoslavije se ne bodo vrnili. Zato mora slovensko gospodarstvo 'ubrati druge
poti.
Tudi v uspehu takšnih novih o-blik, pri katerih naj bodo zainteresirani vsi manjšinski operaterji, bo moč najti možnost za pomnožitev članstva v Stav. deželnem gospodarskem združenju. V to smer vodijo tudi skupile reklamne akcije gostincev. malih trgovcev, obrtnikov, ki si žele sodelovanja tudi z italijanskimi kolegi na eni strani, z jugoslovanskim gospodarstvom na drugi.
Istočasno je prišla do izraza resnica, ki je bila dolgo časa pozabljena in tudi zanemarjena. Trdno manjšinsko gospodarstvo je podlaga narodnemu razvoju. Doslej smo po-lagah veliko važnost razvoju naše kulture, našega šolstva, našega športa, našim kulturnim domovom. Mnogokrat pa nismo sploh pomišljali na to, da bi bil razvoj vseh teh naših društev in ustanov marsikdaj ugodnejši in hitrejši, ko bi bili imeli za seboj večjo gospodarsko osnovo.
Tega so se najbrž bolj kot sodobniki zavedali naši predniki, ki niso samo na primorskem podeželju, marveč predvsem v mestih Gorici in v Trstu pred prvo svetovno vojno ustvarjali močno slovensko gospodarsko osnovo, z ustanavljanjem bank in posojilnic, trgovin, o-brtnih delavnic in vsega, kar je v zvezi z gospodarstvom, ki so v Gorici že pred obratom stoletja vrgli v svet parolo »Svoji k svojim!*.
Nedeljski, 14. občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, naj bi torej, po besedah poročevalcev in diskutantov, pomenil prelomnico in začetek nove faze delovanja te naše organizacije, ki je med najpomembnejšimi faktorji za nadaljnji razvoj naše zamejske narodnostne skupnosti.
MARKO VVALTRITSCK
RAKOVA POT TRŽAŠKEGA GOSPODARSTVA
ZDRAMILO SINDIKATOV: V APRILU RAZČLENJEN TEDEN MOBILIZACIJE
ST
Ce ne bo s strani pristojnih dejavnikov primernega odziva, se bo mesto 22. aprila uprlo nadaljnjemu hiranju s splošno stavko
Gospodarski položaj se v tržaški pokrajini stalno slabša praktično že dvajset let. Začelo se je z zlogi asnim načrtom za preustroj ladje-delstva, nato pa se je drsenje navzdol nadaljevalo ter zlasti v zadnjih letih zajelo javno in zasebno industrijo, pristaniške dejavnosti, javno upravo in nazadnje še nadrobno trgovino. Krivulja je padla že tako nizko, da je nastopil skrajni čas, da se mesto enotno upre brezbrižnosti oziroma napačni gospodarski politiki osrednje in deželne vla de. krajevnih uprav in zasebnih podjetnikov. Da bi končno zdramilo pristojne organe na vseh ravneh, proglaša pokrajinsko tajništvo e notne sindikalne zveze CGIL - CI SL - UIL teden boja, v okviru katerega se bodo zvrstile 12. aprila manifestacija delavcev v dopolnilni
dobitev in opremo trgovskih prostorov in javnih lokalov. Prispevke — v skupni višini 5,5 milijarde lir — bo prejelo 135 prosilcev iz raznih krajev Furlani je-Julijske krajine. Odbor je nadalje porazdelil 2,4 milijarde lir konzorcijem za jamstvo nad krediti malim trgovskim podjetjem. Tržaški konzorcij bo od tega prejel 800, goriški pa 400 milijonov lir.
Dsnes v deželnem svetu
razprava o referendumih
Deželni svet Furlanije - Julijske krajine se bo ponovno sestal danes dopoldne ob 9.30. Prva in glavna točka dnevnega reda predvideva
,.	...	, ,,	, ,	razpravo o predlogih za uvedbo re-
blagajni in brezposelnih delavcev. | ferenduma v deželii ki so bili pred_
13. aprila manifestacija za rešitev loženi na pobudo svetovalca Prole-
stanovanjskih in zdravstvenih pro- tarske demokracije Cavalla ter pred b emov ter 14. aprila manifestacija ; kovinarjev, v prvi vrsti za rešitev vprašanj, ki se nanašajo na obrate v krizi (Terni, CMI itd.). Dne 15. aprila bo pokrajinsko tajništvo pregledalo položaj, nastal po omenjenih demonstracijah ter na tej podlagi sprejelo dokončen sklep o oklicu splošne stavke vseh kategorij delavcev v tržaški pokraiini, za kar je načelno že zdaj določen dan 22. aprila.
To je v bistvu vsebina resolucije, ki so jo včeraj soglasno sprejeli po šestumi javni razpravi pokrajinskega vodstva enotne sindikalne zveze na sedežu UIL. V razpravi, ki se je je udeležilo okrog 100 sindikalistov in v katero so poleg drugih posegli tudi pokrajinski tajniki CGIL Gialuz, CISL Degrassi in UIL Fabricci, je bil podan podroben pre-
stavnikov Furlanskega gibanja De Agostinija in Puppinijeve. Pred dnevi je zakonski osnutek o uvedbi referenduma v F-JK vložila tudi svetovalska skupina KPI.
Drevi seja
devinsko-nabrežinskega občinskega sveta
Na županstvu v Nabrežini se bo drevi ob 19. uri sestal devinsko-nabrežinski občinski svet. Med drugim bo razpravljal o ustanovitvi občinskega odbora za razstavo a tipičnih krajevnih vin, o potrditvi sporazuma o pobratenju z občino Ilirska Bistrica ter o najetju posojila v višini 2,4 milijarde lir za uresničitev splošnega načrta za razsvetljavo v občini.
ZA DEŽELNE IN UPRAVNE VOLITVE
VČERAJ V TRŽAŠKEM AVDITORIJU
PREDLOGI ZDRUŽENJA ARCI 0 GLEDALIŠKI DEJAVNOSTI
Tiskovni konferenci je prisostvoval vsedržavni predsednik ARCI Enrico Menduni
VOLILNA KAMPANJA ŽE V POLNEM TEKU
KPI za združitev deželnih in upravnih volitev ■ Nič novega z zborovanja LpT
Čeprav nas od deželnih volitev ločijo še dobri trije meseci, so se stranke že začele pripravljati na to volilno preizkušnjo, ki bo odločala ne samo o ustroju nove dežel-
g!ed sedanjega stanja v tržaškem j ne vlade, ampak tudi o prihodnosti gospodarstvu. Slika, ki izhaja iz te-i tržaških krajevnih uprav, se pravi ga pregleda, je na moč zaskrbijiva. \ občinskega in pokrajinskega od
Rezidenčno prebivalstvo tržaške pokrajine se je v zadnjih 7 letih skrčilo za 20.000 enot, tako da preti resna nevarnost, da nas bo leta 2000 le še okrog 160.000, to je približno toliko, kolikor je bilo tu rezidenčne-ga prebivalstva okrog leta 1860.
Število zaposlenih ljudi se je v zadnjem letu — to je od januarja 1982 do januarja letos — zmanjšalo za 3000 enot ali za 3,33 odst. (toda v industriji za 6 odst.!). V žavelj-ski industrijski coni je zadnja pomembnejša industrija (Tovarna velikih motorjev) nastala leta 1971. Pozneje so se na območje EZIT preselile iz mesta le nekatere izrazito trgovske dejavnosti, obstoječe proizvodne enote pa so začele propadati druga za drugo: Calza Bloch,
SNIA, Marcovigi, Socomar, Naval-motor, Fomt, Orlando, CMI itd. V Miljah je propadla ladjedelnica Can-tieri Alto Adriatico, zdaj se z vso resnostjo postavlja vprašanje nadaljnje usode škedenjske železarne j drugih parlamentarnih silah.
bora. ki ju sedaj sestavljata manjšinski koaliciji LpT in laiko-sociali-stov.
O volilni kampanji je na svoji zadnji seji. na osnovi Rossettije-vega poročila, razpravljal tudi deželni komite KPI. Sklenil je in svoj sklep tudi formalno postavil, da bi se upravne volitve, ki zadevajo številne uprave iz FJK, ki bi morale biti nekje spomladi, odvijale skupno z deželnimi, ki bodo po statutu proti koncu meseca junija, ali na začetku julija. Komunisti so to zahtevo postavili, da '^'' seUbtC Tik način bilo mogoče izogniti dvojni volilni kampanji, ki breme državi ter da bi preprečili dvojno prekinitev pouka v šolah. S to svojo zahtevo so komunisti seznanili strankino sekcijo za krajevne ustanove pri vsedržavnem vodstvu, ki se je z njo strinjala in odločila, da bo na njeno uresničitev nasto-
I pila pri ministru Rognoniju in pri
i Hrutfih nsrlampntarnih cilah
Terni, kjer je v dvomu obstoj 1760 delovnih mest (1700 »notranjih* in 60 v okviru družbe INCROT). V gradbeništvu, kjer je bilo na Tržaškem pred dvajsetimi leti zaposlenih 9.200 delavcev, dela danes le še 3.525 ljudi z uradniki vred Šti vanska papirnica je v krizi in nihče ne ve ali noče odkrito povedati, kakšna bo njena nadaljnja usoda.
Prav tako resen je položaj kar zadeva pristaniške dejavnosti. Problemi pristaniške ustanove so vsem znani, tem pa se je zdaj pridružil še problem Tržaškega Lloyda, ki je še leta 1981 zaključil poslovanje z aktivo 13 milijard, lani (točni podatki bodo znani šele po občnem zboru delničarjev prve dni aprila) pa naj bi se poslovanje družbe zaključilo s primanjkljajem kar 62,5 milijarde lir. Po nekaterih vesteh naj bi družba nameravala zmanjšati število svojih ladij s sedanjih 17 na samo 6, kar odpira realno možnost, da bo tržaško pomorsko družbo fa gocitirala katera druga od družb Finmare, tako da bo tudi sedež Tržaškega Lloyda prenešen drugam.
Dogajanja v tržaški nadrobni trgovini so znana vsem, zlasti po u-krepih, ki jih je malo pred koncem lanskega leta sprejela jugoslovanska vlada. Najnovejši podatki pa kaže;o, da se položaj še vedno in naglo slabša, saj se je število zaposlenih v tej dejavnosti od novega leta do konca februarja letos skrčilo za nadaljnjih 3.000 enot.
Število brezposelnih delavcev v naši pokrajini še naglo bliža 7.000 enotam — so naglasili sindikalisti — ter je položaj s tega vidika le za malenkost boljši od tistega, ki je svoj čas botroval množičnemu od hajanju Tržačanov v daljno Avstralijo Nastopil je torej skrajni čas. da se mesto upre. in to enotno, temu počasnemu hiranju, in zahteva od pristojnih dejavnikov — osrednje in deželne vlade, zasebnih industrijcev, pa tudi od pokrajinske in občinske uprave, ki sta dolžni poskrbeti pred vsem za to, da se ustavi socialno nazadovanje naših krajev — prehod k novi gospodarski politiki. Pobudo za to bo prevzela enotna sindikalna zveza, ki bo organizirala »teden* mobilizacije vseh proizva jalnih struktur, uspeh akcije za po noven razcvet naših krajev pa bo v veliki meri odvisen od tega, v kakšni meri se bo Trst v okviru tega tedna in še najbolj ob priliki splošne stavke, strnil okrog mobili ziranega delavstva.
Sicer pa je volilno kampanjo formalno že začela Lista za Trst; v nedeljo je v Avditoriju priredila politični shod, na katerem so govorili najvidnejši predstavniki te mestne grupacije: tajnik Giuricin, župan Cecovini ter poslanka Benco Gruber. V bistvu niso povedali nič novega in ponovno potrdili veljavnost treh že znanih programskih točk LpT.
Glede vprašanja razširitve občinskega in pokrajinskega odbora na KD, ki je v sedanjem trenutku glavno vprašanje v tržaški politični stvarnosti, je Lista za Trst potrdila, da nima nič proti temu, postavlja pa prejudicialni pogoj: vlada mora prej tudi Trstu dodeliti kontingente blaga po znižanih cenah, kot se sicer dogaja v Gorici. Na zborovanju so predstavniki liste seveda zagovarjali delovanje obeh odborov, obenem pa dodali, da bi le ti lahko delovali v bolj mirnem vzdušju, če bi se laiko - socialisti ne sporazumeli tudi s KD. Na zborovanju, na katerem niso manjkali protislovenski in protijugoslovanski izpadi, je poslanka Benco _ Gruber napovedala predložitev zakonskega osnutka o avtonomiji tržaškega pristanišča po zgledu Hamburga.
• Na pobudo tržaškega odbora za obrambo zakona 180 (o psihiatrični reformi) in tržaške sekcije »Demokratične psihiatrije* bo jutri ob 16.
uri v Domu pristaniških delavcev (Trg Duca degli Abruzzi 3) javna razprava o zdravstvenih okrožjih (distretti sanitari) v Trstu.
Nove letalske zveze z Genovo in Turinom
Prva italijanska deželna letalska družba »Aligiulia*, ki ima svoj sedež v Trstu, je prejela prvo letalo «nord 262», ki je francoske izdelave in ima 29 sedežev. Od 2. maja dalje bo družba zagotovila povezave med Trstom in Genovo ter Trstom in Turinom. Po 30. maju, ko bo prejela še drugo tovrstno letalo, pa bo vzpostavila tudi povezavo med Benetkami in Firencami, med Firencami in Milanom ter med Fi-renc^gji jn Turinom.
' ■ ’ . - ~
• Danes ob 19.30 se bo sestal rajonski svet za Sv. Ivan. Na dnevnem redu so številna vprašanja rajona, med njimi razprava in glasovanje o demokrščanski resoluciji glede bivše psihiatrične bolnišnice.
Včeraj je bila v tržaškem Avditoriju tiskovna konferenca, na kateri je tržaško pokrajinsko vodstvo kulturnega, športnega in rekreacijskega združenja ARCI predstavilo »načrt za gledališko dejavnost* na Tržaškem. Tiskovni konferenci je prisostvoval tudi vsedržavni predsednik ARCI Enrico Menduni.
Načrt za gledališko dejavnost, ki so ga predstavili člani ARCI, želi v prvi vrsti opozoriti na težave, s katerimi se srečujejo razna gledališča, poklicna in amaterska, ki delu je jo. v našem mestu. Poleg Teatra S.tajjile in SSG je namreč več skupin, ki se na različnih ravneh u-k var ja jo z gledališčem, - srečujejo pa se z velikimi težavami, kot 'je na primer nerazpoložljivost prostorov. pa tudi večkratna neobčutlji vest krajevnih ustanov. ARCI želi biti prisotna pri obravnavanju teh problemov tudi v gledališkem življenju in delu v našem mestu. Med predlogi naj omenimo ustanovitev »laboratorija*, ki naj približa mladim gledališče-
Izrečenim predlogom je sledila živahna debata. Med drugim, je novinar našega dnevnika opozoril na pomanjkljivosti določenih informacij o SSG in njegovi vlogi, ki jih je vsebovalo poročilo. Oglasili so se tudi razni gledališki delavci, ki delu iejo v manjših skupinah in izrazili svoje nezadovoljstvo in tudi razočaranje zaradi pogojev, v katerih delajo v našem mestu. Sploh je nroblematika gledališkega dela in kulture v Trstu zapleteno pod ročie. Po eni strani imamo tradicije in možnosti, ki jih nudi specifika prostora, po drugi strani pa se srečujemo z vrsto problemov, ki o-virgvi delovanje, pretok informacij in tudi gledališko vzgojo. Debata, ki se je v tem smislu odprla, je koristna, vsekakor pa občutena.
Delovanj« sodišča za pravire bolnikov se vedno bolj krepi
Delovanje tržaške sekcije vsedržavnega sodišča za pravice bolnikov se kljub relativno skopi reklami vedno bolj krepi. To so ugotovili njeni ustanovitelji, člani in simpatizerji, ki so se včeraj zbrali na skupščini, da bi uskladili delo prihodnjih mesecev. Trenutno deluje sekcija na dveh področjih. Preiskovalna komisija. sestavlja jo 40 državljanov raz-ličnlfi jjokllčev in starosti, nadaljuje slprčiffiedovanjem posameznih prijav, s katerimi se je nad 400 oseb pritožilo'nad fiajražličnejšimi pomanjkljivostmi in napakami v zdravstvenih strukturah ter s tem izrazilo svoje potrebe. Na osrovi tega pregleda bo komisija izdelala Listino o pra-
vicah bolnikov. Ko bo to nared, misli sodišče ustanoviti (verjetno v glavni bolnici) svoj center, ki bo na razpolago vsem bolnikom, vodili pa go bodo prostovoljci.
Istočasno nadaljuje sodišče z zbiranjem prijav, kajti skoraj ne mine dan, da se zainteresirane osebe ne zglasijo na sedežu v Ul. Genova 12 ali po telefonu (630-391) in prijavijo nevšečnost, ki so jo doživele v zvezi s svojim zdravjem ali boleznijo. Prijave so seveda lahko anonimne in bodo gotovo pomagale k bolj človeškemu upravljanju zdravstvenih u-slug in služb.
• Z glasovanjem se bo jutri v milj-skem občinskem svetu zaključila 'razprava o načrtu - programu za obdobje 1983 - 85, ki si ga je za bodoče upravljanje zastavil občinski odbor Liste Frausin. Dnevni red seje, ki se bo začel ob 18.30 predvideva tudi razpravo o prilagoditvi občinskega regulacijskega načrta splošnemu deželnemu regulacijskemu ' načrtu.
Na srečanju s tajniki sindikatov
Comelli orisal poseje po zakonu 828
Predsednik deželne vlade Comelli se je včeraj v Vidmu sestal z deželnimi tajniki sindikatov, Padova-nom za CGIL. Bravom za CISL in Trebbijem za UIL, katerim je obrazložil načrt za porazdelitev finančnih sredstev po zakonu štv. 828. kolikor gre za posege za odpravo razlik v gospodarskem potencialu posameznih območij Furlanije-Julijske krajine. Pri tem je Comelli poudaril, da bo večina finančnih sredstev namenjena razvoju proizvodnih dejavnosti in povečanju zaposlenosti. Predstavniki sindikatov so se načelno izrekli pozitivno o predvideni porazdelitvi sredstev, svoja dokončna gledišča pa bodo sporočili deželni upravi po podrobnejši analizi predloženega dokumenta.
Posl. Carossino (KPI) z delavci železarne Terni
Evropski poslanec KPI A. Carossino, ki se te dni mudi v naši deželi. se bo danes zjutraj ob 10. uri sestal z delavci železarne Terni, da bi skupaj z njimi proučil ne samo stanje tega obrata, ampak sploh perspektive razvoja tržaške industrije. Včeraj je bil Carossino v Tržiču, kjer se je udeležil strokovnega srečanja o problemih ladjedelstva.
VČERAJ NA GROPAJSKI OSNOVNI ŠOLI KAJUH
Tradicionalno nagradno žrebanje revije «Galeb»
Nagrade je prejelo 52 učencev - Najlepša nagrada pripadla M. Škerlju s Katinare
Ob prisotnosti vseh učencev in učiteljic je bilo včeraj na slovenski osnovni šoli «Karel Destovnik Kajuh* v Gropadi letno tradicionalno žrebanje bogatih nagrad, ki jih za svoje naročnike vsako leto zbere mladinska revija Galeb. Razumljivo je, da je na šoli vladalo veliko pričakovanje vseh prisotnih šolarjev, saj si je na skritem vsak posameznik želel prvo nagrado, lepo kolo. Med potekom žrebanja, ki ga je vodil glavni urednik revije Lojze Abram, je napetost vedno bolj naraščala in dosegla višek, ko je bil na vrsti žreb za prvo nagrado. Tokrat je prvo nagrado, lepo kolo, dobil učenec 4. razreda šole «Fran Milčinski* na Katinari, Mav-ricij Škerlj. Ostale nagrade, bilo jih je skupno 52, pa so šle na razne druge šole. Srečni dobitniki so še Vesna Kranjc iz šole na Katinari, Ana Palčič, Marko De Giorgi iz šole v Gropadi, Ivo Buda od Sv. Jakoba, Kristjan Gereon iz osnovne šole v Rupi na Goriškem, Fabijan Sfiligoj iz osnovne šole «Oton Žu-
12. APRILA ZBOROVANJE TRŽAŠKIH ŠTUDENTOV V KULTURNEM DOMU
Vloga šole pri pravilnem informiranju in preprečitvi naraščanja narkomanije
Na skupščini bosta sodelovale tudi profesorja Franco Rotelli in Nando Della Chiesa
Da ni vprašanje narkomanije le omejen pojav, pač pa vsak dan bolj dramatična in pretresljiva stvarnost sodobne družbe, je ugotovitev, s katero se vsi strinjajo. O tem se z zgražanjem razpravlja tudi v našem mestu, toda prepogosto s tisto brezbrižnostjo, ki jo narekuje prepričanje, da je Trst neke vrste »srečni otok*, neokužen s to boleznijo, ki se le redkoma pojavlja pri nekaterih »pokvarjencih*.
Proti takemu tolmačenju in predvsem ignoriranju vprašanja narkomanije, je koordinacijski odbor tržaških demokratičnih srednješolcev sprožil v vseh šolah boj proti mamilom in njihovi odvisnosti, ki bo imel kot osrednjo prireditev zborovanje v slovenskem Kulturnem domu, ki bo 12. aprila“v'tf. uri. Prisotna bosta profesorja Franco Rotelli in Nando Della Chiesa.
Pojav narkomanije se vsak dan bolj širi tudi v Trstu, kar dokazuje vse večja organiziranost razpečevanja, trgovanja in črne borze mamil, je dejal predsednik študen-
rrTttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiitiiiitfiiitiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiuitiiiiiiiitifiiitiitiiiiiiiiiumtiiiiiiiiiiiiiitiittiiiiMitiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiuiitiiittitttiiiiii
SUNIA: deset let koristnega delovanja
V dvorani Avtomobilskega kluba v Ul. Cumano je bila včeraj pokrajinska organizacijska konferenca SUNIA, na kateri so razpravljali predvsem o predvidenih spremembah zakona o pravičnih stanarinah, o stanovanjskih izgonih in o problemih v zvezi s stanovanji Ustanove za ljudske hiše IACP. Ob navzočnosti vsedržavnega tajnika združenja Antonia Bordierija so tudi proslavili deseto obletnico delovanja te organizacije, ki učinkovito ščiti interese najemnikov. Na sliki: predsedstvo organizacijske konference
med včerajšnjo razpravo
tov Oberdana Lorenzo Nicolini, ki je skupaj s predstavniki liceja Prešeren, učiteljišča Carducci, znanstvenega liceja Galilej in klasičnega liceja Petrarca predstavil pobudo novinarjem. Trst po drugi strani, je nadaljeval, ne more vztrajati pri ignoriranju vloge, ki jo ima zaradi svoje geografske lege pri širjenju mamil, saj «pokriva» trg vse severne in centralne Italije z mamili, ki mimo njega prihajajo z vzhoda. Pri tem pa se odpira tudi vprašanje organiziranega kriminala, v prvi vrsti mafije, ki s trgovanjem heroina kopiči bogastvo in premoč, kar predstavlja bistveni aspekt vprašanja naraščanja in širjenja mamil.
»Najprej želimo z našo pobudo sprožiti vprašanje pravilne in strokovne informacije glede tega vpra-šanja*, je poudarila Sabrina Novel, . »s čimer se šolske oblasti ne morejo pohvaliti.* Na osnovi zakona 685 o narkomaniji so namreč ustanovili pri šolskem skrbništvu poseben odbor, ki ima nalogo, da prireja razne pobude s ciljem, da osvešča mlade o teh vprašanjih. Prav na račun delovanja šol in o-menjenega odbora so bile včeraj na tiskovni konferenci izražene najbolj ostre kritike. Šola, ki ima tako pomembno vlogo pri izobraževanju mladih, je popolnoma nepripravljena poglobiti vprašanje narkomanije in istočasno ni v našem mestu pripravljena sodelovati z zdravniki, zdravstvenimi delavci in z vsemi tistimi, ki se neposredno ukvarjajo z zdravljenjem in ponovno vključitvijo narkomanov v družbo. Napačen je tudi pristop do problema, so včeraj z več strani poudarili, saj naši šolniki gledajo na narkomana kot na bolnika, zato menijo, da je treba mladim nuditi čim-več nasvetov za zdravo življenje, jim nuditi več možnosti za športno dejavnost itd., kar bi samo po sebi pomenilo ustvariti večjo odpornost proti temu pojavu. Torej o-mejujejo problem le na nekatere njegove obrobne aspekte, medtem ko ne upoštevajo njegovih socialnih in političnih razsežnosti. O vsem tem bodo torej razpravljali na raznih zborovanjih v šolah in še zlasti na zborovanju 12. arrila. K manifestaciji so med drugimi pristopili enotna sindikalna zveza CGIL - CI SL - UIL, nekateri tovarniški sve-
• IHtllllltlllltllltllttlllllllllllMIIIIIIIIIIIHIHIIItfllltltll
f Čestitke
Danes praznuje 21. rojstni dan boter DARIO. Obilo sreče v nadaljnjem življenju mu želi Denis.
Nllllllilllllllllllf lili lil* Milil tlllllllllllllltlllllllllllllllllllf MII llllllf lili lllllllllllllllliiillllllllllllllllllllllllllllllllllllllll III IllllllllJIt (II* illllllllllliiiiiliiiiiiiiiiii niti III IIIIMIIIIIIIIIIttllillllllltlllllllllllllllllltllHIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllIttllltlllllllllllllllllMIIIIIIItllllMIIIIIIIIlIlfllllllllfB
V NEDELJO V PROSVETNEM DOMU
Škedenjski ženski pevski zbor je uspešno nastopil na Opčinah
Deželni prispevki v prid trgovcem
Deželni odbor je te dni na predlog pristojnega odbornika Bertolija nakazal po zakonu štev. 25 iz lan skega leta vrsto prispevkov za poso-
Opensko kulturno društvo »Tabor*, ki je svoje občinstvo navadilo na zelo pogoste, pa tudi pestre in kakovostne kulturne prireditve, je v nedeljo poskrbelo za nov, zelo zanimiv in užiten kulturni večer. Protagonist je bil ženski pevski zbor KD »Ivan Grbec* iz Skednja, ki se pod vod stvom Marte Werk-Volk kljub svoje mu sorazmerno kratkemu nastopa n.ju v javnosti zasluženo uveljavlja Zborovski recital je dopolnila mla dinska folklorna skupina domačega kulturnega društva «Tabor». ki ga tudi uspešno vodi Marta Werk-Volk.
škedenski zbor je openski publiki predstavil recital z naslovom »Slovenska žena v pesmi in besedi*. Posrečen izbor najbolj značilnih narod nih in umetnih ter borbenih besedil in skladb je zbor spretno in sproščeno povezal v harmonično celoto, ki je prijetno izzvenela v počastitev vloge ženske v slovenskem narodnem življenju. Izbor ja pripravila Melita Valli. Spored pesmi, ki jih
je zbor zapel, so povezovala recitirana besedila. Ves nastop je bil deležen prisrčnih in zasluženih aplavzov. Prireditev je. kot rečeno, dopolnila domača folklorna skupina s sple tom tržaških ljudskih plesov, začenši z znano in priljubljeno »Stu ledi naj pride nuter*.
V Domu onemoglih »Stuparich*
Natečaj za mesto tajnika - ekonoma
Devinsko-nabrežinska občinska u-prava je razpisala javni natečaj na podlagi listin in izpitov za mesto tajnika - ekonoma v Domu onemoglih »Stuparich* v Sesljanu. Interesenti moralo vložiti prošnjo za ude ležbo pri natečaju najpozneje do 14. ure dne 1. aprila. Obvezen je štu dijski naslov, sicer diploma knjigo vodje ali trgovskega izvedenca. Za nadaljnja pojasnila naj se kandidati obrnejo na županstvo.
MALA ČRNA KRONIKA
Okostnjak z nabrežja pod Nabrežino ie brez Imena
Karabinjerji z nabrežinske postaje vneto proučujejo skrivnost nedeljskega odkritja na strmem nabrežju pod Nabrežino. Tržaški izletnik De-metrio Milic (22 let) je namreč med sprehodom po razraščeni strmini pod naravnim predorom obalne ceste odkril okostnjak, ki mu zaenkrat še nihče ni znal opredeliti ne istovet nosti, pa tudi ne spola in starosti. Edini elementi, ki jih imajo preiskovalci na razpolago za razpoznanje sta zobna proteza in šop svetloko-stanjevih las, ki se je še držal lobanj ske kosti.
Karabinjerji, ki jih pri raziskavi vodi kapetan Perrone. imajo sezname vseh ljudi, ki so izginili od doma v zadnjih časih. Včeraj se je v njihovih uradih zglasilo tudi precej ljudi, ki imajo pač v zvezi z raznimi izginotji kaj povedati, vendar vse to še ni privedlo do nobenega konkretnega sledu. Morda bo kaj več povedala analiza kosti, ki jo bo te dni izvedel strokovnjak.
Neprijetna noč za fiate 500
Lastniki malih fiatov 500, ki imajo navado parkirati svoja vozila pri Lovcu, bodo morali odslej poiskati v nočnih urah parkirišča kje drugje. Pri Lovcu očitno ni več varno, če naj sklepamo po dogodku iz pretekle noči, ko so zaenkrat še neznani pobalini prerezali platnene strehe trem malim fiatom. Verjetno so računali, da bodo iz avtomobilov lahko kaj odnesli, a so se ušteli. Kljub temu pa niso odšli praznih rok. Iz tanke rjev vseh treh fiatov so namreč iztočili bencin. Lastnice avtomobilov (Maria Leluca, Ondina Bassanese in Giuseppina Lussi Bais) so seveda vložile prijavo proti neznancem.
Slab začetek za mladega šoferja
Ena prvih šoferskih izkušenj 19-Iptnega Daria Bordona iz Zindisa pri Miljah ne bo ostala v njegovem spominu najbolje zapisana. Končala se je namreč v ortopedski kliniki glavne bolnice, kjer so mu morali nedaven še ne povsem zaceljen zlom
leve rame še enkrat pozdraviti. Njegova nesrečna vožnja se je končala v Rossettijevi ulici v zgodnjih popoldanskih urah, kjer je s svojo alfa romeo trčil v volksvvagen Claudia Bratuša iz Ul. Barbaro 12. Bordon še ni imel vozniškega dovoljenja, temveč samo roza karto, imel pa je ob sebi tovariša z vozniškim dovoljenjem.
Psa oklala geometra
Ko se je 56 letni geometer Italo Santarelli, doma iz Gorice, uslužbenec družbe Friulia LIS, včeraj popoldne odpravil na delovišče podjetja Nuova OMIN na Nabrežju Cadamo-sto, kjer trenutno vodi določena dela, ni pomislil, da mora najprej delati račune s stražarjema, to sta velika psa ovčarja, čuvaja podjetja. V trenutku sta bila namreč na njem. Zgrabila sta ga vsak za eno roko in ga precej oklala. Le poseg nekega nameščenca podjetja ga je rešil hujših poškodb. Z rešilcem Rdečega križa so ga takoj odpeljali v bolnico. kjer pa su mu dali le prvo pomoč s prognozo okrevanja v 20 dneh.
ti zdravstveni center za socialno pomoč narkomanom, ravnateljstvo psihiatričnih služb, tržaški nadškof Bellomi in poslanci Cuffaro, Gerbec in Gruber Benco.
ICCU Containers bo povečala glavnico
Upravni svet družbe ICCU Containers (katere delnice kotirajo v
Natečaj za šole o Trstu in Sabi
*Trst, kakršnega je videl Saba» je naslov natečaja za šole, ki so ga razpisali občinska knjižnica »A. Hortis», odbor za proslave 100-letnice rojstva tržaškega pesnika in šolsko skrbništvo ob priliki razstave na to temo v ljudski knjižnici. Natečaja se bodo lahko udeleževali posamezni razredi, ki bodo obiskali razstavo: razredi o-snovnih šol bodo morali pripraviti risbo z ustreznim naslovom (posebno risarsko polo bodo dobili na sedežu razstave), srednješolski razredi se bodo lahko udeležili natečaja prav tako z risbo, ki pa bo opremljena s komentarjem, za višje srednje šole pa je potreben pismeni sestavek, seveda prav tako na temo Sabovega Trsta.
Dela bo treba poslati na sedež razstave v Ljudski knjižnici do 20. aprila ali pa v občinsko knjižnico do 30. aprila. Razstavljena bodo v mladinski dvorani občinske knjižnice od 9. do 14. maja, nagrajevanje zmagovalcev pa bo v soboto, 21. maja ob 16. .uri v prostorih občinske knjižnice.
pančič* v Gorici, Mitja Danev, Marko Šuber, Tereza Marzetti in Danijela Cerga z osnovne in srednje šole na Opčinah. Nadalje so nagrade dobili Romina Tonini in Aleš Vodopivec iz Boljunca, Matej Pe-taros, Kristjan Mahnič in Alen Posega iz osnovne šole v Bazovici, Gregor Peric, Martina Doljak in Roberto Šavron iz Zgonika. Srečni so bili tudi šolarji osnovne šole pn Sv. Ivanu in sicer Jasmin Rudež, Tanja Bonanno in Gorazd Bajc. Na vrsti so bili še Samo Pertot, Andrej Peric in Marta Sirza iz Nabrežine, Devan De Paolis in Aleksandra Sluga iz šole v Ul, sv. Frančiška ter Robert Bandi iz Doline. Sreča je bila najbolj mila s šolarji na Proseku, kamor je šlo kar pet nagrad, ki so jih dobili Martin Puntar, Marta Prasselli, Jadranka Fabjan, Evgen Ban in Ivo Emili. Prav tako so bili srečni tudi učenci iz Rojana Igor Guardijančič, Tatjana Siviz in Katja Omari. Nagradi sta dobila tudi Maja Cherti in Erik Vodopivec v Dolini, srečni so bili pa tudi učenci šole v Devinu. Valter De Matteis. Walter Germani, Irina Tinta in Pavel Legiša. Poleg teh so nagrade dobili še Martin Mar-russi - Šempolaj, Tamara Tretjak, Rada Pilat in Lara Prašelj iz U*-Donadoni, Lara Božjeglav iz Milj, Paolo Canciani ter Robert Zenic * Repentabra, Katja Cetin iz skednja, Erik Švab iz šole pri Sv. Ani in Marina Zobec iz šole pri Domju-
Tudi za letos se je torej zaključilo tradicionalno Galebovo nagradno žrebanje, ki so ga šolarji na Tržaškem in Goriškem toliko pri" čakovali. Uredništvo revije Galeb pa obljublja za prihodnje, jubilejno 30. leto izhajanja revije, neprimerno več nagrad in še druge novosti.
L. A.
• Danes, v torek, 29. 3. ob U-uri bo v policijski kasarni «Dut* d'Aosta» v Ul. Damiano Chiesa H slovesnost ob zaprisegi pomožnih a-gentov rekrutov, ki posvečajo 5. u-sposobljenostni tečaj. Ob navzočnosti predstavnikov krajevnih in deželnih oblasti bo spregovoril komandant policijskega šole polk. Franco Greco.
• Miljska občina obvešča občinstvo, da po opravljenih popravilih občinska kopalnica ponovno redno obratuje. Kopalnica je odprta vsak dan od 9. do 12. ter od 14. do 17. ure.

Trstu in v Milanu) je sklenil pre dlagati delničarjem, ki se ,bodo prihodnji mesec zbrali na lethem obč nem zboru, povišanje družbene glavnice s sedanjih 9,9 na 25,89 milijarde lir. Operacija naj bi potekala v dveh fazah: najprej bi m "d starimi delničarji porazdelili brez plačno po 10 delnic na vsakih 100 v posesti posameznikov, tako da bi glavnica narastla na 10,89 milijarde. V drugi fazi pa bi izdali 15 milijonov delnic, kar bi dvignilo glavnico na 25,89 milijarde.
Danes stavka osebja Parisi
Na pobudo področnih sindikatov za promet FILT - CGIL, FILTAT-CISL in UILTRASPORTI bo osebj« špediteiske družbe F. Parisi v Trstu danes stavkalo dve uri, in sicer od 8. do 10. ure. S stavko bo osebje podprlo svojo zahtevo po priznanju starostnih doklad na podlagi sporazuma, ki je bil pred časom dosežen za to kategorijo delavcev in ki se povsod drugod v Trstu in v ostali Italiji že redno izvaja.
Ob praznovanju 8. marca darujejo žene iz Ricmanj in Loga 50.000 za godbo na pihala iz Ricmanj, 100.000 za ansambel Pomlad in 50.000 lir z* KD Slavec.
Poravnati treba takso na reklamo
Dne 2. aprila zapade zadnji rok za plačilo takse na reklamo in plakatiranje. Kdor je do tega datuma ne bo poravnal, bo moral plačati še dodatno takso. Interesenti lahko vplačilo izvršijo neposredno pri o-kencih AGIAP na Nabrežju N. Sauro 10/E ali pa po poštnem tekočem računu št. 10485274, naslovljenem na omenjeno agencijo.
• Tržaška občina sporoča, da bo
na velikonočni ponedeljek matični urad odprt od 9. do 11. ure za sprejemanje prijav smrti in za izdajo dovoljenj za pogrebe.
Ob nenadni smrti drage mame oziroma žene
KATARINE TRAMPUŽ
izrekajo globoko sožalje hčerki Savi, možu Gilbertu in drugim sorodnikom sošolci, učno in neučno osebje osnovne šole Ivan Grbec iz Skednja bivša učiteljica Marta Werk . Volk.
Ob izgubi dragega moža MARIA SIRKA
izreka ženi Pierinl In svojcem g*0' boko sožalje sekcija Zveze žena Italije iz Križa.
ŠD Mladina izreka občuteno sožalje družini In svojcem ob Izgubi MARIA SIRKA
Sporočamo, da bo pogreb našega dragega
Maria Sirka
danes, 29. t.m„ ob 11.30, iz mrtval' niče glavne bolnišnice na pokopališče v Križ.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in nona
JOŽEFA ZUPANČIČ vd. GON
(PEPA)
Pogreb drage pokojnice bo danes, 29. marca, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev.
Žalujoči sinova Pepl in Rudi z ženo Jolando, vnuk Valter z ženo Loredano, pravnukinji Elena In Pavla ter drugo sorodstvo
Nabrežina, Trst, 29. marca 1983
GORIŠKI DNEVNIK
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na predavanje
OBDOBJE IMPRESIONIZMA V SLOVENSKEM SLIKARSTVO
ki bo jutri, 30. marca 1983, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. — Predaval bo dr. Tomaž Brejc.
Gledališča
■bossetti
Danes, 29. t.m., ob 20.30 red torek, J? na sporedu «Tramonto» Renata Simonija. V glavni vlogi nastopa A. Lionello. V abonmaju odrezek št. 7. Rezervacije pri glavni blagajni.
avditorij
Od jutri bodo Podreceove lutke Predstavile «Lunin svet» C. Goldonija. Zadnji teden. V abonmaju odrezek št. 10.
VERDI
•Jutri, 30. t.m., bo ob 20. uri za red E/F na sporedu druga predstava Puccinijeve opere «Turandot». Diri-Sent Daniel Oren. režiser Alberto Passini, orkester in zbor bo vodil Andrea Giorgi.
y glavnih vlogah nastopajo: Oli-'ia Stapp (Turandot), Lando Barto-i’ni (neznani princ), Carlo Del Bosno (Timur), Marion Vernette Moo-, (Liu), Giancarlo Montanaro '"ing), Pierfrancesco Poli (Pang),
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
Mala dvorana
V soboto. 2.4., ob 10. uri: A. Go-■jevšček «Hišas>.
Srednja dvorana
Danes, 29. t.m., ob 20. uri: Filmski torek.
Velika dvorana
Danes, 29. t.m., ob 19.30: Hubert Bergant, orgle in Tomaž Lorenz,
violina.
.Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega dor.a v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9 do 11. ure in pred pričetkom oredstave.
Kaiu*!* ;:6R1#W
TABOR ■"»
PROSVETNI DOM Openski glasbeni večeri
Jutri, 30. marca, ob 20.30
KONCERT
Simonetta Pagani — flavta in Vojko Cesar — fagot.
NA SPOREDU: Bozza. Villa-Lobos, Dubois, Krstna izvedba: Dominutti, Valdambrini, Viozzi, Kichl, Merku.
Razstave
v TK GALERIJI, Ul. v. Frančiška 20, razstavlja svoja novejša de-a Demetrij Cej.
Jutri, 30. t.m., ob 20.30 bodo v nepnu v Kraški galeriji odprli razstavo, na kateri bo Neda Bevk prikazala umetniško tkanje.
m
ŠOLA
GLASBENE MATICE - TRST
. Ciklus koncertov
MLADI MLADIM
Jutri, 30. marca, ob 18.30 v Gallusovi dvorani, Ulica R. Manna 29
Cveto Kobal — flavta Vlasta Doležal - Rus — klavir
Na sporedu: Bach, Lovec, Weber, Kumar, Martinu.
\	Vabljeni
Kino
Zadruga cNAŠ KRAS« vabi na odprtje razstave
umetniško tkanje NEDE BEVK
ki bo jutri, 30. t.m., ob 20.30 v Kraški galeriji v Repnu.
Cappella Undcrground Zaprto. Ariston 16.00-22.00 «Veronika Voss*.
Prepovedan mladini pod 14. letom. *den 18.00 «Star trekii: Tira di Khan».
'azionale 16.00 «Insemihoid». Prepovedan mladini pod 14. letom, "fattacielo 16.30-22.15 «Attila, fla-gello di Dio*. D. Abatantuouo, .R. Rusic.
Fenice 17.00 «Rambo». Barvni film za vsakogar.
®*ignon 17.00 «Saranno famosio.
Barvni film za vsakogar. Eilodrammatico Zaprto.
Aurora 16.30 «Kaan - Principe guer-riero».
Capitol 16.00 «ET rextraterrestre».
Barvni film za vsakogar.
Cfistallo 16.30 «Querelle de brest*. -Prepovedan mladini pod 18. letom. M»demo 16.00 «Fuga per la vittoria*. Silvester Stallone.
Radio 15.30 «Voglia di lei*. Prepovedan mladini pod 18. letom, »ittorio Veneto 16.00 «Momenti di gloria». V. Cross.
Cumiere 16.00 ((American graffiti*.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 29. marca CIRIL
Sonce vzide ob 5.52 in zatone ob 18.28 — Dolžina dneva 12.36 — Lu-vzide ob 19.20 in zatone ob 6.33.
Jutri, SREDA, 30. marca BRANIMIR
y<‘emc včeraj: na j višja temperatura :J’l stopinje, najnižja 5,8, ob 18. uri D-2 stopinje, zračni tlak 1006,4 mb ruste, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, Padlo je 0,4 mm dežja, nebo poobla-čeuo, morje malo razgibano, tcmpe-ratura morja 10 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
BODILI SO SE: Fabrizio Borgo-®na, Cristiana Riva, Jessica Ra-SlUun. Francesca Macclii.
C Mrli SO:	89 letna Giovanna
*erluga vd. Felician, 80-letni Edoar-Sinigaglia. 88 letna Maria Crnac Sarti, 75-letna Assunta Mauro Zaffe. 81 letni Michele Stok, 43-®tna Caterina Belusic por. Tram-I z, 63 letni Domenico Pisano, 84-čtna Giuseppina Zupančič vd. Gon, 1 letna Santina Scrigner vd. Allegri, »letna Maria Ghersetti vd. Rovis, ' etna Valena Cargnelutti vd. Miot. -letna Loredana Cosentino por. rfutilini, 82 letni Luigi Tram. 63-. ni Mario Sirk. 79 letna Anna Ma-Babich vd. Regi. 79-letni Bruno
V petek je na, biološki fakulteti tržaške univerze diplomirala	. •
INGRID LOZAR
Ob lepem uspehu ji čestitata KD' Vesna in ••dekliški pevski ‘zbor Vešha. .....'P 1 * 1 l"
Danes se
CVETO
sreča z Abrahamom. Ob tej priložnosti mu čestitajo vsi prijatelji.
Danes, 29. marca, praznujeta srebrno poroko
ERSILIO in ANGELA PREMOLIN
Še mnogo zdravih in srečnih let v skupnem življenju jima želita hčerki Fulvia in Lili.
Voščilom se pridružuje zet Dorjan s starši.
«Cankarjeva nagrada 1983»
V soboto, 26. t.m., se je na liceju France Prešeren — kot že nekaj let doslej — odvijalo področno tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo nagrado. Tekmovalci nižjih in višjih srednjih šol so reševali naloge dveh težavnostnih stopenj. Po krajšem kulturnem programu je pedagoški svetovalec prof. Silvo Fatur nagradil najuspešnejše dijake. Med nižješolci so se najbolje uvrstili Tatjana Komar, Giulia-na Pavlica, Jordan Pisani in Maja Štoka: med višješolci pa Mirjam Brajkovič, Danijela Štoka, Sonja Rupel in Roman Gruden. Imenovani se bodo udeležili tudi republi škega tekmovanja, ki bo v Celju, 16. aprila t.l.
Izleti
NA NEDELJSKEM SREČANJU NA VRHU
Postavljeni temelji za trajnejše sodelovanje med jamarji treh dežel
Srečanja naj bi odslej prirejali vsako leto - Okrogla miza o številnih vprašanjih varnosti m reševanju ob nesrečah v jamah

Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 4. aprila (Velikonočni ponedeljek) v Vrsar-Poreč. Vpisovanje v Ul. Valdirivo 30/11 danes in v četrtek od 17. do 19. ure. Telefon 64459 ali 732858.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
PODARIM psičko staro dva meseca ljubiteljem živali z vrtom. Telefon 040/228779.
ČISTILNICA «TATJANA» Nabrežina Kamnolomi št. 78 nudi cenjenim strankam vsakovrstne usluge čiščenja in likanja po ugodnih cenah. Umik: vsak dan razen sobote, od 8. do 13. in od 16. do 19. ure.
ZOBOZDRAVNIK Ivo Petkovšek javlja,, da bo odsoten do 4. aprila.
OSMICO je v Mačkoljah odprl Ed-vardo Tul. Toči belo in črno vino.
PRODAM volksvvagen maggiolino 1200 letnik 1974 v odličnem stanju. Telefonirati od 13. do 14.30 in v večernih urah na št. 040 422093.
OSMICO je odprl Rikardo Živec v Koludrovici. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ljubi Petaros v Borštu.
V	SREDIŠČU Nabrežine oddamo v najem prostore primerne za urad ali ambulanto. Telefon 040/823293.
V	DOLINI prodam stanovanje: dve spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica. klet. parkirni prostor in prostor za zidavo garaže. Telefon 040/228-390.
ODDAM v najem zemljišče, oddaljeno samo sedem minut od Trsta, z razgledom na morje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6. pod šifro ^Zemljišče*.
PRODAM ape 600 MP. Telefon
' 040/824381. .
PRODAM fiat 500 letnik 1968 z novimi gumami in opravljenim tehničnim pregledom. Telefonirati ob nedeljah na št. 040/575145.
OSMICO je oojJn' Karlo Pegan v Zgoniku 58. Toči bčlo irf črno vino.’
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Glusliena matica obvešča, da bodo vaje mladinskega mešanega zbora danes, 29. marca, ob 19.30 v Kulturnem domu v Trstu.
Ob priliki srečanja z Beneškimi Slovenci bomo danes. 29. marca, ob 17.30 predvajali v dvorani Igo Gruden v Nabrežini diapozitive o zimovanju nabrežinskih otrok na Matajurju. Vabljeni vsi starši in prijatelji.
KD Ivan Cankar vabi na ogled I diapozitivov Maria Magajne s potovanja po Braziliji jutri. 30. mar-, ca, ob 20.30 v društvenih prostorih I (Ul. Montecchi 6).
| KD Primorec Trebče vabi na red-I ni občni zbor. ki bo jutri, 30. mar-| ca, v Ljudskem domu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
lina 147.
OSMICO je odprl Ivan Antonič, Cerovi je 34. Toči belo in črno vino.
OSMICO je' odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju št. 253. Toči belo ir črno vino.
PODJETJE PAHOR prodaja v Tr žiču stanovanja, trgovine in garaže v gradnji različnih velikosti. Za informacije telefonirati na št 040/208251.
PODJETJE Malalan Benčina pro daja v re/.idenčni coni na Opči nah stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in boxom Za informacije tel. 211043.
BANCA DrCREDITO pl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
• . - ...:	S. P. A. ;	-\KA-'
TRST - ULICA P FILZI 10 -	"S" STAriB
28. 3. 1983	
Ameriški dolar	1.442.—
Kanadski dolar	1.170.—
Švicarski frank	691.—
Danska krona	165.—
Norveška krona	198.—
Švedska krona	188.—
Holandski florint	526.—
Francoski frank	195.—
Belgijski frank	26.—
Funt šterling	2.100.—
Irski šterling	1.850.—
Nemška marka	594.—
Avstrijski šiling	84,-
Portugalski escudo	13.-
Pezeta	10,-
Jen	5.-
Avstralski dolar	1.120,—
Drahma	13.50
Debeli dinar	16.50
Srednji dinar	17.75
Obračun prvega trodeželnega srečanja jamarjev Slovenije, Koroške in Furlanije Julijske krajine, udeležili so se ga predstavniki desetih društev, za kar so dali pobudo Kraški krti in tudi prevzeli- nase pretežni del organizacije, je vsekakor pozitiven. Lahko rečemo, da so na sobotnem in nedeljskem srečanju postavili dovolj trdno podlago, na kateri se bedo v prihodnje gradili in utrjevali ne samo človeški in prijateljski odnosi, ampak tudi konkretno sodelovanje pri raziskovalnem delu. Nekako po vzgledu tradicionalnih vsakoletnih srečanj planincev treh dežel, naj bi tudi jamarska srečanja odslej potekala vsako leto, IX) možnosti v različnih krajih.
Take želje in načrte je bilo slišati zlasti v soboto popoldne ko so udeleženci sedli za mizo ter se pogovorili o vrsti organizacijskih in drugih vprašanj. Zlasti podrobno so razpravljali o problemih s katerimi se srečujejo jamarske ekipe ob o-biskih v jamah izven nacionalnega območja. Vprašanje so posebej o-svetlili z vidika varnosti, oziroma reševanja v primeru nesreče. Kljub razmeroma precej visoki strokovni usposobljenosti jamarjev, so tudi nesreče v jamah precej pogoste. Reševanje RonesVeč,encev pa je ua-vadno zelo težko in dolgotrajno,
OSMICO je odprl Ladi Kocjan, Do- nujna, je. pomoč posebej usposoblje-
nih ekip. Velikokrat pride do nesreč v jamah na obmejnem področju (n.pr. Karun)i itd. Na sobotni okrogli mizi so posebej osvetlili položaj na območju vsake od treh dežel- ter kaj narediti v primeru nesreče. V Furlaniji - Julijski krajini naj bi bile o akciji, oziroma nesreči obye.ščene posebne reševalne e-kipe v Trstu in Vidmu, v Avstriji žandarnjerija, v Sloveniji, oziroma Jugoslaviji pa milica. Obvestilo o prisotnosti jamarske skupine iz druge države naj bi v prvi vrsti posredovalo domače društvo (ustaljena praksa je namreč, da se taka dejavnost odvija v glavnem v sodelovanju z domačim društvom).
Sicer pa je bila sobotna okrogla miza dobra priprava na mednarodno srečanje jamarskih reševalcev, ki bo v jeseni na Madžarskem, kjer bodo vsa ta vprašanja ponovno pre-diskutirali in tudi sprejeli ustrezne dogovore. Tako bo treba med drugim jasno določiti, kdo plača stroške reševalne akcije, kdo in kako naj poskrbi za ustrezno zavarovanje itd.
Na srečanju na Vrhu pa so se predstavniki jamarskih društev po-
govarjali tudi o možnosti organizacije skupne raziskovalne, akcije.
Prvo srečanje jamarjev lahko torej ocenimo, kljub nekaterim organizacijskim pomanjkljivostim, pri čemer bi kazalo v prihodnje dru-
gače poskrbeti za ustrezno prevajalsko službo, kot zelo uspešno.
(Na sliki: po napornem spustu v Kraljico Krasa se kajpak prileže tudi kozarec domače kapljice pri jamarskem domu).
V teku priprave na praznovanje 40. obletnice Kobariške republike
Kobaridci se dobro zavedajo, da je potrebno v letošnjem letu, ko praznovanje Kobariške republike proslavlja 40. obletnico, dati temu praznovanju poseben pečat in pomen. V ta namen so že stekle vse priprave, ki bodo dosegle svoj vrhunec 17. septembra 1983. ko bo Kobarid sprejel nekdanje borce, mladino, pripadnike TO in JLA in druge goste.
Tako kot bo v Kobaridu 17. septembra vse v zastavah, tako je bilo tudi leta 1943, ko so slovenske zastave krasile pročelja hiš. Na velikem zborovanju 10. septembra 1943 je govoril množici, ki je v Kobarid prišla od daleč in blizu, Ferdo Kravanja - Peter Skalar in partizanski komisar Čmugelj Franc - Zorko. Kobariška republika je trajala 50 dni in je obsegala področje krajev od Žage, Učeje, Tarčenta, Fojde, Sankvirina, Praprotna. Vipolž, Šte-verjana do Solkana, ob reki Soči do Tolmina v Baško grapo čez Alpe do Bovca (cca 400 km2). V času obstoja republike so bile v tem predelu, ki je bilo v preteklosti pod Ita-
bližnje okclice bodo tega še posebno veseli. Pripravlja se televizijska oddaja o pomenu in vlogi Kobariške republike. Zbira se propagadni material, ki bo pomembno doprinesel k dokončni analizi Kobariške republike
Pri osvetljevanju razmer bosta pomembno vlogo odigrala domiciljni odbor štaba 30 divizije, odbor za-padno okrožnega območja, krajevna in občinska organizacija ZZB NOV.
O pomenu in vlogi Kobariške republike bodo pisali sestavke učenci osnovne šole Simon Gregorčič. Najboljše sestavke pa bodo nagradili. Učitelji pa bodo nekaj ur pouka namenili zgodovini Kobariške republike. Razpisano bo tekmovanje med radioamaterji Slovenije za o-svojitev diplome Kobariške republike.
Seveda pa bo potrebno v samem kraju do vrhunca tekmovanja 17. septembra, storiti še obilo dela. ki n.i vezano samo na praznovanje temveč na sam izgled Kobarida, ki je včasih slovel kot mesto rož. Do-
lijo oz. Avstrijo, izvedene prvič vo- seči to^pa pomeni aktivno vkljuci-litve v organe ljudske oblasti. Prvega novembra 1943 je sovražniku po večkratnih napadih in veliki premoči le uspelo prodreti na svobodno ozemlje in zatreti Kobariško republiko. Ta je kljub razpadu imela pomemben delež za nadaljnji razvoj NOB v tem predelu Slovenije.
V počastitev 40. obletnice pripravljajo v Kobaridu vrsto manifestacij, kulturnih prireditev, športnih tekmovanj ipd. Najpomembnejša bo vsekakor otvoritev nove sodobne telovadnice, za katero zbirajo sredstva krajani tudi s samoprispevkom.
Otroci iz osnovne šole Simon Gregorčič ter športniki iz Kobarida in

V NEDELJO DOPOLDNE V RONKAH
Množična udeležba na 27. prazniku krvodajalcev tržiškega območja
Prisotnost delegacij iz Slovenije in Hrvaške - Podelitev priznanj najbolj zaslužnim aktivnim članom
Zares množično udeležbo so za beležili na prireditvah ob letošnjem prazniku kivodajalcev tržiškega območja, v nedeljo dopoldne. Letošnji, 27. po vrsti, praznik so pripravili v Ronkah, pod pokroviteljstvom tamkajšnje občinske uprave, osrednja manifestacija pa je	ne
deljo dopoldne, v, občinski.'. športni hali ob udeležbi predstavnikov v§eh (sedem). .sekcij združenja krvodajalcev tržiškega območja, številnih delegacij iz Hrvaške in Slovenije, predstavnikov oblasti, združenj itd. Posebej velja opozoriti, da se je tradicionalnega srečanja krvodajalcev, na katerem so podelili tudi nad 200 priznanj najbolj zaslužnim članom - krvodajalcem, udeležil tudi predsednik republiškega odbora Rdečega križa Slovenije, organizacije s katero imajo tržiški in pose baj doberdobski krvodajalci veliko stikov in sodelovanja., prisrčne in tesne odnose.
Na nedeljskem zborovanjil je pred-sednih vsedržavnega združenja FI DAS, Sergio Rosa, poudaril pomen krvodajalstva, dejavnosti z globoko humano vsebino ter opozbril, kako je združenje, kljub temu deležno premajhne pozornosti s strani sredstev obveščanja. Poleg Rose. so na manifestaciji govorili še predsednik združenja prostovoljnih krvodajalcev tržiškega območja Aldo Mal-laroda, deželni predsednik združenja Fidas, Brollo, ronški župan Gianmassimo De PaGe in nekateri drugi.
Skoraj vsi so poudarili globok hu-
manitarni pomen krvodajalstva pa tudi potrebo po aktivnejšem vključevanju. krvodajalcev v družbena dogajanja.
Naj omenimo še, da so ob letošnjem dnevu krvodajalcev razpisali tudi literarni in slikarski natečaj za učence dveh osnovnih š&f W 1 ;Ronkah in da je pobuda naletela na dober odziv.
Združenje krvodajalcev je na Tr žiškem nastalo leta 1956 in je takrat imelo komaj 83 elanov. Lani je i)ilo v sedmih sekcijah že skoraj 2500 članov, od tega je bilo aktivnih članov več kakor polovica. Dovolj zgovoren je podatek, da so v 'anskem letu zbrali nad 900 litrov krvi. Med aktivnejšimi sekcijami ie tudi sekcija v Doberdobu, preko katere se tudi odvijajo zelo pestri stiki med krvodajalskimi sekcijami iz tržiškega območja in krvodajalci iz raznih krajev Slovenije in Hrvaške. Naravnost zgledno je sodelovanje med doberdobsko sekcijo in občinskim odborom RK iz Nove Gorice, kar je bilo na nedeljski slovesnosti posebej poudarjeno.
Na nedeljski slovesnosti so pode lili tudi priznanja najbolj zasluž nim članom. Žal. vseh imen zaradi prostorske stiske ne moremo obja viti. pač pa objavljamo imena čla nov sekcije iz Doberdoba, ki so bili priznanj deležni. Srebrni znak: Ar-mando Frandolič in Uberto Jelen; Bronasti znak: Jožef Ferletič. Albert Gergolet, Mario Gergolet in Ivam Jarc. Posebno priznanje: Kar-
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiHiiMiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiimiiniiiiMiiimiiiiiMiMiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRED TEMELJNIM SODIŠČEM V NOVI GORICI
MENJALNICA
vseh tujih valut
Begunci iz Šri Lanke obsojeni vsak na en mesec zapora
Po prestani kazni jih bodo izgnali iz države • Na sodišču so rjavili, da so se po prvi obsodbi, potem ko so bili izročeni ambasadi v Beogradu, z vlakom vrnili v Novo Gorico
lo Ferfolja, Claudio Ulian in Alfonz Vižintin.
Prireditev bo prihodnje leto predvidoma v Tržiču, oziroma Doberdobu.
Včeraj seja • aličinskega sveta v Doberdobu
Doberdobski občinski svet se je v ponedeljek popoldne zbral na ki aj-ši seji. Najprej je župan dr. Lavrenčič počastil spomin v soboto umrlega Faustina Arba, poveljnika orožniške postaje v Doberdobu. Arba bodo pokopali jutri v Tržiču. Zatem so na seji odobrili predlog za ureditev dodatnih del na raznih občinskih cestah, imenovali komisijo za dodeljevanje ljudskih stanovanj ter odobrili predlog porazde litve podpore potrebnim občanom. Svetovalci SSk so predlagali tudi. naj bi bile seje občinskega sveta odslej ne v popoldanskem, ampak v večernem času.
V TRŽIŠKI BOLNIŠNICI
Začasno razrešen dolžnosti ravnatelj laboratorija
Zadeva s sodno preiskavo o morebitnih nepravilnostih v ravnanju osebja na laboratorijskem oddelku bolnišnice v Tržiču se je v teh dneh še bolj zapletla. Okrajni sodnik dr. Perna, ki vodi preiskavo, je namreč začasno razrešil dolžnosti ravnatelja laboratorijskega oddelka dr. Caf-faua. O položaju oziroma o sodni preiskavi v tej zdravstveni ustanovi bodo razpravljali tudi na prihodnji seji skupščine goriške KZE.
DNEVA SLUŽBA LEKARN ^ (od 8.30 do 20.30)
1 >r? Giovanni 5 Trg Sv. Jakoba Dl. dei Soncini 179. Ul. Rcvoltella -Opčine, Milje (Viale Mazzini 1). W 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) lrf? Garibaldi 5. Ul. Diaz 2.
nočna služba lekarn
„.	(od 20.30 dnlje)
Garibaldi 5. Ul Diaz 2. Op ■ • Milje (Viale Mazzini 1).
„ lekarne v okolici
. “Oljllnec: tel 228 124: Bazovica, p ' 226-165; Opčine- tel 211-0111 ‘rosek
jjžonik
20O;12|
tel 225 141; Božje polje, tel 225 596: Nabrežina: tel Sesljam tel. 209 197.
Nravstvena dežurna služba 1
Nočna služba od 21. do 8 ure 21' ‘82 027, predpraznična ud 14 do
ure in praznična od 8. do 20.
počitnice v lipici
SOZD TIMAV JE PRIPRAVIL SLEDEČI SPOMLADANSKI PROGRAM:
7 polnih penzionov — 14 jahalnih ur z inštruktorjem — kopanje v pokritem bazenu hotela Maestoso — obisk vinske kleti v Sežani in pokušnjo kraških vin in pršuta — izlet v Škocjanske jame.
CENE:
1. Jahalna šola za
Hotel Maestoso Hotel Klub
začetnike:
2.	Nadaljevanje tečaja: Hotel Maestoso Hotel Klub
3.	Šola dresurnega jahanja:
Hotel Maestoso Hotel Klub
Lit. 178.700 na osebo Lit. 190.000 na osebo
Lit. 171.700 na osebo Lit. 182.000 na osebo
Lit. 211.000 na osebo Lit. 222.000 na osebo
V ceni je vključena turistična taksa. Pnket velja za skupine 10 oseb. Za posamezno osebo ;.e bo cena paketa povišala za 20 odstotkov. Informacije: Thnav — DO Hoteli in Gostinstvo — 66210 Sežana - Tel. 003867/73 361.
V našem časniku smo podrobno poročali o primeru skupine državljanov iz azijske države Šri Lanke, ki so na območju Mirna nezakonito prešli državno mejo in poskušali priti v Italijo, kjer da bi radi o-stali in se zaposlili. K nam so ilegalno prišli 23. februarja okoli 22. ure, vendar so prebežnike italijanski policijski organi že naslednjega dne vrnili v Jugoslavijo. Zaradi nezakonitega prehoda meje jih je pozneje sodniK za prekrške v Novi Gorici obsodil na upravno kazen 15 dni zapora. V čas kazni pa so prišteli tud! prvih pet dni, ko so pri šleki bili v preiskovalnem zaporu. Po izenačeni kazni so tako ostali v zaporu v Novi Gorici še 10 dni.'
Po prestrani kazni so vseh 22 o-seb kolikor jih je bilo v skupini v spremstvu varnostnih organov odpe ljali v Beograd in jih tam izročili veleposlaništvu njihove države, torej šri Lanke Vrnili naj bi se v domovino, toda dejansko so že dva dni po izročitvi. 13. marca, z vlakom odpotovali iz Beograda nazaj proti Novi Gorici. V skupini je bi lo 11 oseb, med njimi dve ženski, medtem ko se je za ostalih 11 državljanov Šri Lanke izgubila sled. Nekateri menijo, da so se vrnili v domovino, drugi pa pravijo, da so
uspeli na nek način dospeti v Italijo, kjer da se še zmeraj nahaja jo. Ugotovljeno je na vsak način, da je omenjenih 11 državljanov oddaljene azijske dežele dopotovalo 14. marca okrog 10.30 na železniško postajo v Novi Gorici. Tam naj bi tudi prekoračili državno mejo, seveda nezakonito. Pred - sodnikom v v domovino Šri Lanko. Potrdili so
V preiskovalnem postopku in v iz javah pred sodnikom so prišleki zatrjevali. da bi radi odšli v Italijo, kjer imajo bodisi znance, prijatelje ali pa sorodnike, ki bi jim zagotovili deio in prebivanje. Toda pove dali so. da so se utrudili od stal nega beganja in da se bodo vrnili
Novi Gorici so izjavili, da so pri nas hodili približno 10 km v smeri proti Mirnu. Tam so jih izsledili policijski organi, ki so skupino ponovno izročili jugoslovanskim obla stem. Sledilo je zasliševanje v no vogoriških zaporih, prejšnji petek pa je bila proti njim sodna obrav nava Sodnik temeljnega sodišča Zoran Šviligoj je vsakega obsodil na en mesec zapora. V tem prime ru pa so izrekli tudi varstveni u-krep. Ta določa, da bodo obsojence po prestani kazni izgnali iz Jugo slavije in se y državo ne bodo sme li vrniti eno leto. Če bi kljub temu spet prišli, bodo ponovno izgnani iz države. Sodnik Zoran Šviligoj je v pogovoru z našim novi narjem dejal, da bi z varstvenim ukrepom, ki je sicer zelo redek v sodni praksi onstran meje, radi preprečili ponavljanje potovanj in beganja državljanov iz šri Lanke, ki se potem zaključi pred sodiščem o-ziroma v zaporu.
nadalje, da so pripadniki večinskega naroda in da doma niso podvr ženi preganjanju ali rasnim diskriminacijam Njihovi poklici so zelo pe stri. Dve ženski v skupini sta brez poklica, moški pa so usposobljeni bodisi ža kro jače, šoferje in za druge poklice. Eden med njimi je brusilec diamantov, drugi mornar in tretji laboratorijski pomočnik. Morda se bodo po prestani kazni v Novi Gorici res vrnili v domovino, toda njihova odisejada jih je najbrž prepričala, da v današnjih časih nj lahko dobiti zaposlitve in nove strehe na tujem. Njihove izkušnje «o grenke tudi zato. ker so med dvakratnim potovanjem proti meji z Italijo potrošili ves denar, ki so ga imeli s seboj. To so bili bodisi bančni čeki ali pa ameriški dolarji
Pred sodiščem v Novi Gorici so se zagovarjali v angleščini. Za pre vajalca je bil Aleš Komavec, turistični delavec iz Nove Gorice.
Smrtna nesreča kolesarj'a
V prometni nesreči, v predmestju Tržiča, je umrl 63-letni kolesar Um-berto Bobig. Na državni cesti št. 14, v bližini križišča z Ul. Valentini, ga je z avtom zbil 19-letni Antonio Lucchitta iz Tržiča, Ul Verdi 3. Bobig je v nesreči zadobil zelo hude telesne poškodbe in je umrl že med prevozom v bolnišnico.
tev v delo slehernega krajana.
Vojko Hohič
ŽUPAN
OBČINE GORICA
obvešča, da so na osnovi zakonodaje o urbanistiki v veljavi akti in tehnični elaborati, ki zadevajo varianto št. 3 splošnega regulacijskega načrta (PRG), ki se nanaša na spremembo severne strani Ulice San Gabriele iz homogene cone B/4 na homogeno cono B/2, ki je bila sprejeta s sklepom št. 213 z dne 30. julija 1982, na ogled v občinskem uradu (Sektor I - Urbanistika - soba št. 1) začenši z 29. marcem 1983 do 17. aprila 1983.
Zainteresirani si lahko ogledajo zgoraj omenjeno varianto in dobijo vse informacije v zgoraj navedenem uradu od 10. do 12. ure ob delavnikih in praznikih v zgoraj navedenem roku.
Eventualne pripombe v zvezi z varianto št. 3 se lahko predložijo občinskemu protokolnemu uradu v roku 20 dni od 18. aprila 1983 dalje.
Občinski sedež, 23. marca 1983.
Župan
(dr. Antonio Scarano)
ŽUPAN
OBČINE GORICA
OBVEŠČA, da je z dekretom št, 020/Pres. z dne 17. januarja 1983, ki ga je izdal predsednik deželnega odbora Furlanije Julijske krajine, odobren podrobnostni načrt za cono vzhodfio od Ulice Terza Artnata. ki ga je občinski svet sprejel s sklepom št.ri.16 dne 11. aprila 1980.
Akti in načrtni elaborati so na prost ogled občinstvu skupaj z dekretom o odobritvi v občinskem u-radu (Urbanistika - soba št. 1) za vso dobo veljave načrta samega, začenši z 29. marcem 1983.
Gorica, 19. marca 1983
Župan
(dr. Autonio Scarano)
ŽUPAN
OBČINE GORICA
obvešča, da so na osnovi zakonodaje o urbanistiki v veljavi akti in telmični elalx)rati. ki zadelajo VARIANTO št. 2 splošnega regulacijskega načrta (PRG), ki se nanaša na spremembo čl. 7.2 norm za izvedbo homogene cone A/2, ki je bila sprejeta s sklepom št. 49 z dne 19. februarja 1982 občinskega sveta, na ogled v občinskem uradu (Sektor 1 soba št. 1), začenši z 29. marcem 1983 do 17. aprila 1983.
Zainteresirani si lahko ogledajo zgoraj omenjeno varianto in dobijo vse informacije v zgoraj navedenem uradu od 10. do 12. ure ob delavnikih in praznikih v zgoraj navedenem roku.
Eventualne pripombe v zvezi z varianto št. 2 se lahko predložijo občinskemu protokolnemu uradu v roku 20 dni od 18. aprila 1983 dalje.
Občinski sedež, 19. marca 1983.
Župan
(dr. Antonio Scarano)
Tragična smrt priletnega kmetovalca
Prebivalce Krmina in okolice je presenetila vest o tragični smrti 63-letnega kmetovalca in mesarja Romana Skocaja. Možakar, ki je bil zelo znan na krminskem. se ie ustrelil v kleti svoje hiše v Pra-dežu pri Krminu. Menda je v zadnjem času precej bolehal in je še prejšnji teden bil pri zdravniku.
Poskus vloma v urade podjetja De Licia
Neznanci so v soboto ponoči skušali vdreti v urade podjetja De Li cia v industrijski coni v Gorici, vendar jim namera ni uspela. Najbrž jih je pri nečednem opravilu kdo presenetil in so zato morali odnehati.
Kino
Prireditve
L urica
VERDI 18.09—22.00 oSapore di ma-re». J. Cala. Barvni film.
CORSO 18.00—22.00 «Rambo». S. Stallone. Barvni film.
VITTOR1A 17.30-22.00 «Porno exi-bition 80». Prepovedan mladini pod 18 letom.
Trii d
ENCELSIOR 18.00-22.00 «11 fascino del delittos*.
PRINCIPE 18 00-22.00 «Dio li fa poi li aceoppia».
Nora i.urica
in okolica
SOČA 18.30 - 2u.30 «Variola vera*. Jugoslovanska drama.
SVOBODA 18.00 »Cestni bojevnik*. Avstralski film 20 00 »čas prve ljubezni* Francoska komedija.
I DESKLE 19.30 «Trojico je treba ubiti*. Francoski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI V okviru glasbenih srečanj, to jih i Marzini, Korzo Italija 89, telefon prireja goriška občinska uprava v 84-443. sodelovanju z združenjem glasbeni-
kov naše dežele, bo drevi ob 20.30 nastopila v deželnem avditoriju mla da tržaška pianistka Valentina Ago stini. Na sporedu so dela Chopina. Schuberta in Prokofjeva.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. • uri Angelino Bramuzzo iz splošne bolnišnice, ob 13.30 Pietro Marega iz splošne bolnišnice za Moš.
V GORICI 14. REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA
POROČILO PREDSEDNIKA DR. VITA SVETINE
Odgovorna vloga vsakega našega gospodarstvenika v uveljavljanju in utrjevanju razvoja manjšine
Slovensko gospodarstvo je aktivni soustvarjalec mirnega sožitja z večinskim prebivalstvom - Svetovni recesijski proces je udaril tudi v naših krajih
V procesu družbenega in ekonomskega razvoja deželne stvarno,sti v kateri živimo, zavzema prisotnost slovenske narodnostne skupnosti pomembno mesto. Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina v svoji teritorialni in družbenopolitični razvejanosti ne more mimo nujnosti zavestnega pristopa k aktivnemu vključevanju in ovrednotenju slovenske manjšine.
Zakonska zaščita, ki jo že tako dolgo terjamo, je gotovo eden izmed glavnih nerešenih problemov v naši deželni stvarnosti. Priznanje osnovnih pravic, ki jih moramo Slovenci uživati kot posamezniki in kot skupnost, je temelj medsebojnega sožitja in harmonije med pre bivalstvom dežele Furlanije - Julijske krajine, kot tudi predpogoj za trajno in poglobljeno sodelovanje s širšim zaledjem Slovenije in Jugoslavije.
Slovensko deželno gospodarsko združenje je gotovo vse povojno obdobje. že celih 37 let od svojega nastanka, aktivni soustvarjalec mirnega sožitja z večinskim prebivalstvom, kot tudi novih odnosov na meji. Skupaj z osrednjo organizacijo Slovensko kulturno-gospodar-sko zvezo, katere ustanovni člani smo in z ostalimi naprednimi družbenimi silami, dan na dan vlagamo velike napore v to smer v zavestnem prepričanju, da edinole usklajeni in uravnovešeni odnosi ter razvoj vseh komponent deželne stvarnosti lahko zagotovijo dejanski napredek celotne družbenopolitične skupnosti naše dežele.
Ko govorimo o deželni stvarnosti, ne moremo mimo ocene splošnih političnih in gospodarskih dogajanj, ki neposredno ali posredno vplivajo na dogodke pri nas.
Mednarodni politični položaj je vse bolj zaskrbujoč. Oboroževalna tekma med Vzhodom in Zahodom je neizprosna in nezadržne so težnje velikih vojnih industrij k novim žariščem napetosti v svetu. Multinacionalne družbe izkoriščajo energetsko krizo, da še večajo pre pad med razvitimi industrijskimi državami in državami v razvoju.
Velika zadolženost in gospodarska odvisnost v svetu se tako stopnjujeta, da sta pripeljali do roba zloma svetovnega bančnega sistema in do popolne politične odvisnosti šibkejših držav-parterjev.
Svetovni recesijski proces se posebno močno stopnjuje od leta 1981. Visoke obrestne mere in nezadržna rast vrednosti dolarja še stopnjujejo energetsko krizo in onemogočajo nove investicije, kar je povzročilo nizko proizvodno rast in dodatno brezposelnost.
V Italiji smo priča padcu industrijske proizvodnje, potrebo po splošni gospodarski rasti pa pogubno bremeni državni proračun. V ta kem položaju mora biti glavna skrb italijanskega gospodarskega sistema zajezitev inflacijskega procesa, odnosno, omejitev njihovih povzročiteljev na sprejemljivo raven. Ne brzdana rast javne porabe in dinamika naraščajočih proizvodnih stroškov povzročata negativno gospodarsko rast in omejitveno vpli
rici, so v veliki krizi: vse nosilne gospodarske organizacije v ladjedelništvu, livarstvu, tekstilni industriji, giadbeništvu itd... so pred tem, da zaprejo obrate.
Obvezni polog, ki so ga za prehod meje uvedle jugoslovanske o-blasti, je samo še dodatni element
meznih sektorjih dela. Razdrobljenost nam zagotavlja večjo prisotnost v prostoru, ne pa večji gospodarski potencial. Slednji je v marsičem odvisen od naše sposobnosti, v veliki meri pa od zunanjih zaviralnih momentov. Saj smo tudi na gospodarskem področju bili vsa ta
obubožanja obmejnega prebivalstva1 leta načrtno diskriminirani in za
in novih odpustov iz delovnih vrst. Gospodarstvo obeh pokrajin se razkraja tudi po zaslugi nejasnih gospodarsko političnih vizij razvoja, ki jih imajo vodilni krogi. V tej nejasnosti, v političnih kompromisih z nazadnjaškimi silami, smo prišli do zamrznitve osimskih sporazumov, verjetno edinega resnejšega socio-gospodarskega «projekta» v povojnem obdobju.
Kot zainteresiran opazovalec družbenega dogajanja pri nas dobivam vtis, da odgovorne politične sile v Trstu doživljajo reševanje problematike Trsta le v eni dimenziji in sicer v dimenziji odnosov Trst - Rim in obratno.
Dimenzija konkretnih pobud projektov gospodarskega razvoja, ki so
vestno potisnjeni na rob gospodarskega razvoja. Poslednji primer je groba diskriminacija pri delitvi sredstev iz zakona 828. Deželna vlada je te dni razdelila 690 milijard lir 7 a obnovo in razvoj gospodarstva. Naše Združenje, posebno pa
»/>	JjSl_______: ’	__J_____-i_
no zahtevo po enakopravnosti tudi na gospodarskem področju. Zato so potrebni specifični takojšnji posegi, da smo enakopravno vključeni v odločanje o splošnih smernicah razvoja družbe, da smo kot slovenska organizacija pripuščeni v vse organizme, ki upravljajo s teritorijem ter da enakopravno razpolagamo z osnovnimi sredstvi, ki so namenjena gospodarskemu razvoju.
Takim zahtevam, ki so del splošne borbe naše manjšine za uveljavitev pravic in enakopravnosti z večinskim narodom, moramo gospodarstveniki, ki smo organizirani v
še obrtniška sekcija, je pripravilo j SDGZ, nuditi še dodatno podlago, detaljni predlog glede smotrne u- j ki se odraža v naporih po vedno porabe omenjenih sredstev. V ta ] močnejšem gospodarskem potencialu
dr. Vito Svetina
življenjskega pomena za, tukajšnje prebivalstvo, obstaja nepomembna oziroma ne preide v fazo uresničevanja. Skrajni čas je»_da se optsti brezplodno razpravljanje in da se preide k dejanskim ukrepom, ki bodo predvsem v Trstu in Gorici o-mogočili potrebno gospodarsko rast tudi zato, da se ponovno vzpostavi gospodarsko ravnovesje med različnimi pokrajinskimi stvarnostmi v deželi.
Danes je gotovo potrebna stabilna gospodarska usmeritev v uresničevanju katere bodo morale biti vključene vse komponente deželne stvarnosti. Obstoječe gospodarske težave narekujejo nov pristop, dolgoročnejši in treznejši, ki ne sme sloniti na konjunkturnih momentih tržaškega »Ponteroša*, temveč, ki mora usmerjati v dolgoročno ekonomsko sodelovanje z neposrednim zaledjem, na osnovi kvalitetnejših gospodarskih povezav. V okviru gospodarskega sodelovanja med Itali-
jo in Jugoslavijo so prav obmejna območja tista, ki prevzemajo vlogo vat.a.. t ',..na razv0J perifernih ob j vzpodbujanja čedalje večjega sode mocij Italije.	j lovanja tako pri blagovnih izmenja-
Jugoslovansko gospodarstvo se va|1 kooperacijskih odnosih, meša
nahaja v eni izmed najtežjih pre- 1 izkušenj v povojnem obdobju. Veli ka odvisnost od uvoza, posebej še energetike in reprodukcijskega materiala je zelo pogojila zunanjo likvidnost jugoslovanskega gospodarstva. Svetovna recesija je pro izvodnjo v Socialist. Federativni Republiki Jugoslaviji presenetila na pol poti njene tehnološke in usmeritvene obnove Prevelike investicije, nekatere tudi neusklajene z dejanskimi potrebami, so še povečale zadolženost države. Z omejevalnimi ukrepi pri uvozu, z zavi ranjem odliva deviz, z devalvaci jo dinarja, s pospeševanjem izvoza in spodbujanjem proizvodnje, se je Jugoslavija postavila v bran težki gospodarski krizi, kj gotovo ne bo kratkotrajna.
V	tem kontekstu gospodarskih od visnostj se giblje tudi gospodarstvo naše dežele in našega obmejnega območja. Deželne razmere gotovo niso nič boljše kot drugod, saj se je gospodarski položaj v zadnjem dveletnem obdobju, ki nas loči od 13. občnega zbora našega Združenja. kljub precejšnjemu dotoku javnega denarja v deželo, celo poslabšal.
Tradicionalna raznolikost gospodarstva v naši deželi po različnih pokrajinah vpliva na neskladno gospodarsko rast celotnega območja. Navzlic deželnim razvojnim pla nom, danes še vedno obstajajo močne težnje po lokalističnih izbirah, ki ovirajo razvoj širše vizije gospodarske rasti in povezovanje v širšem prostoru ob meji.
V	zadnjem obdobju doživlja videmska pokrajina močan razmah gospodarske dejavnosti, ki je učinek velikih državnih in deželnih prispevkov za obnovo potresnih območij in obnovo gospodarstva na sploh.
Vse bolj je čutiti sposobnost in željo videmskih gospodarstvenikov po odprtju navzven, v širši gospodarski prostor, v mednarodno delitev dela.
Tržaška in goriška pokrajina doživljata na gospodarskem področju skupno usodo. Vodilne industrijske dejavnosti, tako v Trstu kot v Go-
nih podjetij in pri izmenjavi de lovne sile. Prav obmejno prebivalstvo je torej tisto, ki se mora največ zavzeti za gospodarsko sodelovanje ob meji in za vse oblike trajnosti odprte meje.
Današnji občni zbor je poklican, da potrdi dosedanjo usmeritev delovanja Združenja, ima pa tudi dolžnost, da poišče in prediskutira še dodatne možnosti in oblike sodelovanja, tako splošnega značaja, kot tistega, ki naj bo specifično vezan na razvoj slovenskega gospodarstva. S tem v zvezi je potrebno predvsem to, da znamo realno oceniti dejanski potencial in kadrovske sposobnosti našega gospodarstva, kot tudi združevalne in organizacijske j možnosti našega Združenja. Vsem je znano, da je naše gospodarstvo razdrobljeno tako prostorsko po tržaškem, goriškem, v Benečiji, Kanalski dolini, Reziji, kot po posa-
predlog smo vključili poleg predlogov za razvoj splošnega gospodarstva, še posebno poglavje, kjer smo navedli konkretne potrebe za lastne pobude kot so: obnova slovenskega gostinstva in turizma, prispevek za obrtniški coni v Sovodnjah in v Dolini, prispevek za konzor-cialne oblike delovanja itd... Posebej smo predlagati ustanovitev posebnega Fonda za obnovo slovenskega gospodarstva, ki si še ni opomoglo po fašističnem obdobju in povojni diskriminacijski politiki. Rotacijski fond naj bi pri vladnem komisarju upravljala posebna komisija sestavljena iz predstavnikov slovenskih strokovnih organizacij. Zahtevek je bil postavljen v višini 30 milijard lir in to za dobo treh let. Namenjem naj bi bil za stimulacijo proizvodnih dejavnosti malih in srednjih podjetij, za intervencije v kmetijstvu, gostinstvu in turizmu, za raziskovalne dejavnosti ter za preučevanje novih možnosti obmejnega in mednarodnega sodelovanja.
O tej naši zahtevi, katero smo pismeno predložili deželnemu odborniku za industrijo in obrt De Carliju, nismo v novinarskih poročilih glede razdelitve omenjenih fondov ničesar zasledili.
Utemeljenost naše zahteve je jasna. Poleg že omenjenih diskriminacijskih zadržanj v povojni dobi, doživljamo Slovenci v zamejstvu težko prisilo, ko se nam naš bivalni prostor oži in zaradi razlaščanja slovenske- zemlje^ nepovratno spreminja. Spreminja se tudi socialna struktura pripadnikov manjšine. Ta zadobiva vedno močnejšo podobo urbane družbe, z boljšimi socialnimi in kulturnimi možnostmi vendar pa v težjih pogojih ohranjevanja gospodarske samostojnosti in osebne neodvisnosti. Potrebe človeka v moderni urbani družbi so večje. Vse več so vezane na enakopravno uve ljavljanje posameznika v kulturnem političnem in gospodarskem prostoru. Pripadniku manjšine pa so možnosti po enakopravni rasti mnogo manjše od njegovih potreb v družbi. Posledice tega se čutijo tudi v gospodarstvu, kjer mnogo mladih še vedno zapušča očetovo delavnico, gostilno ali trgovino in se usmerja v zaposlitev v industrijo ali pa v tercialni sektor kot uradnik. Neenakopravnost v gospodarstvu pa je takoj na dlani, ko analiziramo strukturalno podobo rasti slovenskega go-spodarstva. Pri tem lahko takoj u-gotovimo, da najbolj vpliven dejavnik pri negativni rasti je pomanjkanje dovoljnih možnosti za investicije. Tako so na la podjetja v preteklosti le s težavo obvarovala svoje obrate in še z večjimi napori raz vila svojo dejavnost.
Na ta način je možnost »odpora: ali gospodarske konkurenčnosti bili vedno pod pritiskom slabših ekonomskih pogojev. Posebej je treba tu poudariti posebno vrsto »protekcionizma* znotraj struktur, ki razpolagajo z vzvodi gospodarskega razvoja, kot so na primer EZIT, FRIULIA, Medio Credito in Casse di Risparmio. Zaprtost teh struktur do naših predstavnikov in seveda s tem tudi indirektno do posameznih slovenskih gospodarstvenikov, povzroča emarginacijo našega gospodarstva na področju, kjer smo lahko sami z lastno silo in trdoživostjo uspešni.
Zaradi tega ne bo odveč, če na tem občnem zboru postavimo ponov-
in v še boljšem organiziranem Združenju.
Na področju višjih oblik gospodarskega sodelovanja, odločno podpiramo predloge, ki jih je posredovala SKGZ v pismu predsednikoma G. Comelliju in tov. Zemljariču, usmerjene k uresničevanju člena 9 in 10 osimskega sporazuma. Pričakovati je, da bosta obe vladi
čimprej sprejeli ustrezne korake, ki bi dejansko omogočili in tudi finančno podprli višje oblike sodelovanja na meji. Predvsem pa spodbujali ustanavljanje mešanih proizvodnih podjetij in kooperacijskih odnosov med poslovnimi partnerji na meji. Tu je potreben dejanski selektivni pristop po kriterijih kooperativnih prednosti, ne pa po trenutni oportunosti. V današnjih zaostrenih ekonomskih odnosih bo tudi pristop v realizacijo skupnih projektov racionalnejši in naložbe bodo gotovo uspešnejše.
Posebno mesto v delovanje sekcije in Združenja zavzemajo slovenski bančni zavodi. Pravilno usmerjena kreditna politika je lahko pomemben doprinos k jačenju slovenskega gospodarstva. Tu se morajo slovenske banke dogovoriti za načrtni pristop pomoči in podpore gospodarskim projektom, ki so pomembni za širši družbeni razvoj naše skupnosti. Tu mislim predvsem na potrebno podporo zadružnim konzor-cialnim ali skupinskim projektom. Potreba po samostojni bančni sek-
Zborovalci na nedeljskem občnem zboru SDGZ
ciji je vedno bolj občutena in tudi že na dobri poti do uresničitve.
Ko govorimo o gospodarski rasti, o soodločanju, o Osimu, o pravicah in enakopravnosti, se nam spontano, kot spremljajoči pojav postavlja v ospredje naše Združenje, njegova organiziranost in mesto v današnji stvarnosti.
Namesto zaključka, bi rad na kraju opozoril na pomembno vlogo in odgovorno mesto vsakega našega gospodarstvenika v okviru naše manjšinske skupnosti. Ta vloga in mesto
je toliko bolj pomembno, kolikor u-spešnejši smo kot posamezniki in kot družba nasploh. Razvijamo se v kulturno, gospodarsko in politično posebno družbeno skupnost, katera nosi v sebi specifične družbe-no-ekonomske interese in potrebe. Naš razvoj, čeprav smo sestavni del širše družbe se na vseh področjih skoraj povsem uresničuje mimo uradnih struktur, katere po svoji družbi in vlogi gmotno podpirajo razvoj posameznih dejavnosti. Od tu izhaja potreba po še večjem uveljavlja-
nju manjšine na gospodarskem V°" dročju, v pričakovanju, da bo PraV to gospodarstvo s svojo močjo pr1' spevalo k pokrivanju potreb naše širše skupnosti, tako pri kulturnih dejavnostih, v tisku, športu, šolstvu ali v samem gospodarstvu, V polpretekli dobi med obema vojnama smo imeli svetle zglede ko je slovensko gospodarstvo, posamezniki, zadruge ali banke, nudilo trdno oporo celotni skupnosti. Tudi dan®* je potrebno, da ponovno sprejmemo take odločitve.
POROČILO RAVNATELJA VOJKA KOCJANČIČA O DELOVANJU_ SDGZ
Iz delovanja sekcij je razvidna učinkovitost Združenja kot sindikalno-strokovne organizacije
Poročilo ravnatelja SDGZ Vojka Kocjančiča o delovanju združenja izhaja iz ugotovitve, da je združenje v zadnjem dveletnem obdobju dobilo novo fiziognomijo razčlenjene in učinkovite sindikalno - strokovne organizacije, ki v čedalje boljši povezavi s članstvom opravlja vlogo sogovornika z oblastmi in sorodnimi organizacijami ter nudi članstvu pomoč in oporo v všajjbdrftvnem delu. Kocjančič u-gotavlja, da se je »izbira, da se sekcije samostojno trudijo v korist članstva, izkazala za pravilno*, kar se je pokazalo zlasti v času zaostrenih pogojev gospodarjenja spričo vedno hujše gospodarske krize. V nadaljevanju je ravnatelj Kocjančič prešel na obravnavo delovanja posameznih sekcij združenja.
Sekcij'a trgovine
na drobno
je »končno dobila skupni jezik in zadovoljiv program dela*. Člani so zavzeto sodelovali pri posvetih za nove urnike trgovin na drobno, uspela je skupna reklamna akcija goriških trgovcev, dosledno vključevanje organizacije kot sogovornika pri problemu zamrznitve cen nekaterih jestvinskih vrst blaga, je privedlo do tiskanja slovenskih plakatov s strani Trgovinske zbornice v Trstu, občinske uprave, deželno odbomištvo za trgovino in Trgovinska zbornica v Trstu so Združenje dokončno uvrstile med sindikalne organizacije, s katerimi se je treba posvetovati ob pomembnih izbirah. Manj uspeha je bilo pri združevalnih oblikah dela in je načrtovani konzorcij jestvin-čarjev zašel na mrtvi tir.
Sekcija gostincev
je z uspelo pobudo goriških gostinskih večerov dokazala, da imamo «izreden specializiran gostin-sko-turistični potencial, ki je vse premalo cenjen in poznan in katerega moramo še bolj ovrednotiti tudi z drugimi pobudami.* Gostinci so »poskusili premostiti težave slabega medsebojnega povezovanja s skupnimi večeri in uspelimi izleti v Metliko in Beograd, z obiskom na srečanju turističnih delavcev v Portorožu so se spoznali z gostinsko stvarnostjo v Sloveniji in dobili niz novih idej za nadaljnje delo.*
Zunanjetrgovinska
sekcija
po uspelem delu v prešnji mandatni dobi «ni uspela preiti v konkretizacijo pobud in se je omejila v svojem delu le na nekaj uspelih strokovnih srečanj z jugoslovanskimi gospodarskimi operaterji med tržaškim velesejmom.* Poglavje zase je aktivna prisotnost članov sekcije v jugoslovansko-- italijanski zbonjičf," »kjer še naprej igrajo pomembno vlogo soustvarjalcev dejavnosti tega... organizma. Tudi na zadnjem občnem
Pogled v dvorano Kulturnega doma v Gorici
Vojko Kocjančič
zboru tržaške delegacije je Združenje obdržalo mesto podpredsednika in 5 odbornikov ter pomembno zastopstvo v milanskem osrednjem vodstvu. Ob 25-letnem obstoju zbornice sta bila Stanislav Bole in Dušan Košuta nagrajena.
Uspešno je bilo delo bančne pod sekcije. Slovenski denarni zavodi so za Dan varčevanja združili svoje sile in poleg skupne reklamne akcije izvedli še niz stranskih pobud kot nagrajevanje najboljših dijakov, okrogle mize v sredstvih množičnega obveščanja, s skupnim plakatom in izdajo skupnega kole dar ja.
Obrtniška sekcija
je dosegla najpomembnejše rezul tate. Z vztrajno »odprtostjo do o-stalih dveh sorodnih organizacij v pokrajinski komisiji za obrt v Trstu in v Konzorciju za jamstvo kreditov v obeh pokrajinah, se je rodila osnova za skupne pobude. Po dolgotrajnih pogajanjih je prišlo do podpisa pogodbe o prevozu kontejnerjev med obrtniki, industrijci, špediterji in prevoznimi organizacijami. Precejšen uspeh je žela skupna pobuda za predstavitev modnih dosežkov naših obrtnikov na lanskem tržaškem velesejmu. Lepo priznanje je bilo doseženo z izborom umetne obrti Doljakovih na razstavi najboljših deželnih obrtnikov v tej stroki na gradu Sv. Justa.*
»Odborniki so enotno strnili vrste, ko so krajevne uprave v Trstu dokazale, da njih probleme premalo poznajo in da menijo, da se bodo rešili sami od sebe. Ni bilo dovolj, da je pokrajinska komisija za obrt izdelala resen in u temeljen predlog za uporabo sred štev, ki jih je predvidel zakon št. 828, saj ga ni nihče vzel resno v poštev. Naše združenje, CNA in Associazione Artigiani so ob tem nezanimanju sklenili organizirati javno razpravo, da bi na demokratičen način seznanili javnost in pristojne oblasti o problemih o-brtništva in o utemeljenosti za htevanih posegov.*
Obrtniki so izvedli še več drugih pobud, organizirali nadvse u-spelo srečanje v Bazovici z okroglo mizo na temo «Obmejno sodelovanje*, nadaljevati so tudi z napori za medsebojno povezovanje s pripravo obširne iniciative v okviru nastajajoče obrtne cone v Dolini.
Obrtniški sekciji v Trstu in Gorici sta uspešno zastavili sodelovanje z Ustanpgp za., razvoj obrtništva — ESA. Nhj omenimo le akcijo ESA ria Krasu, ki že daje določene sadove_pb_prizadevanjih dveh slovenskih sodelavcev. Odprtost ESA do naših problemov je prišla do izraza ob obisku delegacije Zveze samostojnih obrtnikov Slovenije pri ustanovi ESA, ki ga je koordiniralo naše Združenje in ki odpira nove možnosti sodelovanja.
Težavnejši so bili odnosi z deželno upravo. V teh krogih ni dovolj posluha za delo naše organizacije, tako, da smo bili ponovno prisiljeni vložiti priziv na Deželno upravno sodiščo, ker ni bil imenovan zastopnik Združenja v upravni odbor ESA. Vendar je deželni odbornik De Carli sprejel delegacijo naših obrtnikov v zvezi z zakonom 828, ki mu je predočila poleg specifičnih zahtev vseh obrtnih organizacij, tudi zahteve slovenskih obrtnikov in o-stale zahteve SDGZ.
Lepo so se razvijali tudi odnosi z Zvezo združenj obrtnikov Slovenije.
* * *
V	nadaljevanju svojega poročila je ravnatelj Kocjančič dejal, da je bilo SDGZ poleg delovanja v sekcijah stalno prisotno v vseh pobudah, kjer je bil govor o gospodarskih problemih. Poglobili so se odnosi z Gospodarskimi zbornicami Slovenije in Hrvaške z rednimi razgovori obeh Zbornic na Združenju v Trstu. Dani so bili predlogi o sodelovanju med našim gospodarstvom in gospodarstvom jugoslovanskih republik na sreča nju z delegacijama Srbije in Bosne. Za dolgoletno prizadevanje je bilo Združenje deležno Kraigherjevega priznanja, ki ga vsako leto podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije.
»Združenje si je tudi prizadevalo za boljše odnose s krajevnimi javnimi upravami, katerim je ob priliki raznih iniciativ bilo ved no na razpolago za posredovanje svojega mnenja o specifičnih gospodarskih problemih. Zlasti pomembno je bilo stališče, ki ga je Združenje zavzelo skupno s Kmečko zvezo in Slovensko kulturno gospodarsko zvezo ob priliki na meravanih razlaščanj za Raziskovalno cono na Krasu. Lastno sta lišče pa je Združenje zavzelo ob priliki posvetovanj za dodelitev sredstev iz zakona «828» v kate rem je poleg specifičnih zahtev za razne sektorje bila postavljena zahteva po rotacijskem skladu za razvoj slovenskega gospodar stva. Kljub temu, da smo z raz nimi delegacijami bili na števil nih srečanjih z javnimi upravi telji, lahko ugotavljamo, da smo te stike še premalo razvili in bo potrebno v bodoče javne upravitelje z dokumenti ali s srečanji še bolj informirati o našem delu in naših potrebah, ter sodelovati še nadalje na okroglih mizah, ki jih organizirajo javne uprave, kot smo tokrat naredili v zvezi s posvetom o Glinščici in o premogovnem terminalu v Miljah *
V	nadaljevanju svojega poročila se je ravnatelj Kocjančič do taknil vprašanja neustreznosti šolske strukture v Italiji, ki se »čedalje bolj oddaljuje od potreb go-
spodarstva, kateremu se s tem povzroča dokajšnja škoda*. V minulem obdobju je Združenje sodelovalo tako z zavodom Jožef Stefan kot z zavodom Žiga Zois za poletno prakso in druge pobude, zlasti pa je v sodelovanju z deželno službo za usmerjanje obiskalo vse slovenske nižje srednje šole, kjer je staršem in dijakom posredovalo izčrpno informacijo o perspektivah za zaposlitve in o stanju krajevnega gospodarstva in njegovih kadrovskih potrebah. Tesno -je bilo- sodelovanje- z- Deželnim zavodom za poklicno usposabljanje.
Nekoliko v zatišje so prišla prizadevanja Združenja na združevalnih oblikah dela, a v zadnjem času beležimo določen premik.
Članstvo
Združenje je v zadnjih dveh letih narastlo za 12 odstotkov in člani so o svoji organizaciji čedalje bolj osveščeni in z njo povezani. člani so se pričeli čedalje bolj zavedati, da se dajo določeni problemi zadovoljivo rešiti le, če je njihova organizacija dovolj krepka in enotna.
Glede na gospodarsko področje delovanja je vse člane močno prizadelo čedalje večje breme fiskalnih obveznosti, ki jih nalaga država. Združenje je skušalo pritisk omiliti z izboljšanjem servisa, ki ga nudijo uradi v Trstu in Gorici.
V primeru davčnega odpusta — «condono fiscale*, je Združenje organiziralo vrsto javnih sestankov. ki se jih je udeležilo nekaj sto članov, ki so sprožili tudi vrsto problemov. Ti problemi in pa dejstvo, da je veliko članov prejelo globe za manjše formalne napake, nam narekuje obveznost, da v jeseni organiziramo izpopolnjevalni tečaj za člane o davčnih predpisih in drugih obveznostih. Vseeno pa bomo skušali v okviru uradov izboljšati posvetovalno službo in elastičnejši način dela. V kratkem bomo tudi odprli sedež v Nabrežini, kar jo članom s tega področja olajšalo stik z uradi Združenja. V študiji je tudi način preučevanja bilančnih postavk posameznih podjetij, ki bi ga lahko za določene kategorije opravljali z elektronskim računalnikom. Od davčnih oblasti je Združenje prejelo laskavo priznanje za kakovost svojega servisa, ki se ga
vsako leto poslužuje 5 odst. članov več. Združenju je tudi uspel® izboljšati informacijo o tekočin problemih.
Proti koncu svojega poročil* ravnatelj Kocjančič omenja Pry slavo 35-letnice obstoja Združenja v tržaškem Kulturnem domu m ugotavlja, da je bila «prava manifestacija zvestobe Slovenskemu deželnemu gospodarskemu združenju in slovenskemu gospodarstvu sploh*.
Specifično o goriških članih združenja poročilo ugotavlja, d* leto za letom prirejajo uspelo gospodarsko srečanje, ki ni zgolj rekreacija, temveč predvsem Potreba po tesnejših medsebojni*1 stikih ljudi, ki imajo veliko skupnih problemov, a premalo časa za zabavo.
Nato pravi ravnatelj Kocjančič v svojem poročilu: »Na žalost moramo vzeti na znanje dejstvo, da se polagoma krči števil® slovenskih podjetnikov. Mladi rod se le s težavo odloča za trgovski, obrtniški ali gostinski poklie-Raje se opredeljuje za odvisne službe, kjer si je mogoče z manjšim trudom in z manjšim fizikom zagotoviti mirno življenje. K temu jih sili vrsta okoliščin, o® splošne mentalitete, ki prevladuje v našem že pomeščanjenem načinu življenja, pa do možnosti, da lahko vsakdo nadaljuje študij univerze. Nenazadnje botruje temu tudi izkrivljena podoba, ki .1® zlasti svet odvisnih delavcev im* o kategoriji samostojnih poklicev-
Zastaviti moramo torej več *“ kot doslej, da informiramo mladino v šolah in celotno javno mnenje o pomembnosti lastnega samostojnega gospodarstva o problemu podjetnikov v tem gosP®" darstvu, o prednostih, zadoščenji® in težavah samostojnih poklicev-
Na koncu ravnatelj Kocjančič pravi, da je v ta namen potrebno široko sodelovanje sredstev množičnega obveščanja. Ko ugotavlja, da je bilo nekaj v tej smeri že storjenega, pravi, da je radi® Trst A namenil precej prostora gospodarstvu in da ima vsak ponedeljek ob 13.20 na sporedu polurno oddajo o gospodarskih Problemih v sodelovanju z našim Združenjem in dodaja, da je Potrebno, da se osveščanje in obveščanje širi še na druge medije in se s tem doprinese, da bosta trud. podjetnost in sposobnost ponovno cenjeni kot nekoč.
Novi organi SDGZ
Glavni odbor:
Bogdan Butkovič, Romano čeudek, Hadrijan Corsi, Radimir Fajt, Paolo Furlani. Boris Grilanc, Karlo Grgič, Josip Guštin, Drago Komjanc, Anton Koršič, Dušan Košuta, Luciano Malalan, Vojko Nardin, Srečko Ostrouška, Dušan Pangerc, Marino Pečenik. Igor Petaros, Vid Primožič, Joško Sirk, Silvano Starec, Vito Svetina, Ivan Tavčar, Ivan Terpin.
Nadzorni odbor:
Stanislav Bole, Franko Miklus, Silvij Tavčar, Dario Bensa, Karlo Kukanja.
Načelniki sekcij:
obrtništvo: Rado Andolšek (TS) in Livio Antonič (GO): trgovina na drobno: Bori voj Švagelj (TS) in Attilio Brisco (GO): gostinstvo: Karlo Guštin (TS) in Anton Nanut (GO); zunanja trgovina: Marino Košuta (TS) in Viljem Nanut (GO),
Mirko Primožič
Odločitev SDGZ, da se vrši občni zbor v Gorici je veliko priznanje vaše organizacije svojim goriškim članom, ki jim je uspelo v zadnjem času razširiti združenje tudi na Goriško, kjer so tudi dosegli že pomembne uspehe. Njihova dejavnost je za vse goriške Slovence izredno dragocena. Povezovanje slovenskega gospodarskega potenciala ima namreč za nas izreden pomen. Zna-či namreč, da se vsi zavedamo, da samo združeni bomo lažje prebrodili večja in pogostejša krizna obdobja. Istočasno pa smo tudi kot manjšina odpornejši pred nam nasprotnimi silami, je dejal predsednik Teritorialnega odbora SKGZ za Goriško v svojem pozdravnem govoru.
Mario Del Ben
Ocene vašega predsednika o gospodarskem položaju ne veljajo le za slovenske gospodarstvenike, marveč so splošne za vse go-naše dr-Problemi so skupni in zaradi tega zadnji jugoslovanski ukrepi, ki bodo, tako samo vsi prepričani, le začasnega značaja, se morajo čimprej omiliti. Ne smemo namreč dovoliti, da bi taki Ukrepi gospodarskega značaja povzročili poslabšanje politične klime. Uspelo nam je, tudi z vsakdanjimi gospodarskimi stiki, ustvariti zares zgledno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, sedanje omejitve prehoda meje pa so marsikaterega teh stikov pretrgale. Več stikov med Italijo in Jugoslavijo na vseh ravneh bo okrepilo vse gospodarstvo naše dežele, torej tudi gospodarstvo vaše manjšine, boljši stiki pa bodo tudi trdnejša opora za dosego pravic slovenske manjšine tako na deželi kot v Rimu, je dejal goriški podžupan, ki je zborovalce pozdravil v imenu goriške občinske uprave.
Boris Race
Naš zmerni optimizem gradimo na tem, da čedalje bolj in v vedno širše kroge prodira spoznanje, da je gospodarska moč, gospodarska samostojnost, bistveni e-lement pri ohranjanju in rasti vsake narodnostne skupnosti. Bilo je potrebnih mnogo naporov in bolečih ran, da smo vsaj delno uspeli prepričati, kaj pravzaprav gospodarstvo in zemlja pomenita za nas, kaj pomeni, če so naše strokovne organizacije prisotne v odborih in komisijah kjer se razpravlja ali celo odloča o stvareh, ki neposredno prizadevajo naš gospodarski interes, ali nam jemljejo zemljo. Smo šele na začetku in nimamo še nobene garancije, da so nekatere poteze v našo korist nekaj trajnega in da se izvedejo ukrepi, ki jih terjamo. Zato trdno vztrajamo v zahtevi; da državna in deželna zakonodaja upoštevata naše interese. Doseči vse to ne bo lahko, zato čaka vaše združenje. Kmečko zveza, celotno SKGZ in vse nam naklonjene politične sile še mnogo naporov in vztrajnega dela. Prepričani smo. da bo SDGZ svoj del naše skupne naloge uspešno opravljalo. Jamstvo za to nam daje njegova uspešna rast in ugled, ki si ga je pridobilo z delavno resnostjo in strokovnostjo za kar vam iskreno čestitamo, je dejal predsednik SKGZ, ki je v začetku svojega pozdrava dejal, da se je slovensko gospodarstvo v zamejstvu znašlo v težkem položaju, ker je bilo treba PO vojni začeti znova v najpomembnejših gospodarskih sektorjih.
Marko Bulc
V vsakem zlu je nekaj dobrega. Gospodarska stiska je narekovala Jugoslaviji določene omejitvene ukrepe, ki pa obmejnega in širšega sodelovanja med sosedama nikakor ne smejo o-krniti. ampak ga morajo preusmeriti v nove, višje in dolgotrajnejše sodelovalne oblike na Podlagi industrijske kooperacije pa tudi politike sovlaganja. Delovanje mešanih družb, dokazuje, da je to mogoče. Dokaz o tem je prišel tudi iz spodbudnih rezultatov srečanj, ki so jih predstavniki slovenskega gospodarstva imeli v okviru sejma Alpe-Adria z zastopniki tržaških in goriških gospodarskih krogov pa tudi deželne zveze trgovinskih zbor-nic FJK; na teh sestankih so dahe gospodarske razmere tostran in onkraj meje ter njih učinke na gospodarsko sodelovanje med obmej-himi predeli in med Italijo in Jugoslavijo sploh prav tako ocenili, kot jih je ocenil v predsedniškem Poročilu Vito Svetina. Slovensko deželno gospodarsko združenje lahko
Kroniko občnega zbora SDGZ *o pripravili časnikarji Marko VVal-tritsch, Drago Gašperlin in Vladi Klemše. Fotokronika Rudi Pavšič ta Mario Magajna.
Delegati med glasovanjem
bleme naših gospodarskih delavcev treba političnim dejavnikom znati predstaviti na pravi način, potrebna je ustrezna strategija; gospodarske ukrepe pripravljajo na politični ravni, če pa politične volje ni, se problemi tudi ne rešujejo. V gospodarskih odnosih z matično domovino je pa treba postaviti na noge trdne, dolgoročne in konkretne oblike sodelovanja.
Paolo Milič
Podpredsedn ik Hranilnice in posojilnice na Opčinah je naglasil, da slovenski denarni zavodi ne poslujejo v rožnatih razmerah. Na žalost se morajo prilagajati visokim obrestnim meram, ki so značilne za današnje poslovanje bank v Italiji, kljub temu pa so obresti v naših zavodih še vedno ugodnejše. Slovenski gospodarski operaterji bi se morali v večjem številu posluževati uslug lastnih denarnih zavodov, ne bi se smeli bati, da zaradi morebitnega propada tega ali onega bančnega zavoda izgubijo denar; vsaka naša banka je proti takšni sitnosti stoodstotno zavarovana pri ICCREA v Rimu, kot pač vsaka druga ‘ta lijanska banka. Torej: Slovenec v slovensko banko!
Silvij Tavčar
Stabilizacijske u-krepe v Jugoslaviji sprejemamo z razumevanjem, ne moremo pa mimo nji-negativnih posledic; odprta meja je sestavni del našega vsakdanjega življenja, zato so nas restrikcije občutno prizadele, saj so obubožale gospodarstvo naše dežele in ogrožajo tudi zaposlitev slovenskih delovnih moči. Želja, naj bi bili ti ukrepi vsaj v maloobmejnem prometu docela odpravljeni, je odraz naših vsakdanjih potreb, kajti ti ukrepi tudi zavirajo razvoj naše narodnostne skupnosti. Obenem pa dokazujejo, da ne more biti razvoja Trsta in Gorice brez gospodarskega soustvarjanja z Jugoslavijo.
Kljub vsemu imamo možnost, da iz težav izidemo politično in gospodarsko močnejši, jugoslovanski u-krepi bi morali spodbuditi našo vzajemno povezanost v samem združenju in povezanost s sodržavljani italijanske narodnosti za dosego ciljev, ki jih nakazujejo osimski sporazumi. Če prosta industrijska cona ni več aktualna, je pa aktualno med Italijo in Jugoslavijo sodelovanje na področjih vlaganja kapi-talov v mešana podjetja, srednje in dolgoročne kooperacije proizvodne in tehnične narave ter skupnega trgovskega nastopanja na tretjih tržiščih. SDGZ si mora v tej smeri še bolj prizadevati kot vezni člen in aktiven subjekt gospodarskega soustvarjanja jadranskih sosed.
Tavčar je nato izrecno poudaril važnost konzorcialnih oblik dela. ki omogočajo finančne olajšave, kakovostnejše poslovanje in učinkovitejše nastopanje članov SDGZ. Kot blagajnik združenja je obžaloval, da med našimi gospodarstveniki ni več tistega duha vzajemne pomoči kot nekdai. zatem pa naglasil, da mora SDGZ prepričati deželne upravitelje o upravičenosti finančnih zahtev naše narodnostne skupnosti, kolikor zadeva uporabo sredstev v smislu zakona 828: če je naša dežela priznana kot dežela s posebnim statutom, je to predvsem zato, ker v tej deželi prebivamo Slovenci. Tavčar je potem odločno zavrnil redke očitke na račun neučinkovitosti odborov sekcij: odbori so izraz članstva, slednje pa se mora angažirati in krojiti politiko svojega sektorja in posredno tudi politiko združenja. Nekateri morda obsojajo združenje samo zato, ker želijo s tem opravičiti svojo neanga-žiranost v organizacijah. Kritika naj bo, mora pa biti tvorna. Na zadnje je Tavčar poudaril bistveno vlogo slovenskih bank, katerih finančna in kreditna moč je v bistvu edina stvarna osnova gospodarstva naše narodnostne skupnosti.
kot temeljit poznavalec razmer na obeh straneh meje in ustreznih zakonskih predpisov odigra izredno pomembno vlogo v pospeševanju in v kakovosti rasti sodelovanja; tembolj še ker so si njegovi predstavniki tako med italijanskimi kot med jugoslovanskimi gospodarskimi dejavniki ustvarili zavidljiv ugled, kar je tudi jamstvo za uresničitev zastavljenih ciljev v obojestranskem interesu, je še dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Marij Lavrenčič
Doberdobski župan je naglasil, da SDGZ ne odigrava važne vloge samo na gospodarskem področju, ampak tudi nasploh v prizadevanjih za vsestranski razvoj naše narodnostne skupnosti. Bodočnost zamejskih Slovencev sloni prvenstveno na gospodarstvu in kulturi, katerima gre zato dajati kar največjo pomoč in tega se zavedajo tudi slovenske javne uprave; četudi so v širši načrtovalni politiki utesnjene, ni nobenega dvoma, da bodo po svojih močeh vselej podpirale politiko Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Lavrenčič je zborovalce pozdravil v imenu vseh slovenskih županov iz goriške in tržaške pokrajine.
Karlo Brešan
Vaš občni zbor sovpada s težko gospodarsko krizo v Italiji in prvimi posledicami jugoslovanskih omejitvenih ukrepov; če naša matična domovina teh ne bo v najkrajšem omilila ali celo odpravila, bo postal položaj pri nas nevzdržen. Za razvoj in ohranitev naše narodnostne skupnosti si moramo Slovenci u-stvariti močno in neodvisno gospodarsko podlago in v tem sklopu se moramo zavedati, da nam daje
sov z vsemi demokratičnimi organizacijami v deželnem in državnem merilu, da si tako zagotovimo primerno zaslombo v prizadevanjih, da si priborimo pravico po enotnem in avtonomnem nastopanju. Prav tako velja še poglobiti stike in sodelovanje z matično domovino. Buka-vec je izrecno poudaril važnost predloga SDGZ o ustanovitvi rotacijskega sklada za razvoj slovenskega gospodarstva v višini 30 milijard Ur, da se vsaj delno omiU ogromna škoda, ki je bila povzročena zamejski skupnosti najprej pod fašizmom, nato pa še v vsem povojnem času z raznimi diskriminacijami in razlastitvami. Tajnik KZ je na koncu poudaril zavidljive dosežke združenja in mu zaželel u-resničitev zastavljenih ciljev v korist celovite slovenske narodnostne skupnosti.
Viljem Nanut
Pretežni del posega Viljema Nanuta je bil namenjen organizacijskim vprašanjem. Prav odločnemu poudarjanju samostojnega delovanja sekcij je treba pripisati uspehe, ki jih je združenje zabeležilo v zadnjem času. Sekcija mora še naprej o-hraniti mesto kreatorja gospodarske poUtike za svoje specifično področje.
Nanut je nadalje poudaril prizadevanja po krepitvi članstva, kar mora biti tudi v prihodnjem obdobju prvenstvena naloga vodstva organizacije ter podčrtal vlogo, ki naj jo v bodoče opravljata pokrajinska odbora (koordinacija delovanja sekcij v tržaški in goriški pokrajini), ki bi morala v polnejši meri zaživeti.
Od specifičnih organizacijskih vprašanj na Goriškem bi kazalo stvarneje razmišljati o koristnosti odprtja podružnice v Doberdobu, ki bi nekako teritorialno pokrivala območje Krasa in zlasti tržiškega območja, kjer imajo slovenska podjetja tudi svojo vlogo in pomen. Nanut je izrazil zadovoljstvo nad prisotnostjo slovenskih denarnih zavo-
zakon 828 izrecno priložnost za finančno podporo vseh načrtov in pobud, ki od blizu zadevajo slovenski živelj. Predstavnik Sveta slovenskih organizacij je nazadnje podčrtal pomen gospodarskega združenja in pripravljenost SSO, da mu pri njegovem delu pomaga.
Giuseppe Maržo
Stiki med vašo organizacijo in CNA so bili in so korist-deželni Confede-razione nazionale delTArtigianato. Naša organizacija	si
prizadeva tudi za vaše priznanje	v
vsedržavnem merilu. Velikokrat se u-poštevata samo dve obrtniški organizaciji, v naši deželi pa se soočamo še z vašo specifičnostjo. Prav bi bilo zaradi tega, da bi prišlo do vašega sodelovanja povsod, kjer je to mogoče in nujno, med tem tudi v snujočem se tehnično - programskem centru	za	Goriško, za katerega	so
dale	pobudo	razne gospodarske	or-
ganizacije. Želimo si nadaljnjih stikov z vami, tudi preko meje, saj so mnoge naše želje in zahteve skupne v odnosu do bank, občin, mešanih podjetij.
Edi Bukavec
Zaradi splošne v Italiji in Juter spri-nepovoljne gospodarske politike tukajšnjih deželnih in državnih oblasti Slovencem, zaradi u-diskrimi-nacij, je za v	bo-
doče potrebno še globlje sodelovanje med slovenskimi organizacijami, tako tudi med Kmečko zvezo in SDGZ. Ponoven dokaz takšnih diskriminacij je dejstvo, da se niti občnega zbora KZ niti skupščine združenja ni udeležil noben predstavnik deželne uprave. Tajnik KZ je naglasil nujo po okrepitvi odno
Med potekom občnega zbora
dov v združenju ter nakazal, kar zadeva zlasti delovanje zunanjetrgovinskih operaterjev, nekaj možnosti za izhod iz težavnega položaja. Možnosti so predvsem v novih oblikah gospodarskega sodelovanja, v povezovanju pa tudi v specializaciji posameznih podjetij. In ne nazadnje v aktivnejšem koriščenju možnosti blagovne menjave po lokalnih sporazumih.
Boris Simoneta
Ravnatelj Patronata INAC je pozdrav zborovalcem izkoristil za nani-zanje vrste praktičnih napotkov glede zapletene problematike socialnega skrbstva. Med drugim je poudaril, da uživajo gostinci, trgovci pa še drugi samostojni delavci pokojnine, ki so nižje od minimalnih pokojnin ljudi v odvisnem delovnem razmerju. Govoril je o prostovoljnih prispevkih, s katerimi si zaenkrat edino lahko zagotovijo kolikor toliko brezskrbno pokojninsko dobo, dalje o problemu akreditira-nja v sklopu novega sistema zavarovalnih prispevkov, pa še o zakonu 29 glede odkupa let samostojnega dela v skrbstvenem pogledu.
Stanislav Bole
S svojim potencialom in prisotnostjo v skoraj vseh panogah gospodarske dejavnosti je SDGZ aktivno angažirano vseh naporih de-in krajevnih za obnovo in napredek go-Ti napori bi bili mnogo učinkovitejši, ko bi status združenja tako v deželnem kot v krajevnih merilih bil pravno urejen v interesu ne le naše narodnostne skupnosti, ampak celovitega deželnega gospodarstva in prebivalstva. Urediti bi ga bilo treba v okviru globalnega zaščitnega zakona, sicer pa obstajajo v sklopu
IVA« TERPIH
POROČILO
NADZORNEGA
ODBORA
Poročili Predsednika in direktorja našega združenja dokaj jasno prikazujeta uspehe, ki smo jih imeli v tem obdobju po 13. občnem zboru. Nadzorni odbor, je sledil delovanju posameznih organov združenja in je dolžan iznesti v svojem poročilu tudi pomanjkljivosti, s katerimi se bo moral spoprijeti nov odbor, kj bo izšel iz današnjega občnega zbora.
Predsedstvo združenja se je dokaj redno sestajalo v tem dveletnem obdobju. Sestanke so imeli skoraj enkrat mesečno. Glavni odbor se je sestal dvakrat letno tako, kot predvideva statut. Beležimo neaktivnost Pokrajinskih odborov za Trst in Gorico. Pokrajinski odbor za Tržaško se je sestal le enkrat, medtem ko za Goriško samo še enkrat več. Odbori posameznih sekcij se tudi zelo neredno sestajajo in to velja posebno za goriško pokrajino, čeprav je obrtniška sekcija zelo aktivna. To dejstvo je treba pripisati pomanjkanju načrtnega delovanja po sekcijah.
Naše združenje je zabeležilo v tem obdobju občuten napredek pri pridobivanju novih članov, saj se je število članov povečalo za 12%. V novem poslovnem obdobju mora biti veliko skrbi posvečene prav vpisovanju novih članov. To bi moralo potekati po posameznih sekcijah. Vsi člani bi morali skrbeti za to, da privabljajo k združe nju svoje kolege in druge gospodarstvenike.
Dohodki združenja so članarine in iztržek, ki ga ima združenje pri nudenju uslug svojim članom, kot so vodenje knjigovodstva, plač, sklepanje raznih pogodb, nudenja nasvetov itd. Kot je vsem dobro znano so tržaški urad j opremljeni z modernim elektronskim centrom, ki je z letošnjim letom še povečal svojo zmogljivost. V prihodnji mandatni dobi bo treba veliko pozornosti dati goriškemu delu združenja. kar se opreme tiče, da se bo razkorak med obema uradoma /.manjšal.
Nadzorni odbor je pregledal vse blagajniške knjige in ugotovil, da st točne in vzorno vodene.
Nadzorni odbor predlaga, da se da razrešnica glavnemu odboru.
sredovati pristojnim organom svoje stališče tako v pogledu organske funkcionalnosti zbornic, ki morajo zadobiti popolnejšo vlogo pri gospodarskih usmeritvah v pokrajinskem in deželnem merilu, kot v pogledu predstavništva sindikalno-go-spodarskih kategorij v vodstvenih in drugih organih.
SDGZ si mora tudi prizadevati, da se problem organskega reševanja možnosti nadaljnjega obmejnega in medregijskega gospodarskega sodelovanja, kot so zapopadene v pismu SKGZ Comelliju in Zemlja-
kreditiranja, ki jih daje italijanska zakonodaja. Naši ljudje so o tem prevečkrat premalo poučeni, zato tudi zamudijo marsikatero dragoceno priložnost. Obrtnikom in trgovcem treba omogočiti, da si s primernimi socialnimi dajatvami zagotovijo dostojno pokojnino; ta je danes naravnost sramotno nizka. Družbene in politične sile morajo korenito spremeniti odnos do obrtnika in trgovca: to ni noben velekapitalist, to je človek, ki svojo dejavnost pošteno opravlja, s trudom in iznajdljivostjo. Hkrati pa je pro-
■iitiiiiuitmiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMtiiiiiiHiniiiMiiiiiiiuinnuiinfiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiii*
dežele in njenih pristojnosti za to številni instrumenti, le več razumevanja in politične volje je treba.
SDGZ in SKGZ bi lahko v večji meri senzibilizirala stranke in naše krajevne ter deželne politične predstavnike za predložitev in sprejetje morebitnih dodatnih dekretov v tem smislu; tako kot obrtniški sekciji združenja po ustrezni razsodbi deželnega upravnega sodišča, bi bilo treba sedaj še našemu gospodarskemu združenju kot takemu priznati status najbolj predstavniške sindikalno-gospodarske organizacije zamejskih Slovencev, obenem pa primerno predstavništvo SDGZ prav v vseh javnih organizmih, ki urejajo socio-gospodarsko življenje. Te in še druge probleme, ki so finančne, torej bistvene narave, kolikor zadeva našo narodnostno skupnost, bi bilo mnogo laže reševati, ko bi čimprej prišlo do uresničitve predvidene reforme trgovinskih zbornic, ki poslujejo še po zakonodaji iz leta 1947; SDGZ bo moralo glede tega vprašanja po-
riču, premakne od formalnih meddržavnih sporazumov do stvarnih pobud za sodelovanje med našo deželo ter Slovenijo in Hrvatsko. Potrebno je izoblikovati mešane organizme, ki naj delujejo v skladu z meddržavno mešano komisijo za gospodarsko sodelovanje med obmejnimi predeli in za realizacijo gospodarskega dela osimskih sporazumov.
Anton Nanut
Čeprav je naša organizacija na Goriškem razmeroma mlada, nam je u-spelo uresničiti nekaj koristnih pobud, druge	pa so
načrtali in	jih bo-
mo v najkrajšem času izvedli. Na Goriškem so	v poletju 1981	uspeli
slovenski gostinski večeri.	Ponovili jih bomo	v prihodnjem	letu	in upamo, da	se nam
bo do takrat pridružilo še več naših gostincev in bomo takrat še uspešnejši ter odstranili organizacijske napake, ki smo jih ugotovili na prvih večerih. Pripravljamo tudi gostinsko - turistični vodič po vsem našem zamejstvu in povabili bomo k sodelovanju tudi druge slovenske gospodarstvenike. Tudi na turistično, ne samo na gostinsko je udarila gospodarska Zaradi tega si moramo go-še bolj kot prej prizadevati, nudimo gostom domačo hrano dobro vino, nizke cene. Ker opažamo pomanjkanje mladih kadrov, ki bi delali v gostinstvu ali ki bi prevzeli naše obrate, bodo morali pomisliti tudi na odprtje slovenske gostinske šole.
Marino Pečenik
Biti prvi, pomeni biti uspešni. Zato bi bilo treba najti primeren način, kako naj SD GZ v bodoče pravočasne je in učin-
Ostale posege v razpravo bomo objavili v naši jutrišnji številki.

MiHI
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja
13.00	Italijanske kronike
13.30	DNEVNIK
14.00	Tam tam — Aktualnosti dnevnika 1
14.55	1. Festival glasbe za disko klub
Pričevanje za Giustina For-tunata
16.00	Shirab — risanka
16.20 DNEVNIK 1 - Objektiv na...
16.50	Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Neposreden prenos s tvojo anteno
17.10	Remi — risani film
17.30	Nežni in divji
18.00	Prijatelj Gipsy
18.30	Programi pristopanja
18.50	Komični filmi s Stainliom in Olliom
19.00	Italija zvečer
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.30	Večerna kriminalka
21.45	Quark — potovanja v svet znanosti
22.30	DNEVNIK
22.40	Mister Fantasy — glasbeni program
23.35	Šolska vzgoja:
Univerza v Evropi: poučevanje in raziskovanje
00.15 DNEVNIK 1 - Nočne vesti Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program: Včeraj, mladi
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja:
«Stretta la foglia larga la via...»
14.00	Tandem
14.05	Playtime — Tekmovanje mladih iz Rima in Turina
14.40	Doraemon — risanka
14.50	V studiu
15.10	«E’ troppo strano» — program zanimivosti
15.30	Videogames
15.45	Risanka
15.55	športni program
16.25 V studiu
16.30	Follow me — tečaj angle-ščine
17.00	Mork in Mindy — TV film
17.30	DNEVNIK 2 - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Tedenska oddaja o gledališču in glasbi
18.40	DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti
18.50	Starsky in Hutch — TV film
19.45	DNEVNIK 2
20.30	Aleksander Veliki — film Režija Robert Rossen; i-grajo: Richard Burton, Fre-dric March, Claire Bloom, Barry Jones in drugi.
22,jlO , DNEVNIK 2 - Večerne vesti
22.50	Srečanje s kinematografijo -
kinematografske novosti
23.00	Planet Toto
23.50	DNEVNIK 2 - Nočne vesti
Tretji kanal
15.30	Kolesarstvo — športna oddaja
16.30	Posebna oddaja Orecchiocchio
16.50	Goldoni v belem in črnem
18.25	L’orecchiocchio
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 - Deželne vesti; Koncert violinistke HAESUN KANG
20.30	DNEVNIK 3 - Set
21.30	Antonio Vivaldi 23.20 Sto mest Italije
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.05 - 10.35 TV v šoli
16.25	šolska TV: Poklici v pomorstvu, Brez računalnika ns gre, Premikanje ledenikov.
17.30	Poročila
17.35 Zverinice iz Rezije
17.55	Necionalni folklorni ansambel iz Venezuele: Danzas Maracaibo
18.25	Zasavski obzornik 18.40 Mali svet
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Mladost karla Marca — na daljevanje in konec
20.55	Propagandna oddaja
21.00	Aktualno: ob koncu zimske športne sezone
22.30	Poročila
Koper
13.30	in 17.00 Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meja* med drugim predvajali tudi naslednje vesti:
TRST — Stanovanjski problemi VIDEM — Športni ribolov GORICA — Posvet o neozdravljivih boleznih
17.30	TVD novice 17.35 TV šola
18.00	Mladi policaji — serijski film
19.00	Obzorja
19 30 TVD stičišče
19.45	Z nami pred kamero
20.30	Inšpektor Bluey — serijski film
21.30	Turistični vodič
21.45	Ponedeljkov športni pregled
22.00	TV - Danes
22.15	Ponovitev filma
Zagreb
16.15	Mi in televizija
16.45	Košarka
18.25 Kronika občine Osijek
18.45	Glasbeni klub 83
19.30	TV dnevnik
20.00	Teme i dileme, notranjepolitična oddaja
TRST A
7.00, 8.00, 10.00,	13.00, 14.00,
17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Integracija prizadetih otrok v normalni šob;
8.45	Glasbena matineja; 10,10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.20 - 14.00 Poldnevniški razgledi: (11.30) Beležka; (12.00) Od Milj do Devina; (13.20) Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Prežihov Voranc: »Jamnica*; 14.30 Ropotuljica; 15.30 Jazzovski koncert; 16.00 Slovenci v Združenih državah Amerike in njihova dejavnost med prvo svetovno vojno;
16.45	Postni govor; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Sodobni slovenski avtorji: Milan Jesih: »Brucka ali obdobje prilagajanja*; 18.45 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
6 30, 13.30 Poročila; 16.30 Primorski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro in Jutranji koledar;
6.15	Cestne razmere; 6.45 Prometni servis in Napoved programov;
7.15	Val 202; 12.45 Predstavitev; 13.00 Zanimivo; 13.15 Glasbena šola; 13.40 Glasbene želje; 14.00 Pri-
Spremembe v programih
Radia Koper
Z uvedbo poletnega časa, je tudi radio Koper začel s spremenjenim programom. Vsebinski poudarki ostajajo vsekakor isti, spremenila pa se je predvsem oblika oddaj. Te so odslej voditeljsko in kontaktno oblikovane. Govorne in zahtevnejše glasbene oddaje se bodo odslej odvijale v krajših pestrejših prispevkih. Med temi bo več glasbe, predvsem popevk, v glasbenih oddajah pa več komentarjev in intervjujev. Vse te oddaje in prispevke bodo voditelji povezovali v celoto in ustregali tudi željam poslušalcev, ki pogosto kličejo po telefonu ali pa pišejo.
V zadnjem času je program Radia Koper v slovenščini povečal svoje sodelovanje v I. in H. programu radia Ljubljana. Zaradi druge jutranje kronike ob 7.00. v kateri vedno sodeluje, so skrajšali jutranji program, ki je odslej od 6.00 do 7.00 s poročili ob 6.30. Zato pa bodo podaljšali popoldanski program, s katerim bodo začeli že ob 12.40 po Opoldanskem poročevalcu.
Tudi v tej osrednji dnevni informativni oddaji drugega programa Radia Ljubljana bodo razvili novo obliko sodelovanja predvsem z novicami iz zamejstva. Sicer pa bodo tem novicam posvetili več prostora v svojih novih poročilih ob 13.30.
Primorski dnevnik, ki je osrednja dnevna informativna oddaja Radia Koper v slovenščini, bodo zaradi prilagajanja spremembam programa in delovnega časa imeli odslej ob 16.30. Zamejske oddaje
bodo ostale v istih dneh kot do slej, vendar približno pol ure ka sneje. Tako bo tradicionalna nedeljska oddaja Sosednji kraji in ljudje po poročilih ob 13.30. tra jala pa bo približno 10 minut več kot do sedaj. Zamejska reportaža bo odslej na sporedu ob sobotah približno ob 13.45. Podobne oddaje vendar nekoliko krajše o življenju in delu zamejcev pa bo do poskušali uvesti v preostalih dneh ob istem času.
Opozoriti velja tudi na oddajo Sotočje, ki jo pripravlja Radio Koper v sodelovanju z radijskimi postajami v Mariboru, Murski Soboti in Ljubljani in v kateri vsak torek ob 16. uri seznanjajo vse po slušalce z dogajanjem, problemati ko in zanimivostmi pri Slovencih, ki živijo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.
sluhnite med glasbo...; 14.30 Zborovska glasba; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah;
16.00	EP Splošna banka Koper;
17.00	Zaključek.
KOPER
(Italijunskt nrogram)
6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18 30 Poročila; 6.00 Glasbeni program. 7.50 Time mušic; 8.32 Glasba; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba: 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.20 Glasbeni program; 10.32 Glasba,
10.40	Mozaik; 11.00 Svet mladih;
11.40	Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.32, 15.45 in 16.32 Glasbeni program; 17.00 Vrtiljak jug. motivov; 17.32 Glasba; 18.45 Glasbeni program.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19 00 Poročila; 6.03 Glasbena kombinacija; 9.02 Radio tudi jaz; 10.30 Pesmi v času; 11.10 To and roli, 11.33 Rossini: «La morte*; 12.03 Ulica Asiago Tenda, 13.25 Poštna kočija; 14.30 Dabadam bam bam; 15.03 Obld; 16.00 II Paginone; 17.30 Globetrotter; 18.00 Check-up per un VIP; 19.30 Radio 1 — jazz;
20.00	Francosko gledališče med dvema stoletjema 1850-1915; 20.40 Pozabljene glasbene strani; 21.03 Wonderland; 21.25 Lep resnica; 23.05 Telefonski klic.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00. 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00. Poročila; 6.10, 6.45, 7.35 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija, 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena ma tineja; 10.05 Ali poznate...?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes ob 13. uri; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Čez tri gore;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak,
SMUČARSKI SKOKI
ZGODOVINSKA ZMAGA Nfl DOMAČIH TLEH
Primož Ulaga prvi v Planici
Ugnal je vso svetovno elito in s tem dosegel prvi uspeh Jugoslovana na velikanki pod Poncami
Od našega poročevalca PLANICA — Z zmago Jugoslovana Primoža Ulage se je v nedeljo veličastno končalo letošnje svetovno prvenstvo v smučarskih skokih. Tokrat je bilo prvič v zgodovini jugoslovanskih smučarskih skokov, da je na velikanki pod Poncami zmagal domačin. Ta največji dosedanji uspeh Primoža Ulage (na tekmovanjih za svetovni pokal je sicer enkrat že zmagal, pred dvema letoma v Lake Plaeidu. a je bila nedeljska zmaga pred domačo, desettisočglavo mno-
Izidi nedeljskega tekmovanja
1.	Primož Ulaga (Ju.) 119,5 in 115 m - 260 točk
2.	Bulau (Kan.) 115 in 117 m - 257
3.	Schalert (Avstrija) 113 in 117 m - 250,7
4.	Hansson (Nor.) 113 in 113 m -247,6
5.	Nvkanen (Fin.) 105,5 in 119 m -245
6.	Kogler (Avstrija) 241,6 točke, 7. VVallner (Avstrija) 237,3, 8. \Valdvo-gel (ZRN) 228,8, 9. Opaas (Nor.) 228,6, 10. Ploc (ČSSR) 224,7. 11. Ri-goni (It.) 220.9, 11. Prokopenko (SZ) 218.8, 12. Fidjestdl (Nor.) 218,3, 13. Ziihlke (ZDA) 217,9, 15. Lotrič (Jug.) 216,4, 16. Tommasi (It.) 215,8, 21. Tepeš 205,2, 31. Bajc (Ju.) 178,2.
LESTVICA SP
1. Matti Nykanen (Fin.) 277 točk,
2.	Bulau (Kan.) 260, 3. Kogler (Avstrija) 211, 4. Hansson (Nor.) 186, 5. Bergerud (Nor.) 137, 6. Braaten (Nor.) 126. 7. Kokkonen (Fin.) 115, 8. Bremseth (Nor.) 99, 9. Schalert (Avstrija) 98, 10. Puikonen (Fin.) 97. 18. Ulaga (Jug.) 70, 28. Tepeš (Jug.) 29, 29. Tommasi (It.) 28, 34. Rigoni (It.) 23, 63. Lotrič (Jug.) 1.
POKAL NARODOV 1. Norveška 859, 2. Finska 696,
3.	Avstrija 581, 4. Kanada 387, 5. NDR 267, 6. ZDA 214, 7. ČSSR 144, 8. Jugoslavija 101, 9. ZRN 72, 10. Italija 51.
žico vsekakor «slajša» od prejšnje) je tudi plačilo za ves trud, ki so ga vložili ne samo trenerji in tehnično vodstvo, temveč vsi tisti «nevidni» delavci in organizatorji, da se je planiško tekmovanje odlično obneslo.
Nedelja je bila res lepa in sončna, vendar za skoke morda preveč topla. Zato so morali organizatorji že na vse zgodaj (ob 4. uri) začeti z deli, da je bila skakalnica ob najavljenem času nared za preizkušnjo.
Primož Ulaga je v prvi seriji
startal med zadnjimi. Njegov skok je bil izreden: po dolgem letenju je pristal pri 119 metrih in pol. To je bil najdaljši dosežek serije in obenem tudi vsega nedeljskega tekmovanja. Po polovici preizkušnje je imel Jugoslovan kar osem točk prednosti pred drugouvrščenim Kanadčanom Bulauom. tretji pa je bil Norvežan Hansson. Novopečeni svetovni prvak Finec Matti Nykanen je bil šele deseti: skočil je zanj skromnih 105 metrov in pol ter je za vodilnim Ulago zaostajal za več kot 20 točk.
V drugi seriji je začel prav Nyka-nen ogrožati vodstvo Jugoslovana. Skočil je 119 metrov, kar je bila tudi druga najdaljša razdalja, ki so jo zabeležili v nedeljo v Planici. Kljub temu podvigu pa ni mogel nadoknaditi vsega zaostanka iz prvega dela. Norvežan Hansson je v drugem skoku nekoliko pokvaril svojo uvrstitev in zdrknil na četrto mesto. Na tretjem mestu ga je prehitel Avstrijec Schalert (117 metrov).
Prav tako 117 metrov je skočil tudi Bulau.
Ulaga je v drugem skoku zdržal velik psihični pritisk in opravil dober skok. Bil je sicer za 4 metre in pol krajši od rekordnega prvega, to pa mu je vseeno zadostovalo za prvo mesto, ki ga je navdušena množica pozdravila z enotnim «hurra».
Ob koncu tekmovanja nam je Primož Ulaga, še ves v «omotici» od navdušenja, povedal, da je bila to najprej zmaga nad samim seboj. «Hotel sem dokazati, da sem zmožen več kot sem dosedaj pokazal, in tako je tudi bilo,* je rekel planiški zmagovalec.
S tem zmagovitim zaključkom svetovnega pokala se jugoslovaaska reprezentanca poslavlja od letošnjih tekmovanj in bo kmalu začela s pripravami za naslednje, olimpijsko leto v Sarajevu in za proslavo 50-letnice Planice, Bloudkove velikanke, ki bo prihodnje leto, 24. marca, točno na dan obletnice.
MARIO ŠUŠTERŠIČ
KOŠARKA
V 1. ITALIJANSKI LIGI
Ford izgubil domu
V	četrtini finala italijanskega košarkarskega prvenstva, tako i-menovanega «play-ot'fs» v prvem krogu srečanj se ni končalo brez presenečenja. Po velikem slavju v Grenoblu je evropski prvak Ford izgubil z bolonjskim Sinudynejem in za nameček v Cantuju. Samo srečanje ni bilo najlepše in to predvsem v drugem polčasu, ko res ni manjkalo grobosti. Dokler je tekma potekala normalno, so bili domačini stalno v vodstvu in prvi polčas sklenili s 7 točkami pred- i nesti. Najprej se je poškodoval Ba-riviera in v polovici drugega polčasa še Bosa. Poleg tega pa je potrebno omeniti, da ne glede na razplete na igrišču, domačini v drugem polčasu niso bili več sposobni pokazati take igre in poraz proti pravim specialistom za «play-offs» iz Bologne je bil neizbežen.
Poraženec iz Grenobla milanski Billy pa je uspešno premagal prvo oviro na domačem igrišču in sicer Cagivo. Zmaga varovancev trenerja Petersena ni bila nikoli v dvomu, ker so imeli Milančani stalno pobudo in tudi vodstvo.
V	soboto pa sta Bancoroma sredi Rima in Scavolini v Pesaru pre-
pričljivo odpravila goriški San Be-nedetto oziroma Berloni iz Turina. Povratna srečanja bodo danes in jutri.
IZIDI
Ford - Sinudyne 81:88 (48:41) Billy - Cagiva 75:60	(36:29)
Bancoroma - San Benedetto 67:54 (38:27)
Scavolini - Berloni 96:73 (38:35)
TENIS
«CUORE CUP» V MILANU
Po pričakovanju slavje I. Lendla
MILAN — Najboljši igralec v tenisu na svetu, čehoslovak Ivan Lendl je v svoji izredno bogati karieri dosegel še en velik uspeh. Na velikem turnirju v Milanu «Cuore cup» je v sklepnem srečanju premagal Curre-na (Južna Afrika) s 5:7, 6:3 in 7:6.
Češkoslovaško zastopstvo je na tem turnirju slavilo še v dvojicah. Složil - Šmid sta namreč odpravila par Buehning - Fleming s 6:2, 5:7, 6:4.
«Velika četverica» v starem slogu
Po 21. kolu prve jugoslovanske nogometne lige je im vrhu lestvice stanje naslednje: prvi Dinamo, drugi Partizan, tretji Hajduk, četrta Greena zvezda. Na prvih štirih mestih so torej vsa moštva, ki že od nekdaj sodijo v tveliko četverico» jugoslovanskega nogometa.
Po daljši krizi tega ali onega moštva (velike četverice» so se vsi štirje veliki klubi zopet znašli na samem vrhu, tako da je pričakovati ogorčen boj za državni naslov.
Še najbolj si je, kaže, opomogel beograjski Partizan, ki je doma nasul Vardarju iz Skopja kar štiri zadetke in tako ohranil drugo mesto na lestvici za zagrebškim Dinamom, ki je prav tako doma nadigral predzadnjega na lestvici, moštvo Beograda.
Splitski Hajduk nadaljuje uspešno vrsto nastopov v drugem delu prvenstva. Spličani so tokrat z zadetkom šalova premagali Ri-jeko, medtem ko je beograjska Crvena zvezda že vodila proti Vojvodini s 3:0, gostje pa bi kmalu presenetili Beograjčane, saj jim je uspelo doseči kar dva zadetka.
Od ostalih izidov gotovo velja omeniti nov uspeh ljubljanske O-
če, saj je pet minut pred koncem niški branilec Simonovič neumito zaustavil žogo z rolcama v kazenskem prostoru in Vili Amer-šek je iz enajstmetrovke dosegel zmagoviti zadetek. Po tej zmagi se je ljubljansko moštvo povzpelo kar na deseto mesto prvenstvene lestvice.
Sedaj pa bo prvenstvo preki-
limpije, ki je doma premagala niš- njeno. Medtem bodo namreč za-ki Radnički. Ljubliančani pa so poslene kar tri jugoslovanske re-pri tem imeli dokajšnjo mero sre- prezentance.
IZIDI 21. KOLA
Olimpija - Radnički 1:0 Hajduk - Rijeka	1:0
Dinamo (Z) - Beograd 3:1 Osijek - Sloboda	2:2
C. zvezda - Vojvodina 3:2 Željezničar - Dinamo (V) 2:0 Budučnost - Galenika 1:1 Velež - Sarajevo	1:1
Partizan - Vardar	4:0
LESTVICA
Dinamo Zagreb 30; Partizan 28; Hajduk 26: Crvena zvezda 25; Radnički 24; Sarajevo in Željezničar 23; Budučnost 21; Sloboda, Olimpija in Osijek 20: Velež in Vardar 19; Dinamo Vinkovci in Vojvodina 18; Rijeka 17; Beograd 15; Galenika 12.
PRIHODNJE KOLO (13. 4.)
Sloboda - Željezničar; Dinamo (V) - Olimpija: Radnički - Dinamo (Z); Beograd - Budučnost: Galenika - C. zvezda: Vojvodina -Partizan; Vardar - Hajduk: Rijeka - Velež; Sarajevo - Osijek.
tnimiitiiitmiiiiiiiiiiMiiiiii iiiiiiiiiiiMimniii miim, mi iiifiititiitiiiiimiiiiiiiiiiMtiiiiHMiiiiniimmimiiiiu rfiitiiuinamiiliiifiliiliiiiiii, milili ,liii,,linili,,ll|l,l|l||l,,i>illliiltiiiiii«iiiiiiiiiifiiiiiiiiiK««iii*iia«iinnv«vii>iiiiiiB>«iiiiii«ii>iiitiiiiiiiia!taiiiiiiiiaBiiiiiBtiiifiai>iiaiiraiiii>iimiu«iiiiii«aiiliii«iii«i«*R>iii«*iiiRlr«li«tiiiiiitiaiiilllsiiailiifiiikiii>iii*iilia«Miiliumit>iitiiiiiif
AVTOMOBILIZEM
NA VN ZDA V LONG BEACHU
Slavje melarnov: 1. Uatson, 2. Lauda
Na razburljivi dirki Arnoux na ferrariju zasedel tretje mesto
LONG BEACH — Popolno slavje melarnov na drugi dirki avtomobilov formule ena v Long Beachu: uspeh Irca Johna \Vatsona je dopolnil drugouvrščeni Niki Lauda, ki se je povzpel na vrh začasne lestvice za svetovno prvenstvo, medtem ko je Watson na tej razvrstitvi drugi skupaj z zmagovalcem dirke za VN Brazilije Nelsonom Piquetjem. Na nedeljski razburljivi preizkušnji je bil Arnoux na ferrariju tretji njegov rojak Laffite (williams) pa četrti. Na peto mesto se je uvrstil Švicar Surer na arrowsu, šesti pa je bil nekdanji motociklistični as Johnny Cecotto na theodoreu.
Dirka za VN ZDA je bila že od vsega začetka napeta. Ferrarija Patricka Tambaya in Reneja Amouxa sta imela najboljša startna položaja. Že na startu pa je svetovni prvak Rosberg oplazil Amouxjevo vozilo, tako da je le ta izgubil nekaj mest. Tambay je v začetku silovito potegnil in obdržal prvo mesto, le da mu je Rosberg sledil kot senca in
miim min it i* mimi m mii m m n mi m m n mil iiiii im mm n tiitui n minil 11 ti n i m 111 • m m 11111111111,1 ti iiiHfliuiif
NOGOMET
VI. ITALIJANSKI LIGI
Neverjeten poraz državnih prvakov
Udinese je doma zanesljivo premagal Cessno
Neverjetno! Juventus je v mestnem derbiju izgubil s 3:2, potem ko je vodil še dvajset minut pred koncem z dvema goloma. Nedeljski harakiri Trapattonijevih varovancev je ---- ----- --------- . -
omogočil Romi, da je še za eno točko Reggiana - Perugia 2:1.
ta - Cremonese 1:1, Catania - Cave-se 2:0. Como - Sambenedettese 2:0, Foggia - Palermo 2:0. Lazio - Bari 1:0. Lecce - Monza 1:1. Milan - Va-rese 3:0, Pistoiese . Bologna 1:0,
povečala prednost na lestvici italijanskega nogometnega prvenstva A lige, tako da Imajo «rdeče rumeni* sedaj, pet kol pred koncem, prvenstva. kar štiri točke prednosti pred velikim tekmecem. Juventus je po zadetkih Rossija ih Platinija v drugem delu nadaljevanja praktično «zaspal» v obrambi in tako dovolil Torinu, da je z Dosseno, Bonessom in Torrisijem spreobrnil rezultat v svojo korist.
V ostalih tekmah velja omeniti zmago Interja v Genovi proti Genoi (3:2), ki je tako dohitel na lestvici Verono (izgubila je v Cagliariju potem ko je prešla prva v vodstvo z Dirceuom) ter zaostaja sedaj le pičli) točko za Juventusom. Videmski Udinese je prepričljivo premagal Ceseno, ki ostaja še dalje na predzadnjem mestu lestvice. V borbi za obstanek je slavil Aseoli predragoceno zmago proti Napoliju. Piša pa je v gosteh strla odpor že obsojenega Catanzara.
IZIDI 25. KOLA
Aseoli - Napoli 2:1, Avellino -Sampdoria 0:0, Cagliari - Verona 2:1, Catanzaro - Piša 0:2. Ki oren tina - Roma 2:2, Genoa - lnter 2:3, Torino - Juventus 3:2, Udinese - Ce-sena 3:1.
LESTVICA
Roma 35 točk; Juventus 31. Verona in lnter 30: Torino 29: Fioren tina in Udinese 27; Sampdoria 26; Cagliari 24: Genoa in Avellino 23; Piša in Aseoli 22: Napoli 20; Cese-na 18: Catanzaro 13.
PRIHODNJE KOLO (10.4.)
Cesena - Torino, lnter - Avellino, Juventus - Aseoli. Napoli - Cagliari, Piša . Udinese. Roma - Catanzaro, Sampdoria - Genoa, Verona - Fio-rentina.
ITALIJANSKA B LIGA
Milan in Lazio spet zmagala
V drugi italijanski nogometni ligi sta zmagala tako vodilni Milan (s tremi goli Verze), kot drugouvrščeni Lazio. Na retje mesto se je po zmagi nad Cavesejem prerinila Catania.
IZIDI 27. KOT.A
Arezzo - Cainpobasso 0:0, Atalan
LESTVICA
Milan 39 točk; Lazio 36; Catania 32; Como, Cremonese, Cavese 31; Arezzo 29; Lecce, Varese. Campo-basso 26; Sambenedettese, Atalanta, Palermo 25; Pistoiese. Perugia, Reggiana. Foggia, Bologna 23; Monza 22; Bari 21.
PRIHODNJE KOLO (2.4.)
Bari - Arezzo, Bologna - Como, Campobasso - Cremonese, Cavese -Milan, Monza . Reggiana. Palermo -Lazio, Pistoiese - Catania, Perugia -Foggia, Sambenedettese - Atalanta. Varese - Lecce.
ga skušal večkrat prehiteti, kar pa na ozkih mestnih ulicah ni bila najlažja stvar. Na tretjini dirke je ob enem takih poizkusov Rosberg zadel ob Tambayev ferrari in za oba je bilo dirke konec.
Na prvo mesto se je tedaj povzpel Laffite, na drugo mesto se je prerinil Patrese, za njim pa si je že utirala pot dvojica melarnov z bivšim dvakratnim svetovnim prvakom Niki jem Laudo na čelu. Watson je bil v nedeljo očitno v odlični formi: najprej je prehitel klubskega tovariša, nato še Patrese ja, približno na polovici proge pa je spodrinil tudi Laf-fitea s prvega mesta.
Iz ozadja se je medtem pojavil tudi Arnoux; enega za drugim je opra-
Lestvica VN ZDA
po 13” po 1T3”
1.	John Watson (Irska - melaren), ki je prevozil 253,460 km dolgo progo v 1.53’34”889
2., Lauda (Avstr i melaren)
3/ Arnoux (Fr. - ferrari)
,4. Laffite (Fi\. n nviUiams) po enem krogu
5.	Surer (Švi. - arrovvs) po enem krogu
6.	Cecotto (Ven. - theodore) po enem krogu
Lestvica SP
1. Niki Lauda (Avstrija) 10 točk,
2.	Piquet (Braz.) in Watson (Irska)
9, 4. Laffite (Fr.) 6, 5. Amoux (Fr.)
4, 6. Surer (Švi.) 3, 7. Tambay (Fr.)
2, 8. Cecotto (Ven.) 1.
vil s Cheveerom in Laffiteom, medtem ko je moral Patrese nekaj krogov pred koncem odstopiti zaradi okvare na avtomobilu. IVatson je tako zasluženo slavil svojo peto zmago na dirkah formule ena.
ATLETIKA
KROS «PET MLINOV*
De Castella najboljši
SAN VTTTORE OLONA — Avstralski srednjeprogaš Robert De Castella je zmagovalec letošnjega mednai čelnega krosa Petih mlinov* na klasični 9,5 km dolgi progi. Zmagovalec je imel na koncu največ moči, saj je zmagal v zaključnem sprintu pred drugimi bolj nevarnimi lekači, kot so vzhodni Nemec Kunze, Američan Porter in ostali.
Domačini so upali, da bo evropski prvak Cova le prinesel zmago italijanskim atletskim barvam, ker zadnji domačin, ki je zmagal na tem tekmovanju, je bil Antonio Am-bu leta 1964. Veliki upi in želje številnih gledalcev pa se niso uresničili, saj je Cova bil šele sedmi.
REZULTATI
ČLANI
1. De Castella (Avstral.) 31’19”, 2. Kunze (NDR) 31'29”, 3. Porter (ZDA) 31’31”, 4. Schildhaur (NDR) 31’31”, 5. Bordin (It.) 31’32”, 6. Panetta (It.) 31’39”, 7. Cova (It.) 31'39”.
ČLANICE
1. Groos (ZDA) 18'19”, 2. Possa-mai (It.) 18’28”, 3. Schu\valow (Z DA) 18’36”.
MLADINCI
1. Hoyle (Avstral.) 24'56”, 2. Ma-rignani (It.) 25’05", 3. Di Salvato-re (It.) 2512”.
KOŠARKA
PO PORAZU V VICENZI V PRVENSTVU C-1 LIGE
Jadrcmovci nazadovali na četrto mesto
Po nesrečnem sobotnem porazu po podaljšku v Vicenzi je Jadran zdrsnil na četrto mesto začasne lestvice italijanske košarkarske C-1 lige. Oba neposredna nasprotnika Jadrana v borbi za prvo mesto, Caveja iz Forlija in Castefranco Veneto sta namreč zmagala. Caveja je slavila v gosteh v Firencah, medtem ko je Castelfranco z zvrhano mero sreče strl odpor Castiglioneja in zmagal v gosteh z eno samo točko razlike.
Za presenečenje kola je vsakakor poskrbel Maltinti iz Pistoje, ki je kar sredi Pordenona premagal peterko CI§. To je bila šesta zaporedna zmaga igralcev iz Pistoie, s katerimi se bodo jadranovci srečali čez tri kola. Poraz proti Maltintiju je bil že drugi zaporedni spodrsljaj ekipe iz Pordenona, ki je veljala ob začetku prvenstva za favorita. S tem ponovnim «debacleom» zaostaja Cis še vedno za dve točki za Jadranom, na lestvici pa ga je dohitela Caiiella, ki še je, vsaj sodeč po zadnjih rezultatih, otepla krize izpred nekaj kol. Iz boja za
uvrstitev v «pIay-offss> je dokončno IV tržaški športni palači bodo nam
' 1,1 Bt‘"V .	■	,	K>w bi"
Jadranu v treuer J. Splichal
izpadel videmski Eurocar, ki je zabeležil v Trevisu (proti Stefanelu) svoj peti zaporedni poraz, tako da ga je na začasni lestvici čelu «ujel» Maltinti.
Jadranovce čaka v prihodnjem kolu (odigrali ga bodo po velikonočnih praznikih. 10. aprila) spet trd oreh.



Bosna le po dveh tekmah v finala
Sarajevska Bosna je prvi finalist za državni naslov v prvi jugoslovanski košarkarski ligi.
Sarajevčani so namreč po samih dveh srečanjih v polfinalu izločili beograjskega Partizana, čeprav je le-ta po regularnem delu zasedel mesto višje od Bosne in je imel tako možnost, da ob eventualnih treh tekmah igra kar dve na svojem igrišču.
Bosna pa, ki uvršča zelo izlzu-šene košarkarje, kot so Varajič, Radovanovič, Benaček in drugi, je obračunala z Beograjčani že v prvem srečanju, ko je v gosteh zanesljivo in povsem zasluženo zmagala. Že tedaj je bilo namreč jasno, da se bo sarajevslco moštvo zanesljivo uvrstilo v finale. In res: v drugem srečanju v Sarajevu presenečenja ni bilo. Beograjčani so se sicer trudili, da bi presenetili domačine. Grbovič je b i tudi tokrat zelo zanesljiv, toda do presenečena ni prišlo. Tudi v drugi tekmi je prevladala večja izkušenost Sarajevčanov.
Za drugega finalista pa bomo morali počakati na današnje, tretje srečanje v Šibeniku. Šibenk-čanom namreč ni uspel podvig, da bi izločili C. zvezdo po dveh tekmah. Nasprotno: Dražen Petrovič in tovariši so bili v soboto v Beogradu
brez moči proti razigranim varovancem Ranka Žeravice. Bilj so le bleda senca moštva, ki je tako dobro in uspešno igralo, predvsem v prvem polčasu v prvi tekmi v Šibeniku.
O drugem finalistu bo torej odločalo današnje srečanje v Šibeniku. Kdo je favorit? Na dlani je, da je Crvena zvezda g’ede skupinske igre boljša od Šihenlce, ki pa bo imela to prednost, da bo igrala pred domačim občinstvom. In pred domačim občinstvom se košarkarji šibenke kar «spre-menijo». Igrajo namreč odločno, požrtvovalno in duhovito. Zctto je danes pričakovati ogorčen boj.
Že dejstvo pa, da so šibenčani izbojevali mesto v polfinalu in da so bili po koncu regularnega dela prvenstva prvi ter nenazadnje, da so bili tudi finalisti Kovačevega pokala, pomeni to za Šibenik izreden uspeh.
TAKO V POLFINALU
Partizan Beograd - Bosna Sarajevo	0:2
(V Beogradu: Partizan Bosna 85:95; v Sarajevu: Bosna Partizan 88:81)
Šibenka Šibenik - Crvena zvezda Beograd 1:1 (V Šibeniku: šibenka - C. zvezda 91:88; v Beogradu: Crvena zvezda - Šibenka 105:89)
Bosna je že v finalu. Danes v Šibeniku: Šibenka - Crvena zvezda.
reč gostili pordenonski CIS. Gostje si ne smejo dovoliti še tretjega zaporednega poraza, sicer bi bili tudi oni izločeni iz boja za prva štiri mesta, ki vodijo v «play-offs»; prav zato bo naloga Jadrana (po porazu v Vicenzi) še toliko težja. Za «plave» je torej zmaga imperativ. V prvi tekmi v Pordenonu so izgubili z osmimi točkami razlike; z zmago z več kot osmimi točkami bi gotovo dokončno zapečatili usodo nasprotnikov.
V prihodnjem kolu bo za Jadran še posebno zanimiv tudi derbi med Castelfrancom in Vicenzo. Ob zma-
IZIDI 25. KOLA Vicenza - J ADRAN Stelanel - Eurocar Sysdata - S. Bonifacio Canella - Budrio Pino - Caveja
93:91
102:89
87:99
98:72
79:87
Castiglione - Castelfranco 82:83 Cis - Maltinti	71:72
Teramo - Portorecanati 109:78
Caveja Vicenza Castelfranco JADRAN ' Cis
Canella
Eurocar
Maltinti
Teramo
Stefanel
Pino
'L Bonifacio
Bndrio
Castiglione
Portorecanati
Sysdata
LESTVICA
25 18 7 2114:1962 36 25 18 7 2076:1983 36
25 16 9 2059:1919 32 25 16 9 2003:1909 32 25 14 11 2122:2072 28 25 14 11 1979:1867 28 25 13 12 2079:2054 26 25 12 13 1949:1961 24 25 10 15 1849:2055 20 25 10 15 2030:2089 20 25 9 16 1935:2061 18 25 5 20 1886:2099 10 25 5 20 1863:2257 10 25 5 20 1980:2091 10
terka zlahka premagala ekipo Sokola. Treba pa je povedati, da so Nabrežinci nastopali v okrnjeni postavi, kar se je še kar poznalo.
V obeh ekipah so tokrat vsi imeli priložnost, da pokažejo, kar zna-, jo. Zaradi zvrhane mere požrtvovalnosti gre pohvaliti obe moštvi. Med posamezniki pa sta se pri Boni najbolj iskazala Krasna in Pertot, pri Sokolu pa Šuligoj in Pizziga-(P. V.)
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Soča - Sovodnje	1:3
(—8, -5, 7, -2)
SOČA: Carli. E. Maraž, A. Maraž, Conzutti, Černič, Ferlat, Devetak, Juren Zotti.
SOVODNJE: Peteani, Petean, Pa-tejan, Černič, C. Cotič, I. Cotič. Ci-jan, M. Petejan, Luvisutti, Vižintin. ZAPISNIČARKA: Barbara Rustja. Pni derbi med ekipama Soče in Sovodenj se je končalo z zmago so-—fs 7 icuv-.iim -je 5-odenjskih deklet, ki so se na igri-tfiff-l	M bolje znašle in igrale napadal-.
" 8 _l.).i. 19 J 8 .34 no Tgvalke Soče sn bile holiše 1*
no. Igralke Soče so bile boljše v tretjem nizu, ki so ga tudi o-svojile.
Sovodenjke so tokrat igrale zelo dc-bro. (m.k.)
NOGOMET
KVALIFIKACIJE ZA EP
PRHTODN.IE KOLO (10.4.)
J.ADF4N - Cis, S. Bonifacio - Eurocar. Portorecanati - Pino. S.vsda-fa - Canella. Castelfranco - Vicenza, j Maltinti . Castiglione. Caveja - Teramo, Budrio - Stefanel.
Ciper zaustavil tudi Čehoslovakc
gi proti Pordenonu bi jadranovci do-i liiteli na lestvici enega od teh tek-I mečev.
MINiBASKET
! PRIJATELJSKA 1EKMA i Bor — Sokol	89:46
| BOR: Acer bi 2. Krasna 20, Race I 8. Pavbca 3, Jercog 8, Cupin 8, i 1. Bajc 2, G. Bajc 2. B. Pertot 13, M. Pertot 5. P. Dazzara, K. Dazza-ra, Milone, Pregare 4, Rudeš, Kert 10. Jelerčič 4.
SOKOL: Tence 6, P. Legiša, Matej Gruden, Šuligoj 11, Stanissa 6, Sak ! sida 2, Adam, Lesizza 2, Pizziga 10. M. in D. Gruden, Devetak.
I V prijateljski tekmi je Borova pe-
NTKOZIJA — Potem ko je zaustavil Italijo, je Ciper poskrbel še za eno presenečenje in v kvalifikacijskem srečanju za EP skupine 5 igral proti ČSSR z 1:1 (1:0).
LESTVICA
Romunija ČSSR Italija Švedska Ciper
3 2 1 3 0 3 3 0 3
3	1 1
4	0 2
5:1
5:5
3:3
3:4
3:6
PRIHODNJE KOLO (16.4.) Romunija - Italija
Luksemburg — Madžarska 2:6
LUKSEMBURG - V kvalifikacijski tekmi skupine 3 za EP je Madžarska premagala Luksemburg f gosteh s 6:2 (2:1).
LESTVICA
Anglija
Danska
Madžarska
Grčija
Luksemburg
3	2 1 2 1 1 1 1 0 2 1 0
4	0 0
0 14:2
0	4:3 0 6:2
1	2:3
4 3:19 0

I ■p-'.,	:
SLOVENSKE ODBOJKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH •
Od naših šesterk sta v soboto i-grali samo dve, in sicer Sokol Meblo v ženski B ter Sloga prav tako v ženski C-1 ligi. V vseh ostalih ligah, v katerih imamo večino na šili ekip, pa se ni igralo.
ŽENSKA B LIGA
Skupina za napredovanje
V	tej skupini je prišlo v 8. kolu do velikega presenečenja. Vodilna Spinea, ki je praktično že v A-2 ligi, saj ima dve koli pred koncem kar 4 točke prednosti pred najhujšim tekmecem, Cus iz Padove, je izgubila prvo tekmo na gostovanju v Moglianu Venetu. Odbojkarice iz Mogliana Venela so izredno slabo pričele druge del prveastva, saj so bile po 5. kolih brez točk. Potem pa je prišlo do nepričakovanega preobrata in so kar trikrat zaporedoma zmagale in sedaj delijo 4. mesto z Albatrosom iz Trevisa.
IZIDI 8. KOKA
Mogliano Veneto - Pallavolo Spi nea 3:2; II Pellicano - Nervesa 3:2; Albatros - Cus Padova 3:0.
LESTVICA
Pallavolo Spinea 14; Cus Padova 10; II Pellicano F^atte 8; Albatros Treviso in Mogliano Venetu 6; Pallavolo Nervesa 4.
Skupina za obstanek
V	tej skupini sin ha izida do kaj presenetljiva ž mer* tednom je Viaggi Leonaiui zmagal v. Fiu
me Venetu in tako potisnil domači Itas v izredno nevaren položaj. V soboto pa je Volley iz Conegliana Veneta prepričljivo odpravil Sokol Meblo. Ta dva izida sta potisnila Bor Intereuropo, ki je bil v tern kolu prost, še bolj na rep lestvice, ker ima sedaj Sokol Meblo 10 točk, ostali trije tekmeci — Viaggi Leo nardi, Volley Conegliano Veneto in Itas iz Fiume Veneta po 6 točk, Bor Intereuropa pa dve manj. Glede na preostala dva prvenstvena nastopa pa sta ra najslabšem prav Bor Intereuropa in Itas iz Fiume Veneta. Slednji igra 9. aprila v Trstu z našimi odbojkaricami in potem v zadnjem kolu so proste, borovke pa gostujejo v zadnjem kolu v Coneglia-nu Venetu. V preostalih dveh sre čanjih igra najprej Viaggi Leonardi doma s Coneglianom Venetom in
potem gostuje še v Nabrežini. Po našem Tnnenju sta torej Itas iz Fiume Veneta in Bor Intereuropa «kan-didata* za osvojitev zadnjih dveh mest na lestvici. To je četrtega, ko bo p drobno odigrati še dodatno srečanje za obstanek med drugoli-gaši, in petega, ki pomeni nazadovanje v C-1 ligo. Ob vsem tem i-ma Bor Intereuropa še slabo razliko v setih, kar zna biti še odločilno za končni vrstni red. Na kratko povedano položaj našega drugega drugoligaša je izredno zaskrbljujoč.
IZIDA 7. KOLA
Itas Fiume Veneto - Viaggi Leo nardi 1:3; Vollev Ccnegliano Veneto - Sokol Meblo 3:0.
LESTVICA
Sokol Meblo Nabrežina 10, Viaggi Leonardi Padova. Vo!ley Coneglia-
MISH — MASH
Last. S. Klabjan
Vas pričakuje v obnovljeni trgovini z najnovejšimi modnimi kreacijami.
TRST — Ul 'CA G «41 LINA 5 — TEL 040/741949
HiHill
no Veneto in Itas Fiume Veneto 6; Bor Intereuropa Trst 4.
PRIHODNJE KOLO (9.4.)
Viaggi Leonardi - Volley Conegliano Veneto: Bor Intereuropa -Itas Fiume Veneto.
ŽENSKA C 1 LIGA
Skupina za napredovanje
Tudi 8. kolo je pokazalo, da so tržaška OMA 01ympic, Oiimpia Teodora iz Ravene in Vir tuš iz Taglia di Po najmanj za razred boljša trojica od ostalih v skupini. V osmem prvenstvenem nastopu je samo OMA Olvmpic izgubila set z Inlernationa-lom, Oiimpia Teodora je v Trstu odpravila Cus s 3:0, Virtus pa slo venske odbojkarice Sloge prav tako z istim izidom. Odbojkarice Sloge so se žilavo upirale nasprotnicam, a niti to ni zaleglo, ker igrišče Virtusa ostaja še naprej nepremagljivo v drugem delu prvenstva.
IZIDI 8. KOLA
International - OMA Olvmpic 1:3; CUS Trst Oiimpia Teodora 0:3; Virtus - Sloga 3:0.
LESTVICA
OMA 01ympie Trst 14; Oiimpia Teodora Ravena in Virtus Taglio di Po 12; International Monselice in Sloga 4. Cus Trst 2.
PRIHODNJE KOLO (9.4.)
OMA Oljmpic - CUS Trst. Virtus
Oijmtiia Teodora, Sloga - Liter najonal.
KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Nenavadni razpleti na Kontovelu
Poletovci zmagali po dveh podaljških - Nekaj usodnih napak
KONTOVEL — POLET	64:65 (28:30; 52:52; 56:56)
KONTOVEL: kneipp 4, Marko Daneu, Ban 30 (2:5), Lisjak 15 (3:5), Starc 2, Vasilij Daneu, Štoka 3 (1:3), čuk 10 (2:6), Bukavec.
POLET: Sedmak 14 (0:1), Martini, Gantar, Pisani 10 (0:9), Edi Sosič 11 (1:3), Adrijun Sosič 12 (4:8), Jugovič, Vitez 18 (2:3). SODNIKA: Spaduro in Policastro.
PM: Kuniovel 8:19. Polet 7:24. PON: Štoka (48), Lisjak (49).
Slovenski derbi na Kontovelu je bil kajpak pravi derbi: izenačena igra (žal pa tudi na dokaj skromni tehnični ravni), dva podaljška in nekaj grobih taktičnih napak, ki so stale Kontovelec zmago.
In začnimo kar pri koncu srečanja, Kontovelci bi lahko namreč zmagali že po regularnem času. Manjkalo je še 45 sekund do konca, zadrževali so žogo 15 sekund in nato metali na koš. Žoga se je odbila od ob-oča in bi lahko imeli posest žoge še nadaljnjih 30 sekund, odločili so se za met 19 pred koncem tekme. Zgrešili so in Milko Vitez je tako izid za Polet izenačil.
In še več: ko je v podaljšku manjkalo le štiri sekunde do konca in je bil izid izenačen, so se Kontovelci odDovedali izvajanju dveh pro stih metov, kar je nemalo iznena-dilo vse prisotne. V štirih sekundah pa seveda niso mogli doseči ko^a. Vse te napake pa so se domačim
košarkarjem bridko maščevale in tako je Polet slavil zmago po dveh podaljških.’
Sicer pa je tudi tako tesna zmaga poletovcev navsezadnje presenečenje. Openci so bili namreč v tem srečanju nešportni favoriti, razpleti na igrišču pa so pokazali, da so bili Kontovelci gostom povsem enakovredni. Res pa je tudi, da so poletovci igrali daleč pod svojimi spo sobnostmi in da so predvsem odpovedali pod košema. Obenem pa gre tudi priznati, da so se Kontovelci v tej tekmi zelo pož.rtvovalno borili in pri tein se je izkazal «veteran» Henrik Lisjak, ki je zelo uspešno skakal pod obema košema. 0|>enri pa so imeli tudi nemalo težav z Valterjem Banrm. ki je dosegel kar 30 točk in bil tako najboljši strelec tekme.
Po srečanju je kapetan Poletovega moštva Adrijan Sosič dejal: •»Po-
prečno smo igrali tudi zato, ker je obisk na treningih zelo slab.»
Kontovelec Henrik Lisjak pa je izjavil: «Kljub porazu nisem razočaram. Tudi v tej tekmi smo dokazali, da so zelo visoki porazi mimo in da se lahko skoraj enakovredno borimo z večino ostalih ekip v tem prvenstvu.* (B. Lakovič)
IZIDI 19. KOLA
Ferroviario - Saba	108:75
Časa del Frigo - Don Bosco 91:88 BOR RADENSKA - G. Motori 71:70 KONTOVEL - POLET	64:65
Stella Azzurra CUS	59:56
Scoglietto - SGT	89:92	’
Radiograf - Libertas	83:79
LESTVICA
SGT 30 točk, Don Bosco in Ferroviario 26, Scoglietto, Grandi Motori in Časa del Frigo 24, BOR RADENSKA in Stella Azzurra 22, Radiograf 20, POLET in Libertas 18. KONTOVEL 8, CUS in Saba 2.
PRIHODNJE KOLO (9. in 10.4.)
SGT • Časa del Frigo, Stella Azzurra KONTOVEL, Saba POLET. Libertas Grandi Motori, Don Bosco BOR RADENSKA Cus Radiograf, FeiToviario - Scoglietto.
smučanje
NA ZAKLJUČNEM VELESLALOMU ZAMEJSKEGA PRVENSTVA V SAPPADI
Brežani nepričakovano osvojili «3. pokal ZSŠDI
v
Zal se je tokrat zbralo manj smučarjev kot običajno - Tekmovanje je povsem uspelo: proga in organizacija odlični
,ai?ejsk° smučarsko prvenstvo v ■ eslalomu res ni moglo imeti lep-Sa zaključka: čudovit sončen dan i ''nedeljo na Cima Sappada. kjer bile snežne razmere kljub letoš-J! s snegom skopi zimi res izvrst-’ “°Sato poplačal požrtvovalne organizatorje in najvztrajnejše obisko-
DRUŠTVENA	LESTVICA
J* ŠD Breg	953
2* SK Devin	897
Mladina	709
J- SPDT	541
l' TPK Sirena	134
«• SPDG	130
, ce teh naših tekmovanj. Imeli 0 občutek, da je tudi razpolože J® na startu tokrat nekoliko bolj vJ2et°. da vladata pred spustom cJa nervoza in pričakovanje: mor-zato. ker je šlo za zaključno tek o. morda pa, ker so se tokrat ver-
vu	r“>	OU OC I at vci ■
j ® zorali res najbolj vneti udeleži ?. zamejskih veleslalomov, ta-srču * jim ^0*5ra uvrstitev res pri
, ^^deljaki veleslalom, ki je veljal
i.	ftji pokal ZSŠDI* in ki ga je tjf jala smucarska komisija pri na-
Krovni športni organizaciji, pa je m«, s presenečenjem: na prvo
Uvr n * i * * * S° se- namreč nepričakovano . stili Brežani, čemur pa je ver-fe"0 botrovalo tudi dejstvo, da je
j.	? ,ude'ežba ostalih tokrat na ža rp, bolj skromna. Običajno se nam-tok . ere °krog 250 tekmovalcev, Ve a pa Jih je bilo precej manj. J*dar to ne zmanjšuje vrednosti
ba, ki so ga zabeležili Breža-. ■ saj, kot pravi neki rek, prav “»ato le prisotni.
ske°^ smo. dejali, so bile vremenih d snežue razmere tokrat ideal-in uT°ga ie bila odlično izpeljana ..bitra: takoj po startu je bila liem ’ s'edd je položen del pred ci-P,."1. Pa spet strmina. Nekaj nevšeč-* . so Povzročali le nekateri ne-'seiplinirani smučarji, ki se niso pr ar Pravil in so vozili tudi po P. drugače pa je vse potekalo
štin (SPDT) 1’24’'94; 10. C. Malalan (M) 1’25”06; 11. S. Adam (D) 1'31"95.
Medvedke
1.	I. Sedmak (M) 1’52”53.
Medvedki
1.	K.	Paulina	(D)	54”94;	2.	S.
Škerk (D) 59”21; 3. D. Sosič. (M) 1’04”02; 4. A. Škabar (Dj ri7"60.
Cicibanke
1.	V.	Pangos	(M)	56"16;	2.	V.
Purič (D) 1W’13; 3. M. Štoka (D) 1’06"48; 4. M. Sulli (B) 1'45”65.
Cicibani
1.	M.	Franza	(D)	55”79;	2.	K.
Zidarič (D) 56’'59; 3. P. Kralj (D) 58''81; 4. D. Zidarič	(D) 1'00’'34;
5. E. Dolhar (D) 1’04”05; 6. P. Mihelič (D) 1’12”07; 7. D. Salvi (B) 1’14"05.
Pionirke
1. A. škrin;ar (D) 1’00”06; 2. T. Pieri (D) 1’01”49; 3. B. Corbatto (D) 1’05”98; 4. K. Dolhar (D) 1’07’' in 16 stotink; 5. T. Kocjančič (B) 1’08”98; 6. A. Pangerc (B) 1’10”38;
7.	S. Sedmak (M) 1'17”51.
Pionirji
Cesar (SPDT) l’OF'52; 3. B. Tavčar (SPDT) 1’01”88; 4. I. Vodopivec (B) 1'33”97.
Mladinke
1. E. Paulina (D) 55”70; 2. K. Škrk (D) 56”58; 3. K. Rebula (M).S8”29;
4.	R. Klun (B) 1’05”36; 5. M. Trampuž (M) 1’38”17.
Mladinci
1. A. Štefančič (B) 51”46; 2. D. Vodopivec (B) 53”21; 3. P. Starc (B) 54'’40; 4. H. Maver (B) 54”45;
5.	S. Grendene (SPDG) 54”97; 6. M. Kralj (M) 56” 11; 7. N. Sedmak (M) 56”90; 8. F. Žerjal (B) 59”04; 9. D. Kozina (B) 1’11’34.
Članice
1. S. Boneta (B) 1'05”45; 2. G. Zandomeni (M) 1’09”37; 3. E. Lov-riha (B) 1’12”18; 4. E. Sedmak (M) 1’13”30; 5. F. Pangerc (B) 1’20”33.
Člani
1. A. Corbatto (B) 54”00; 2. S. Kuret (S) 54”07; 3. C. Dilli (B) 55’'91; 4. A. Don (SPDT) in R, Škabar (D) 57"58; 6. P. Guštin (B) 58"25; 7. M. Malalan (M) 1’00”01;
8.	A. žetko (S) 1’00”17; 9. S. Co-
1. A. Škabar (D) 54”14; 2. D. i Ioni (B) 1'00”21; 10. R. Starc (B)
1’00"42: 11. R. Pertot (B) 1'02''85; 12. E. Hervat (B) 1’04”21.
Dame
1. A. Sugan (SPDT) 1'17”57; 2. Z. Rebula (M) 1’31”68.
Veterani
1. I. Legiša (M) 1'00”39; 2. S. Cesar (SPDT) L’04”23; 3. J. Pangos (M) 1’04”41; 4. R. Pieri (D) 1’06”10; 5. E. Guštin (SPDT) 1’07”74; 6. J. Purič (D) 1’07"87; 7. M. Kuzmin (SPDG) 1’18”52; 8. E. Pečar (B) 1'26”08.
Amaterji
1. S. Sosič (M) 56”74; 2. M. Dolhar (S) 57 "49; 3.I.Berdon (SPDG) 59”70; 4. M. Rapotec (B) 59"78; 5. B. Boneta (B) 1’00”50; 6. P. Fachin (SPDT) 1'05”24; 7. B. Kosmač (B) 1’07”00; 8. B. Žerjal (B) 1T2”11;
9.	N. Culot (SPDG) 2’04”76; 10. R. Šuber (M) 2T5”49.
OPOMBA
Kratice v oklepaju se nanašajo na društva, in sicer: B - Breg: D Devin; M - Mladina: S - Sirena: SPDT - Slovensko planinsko društvo iz Trsta: SPDG - Slovensko planinsko društvo iz Gorice.	. _
Vesna Klemše najboljša
Na deželnem finalu odbojkarskega prvenstva deklic je bila borovka Vesna Klemše (na sliki levo v napadu med finalno tekmo z Itasom) imenovana za najboljšo igralko turnirja
SINOČI NA STADIONU «1. MAJ*
^Pisanih
Kvalificiranih
Izključenih
^stopilo
Ni startalo
142
102
6
7
27
ajlepšem redu. Na isti progi so Pomerili tudi najmanjši , „ nt , udi tokrat se ni nihče pritoževal
i kako poškodbo, tako da je teklo w 2 zastojev, kar je zasluga požr-valnih organizatorjev, ki so se izkazali. Nagrajevanje je bilo Mj danskih urah v Sappadi in rs? je vladalo običajno veselo ki u oženj®; Najboljšim trem v vsa-dn .kategoriji so podelili kolajne, |Stva so nagradili s pokah, pla-knp ?a najboljši čas v moški kon-(g en®i ,ie prejel Aleš Štefančič n- eg), v ženski pa Elena Pouli-^ (Devin).
na,edaJ bo sledil še zaključni del ega letošnjega zamejskega prven-ki a:,pr°g|asitcv zamejskih prvakov, vJ« bodo določili na podlagi u-^tev na letošnjih treh tekmova-^elik' Re2.udat'' Pa bodo znani po
«Baby sprint* (ženske)
n .j F- Rapotec (B) 1'24”51; 2. E. 1’^ne (M) 1’24”64; 3. S. Sosič (M) ^ H2; 4. V. šuber (M) 4’59”74.
«Baby sprint* (moški)
p . M. šuber (M) 114 ’38; 2. A. Ur>e (D) 1’49”25.
.	Miške
Št.u1' Rudež (SPDT) 1’06”62; 2. A. sabar (D) 1*11"19; 3. V. Fachin |?PDT) UH-27; 4. G. Pieri (D) in 5- J- Zapušek (SPDT) 1T5”
7 « stotink; 6. T. Purič (D) 1’21"90;
'	Pečar (B) 1'30”66.
Miški
L E.
Vodopivec (B) 1’03”63; 2.
Vol„?resel (SPDT) 1’06”01; 3.’ A. (SPDT) l’08“33;
(SPDT) 1’07”55; 4. V. Ugiša 1’ij.,-] 08"33; 5. A. Kosmač (B) p J6 7' D. Kralj (B) 1T5”52; ?. Č»„j’?dež (SPDT) 1’15”85; 8. M. audek (SPDG) 1’23”27; 9. M. Gu
ODBOJKA *
_____________V DEŽELNEM DELU PRVENSTVA DEKLIC IN DEČKOV
Našima ekipama ni uspel «podvig» v finala
Borovke so v Trstu s 3'1 izgubile z Itasom, Olympia Kosič pa je v Maniagu s 3:0 klonila tržaškemu Interju 1904
DEKLICE
Itas iz Fiume Veneta je letošnji deželni prvak v kategoriji deklic. V finalni tekmi za prvo mesto je zasluženo premagal mlade borovke, ki so v soboto presenetljivo premagale igralke Ausa Pav iz Cervignana. Te so v tekmi za tretje mesto odpravile Volley Club iz Tržiča, ki je bila daleč najslabša ekipa v konkurenci.
Mirno lahko zapišemo, da so borovke poskrbele za pravi »podvig*, ko jim je v finalni tekmi uspelo iztrgati set končnim zmagovalkam. Itas je bila daleč najmočnejša ekipa, ki je v vseh pogledih (fizično, tehnično in taktično) prekašala vse ostale deželne finaliste, a «plave* so se borile zelo požrtvovalno in zrelo. Daleč najboljša na igrišču je bila Vesna Klgmše,,ki je bila.ob koncu tudi 'prc^laŠbfo; zana jl5()lj‘šb igralkp tega •sklepnega turnirja.'
Ae	56 n?še igralke krče-
vito upirale v tretjem in četrtem setu. Bržkone jih je tudi spodbudilo izzivalno sojenje stranskega sodnika Melisa iz Vidma (že v soboto je bil
IZIDI
Finale ža 3. mesto Ausa Pav - Vollev Club 3:0 (15:4, 15:0, 15:1)
Finale za 1. mesto Itas . Bor	3:1
(15:7, 15:5, 10:15, 15:8) KONČNA LESTVICA
1.	ITAS
2.	BOR
3.	AINA PAV
4.	VOLLEY CLUB
POSTAVA BORA: V. in M. Klemše, čač, Godina, Foraus, Stoper, Ukmar, Centazzo, Favaretto.
našim igralkam nenaklonjen), ki je sredi drugega seta povsem neupravičeno izključil trenerja Bora Možeta, nato pa zagrešil vrsto sodniških napak, s čimer se je dobesedno osme šil pred številnimi gledalci. Takih mož, ki bi po vsej sili hoteli postati protagonisti tekme, odbojka res ne potrebuje.
Ob koncu turnirja je bilo nagrajevanje. Prvi je spregovoril načelnik odbojkarskega odseka Z Bor, ki je besedo predal predsedniku društva Racetu. Ta se je zahvalil vsem na stopajočim, igralkam Itasa pa izrekel voščilo, naj čim uspešneje zastopajo našo deželo na meddeželnem finalu. V imenu predsedstva deželnega odbora FIPAV je v italijanščini in slovenščini spregovoril prof.
Ivan Peterlin. Po podelitvi pokalov in priložnostnih daril je bila zakuska.
Letošnji deželni finale je nedvomno potekal v znamenju premoči Itasa, društva in igralk za naše razmere z »drugega planeta*. Ausa i Pav je razočarala, a ima vrsto visokih in nadarjenih igralk. Skoraj isto velja tudi za goriške igralke, ki pa so bile s tehničnega vidika za dva razreda slabše od drugih. Borovke so ugodno presenetile.
DEČKI
Olympia Kosič — Inter 1904 0:3 (12:15, 10:15, 12:15)
OLYMPIA KOSIČ: Andrej Terpin, I. in S. Špacapan, I. in R. Cotič, B. in H. Kosič, Podversič, Maraž.
V nedeljo je v velikem finalu za osvojitev deželnega naslova dečkov 01ympia Kosič klonila proti solidni-ekipi fž‘Tršta. TTasprotnik je že vrsto let deželni prvak in razpolaga z odličnimi igralci. Med temi lahko omenimo Longa, ki igra tudi v državni reprezentanci mladincev. E-kipo Interja sestavljajo predvsem visoki igralci, katerih moč pride na dan predvsem ob mreži. Naši fantje so se vztrajno borili, le da je višina nasprotnikov imela odločilno vlogo. Priznati pa je treba, da je obramba 01ympie Kosič daleč prekašala nasprotnikovo, tako da so bili naši vseskozi enakovredni Tržačanom.
Že v začetku je bilo razvidno, da «plavi» ne bodo igrali podrejene vloge. Na vsak nasprotnikov napad so naši odgovarjali s hitrostjo in točnostjo. Omeniti moramo, da so Goričani s preciznim sprejemom in točnimi podajami vodili v vseh treh nizih (z 10:6 v prvem, z 11:7 v drugem in z 12:9 v tretjem), škoda, da so v ključnih trenutkih popustili, Saj je prav tedaj prišla na dan izkušenost in dobra igra odličnega Longa, ki je svoji ekipi zagotovil zmago.
Pohvaliti moramo prav vse naše farte: Andreja Terpina in Benija Kosiča, ki sta večkrat uspešno u-stavljala nasprotnikov napad in Iva Špacapana, ki je s svojo spretnostjo v obrambi rešil nevarne žoge. Tek mi je sledilo številno občinstvo, ki je vsako akcijo na eni in drugi strani mreže spremljalo z bučnim navijanjem. Nagrajevanje je bilo takoj ;uo končani tekmi ob aplavzih navdušenega občinstva.
Glavni sodnik Caputo je z. nekaj besedanhi pohvalil prikazano igro v finalni tekmi in se predvsem zaustavil pri 01ympijd Kosič, katero
je pohvalil za blestečo in učinkovito obrambo. Omenimo ,še, da se je na deželnem finalu dečkov na tretje mesto uvrstil Pav Natisone, medtem ko je četrto mesto pripadlo ekipi Asso Mamago. (Š. in M. Cotič)
NAMIZNI TENIS
Velik uspeh krasovk v Brescii
Na zadnjem vsedržavnem namiznoteniškem turnirju v Brescii so Krasova dekleta slavila res izjemen uspeh, saj šo v absolutni ženski kategoriji zasedle L, 3. in 5. mesto, uveljavile pa so se tudi v mešanih dvojicah. Vse štiri kra-sovke, Sonja Milič, Marina Cergol, Damjana; Sedmak nr Sonja Doljak so se tako uvrstile na sklepno preizkušnjo za jdržavni naslov, ki bo maja. O tekmovanju v Brescii bomo podrobneje poročali v naši jutrišnji številki.
NA SP V B SKUPINI
Jugoslavija izgubila tudi z Norvešio (6:2)
TOKIO — Na svetovnem prvenstvu B skupine v hokeju na ledu je Jugoslavija morala priznati tudi premoč Norveške, ki jo je v včerajšnjem petem kolu premagala s 6:2.
LESTVICA
ZDA 8, Norveška 6, Poljska in Japonska 5, Avstrija 4. Švica 2, Romunija in Jugoslavija 1.
Žagarjevim se je pridružila drugorojenka
PETRA
Svojemu predsedniku in družini iskreno čestita
ŠD Zarja
Občni zbor ŠZ Bor
OB ZADNJEM TEKMOVANJU ATLETSKE LIGE>
OBRAČUN POZITIVEN
Povečalo se je število dijakinj in dijakov ki so nastopili na vseh treh tekmovanjih
Na stadionu «1. maj* je bil sinoči občni zbor športnega združenja Bor.
Občnega zbora se je udeležilo dokaj skromno število članov, ki pa so z veliko pozornostjo sledili predsedniškemu poročilu Mitje Raceta, ki je trezno in izčrpno orisal delovanje te naše najmnožičnejše slo venske ustanove v . mestu v minulem letu. Po formalnih obveznostih so bili na vrsti pozdravi gostov in pa zelo živahna razprava. O sinočnjem 9”3. M. Bogateč (Lev) 9”3, T. Mau
«Atletska liga* je pod streho. Zadnje tekmovanje zaradi mraza in vetra sicer ni imelo prazničnega vi deza kot podobna v prejšnjih letih, ni pa odpovedala udeležba. Masovna tekmovanja s 150 in tudi 200 nastopajočimi so sicer še vedno v spominu, drugačni smisel tekmovanja pa se zadovoljuje tudi z manjšo udeležbo, računa pa bolj na »zvestobo*, ki je edina tudi nagrajena. Število nagrajencev — tistih, ki so nastopili na vseh treh prireditvah lige — se je letos, čeprav samo za nekaj enot, vendarle povečalo.
Tekmovanje je imelo v moški in ženski konkurenci povsem razhčni videz. Manjša razvitost med fanti je do prvih mest privedla fizično močnejše dijake in zabeležili smo tako po tri zmage istega atleta v prvem in drugem razredu. Pri dekletih, ki se v znatno večji meri ukvarjajo z atletiko, je bila zabeležena samo ena dvojna zmaga, jasen znak, da se dijakinje že znajo uveljaviti v panogah, ki so jim bolj pri srcu. Skupinsko je imela največ uspeha sredn a šola «Ivan Cankar* od Sv. Jakoba.
Organizacija, kateri sp priskočili na pomoč tudi nekateri obiskovalci tekmovanja, je v samo dveh urah premlela kakih 200 posameznih nastopov.
IZIDI
1. razred (dekleta)
Tek 50 m
1. M. Pilat (Cah) 8”2, 2. M. Klinc (Can) 8”3, 3. K. Savi (C-M Kat) 8 "6, 4. I. Čurman (Gre) 8”5; časi iz predtekov: E. Parovel (Gre) 8 "0, B. Superina (Can) 8”2, H. Volpi (Can) 8"5, I. Sedmach (Lev K) 8"8. K. Komar (Gre) 8”8, Mascia Sulli (Lev K) 8”8, M, Košuta (Lev-K) 8’'9. M. Knez (Can) 9"0, E. Antoni (Can) 9"0, A. Bavčar (Gre) 9”0, D. Svetina (Gre) 9"1, M. Zeriali (C M Kat) 9''3. D. Sancin (Can)
občnem zboru bomo obširneje poročali.
OBVESTILA
■
Šahovska komisij'a ZSŠDI
vabi vse zamejske šahiste tržaške pokrajine, da se udeležijo drugega brzoturnirja za naslov zamejskega šahovskega brzopo-teznega prvaka. Turnir bo v petek, 1. aprila, v prostorih ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20/2), s pričetkom ob 18. uri:' Vabljeni
*.*.»• i'J. oi- - ~r
ŠZ Bor — atletika *■"''“■*
Na «atletski ligi* izgubljene predmete lahko interesenti dvignejo v tajništvu Bora.

GIMNASTIKA
V KULTURNEM DOMU V GORICI
Na finalu «Turnirja prijateljstva» skoraj vsa prva mesta v Slovenijo
Poleg Slovenije sta se turnirja udeležili še Hrvaška in Vojvodina
Telovadnica goriškega Kulturnega doma je bila v nedeljo prizorišče zanimivega tekmovanja v oredni telovadbi. šlo je pravzaprav za finalni del turnirja, na katerem so nastopili mladi telovadci, ki so se v soboto najbolje odrezali na mnogoboju v Novi Gorici. Kot smo že poročali v prejšnjih dneh, so se tega 10. jubilejnega turnirja udeležile ženske in moške pionirske reprezentance Slovenije. Hrvaške ter Vojvodine. Dopotovala pa ni e-kipa Bosne in Hercegovine, ki se je nastopu zadnji trenutek odpovedala.
Kljub temu da so bili vsi tekmo valci še zelo mladi (dekleta med
10.	in 11. letom starosti, fantje pa med 13. in 15 letom), je imelo na žalost ne preveč številno občinstvo
OB IZTEKU LETOŠNJE SEZONE V ALPSKEM SMUČANJU
V jugoslovanskem taboru dokaj zadovoljni
*tn„Tatonslco tekmovanje v alpskem r . Ca,1Ju. svetovni pokal, ki je bil tiajflxSezPn‘ na sporedu že sedem-!~> je končano. Začelo se je in * dn> lanskega decembra v sne-metežu visoke Savoje, v Val ■ ru, kjer so na tkriteriju prve-(enji'!?oa* toliko let nazaj za-itjoč tn ve^ko. štiri mesece tra-® tekmovanje, končalo pa pred »LJ v Furanu na severnem japon-čobr 0(o*cu Hokaido. Komaj se je toetn končalo 17. tekmovanje za l’n' Pokal, pa smučarski svet že teknJa omer,jati 18. izvedbo tega J>”ania’ ki se bo začelo prve t \(~ecembra na smučiščih Vitranca ^»Kki gori. čast, da bo odprla dolei i k° sezono, je Kranjsko goro Plen n	2^asf’ zaradi tega, ker je
Vjjr or°dno smučarsko areno pod
nmh;ncem vselej navdušil izreden dtseiV1, k' s0 9a dali prireditvi SejlSoi' navdušenih gledalcev. otpry Po končani sezoni, so v StrnLlu analize minulega obdobja. - K°vn.iaki ugotavljajo, kaj je bilo
naoal>ekP zimi prav, kaj je bilo bori*’, na temelju ugotovitev pa prj2. k°j hitro naredili načrte za
Prave na novo sezono, katere
tekmovalni vrhunec pa ne bo na prireditvah svetovnega pokala, temveč med olimpijskimi boji v Sarajevu. Tudi naši trenerji in vod sivo so se že lotili dela, čeprav se je reprezentanca komaj vrnila iz Japonske. Naši so se nekaj časa zadržali tamkaj, ker so na povabilo Elanovega zastopstva na Japonskem obiskali tri tabore za trening, v katerih vadijo bodoči japonski tekmovalci, ki so se odločili za smuči begunjske tovarne.
Ob prihodu domov je zvezni tre ner naše prve moške ekipe Filip Gartner na kratko strnil oceno minule sezone: «Za nas se je vse dobro končalo, ker nikakor ne smemo pozabiti, kdaj smo začeli s pripra-vami. Bilo je že 11. oktobra, ko smo se lahko zbrali na prvem jesenskem treningu. Tedaj vsekakor nismo mogli biti optimisti. Prav tako s strahom pa smo tudi začeli tekmovalno sezono. Vse to imam v mislih, ko tr dim, da je hila tekmovalna sezona za naše alpske smučarje uspešna.»
Zveznemu trenerju Eilipu Gartner ju je nedvomno treba pritrditi. Nikakor ne gre pozabiti, da je bila glavnina emodre* alpska reprezen-
tance od spomladi do jeseni v vojaških oblekah 'v Tolminu, kjer so resda lahko po mili volji kondicijsko trenirali, vendar pa še tako popolna vadba za telesno zmogljivost ne more nadomestiti urjenja na snegu, tak trening pa je poleti možen le na velikih alpskih ledenikih.
Seveda je bil jesenski trening zaradi tega kar se da pospešen. Pomembna je bila vsaka ura. To se je pozneje še kako obrestovalo. V slalomu se je najbolje znašel Bojan Križaj, čeprav.je tudi naš najboljši tekmovalec zabredel v krizo, ki se je začela prve dni januarja in trajala vse do začetka februarja, ko je tržiški reprezentant slednjič našel samega sebe in do bil slalom v Marksteinu v Alzaciji. Slalomska zmaga, četrta v bogati karieri tega tekmovalca, je demantirala vse tiste, ki so napovedali, da bo naš izkušeni reprezentant v vse hujši mednarodni konkurenci sicer še naprej v ospredju, pa se najbrž ne bo mogel več dokopati do zmage v svetovnem pokalu. Res je konkurenca v svetovnem pokalu vse hujša, vendar pa zmagujejo lahko samo tekmovalci z dolgoletnimi
izkušnjami, kakršen je tudi Bojan Križaj. Tekmovalne proge so namreč pripravljene čedalje bolj specifično. To niso več običajna, trda turistična smučišča, kakršna so bila še nedolgo tega. Dandanes so tekmovalne proge pripravljene s kemičnimi sredstvi, zato terjajo prefinjeno sposobnost, ki jo imajo praviloma lahko le tekmovalci z veliko rutino. Veliko vlogo imajo tudi so dobni kolči za vratiča, ki pa se od tekme do tekme lahko razlikujejo. Nekateri kolči dovoljujejo, da se tekmovalci nanje lahko nekoliko naslonijo, a da pri tem ne izgube ravnotežja, drugi spet ne. Tekmovalcem iz naše reprezentance še najbolj u streza italijanska izvedba kolcev, saj te uporabljajo tudi med vadbo, vendar pa prireditelji tekem svetovnega pokala uporabljajo različne izvedbe. Prav zato lahko nenadna sprememba preseneti tekmovalca. ki mora biti pripravljen na najmanjše podrobnosti, vsaj tisti tekmovalec, ki se poteguje za zmago.
Jote Dekleva
priložnost videti zares dobre in dovršene nastope najboljših pionirjev Jugoslavije, še najboljšo pripravljenost so pokazali mladi telovadci iz Slovenije, ki so pobrali skoraj vsa prva mesta. Slovenija je tudi na mnogoboju v Novi Gorici zmagala pred Hrvaško in Vojvodino tako v ženski kot v moški vrsti.
Med vajami na raznih telovadnih orod;ih pa so nastopile tudi predstavnice športnega društva Dom iz Gorice, ki so tekmovanje popestrile z nekaterimi ritmičnimi točkami. Dobrodošlico gostom je izrekel član TO ZSŠDI ter tajnik TO SKGZ Al-
. __		
B	m	
do Rupel, ki1 je med'drugim poudaril pomembnost takih srečanj, saj predstavljajo veliko propagando za razvoj ■ dpločene športne panoge; obenem pa so take manifestacije pomembne pri razvoju obmejnega sodelovanja.
KOŠARKA
Dfnps jadranovci proti Novemu Vinodolskemu
Jadran bo danes odigral prijateljsko tekmo proti peterki Novi Vino-dolski, ki nastopa v 1. hrvaški ligi. Srečanje bo v Repnu s pričetkom ob 18,30.
r: (Gre) 9 "5, H. Radetti (Can) 10”2.
Daljina
1. E. Parovel (Gre) 3,58 m, 2. M. Klinc (Can) 3,42 m, 3. M. Pilat (Can) 3,41 m, 4. B. Superina (Can) 3,40 m, 5. I. Čurman (Gre) 3,37 m, A. Bavčar (Gre) 3,12 m, 7. H. Volpi (Can) 3,07 m, 8. K. Savi (CM Kat) 2.83 m, 9. I. Sedmach (Lev-K) 2,71 m, 10. E. Antoni (Can), 2,62 m, 11. D, Svetina (Gre) 2,47 m, J 2. M. Knez (Can) 2,44 m, 13. H. Radetti (Can) 2,42 m, 14. Sancin (Can) 2,39 m.
Kroglica
_ 1. K. Komar (Gre) 34,08 m, 2. M. Gherlani (Erj) 31,90 m, 3. M. Knez (Can) 28,12 m, 4. M Pillat (Can) 26,73T.bj\ 5,'AHT. Kiljji. itCan) 26,64 m. 6. A. Bavčar (Gre) 26,36 m, 7. H. Helena Radetti (Can) 24,56 m, 8. M. Klinc (Can) 23,08 m, 9. K. Savi (C-M Kat) 22.55 mv 10. 1. Sedmach (Lev-K) 22,30 m, 11. I. čurman (Gre) 21.10 m, 12 B. Superina (Can) 20,91 m, 13. D. Sancin (Can) 20,28 m, 14; E. Parovel (Gre) 19,72 m. E: Antoni (Can) 19,16 m, 16. D. Svetina (Gre) 15,90 m, 17. M. Bogateč (Lev) 13,57 m, 18. T. Mauri (Gre) 12,80 m.
1. razred (fanti)
Tek 50 m
1. A. Santonocito (Can) 7”6, 2. P. Corva (Can) 8"0, 3. I. Antoni (Can) 8”0, 4. M. šavron (Gre) 8”0,
5.	M. Savron (Gre) 8”0, 6. M. Vodopivec (Gre) 8”7;časi iz predtekov: R. Cattonar (Can) 8”1, M, Pisani (Can) 8”5, A. Race (Can) 8"5, C. šiškovič (Can) 8”8, O. Macor (Can) 8"9.
Daljina
1. A. Santonocito (Can) 3,75 m, 2. V. Ražem (Gre) 3,53 m, 3. R. Cot tar (Can) 3,52 m, 4. M. šavron (Gre) 3,50 m, 5. P. Corva (Can) 3,40 m,
6.	M. Vadopivec (Gre) 3,32 m, 7. O. Macor (Can) 3,32 m, 8. M. Šavron (Gre) 3,29 m, 9. I. Antoni (Can) 3,29 m, 10. A. Race (Can) 3,27 m, 11. M. Pisani (Can) 2,92 m, 12. C. šiškovič (Can) 2,33 m.
Kroglica
1. A. Santonocito (Can) 37,28 m,
2.	M. Sedmak (Lev K) 33,42 m, 3. V. Ražem (Gre) 33,32 m. 4. K. Debeliš (Can) 30,08 m, 5. M. šavron (Gre) 29,23 m, 6. R. Cottar (Can) 29,22 m, 7. M. Vodopivec (Gre)
Ascoli - Napoli	1
Avellino - Sampdoria	X
Cagliari - Verona	1
Catanzaro - Piša	2
Fiorentina - Roma	X
Genoa - Inler	Z
Torino - Juventus	1
Udinese - Cesena	1
Atalanta - Cremonese	X
Catania - Cavese	1
Lazio - Bari	1
Milan - Varese	1
Pistoiese - Bologna	1
KVOTE
13	( 998 dobitnikov) — 7.891.000 lir
12 (24404 dobitnikov) —	322.000 lir
Mladi so se izkazali
i.
t.
3.
4.
5.
6.
L Assione
2.	Edhem
1.	Taglia
2.	Agrigento
1.	Avulso
2.	Starbianco 1. Bermanto
Little Amarotico Agal RL Macehiavelli Borges
2.
1.
2.
L
2.
(Konec jutri)
KVOTE
12 ( 33 dobitnikov) - 5.938.500 lir U ( 789 dobitnikov) — 242.000 lir 10 (6949 dobitnikov) —	27.000 lir
Na »Turnirju prijateljstva* v Kulturnem doma v Gorici so nekateri mladinci Iz Slovenije, Hrvaške in Vojvodine pokazali ree dovršeno tehniko
27,42 m, 8. P. Corva (Can) 25.34 m, 9. M. Pisani (Can) 24,96 m, 10. M. šavron (Gre) 23,10 m, 11. C. šiškovič (Can) 20,50 m, 12. O. Macor (Can) 19 59 m. 13. I. Antoni (Can) 19,25 m, 14. A. Race (Can) 19,09 m.
2. razred (dekleta)
Tek 50 m
1. T. Kalc 7”5, 2. P. Pavletič (Can) 7”8, 3. V. Kermec (Erj) 7”9, 4. E. Stefani (Lev K) 8"8; časi iz predtekov: P. Zahar (Gre) 7”9. C. Natural 8"2. L. Tinta (Erj) 8"2, V. Kozlovič (Lev K) 8”4. N. Sancin (Gre) 8”5, I. Ažman (Erj) 8”6, T. Dobrigna (Gre) 8”7, A. Gustinčič (Erj) 8 8. E, Stopar (Can) 8"9. M. Cherti (Gre) 9"1, P. Mozetič (Can) 9”2, M. Guštin (Lev-K) 10"0, J. Parovel (Gre) 10'’9.
Daljina
1. V. Kermec (Erj) 4,12 m, 2. P. Pavletič (Can) 3,95 m, T. Kalc 3,92 m, 4. C. Natural 3,82 m, 5. L. Tinta (Erj) 3,54 m, 6. P. Zahar (Gre) 3.5J m, 7. A. Gustinčič (Erj) 3 28 m, 8. T. Dobrigna (Gre) 3,12 m, 9. I. Ažman (Erj) 3.06 m, 10. M. Chert (Gre) 2,90 m, E. Stopar (Can) 2,72 m, 12, V. Kozlovič (Lev-K), 2,67 m, 13. M. Guštin (Lev-K) 2,27 m.
Kroglica
1.	L. Tinta (Erj) 38.04 m, 2. M. Cherti (Gre) 30,28 m, 3. C. Natural 28,66, m, 4. I. Ažman (Erj) 28,17 m, 5. P. Pavletič (Can) 26,26 m, J. Parovel (Gre) 25,84 m, 7. E. Stopar (Can) 22,58 m, 8. T. Stanese (C-M) 21,70 m, 9. T. Dobrigna (Gre) 21,55 m, 10. N. Sancin (Gre) 21.44 m, 11. M. Torrisi (Erj) 21,05 m, 12. A. Gustinčič (Erj) 20,62 m, 13. T. Kalc 20,12 m, 14. V. Kermec (Erj) 19,88 m, 15. P. Zahar (Gre) 19,30 m, 16. V. Kozlovič (Lev-K) 19.12 m, 17. E. Stefani (Lev-K) 18,68 m, 18. P. Mozetič (Can) 17,43 m. 19. T. Bernhard (C-M) 17,20 m, 20. M. Guštin (Lev K) 16,62 m.
2.	razred (fanti)
Tek 50 m
1. E. Ravalico (Can) 7”2, 2. V. Ražem (Gre) 7”7, 3. A. Švara (Gre) 7"9, 4. J. Pisani (Can) 8'T, 5. D. Gombač (Can) 8”1; časi iz predtekov: R. Ota (Gre) 7”8, A. Sterni (Lev-K) 7”8. M. Prašel (Gre) 7”9, T. Peterc (Gre) 8"2, I. Tavčar (Gre) 8"4, P. Mačinič (Gre) 8”5. M. Zahar (Gre) 8”7, B. Kraljič (Gre) 8”7, G. Križman (Gre) 8"9, E. Švab (Gre) 9”4.
Daljina
1. E. Ravalico (Can) 4.35 m. 2. R. Ota (Gre) 3,91 m, 3. M. Prašel (Gre) 8,82 m, 4. V. Ražem (Gre) 3,80 m, 5. I. Tavčar (Gre) 3.80 m, 6:-A:*8(erni (Lev-K) 3,78 m, T. T. Peterc (Gre) 3,75 m. 8. D. Gom bač (Can) J,67 m. 9. P. Mačinič (Grel 3,47 m, 10. M. Zahar (Gre) 3.43 m, 1L M. Zobec (Gre) 3,40 ni, i 12. M. Cenica (Gre) 3,35 m. 13. A. Švara (Gre) 3,32 m, 14. B Kraljič (Gre) 3,14 m 15. G. Križman (Gre) 2,97 m. 16. E. Švab (Gre) 2,83 m, 17. A. Alberti (Gre) 2.55 m.
Kroglica
1. E. Ravalico (Can) 40.15 m, 2. T. Peterc (Gre) 40,11 m. 3. A. Švara (Gre) 39,30 m. 4 I. Tavčar (Gre) 34,84 m, 5. M. Senica (Gre) 33,07 m. 6 P. Mačinič (Gre) 31.61 m, 7. J. Pisani Can) 31,29 m 8. G. Križman (Gre) 30.60 m, 9 D. Gombač (Can) 30,28 m. 10. B. Kraljič (Gre) 26,83 m. 11. R. Ota (Gre) 26,76 m, 12. M Prašel (Gre) 24.88 m, 13. M. Zahar (Gre) 24,81 m, 14. A. Sterni 'LevK) 24.76 m, 15. Balbi (Can) 22.57 m. 16. E. Švab (Gre) 20,91 m.
3.	razred (dekleta)
Daljina
1. V. Gerdol 4 m, 2. L. Ščuka (Erj) 3,55 m. 3. N. Albi (Can) 3,45 m, 4. S. Žezlina (Erj) 3,35 ra,
5.	M. Starc (Erj) 3,10 m.
Kroglica
1. J. Čulav (Can) 45.03 m, 2 V. Gerdol 40,92 m, 3. J. Milič (Levič) 26.70 m, 4. S. Žezlina (Erj) 22,14 m. 5. Arianna Bogateč (Lev-K) 20,78 m, 6. N. Albi (Can) 19 82 m. 7. M, Starc (Erj) 18,05 m, L. Ščuka (Erj) 14,08 m.
Tek 50 m
1, J. čulav (Can) 7”3. 2. V Ger dol 7”6, 3. N. Albi (Can) 7”9. 4. A. Bogateč (Lev-K) 8”3. 5. S. Žezlina (Erj) 8”5; časi iz predtekov: Mirjana Starc (Erj) 8”8 ' L. ščuka (Erj) 9”0, J, Milič (Lev-K) 9”l.
3.	razred (fanti)
Tek 50 m
1. M. Možina (Can) 6”9. 2. M. Gustinčič (Lev-K) 7"0. 3. B Lenar (Can) 7”5, 4. I. Sedmak (Lev-K) 7’'5. 5. Rdi Bandi (Gre) 7”8; časi iz predtekov: D. Sedmak (Lev K) 7”5. D. Boneta (Gre) 8”2, I. Bandi (Gre) 8”4.
Daljina
I. Sedmak (Lev-K) 4,30 m, 2. E. Bandi (Gre) 4 20 m, 3. M. Možina (Can) 3,85 m, 4. D. Zobec (Gre) 3,50 m, 5. I. Bandi (Gre) 3,40 ra,
6.	M. Ota (Gre) 3.20 m.
Kroglica
1 I. Sedmak (Lev-K) 48 87 m, 2. E. Bandi (Gre) 43,03 m 3. B. Čepar (Can) 41,69 m, 4. M. Ota (Gre) 39,09 m, 5. G. Prašeli (Grel '16.92 m, 6. D. Sedmak fLev-K) 16,94 m, 7. I. Bandi (Gre) 33,93 m. 8. D. Boneta (Gre) 31,79 m. 9. D Zobec (Gre) 28.20 m, 10. M. Gustinčič (Lev-K) 27.76 m.
V prihodnjih dneh bomo objavili še lestvico po razrednih ekipah.
(kb)
OPOMBA
Kratice v oklepajih se nanašalo na posamezne šole. in sicer: Can.
-	Ivan Cankar; Gre. - S''mon Gregorčič; Erj. - Fran Erjavec: Lev.
-	Fran Levstik: C M Kat. - Ciril -Metod Katinara: Lev. K. - Fran Levstik Križ.
Uredništvo uprava, oglasni oddelek
TRSI Ul Montecchi 6, PP 559	Tel, (040) 79 46 73 (4 linije) TLX 460370
Podružnico Gorica, Drevored 34 maggio 1	Tel (0481) 83383 (85733)
Naročnino
Mesečno 9.000 lir — celoletno 65.000 lir
V SFRJ številko 6.00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podietja mesečno 140.G0 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	29. marca 1983
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglas)	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mml
39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožaljo 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir besedo-Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18% Oglasi iz dežele Furlanije - Juli|SKe krajine se naročajo pri oglasnem' oddelku ali upravi, iz vseh drugih deze v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja) in tiska J
.	član italijanske
j ZTT	zveze časopisnih
\ Tret	založnikov FIEG
m 1 : v
.. m pH
i. r'. sS
k ;

[ as

PRI ISKANJU RESNICE 0 ZAGONETNI LONDONSKI SMRTI
Italijanski izvedenci zagovarjajo tezo o samomoru Roberta Calvija
Njihovo poročilo pa govori le o verjetnosti in ne o gotovosti - Calvijevi svojci skušajo obnoviti sodno preiskavo
M [T.A N — Bivši predsednik de- i va, ki je bilo naklonjeno tezi o u narnega zavoda Banco Ambrosiano ! moru
Roberto Calvi je baje napravil sa- | v bistvu hočejo sedaj Calvijevi “•J0* ufoto,vllev uveden-j svojci> da bj vis3ki britanski s4u ta	' V'anCa L0dlJa *»or razveljavil prvo razsodbo in
tanit	IJel' ikl 'T Je mi' ^ °Srel za «odprto razsodbo*, ki bi
±	T V’ S°' naJ dopuščata tako možnost samomora
n0kTv- Č °kTC' ■ k01 urno5a- S tem bi morali obnoviti eltahjanskaga bank nJa I vso preiskavo, o Calvijevi smrti pa
*	Je 1ZV,dl; na r i bi re morali izreči novi porotniki,
gi obdukcije in kemičnih analiz so i , T. ,	.
........ ................ Mimo vseli teh sodnih zapletov pa
je nesporno dejstvo, da v Italiji le redki verjamejo v samomor. Calvijevi znanci trdijo, da je bil propadli bankir izredno hladnokrven
izvedenci strnili v 92 tipkanih stra ni poročila, ki v bistvu ponavlja to, kar so ugotovili že britanski iz vedenci. Obstaja torej le verjetnost, da je Calvi napravil samomor, ne pa neizpodbitna gotovost.
Taka teza je seveda v nasprotju s trditvami Calvijevih svojcev in njihovega zasebnega izvedenca Antonia Fornarija. ki trdijo, da so Cal vi ja ubili, ker so mu hoteli dokončno zašiti usta. Po njihovem mnenju ni bil Calvi pri zavesti, ko so ga neznanci obesili na strukturo zidarskega odra pod mostom Blaekfriars v Londonu. Tudi zanko na vrvi so napravile vešče roke in ne Calvijeve, ki je po trditvah Calvijeve žene poznal le kravatni vozel. Sodni izvedenci pa so morali navsezadnje upoštevati le dejstva. Iz teh pa kot kaže ni razvidno, da bi kdo Calvija predhodno z mamili omamil in ga nato obesil. Pri ke mičnih analizah Calvijevega tkiva so namreč zasledili le malenkostno prisotnost običajnih preparatov proti bolečinam, ki jih jemlje vsakdo za glavobole. Prav tako niso
človek, ki bi vse kaj drugega napra vil kot samomor, da bi se rešil iz težav. Tudi v skrajnem primeru, da bi se res odločil za poslednji korak, si bi izbral kak enostavnejši način in ne pravi vratolomni podvig na železju zidarskega odra ped mostom «čmih bratov*. Za sodstvo in za preiskovalce pa je teza o samomoru še najbolj primerna in smotrna. Če je res kdo ukazal umor Roberta Calvija. je gotovo to storil iz «višjih interesov* in ne bo dopustil, da bi ponovno drezali v vso zadevo.
TUDI LETOS V ZNAMENJU TRADICIJE
Spominski pohod na Porezen
Letos se je pohoda udeležilo več kot 5 tisoč ljudi
CERKNO — Dolga kolona več kot 5.000 udeležencev nedeljskega 8. spominskega pohoda na Porezen. je v lepem spomladanskem in sončnem vremenu imela samo en cilj. Povzpeti se na 1.632 m visoki vrh Porezna in se pokloniti spominu žrtvam tragedije na Poreznu 24. marca 1945, v kateri je dalo svoje življenje 145 partizanov.
Številni planinci, borci, mladina, pripadniki jugoslovanske ljudske armade. teritorialne obrambe, milice in ostali ljubitelji hoje iz Slovenije in zamejstva, med njimi so bili tudi Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SR Slovenije, dr. Miha Potočnik. častni predsednik Planinske zveze Slovenije, Albin Vengust, predsednik slovenske gorske reševalne službe in delegacije italijanskih partizanov - garibaldincev, so
na Porezen krenili že zgodaj zjutraj iz Cerkna, Selške doline, od Brda in od Tavnika.
Na vrhu Porezna pri spomeniku padlim borcem so jih pozdravile vihrajoče zastave. Tu je bila ob 12. uri kratka svečanost posvečena dogodkom pred 38 leti. Zbranim udeležencem pohoda je spregovorila Meta Bidovec
Delegacije borcev Kosovelove brigade in Gorenjskega vojnega področja so k spomeniku položile vence in cvetje, vod miličnikov kadetov iz Tacna pri Ljubljani pa je izstrelil častno salvo. Pohodnike so pred Planinskim domom Andreja Žvana Borisa na Poreznu, ki je v izgradnji Mladinskega društva -Cerkno postregli s toplim čajem. Udeleženci, ki so se pohoda prvič udeležili so dobili izkaznico spomin-
skega poheda. za dvakratno udeležbo bronaste, za štirikratno udeležbo srebrne in za šestkratno udeležbo zlate spominske značke.
Z letošnjim rekordnim spomin skim pohodom na Porezen, ki so ga v sodelovanju s Planinskim društvom Cerkno odlično organizirale borčevske organizacije na Cerkljanskem, ter domicilni odbori Kosovelove brigade in Gorenjskega vojnega področja pod pokroviteljstvom Industrije bombažnih izdelkov -Kranj, se je ponovno izpričalo priznanje NOB in njegovim žrtvam. Pohod je tako postal po zaslugi po-žrtvovalnin organizatorjev iz Cerkljanskega množična politična manifestacija in zgleden primer negovanja tradicij NOB in prenašanja teh na mladi rod.
SILVO KOVAČ
Stavka v Argentini je popolnoma uspela
Kljub grožnjam vojaške hunte so delavci prekrižali roke - Zahteva po višjih plačah
BUENOS AIRES — Izredno trd in nepopustljiv nastop argentinske vojaške hunte, ki se je večkrat sklicala na sedanje izredno stanje v državi, ni omajal in niti ustrašil sindikalnega gibanja. Tako je bila Argentina včeraj v bistvu paralizirana od 24-urne stavke, ki sta jo oklicali obe sindikalni centrali, čeprav je vlada izrecno poudarila, da je stavka protizakonita. Minister za delo Hector Villavedran je zagotovil, da oblast sni naročila aretirati nobenega sindikalnega predstavnika* in da stavka sama ne zadeva plačilne politike, ampak bolj notranje spore sindikalnega gibanja.
Vendar ministrova izjava ni popolnoma držala. Pozno zvečer
je
..............................................................................i............................................... ..................................I.....u.......................................................................................................................................________________________________________________________________________________
PRVIČ NOVA STRANKA V ZAHODNONEMSKEM PARLAMENTU
Pričakovanje v Zahodni Nemčiji za obnašanje zelenih med današnjo otvoritvijo Bundestaga
V ZRN se sprašujejo, ali se bodo zeleni držali parlamentarnih pravil
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
novinarje pred današnjo otvoritvijo novega Bundestaga desetega sklica, v,	, ,	. na katerem bodo poslanci volili no-
BONN — Nova zvezna vlada je vega zveznega kanclerja, izdelala strategijo prerazdektve do i V zabodnonemški javnosti vlada liodka m blaginje «od zgoraj na- j veliko zanimanje za «jutrišnjo pre-
sledili na Calvijevem truplu znakov | ''zdol*. to je na škodo socialno šib-j niiero* zelenih v Bundestagu, saj
kih s.ojei prebivalstva. Nova vi a- • nj vsak dan, da pride v parlament
nasilja, razen odrgnine na vratu, ki jo je povzročila vrv.
Kot rečeno, se Calvijevi svojci tie strinjajo s takimi ugotovitvami. Včeraj se je pred visokim britan skim sodnim zborom pričela razprava na priziv svojcev bivšega bankirja proti prvi razsodbi, ki je ugotovila, da je Roberto Calvi napravil samomor. Odvetnik David Naplev, ki zagovorja interese Cai-vijevih, trdi, da so bile storjene pri razsodbi številne napake. Preiskovalni sodnik naj bi vplival na po rotnike, da so se odločili za samomor, prav tako ni upošteval gradi-
da zahteva od ljudi žrtve za krepi- [ nova stranka in to se takšna stran-tev investicijske dejavnosti, ki bo ka kot so zeleni. Običajno je Bun-predvsem racionizirala gospodar-; destag v preteklosti na otvoritve-stvo ta s tem zmanjševala število i neln zasedanju izvolil svoj prezidij delovnih mest. Zeleni poudarjajo, da' j n zadeva je bila opravljena. Vse je cinično zmanjševati socialne sto-: je potekalo v slovesnem ozračju, ritve namesto izdatkov za oborože-. Toda zeleni so zdaj poskrbeli za vanje, škandal je, da «program» j spremembo ta «poživitev» otvoritve-koalicijske vlade CDU CSU - FDP: nega programa: prvič v zgodovini za varstvo okolja obsega vsega se- Bundestaga zahtevajo zeleni razpra-dem vrstic...	i	vo 0b otvoritvenem govoru, ki ga
S temi obtožbami na račun pro i bo imel Willy Brandt, zdaj ko je grama nove koalicijske vlade so i najstarejši 75-letni zeleni Bemhard predstavniki zelenih na tiskovni kon- j Vogel odstopil zaradi nacistične preferenci seznanili s svojimi pogledi | teklosti, bivši minister za mednem-
Proces «7. april v Rimu
ške odnose Egon Frank pa zaradi škandala z nekaj milijoni mark, porabljenimi v času njegovega uradovanja.
Prvotno so nameravali zeleni stoje protestirati v Bundestagu proti temu. da bi sedeli v dvorani levo od socialnih demokratov. Vprašanje «politične geografije*, kot imenujejo tukaj razpored sedežev v Bundestagu po strankah ta frakcijah, je zadnje dni vzbujalo pozornost javnosti ta tudi zabavalo ljudi. Socialni demokrati niso hoteli nič slišati o tem, da bi zeleni sedeli levo od njih, gledano s sedeža predsednika parlamenta, ker se ima- ' jo oni za levo opozicijo in «nočejo , imeti z leve strani nikogar med seboj ta steno*, kot je duhovito za pisal neki komentator. Tudi zeleni so Mii"■proti temu. da bj bili stisnjeni prav ob steni levo od SPD.
S svojimi 28 poslanci bi se izgubili v veliki dvorani.
Zaradi stališča SPD so morale stranke koalicije popustiti in zdaj velja, da bodo zeleni sedeli v sre-dipi med SPD in CDU. To pa pomeni, da bodo gledali naravnost v predsednika ta da bodo prav v središču dvorane. To pa pomeni tudi v središču televizijskih kamer ta pogledov gledalcev na tribunah.
Vsekakor bo otvoritev 10. Bundestaga danes vsaj nekoliko drugačna od dosedanjih, toda bolj pomembno je, da bodo verjetno tudi zasedanje novega parlamenta živahnejša ta bolj bojevita od dosedanjih. Ali se bodo zeleni držali | parlamentarnih pravil? — se sprašujejo v vrstah CDU - CSU - FDP.
Z desnice je bilo v zadnjih dneh , slišati zlobne pripombe na račun zelenih, češ da bodo hodili v parlament brez kravat ta jopičev. <tžen- j ske bodo morda celo pletle nogavice, kakšen zelen poslanec pa u-tegne pripeljati še svojega psa*. Eden izmed treh voditeljev frakcije zelenih v parlamentu Otto Schily je danes na tiskovni konferenci jedko pripomnil, da naj tisti, ki so v skrbeh ze parlamentarno obnašanje zelenih, rajši odgovorijo na vprašanje, kako so med drugim predstavniki strank. «ki se ravnajo po parlamentarnih pravilih*, sprejemali pod mizo denar za svoje stranke od velikih podjetij, pri čemer je mislil na afero Flick in podobne, še ne do konca razjasnjene zadeve. Vse kaže. da bodo zeleni v 10. Bundestagu zelo dejavni in po potrebi tudi — zelo glasni.
BOŽIDAR PAHOR
V Bonnu pwd sodniki
ker so v letih od 1942 do 1944 sodelovali pri deportiranju Židov iz južne Francije v zloglasno uničevalno taborišče Auschwitz. Vsi so danes stari okrog 75 let, obtožujejo pa jih sodelovanja pri umoru. Trije zanikajo, da bi vedeli za usodo, ki je čakala Žide. četrti pa je priznal, da je vedel, kam vodijo nesrečneže.
V omenjenem obdobju so v Ausch-\vitzu pobili 73.000 francoskih Židov. Proces bo trajal več mesecev.
Jugoslovanski cariniki pripravljeni na sezono
BEOGRAD — Cariniki se pospešeno pripravljajo za boljši sprejem turistov na mejnih prehodih. Končali so se dogovori s carinskimi operativci na prebodih z Italijo in Avstrijo, da bi kar najbolj pripravljeni opravljali naloge ta omogočili hitrejši prehod meje kot lani.
Dosedanje priprave kažejo, da bodo naloge na meji dobro opravili že ob velikonočnih praznikih, ko iz zahodnoevropskih držav pričakujejo množičnejši prihod turistov in jugoslovanskih delavce na začasnem delu v tujini. To je za Tanjugovo okroglo mizo o turizmu med drugim povedal direktor zvezne carinske uprave Zvonko Poščič.
Razpravljali so tudi o možnosti za ureditev posebnih tako imenovanih «zelenih trakov* za turiste. Vendar pa za to ni tehničnih možnosti. razen na prehodih pri Novi Gorici ta Sežani, ki imata deset do petnajst prometnih pasov. Ta ta mnogi drugi prehodi tudi v glavni turistični sezoni niso obremenjeni.
Za razliko od teh pa so šentiljski, podkorenski ta ljubeljski skorajda vedno natrpani ob petkih, sobotah in nedeljah. Ker skorajda ob vsakem koncu tedna prehaja čez te prelaze dvajset do trideset tisoč potnikov (največ zdomcev) nanje in še na nekatere mejne prehode pošiljajo dodatno pomoč.
prišla vest, da je policija aretir dva predstavnika radikalne strta generalne konfederacije dela (v“ Ricarda Pereza ta Luisa Pecoro-Tudi v Parani naj bi bil včeraj zju; traj priprt sindikalist Angel Viva co, tajnik sindikata prevoznikov, i™ sicer pod obtožbo, da je stresel P® cestah žeblje in povsem dirom® promet.
K včerajšnji stavki so prist°Pp vse kategorije delavcev: pomorska ki, zemeljski ta zračni prevozni'" banke, kini, gledališča in javni " kali, restavracije in trgovine. Vs nujne javne storitve, kot so zdravn ška oskrba, pošta ta telefon so d lovale z okrnjenim osebjem Teu* večina časopisov ni izšla, informaci-k sta nudila le radio ta televizij skratka, celotni javna ta zase, _ dejavnost sta bili skoraj v P°P°uh sti paralizirani. Stavko je bilo 0 . čutiti tudi v vojski, saj so nekam tamkaj zaposleni civilisti zapusti svoje službeno mesto.
Konec koncev pa je včerajšnji stavkovni dan v Argentini ta1? ., odkar je leta 1976 prevzela' od« . vojaška hunta) potekal mirno vesti o izgredih. Odločitev za
in d
vče-
vtrau o -izgicuui.	v .
rajšnjo splošno stavko je sPrejU. sindikalna zveza že v sredo, kot Pr test, ker ji vlada ni dala odgo',c na zahtevo po povišku plač in PJ radikalni zamenjavi gospodarske družbene politike. Sama vlada ^ sicer zagotovila vrsto ekonornsK izboljšav, ki naj bi stekle L apr11’ te izboljšave pa niso zadovdJ1 sindikalnih voditeljev. Ko nL .L moč najti rešitve, je nato. vojas,t0 hunta sporočila, da smatra sta'« za protizakonito na osnovi ne . zakona, ki ostro kaznuje orgad torje morebitnih stavk. Odgovor o lavstva je bil še ostrejši in Arge tina je drugič v sedmih letih «P’ križala roke*.
Na procesu proti pripadnikom avtonomije v Rimu je včeraj nadaljeval svoje pričevanje bivši upravni vodja milanske katoliške univerze Mauro Borromeo. Nezanimivo pričevanje je izrabil Toni Negri za pogovor s svojim odvetnikom	(Telefoto AP)
štirj« escsovci
BONN — V Bonnu bodo jeseni sodili štirim esesovskim oficirjem,
.....................................................................................tiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiitiiimiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiitiiii
ZANIMIVOSTI IZ BELGIJSKIH SODNIH DVORAN
Odvetnik okrcdel belgijskega princa
Kako je nekdanji regent zmagal v pravdi, kjer bi bil moral biti glavni obtoženec
BRUSELJ — Ko gre za vprašanje denarja, v Belgiji niti bivši regenti veliko ne pomi a je in potrkajo na vrata sodišča, čeprav ni cjobro vedo, da niso 'istih rok pri ba ltanju z izjemnimi vrednostmi. To je tud. mer procesa v Bruslju, ki je bil več dni središču pozornosti širše javnosti. Pred inikotn sta se znašla dolgoletna poslovna jatelja, nekdanji belgijski regent ta ujec ianjega kralja princ Charles in zelo znani i/etnik George Briguemont. »Zmagal* je nc, čeprav reči, ki jih je bilo o njem jav-slišati pred nabito polno dvorano, vseka r ne koristijo ugledu belgijske kraljevske e. »Izgubil* je advokat, ki je bil obsojen pet let zapora, a ne bo »sedel* zaradi ve in starosti
V bruseljski sodni palači so tokrat imeli s tratmana; enega za princa, drugega za
odvetnika. Bruseljsko sodišče je namreč ugo tovilo, da je »princ zavestno stalno prikrival svoje bogastvo pred svojim naslednikom, davčnimi organi in lastnimi podporniki*, če prav je to v Belgiji prepovedano ta so davčne utaje po zakonu kaznive. No, sodišče se je ustavilo pri tej formulaciji ta ves ogenj pognalo na odvetnika, ki naj bi princu pri teh utajah pomagal. Vendar odvetnik ni bil spoznan , za krivega zaradi soudeležbe pri tem poslu, temveč zato, ker je kot dolgoletni prinčev zaupnik izkoristil namere svojega klienta, da bi sam obogatel. Sredstva, kate rib se je posluževal, niso razumljiva navad nemu človeku, saj je umetnost prikrivanja pri hoda in »kroženja kapitala* na Zahodu toliko napredovala, da preraste tudi meje domišljije. V vsakem primeru pa je šlo za falsi-fikate, ustanavljanje neresničnih družb, dvoj-
ne vloge (ena je bila v «svetniku princa*, druga pa »svetovalec za kliente, ki so kupovali od Charlesa*), prenosa denarja z računov prinčevih družb na svoje tekoče račune, da bi se razblinili vsakršni sledovi.
Naj bo tako ali drugače, drugostopenjsko sodišče je ocenilo, da je odvetnik »olajšal* princa za približno 40 milijonov frankov Princ se sicer niti tokrat ni pojavil na sodišču, vendar je kasacijsko sodišče menilo, da *so bile prevare tako na dlani*, da njegova prisotnost niti ni bila nujna. Jasno je torej, da so bili sodniki zelo obzirni, čeprav je prav tako res. da se visoki belgijski sloji ubadajo z nečistimi špekulacijami in so v neprestani borbi z «davčnim očesom*, če bi namreč princ Charles plačal davkariji, kar ji gre, bi bil kmalu na beraški palici. Princpm se to ne spodobi, zato je bil obsojen odvetnik.
7 KNJIG ZNANJA ZA VSE STAROSTI - 7 ZAKLADOV UČENOSTI ZA VSE ŽIVLJENJE
VELIKA ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA
Pregledneje razvrščena snov Razkošno slikovno gradivo Poljudnost in jedrnatost Že 28 izdaj v 23 jezikih
format 22X29 cm
polusnje
2160 strani
10.500 ilustracij (7200 v barvah)
200 zemljevidov

mladinska
,A,irU„ .#//*•	—..................... ^založba
K L UST n Ul A NA	__
ENUUiiAivunuA	* ^ knjiga
LAHKO NAROČITE TUDI V TRŽAŠKI KNJIGARNI, ULICA SV. FRANČIŠKA 20. TRST, ALI NA UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI, DREVORED XXIV MAGGIO 1
IZŠLE SO PRVE TRI KNJIGE: «ZEMLJA, NARAVA, STROJI»
Zaradi velikega povpraševanja se je založba odločila za dotis in sicer razprodanih prvih knjig zbirke, tako da izjemoma še vedno lahko naročite vseh 7 knjig VELIKE ILUSTRIRANE ENCIKLOPEDIJE. Knjige ZEMLJA, NARAVA, STROJI IN ZNANOST boste prejeli po opravljenem naročilu, medtem ko bodo knjige ČLOVEK, ZGODOVINA 1, ZGODOVINA 2 izšle še pred koncem leta.