GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ
VSEM DELAVKAM IMF ČESTITAMO OB NJIHOVEM PRAZNIKU DNEVU ŽENA!
vn

FEBRUAR 1989, ŠTEVILKA 2, LETO XXIII
JMP Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMF - Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Likozarjcva 6. telefon (061)314-562. Glavni in odgovorni urednik je Janez Volek. Člani odbora za obveščanje IMF so: Bojan
enih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po temeljnega davka od prometa proizvodov.
permovšek, Mojca Ipavec, Dragica Janežič. Dušan Jovanovič. Nevenka Kavkler, Lijana Kokotec, Biserka Lazar. Marija Leskovar, Anton Maček, Lidija Močilnikar, Iztok Munih (predsednik), Joži Pipp. Marija Scrvatzy, Franc Šeruga, Štefan Šeruga. Primož Zupančič. Marjan Žnidaršič. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je 1MP Glasnik oproščen
mm

Fosli
Hotel v Moravski h toplicah
O zgodovini Moravskih toplic sem se razpisal v lanskoletni poletni avgustovski številki. Tokrat predstavljamo Pomurje nekoliko drugače. Ta pokrajina je širšemu slovenskemu prostoru poznana kot “slovenska žitnica«, poznamo jo tudi po tovarni oblačil - svetovnega slovesa - Muri. IMP-jevcem pa je blizu po Panoniji in Blisku, ki sta c>anici sozda IMP. Ena od najbolj cvetečih dejavnosti pa je prav gotovo zdraviliški turizem, kije prav tako uveljavljen doma in v tujini. “Paradna konja« sta nedvomno Radenci in Moravske toplice.
Turizem je dejavnost,
Ha kateri temelji razvoj
Nedvomno je turizem za Pomurje poleg kmetijstva ena od komparativnih prednosti te regije. To je pokazala tudi študija 0 možnostih razvoja turizma, ki s(a jo pripravila Urbanistični institut SRS in Zavod za ekonomiko in urbanizem iz Murske Sobote. Ta študija, je povsem ovrgla, bolje rečeno argumentirano zavrnila tudi ekspanzionistično Politiko elektrogospodarstva, ki Je s svojo megalomansko zamislijo o gradnji hidroelektrarn na teki Muri pripravljala uničenje P°krajine.
Moravske toplice so po svojem naključnem nastanku v zgodnjih 60-tih letih postale pravo zdravilišče mednarodnih razsežnosti, Znano po zdravljenju revmatišč-nih obolenj. K temu dodajmo še Vi"tino, ki je dobra dva kilometra °d Moravskih toplic. Voda iz te vrtine je znana in tudi medna-fodno priznana za zdravljenje luskavice. Potemtakem je upravičenost naglega razvoja in novih naložb v turizem na dlani. Poleg *ega je potrebno poudariti, da so Moravske toplice, kjer so pred kratkim zgradili eno najsodobnejših fizioterapij pri nas, predvsem zanimive za tujce. Kot argu-
ment navedimo podatek, da v obstoječih prenočitvenih zmogljivostih (hotelu Termal, panonskem naselju, pri zasebnikih ter campu) prenočuje več kot 70 odstotkov tujcev, in da so vse zmogljivosti vse leto v celoti razprodane. Po drugi strani pa je razvoj turizma za regijo zanimiv tudi zaradi sodobnih razvojnih trendov v svetu. Kot je znano, klasična industrija izgublja na pomenu. Pa tudi nesmiselno je v manj razvitem okolju, kot je Pomurje, vlagati v delovno ekstenzivno in dohodkovno nezanimivo industrijo. Ob kmetijstvu je turizem prav gotovo dejavnost, ki nudi možnost razvoja regije, poleg tega pa polno zaposlenost prebivalstva. Z razvojem dopolnilnih dejavnosti in z zaposlovanjem v t. i. terciarnem sektorju je moč pričakovati razcvet pokrajine. Z intenzivnim zaposlovanjem v tem sektorju, ki je tudi donosno, pa se je moč izogniti stresom, ki jih pušča za sabo zaton »industrijske revolucije«.
Hotel gradijo!
Vse večje povpraševanje in utesnjenost Moravskih toplic, jih je vodila do odločitve o gradnji novega hotela z vso spremljajočo infrastrukturo. Odločitev ni nova, o hotelu so razmišljali že
Obisk iz Budimpešte
Delovno organizacijo Iko so 24. in 25. januaija obiskali predstavniki Mima, toplarniške dejavnosti in trgovskih organizacij iz Budimpešte, f-a obisk Ikovih tovarn (avtomatike, črpalk, termičnih aparatov) so ^razili željo na seminaiju projektantov projektnih, montažnih in ‘fgovskih organizacij, ki je bil oktobra v Budimpešti. Na tem semi-latju je bil predstavljen celoten program dejavnosti Ikovih ozdov.
Pri ogledu proizvodnih procesov v teh IMP-jevih tovarnah in Predstavitvi njenih programov so Madžarski obiskovalci pokazali Precej zanimanja in želeli, da bi Se tesneje povezali s temi našimi
tega madžarskega mesta so se tudi dogovorili, da bi prevzeli servisiranje Ikovih izdelkov.
Madžari so potem obiskali tudi idrijski Tio, kjer so se prav tako dogovorili za sodelovanje na po-
» —JUsiiiiLn
Madžari v Iku
ovarnami. Ob tej priliki so se pogovorili, da bi sodelovali že na konkretnem projektu, ki bi ga “Oločila budimpeštantska projektantska firma, in da bi v Bu-'rnpešti testirali izdelke Ikovih ovarn. S predstavniki toplarn iz
dračju klima dejavnosti oziroma Tiovih izdelkov.
In končno so si madžarski strokovnjaki z omenjenih področij ogledali tudi ljubljansko toplarno ter nekatere toplotne postaje v Ljubljani.	M. P.
nekaj časa, vendar so bili vedno finančno »prekratki«. Kot je znano, je bila konec decembra podpisana pogodba o začetku gradnje novega hotela. Na razpisu je zmagalo Gradbeno podjetje Pomurje iz Murske Sobote, ki je pred kratkim tudi uspešno zaključilo gradnjo nove fizioterapije. Konkurenca za pridobitev posla je bila huda, saj so na razpisu sodelovale vse največje gradbene hiše iz Slovenije, od SCT-ja, Konstruktorja. Gradisa, Vegrada in drugih. V igro se je uspešno vključil tudi naš Inže-
niring. Kot nam je povedal pomočnik direktorja Inženiringa Jurij Zavec, so se na ta posel začeli že pripravljati v začetku lanskega leta in se na razpis temeljito pripravili. Resje sicer, da so s ponudbami sodelovali pri vseh gradbenih organizacijah, ki so sodelovale pri razpisu, vendar je bila ponudba s Pomurjem najbolj celovito dodelana.. Nedvomno pridobljen posel v Moravskih toplicah ni mačji kašelj, saj celotna pogodbena vrednost hotela znaša 58 milijard dinarjev, od tega je vrednost instalacijskih del 17,5 milijard dinarjev. Po obsegu pomeni ta posel zaposlitev 12 odstotkov montažnih zmogljivosti IMP-ja. Za sklenjeni posel je Inženiring prejel tudi predplačilo. JV
ISH
Specializiran nastop
V mesecu marcu bo sejem ISH v Frankfurtu, na katerem že tradicionalno sodeluje tudi IMP. Sejem je prvič razdeljen na dva dela. Predstavili se bomo s klimatizacijo, v okviru katere sodelujejo Tio, Klimat, Klima montaža in Klima Celje. V drugem delu s področja toplotne tehnike bodo razstavljali Ikovi tozdi Avtomatika, Črpalke in Itak ter Livar.
Nastop na sejmu pomeni prvenstveno utrjevanje imagea IMP-ja in pridobivanje novih kupcev iz Evrope in sveta. Resda po oceni Janeza Hartmana IMP še nima dovolj selektivnih programov za izvoz, vendar seje stanje v obdobju zadnjih dveh iet (od minulega sejma) bistveno popravilo.
JV
HKS H KS H KS H KS HKS HKS HKS H KS HKS HKS H KS HKS HKS HKS H KS HKS HKS HKS
SAJ NI RES, PA JE!
V zadnjem času so se pojavila različna vprašanja v zvezi z višino obrestne mere in obračunavanjem obresti v hranilni službi IMP.
Da bi se izognili morebitnim nesporazumom, bomo v tem članku opisali način obračunavanja obresti v poslovnih bankah in Interni banki IMP.
Osnova obračuna obresti tako v poslovnih bankah, kot v Interni banki IMP je t.i. konformni način obračuna obresti. Formula za ta izračun je:
yr+'
I i«
p
100
100
mesec	poslovna banka	IB IMP
november 88	143,0%	635,0%
december 88	69,5%	290,0%
januar 89	70,5%	305,0%
februar 89	84,0%	450,0%
Iz tega sledi, da dobi varčevalec v IB IMP		
kjer je:
KP = konformna obrestna mera P = letna obrestna mera
M = obdobje kapitalizacije (365 oz. 366 deljeno s številom dni)
Poslovne banke obrestujejo sredstva na vpogled po obrestni meri, kije enaka 20 odstotkom revalorizacijske obrestne mere, hranilna služba IB IMP pa po obrestni meri, ki je enaka 90 odstotkom revalorizacijske obrestne mere. (Po zadnji spremembi zakonodaje ne govorimo več o revalorizacijski obrestni meri, temveč o revalorizaciji. Osnova za izračun revalorizacije je mesečna stopnja rasti drobnoprodajnih cen za pretekli mesec).
Pri samem preračunu revalorizacije iz mesečnih stopenj na letni nivo pa prihaja do metodološke (vsebinske) razlike. Po medbančnem sporazumu, ki se ga morajo držati vse poslovne banke, je metodologija preračuna mesečne stopnje na letni nivo naslednja:
Če sedaj izhajamo iz letnega nivoja obrestne mere in pri tem upoštevamo obrestne mere, ki so veljale v poslovnih bankah in IB IMP za vloge na vpogled, dobimo takole sliko:
i«
IPB
444,1% 417,3% 432,6% 535,7%
za sredstva na
vpogled od 4 do 5 krat večje obresti na leto, kot če bi imel sredstva na hranilni knjižici poslovne banke. Ali drugače povedano, če bi varčevalec imel na hranilni knjižici IB IMP 1.000.000 dinaijev za čas enega leta, bi po pogojih (obrestni meri) za mesec februar 1989 dobil čez eno leto pripisane obresti v višini din 4.500.000, pri poslovni banki pa le 840.000 din.
Glede na to, da se mesečne stopnje revalorizacije spreminjajo vsak mesec, je nujno potreben mesečni obračun obresti po konformni metodi.
Tako je v naslednjem mesecu osnova za izračun obresti glavnica povečana za obračunane obresti preteklega meseca, dokler konec vsakega trimesečja varčevalcu pripišemo obresti v hranilno knjižico in z njimi prosto razpolaga.
Pa poglejmo še izračun obresti za mesec januar in februar 1989, če je varčevalec vložil 31. 12. 1988 na ffranilno knjižico IB IMP din 1.000.000 din.
glavnica
1.000.000.
obrest i
osnova ?a obračun
i +
100
I .000.000. 1.126.139.-
100
kjer je:
Pm = mesečna obrestna mera P = letna obrestna mera
Tak obračun je metodološko napačen, ker ne upošteva različnih dolžin mesecev v letu, kar pa pri velikih mesečnih stopnjah igra še kako pomembno vlogo.
Pravilen obračun bi bil po sledeči formuli:
V’
31.12.1988
31.01.1989	126.139.
28.02.1989	,	157.335,-
SKUPAJ	283.17-1.
Osnova za obračun obresti v mesecu marcu 1989 bi bila din 1.283.474. Ob predpostavki, da bi v marcu veljala enaka obrestna mera kot februarja 1989, bi konec marca h glavnici 1.000.000 din pripisali še 483.430 din obresti (za I. trimesečje leta 1989).
Naj na koncu naredimo še nekaj primerjav.
Ob predpostavki, da varčevalec položi 1.000.000 dinarjev, bo za različne dobe vezave po pogojih iz meseca februarja 1989 pri poslovni banki, IB IMP in »klubih« (Slovenijales, Merka-tor), dobil naslednje zneske obresti (v dinarjih):
Pm
100
100
P = letna obrestna mera Pm = mesečna obrestna mera
d = število dni v mesecu deljeno s številom dni v letu
Pa poglejmo, kakšne so razlike pri preračunu mesečnih stopenj na letni nivo po prvem (poslovne banke) in po drugem (HS IB IMP) načinu:
posl ovna banka klubi IB IMP
5 dni
8.390.
23.630,-
10 dni
16.850.-
25.650.-
47.810.-
20 dni
30 dni
33.980.- 51.400.-51.950.- 78.930.-97.910.- 150.410.-
mesec	poslovna banka	IB IMP	r
november 88	714,6%	743,6%	96,1%
december 88	347,5%	336,8%	103,2%
januar 89	352,2%	339,6%	103,7%
februar 89	418,5%	497,7%	84,1%
Ti izračuni bi bili točni, če bi bila dana možnost, da varčevalec dvigne obresti ob dvigu glavnice. Obresti se ob dvigu glavnice še naprej obrestujejo:
-	poslovna banka pripiše obresti konec koledarskega leta;
-	IB IMP pripiše obresti konec trimesečja;
-	pri klubih je možen dvig obresti konec trimesečja. Prednosti varčevanja v hranilni službi interne banke IMP so
iz vsega omenjenega nesporne!!!
V naši interni banki imajo možnost varčevati tudi IMP-jevi upokojenci.
VILJEM SEMOLIČ
FEBRUAR 198j -= \n
Livar
Kako v letošnjem letu?
»Raziskava tržišča, izvozne aktivnosti, sprotno spremljanje stroškov, zaustavitev negativnih trendov poslovanja,« to je le nekaj glavnih usmeritev Livaijeve poslovne politike v letu 1989, ki jih je v razgovoru nanizal Livaijev glavni direktor Andrej Rode.
Majski ukrepi Zisa, naraščajoča inflacija, ki seje »uradno« povzpela na 251 odstotkov, padanje osebnih dohodkov (v Livaiju skoraj za 200 DEM v letu 1988), stavke, mitingi itd., vse to so bile namreč neke vrste značilnosti jugoslovanskega gospodarskega in političnega »cirkusa« v letu, ki se je komaj dobro izteklo. Vendar, ko smo se odločali za razgovor z Livarjevim glavnim direktoijem, nismo imeli v mislih tega burnega lanskoletnega vsakdana, kajti o tem je bilo že ogromno napisanega in interpretiranega z različnih zornih kotov, marveč vprašanja o delu, življenju in usmeritvah kolektiva v letu 1989, zlasti z vidika prehoda iz dogovorne na tržno ekonomijo in uveljavljanja njenih zakonitosti gospodaijenja, o katerih je in bo veijetno še veliko govora.
Posebej smo želeli dobiti odgovore o nadaljnjih Livaijevih usmeritvah. Vemo namreč, da v tržnem gospodarstvu trg priznava producentom pri produkciji blaga le povprečno množino dela, zato le-ti tudi venomer težijo k izboljšanju načina dela, razvoju, boljši organizaciji dela, znižanju najrazličnejših stroškov itd.
Takoj na začetku pogovora, malo za »segrevanje«, smo Livarjevega glavnega direktorja povprašali, kako kot gospodarstvenik ocenuje poslovanje kolektiva v preteklem letu?
»Pri oceni poslovanja delovne organizacije Livar v preteklem letu, je potrebno upoštevati nekatera bistvena dejstva - pogoje gospodaijenja - s katerimi smo se srečevali. Mednje štejem inflacijo, neprestane spremembe za-konodajein tržne spremembe, ki so vplivale na Livarjevo gospo-danenje.
Če ocenjujemo poslovanje s tega zornega kota, bi leto 1988 lahko poimenovali, kot preizkusno za delovno organizacijo Livar. Zakaj? Pokazalo se je namreč, da se je kolektiv sposoben prilagajati tudi takim, neke vrste izrazitim spremembam, ki so se dogajale v ožjem in širšem jugoslovanskem prostoru v preteklem letu.
Z vidika ekonomskih kazalcev sicer ugotavljamo nazadovanje, glede na prejšnje leto. To se odraža predvsem v padanju finančne moči kolektiva, ki je za izpeljavo ciljev, povezanih z investicijami, še kako pomembna. Zato bomo negativna gibanja natančno analizirali ob razpravi zaključnega računa za leto 1988.«
Na različnih sestankih v letu 1988, največkrat pa ob kvartalnih obračunih, sta bili kar nekajkrat izrečeni besedi »notranje rezerve«. Kje so po vaše te rezerve in kako jih aktivirati?
»Smatram, da pojem »notra-
njih rezerv«, o katerem smo nekajkrat govorili, predstavlja neizkoriščen potencial predvsem znotraj kolektiva. Pri tem mislim na pripravljenost članov kolektiva na različnih organizacijskih ravneh, da vse svoje sile usmerijo v realizacijo načrtovanih nalog, opredeljenih v planu za leto 1989. Pod tem pojmom ne mislim na neizkoriščene kapacitete - tudi to - vendar v prvi vrsti na kadrovski oz. človeški potencial. Vprašanje, ki se seveda postavlja kar samo. pa je, kako spodbuditi, motivirati oz. aktivirati ta potencial.
Istočasno je to tudi vprašanje strategije razvoja, ciljev in usmeritev ter realizacije tega v delovni organizaciji Livar. Smatram tudi, da je najprej potrebno postaviti realne cilje in šele nato ugotavljati notranje rezerve oziroma ugotoviti kje so, in zakaj niso čimbolj izkoriščene.«
Že nekaj časa je moderno govoriti o presežkih delovne sile, zanima nas ali ti v Livaiju obstajajo, in kako jih mislimo reševati?
»Trdim lahko, da v delovni organizaciji Livar nimamo presežkov delovne sile.
Že pred dvema letoma so samoupravni organi sprejeli odločitev o ustavitvi zaposlovanja oziroma. da se zaposluje samo tiste strokovno usposobljene kadre, ki so za nadaljnji razvoj kolektiva nujno potrebni. Glede na to, da danes še nimamo jasno izdelanih strateških ciljev, se včasih pojavi občutek, da nekateri oddelki in službe niso dovolj oz. celovito
angažirane.«
Kljub mnogim neznankam na gospodarskem področju, s katerimi vstopamo v novo poslovno leto, ste si veijetno izoblikovali neke vrste koncept poslovne strategije Livaija za leto 1989, zato nas zanimajo glavne usmeritve?
»Leto 1989 bo s tržno ekonomskega vidika pohodno preteklemu letu. Ugotavljamo namreč, da nas leto 1988 skoz ekonomske pokazatelje opazarja na to, da moramo z obstoječimi proizvodnimi programi in na obvladujočih tržnih segmentih narediti večji in hitrejši premik v smeri povečanja deleža tistih programov, ki so tržno zanimivi, istočasno pa seveda prinašajo ugodne finančne rezultate.
Glavne usmeritve Livaijeve poslovne politike v letu 1989 bi razvrstili takole:
-	poudarek na raziskovanju tržišča in na povečanju deleža na jugoslovanskem trgu,
-	nadaljevanje izvoznih aktivnosti na konvertibilnem in klirinškem tržišču,
-	zaustavitev negativnih trendov poslovanja (padanje fizičnega obsega, finančne moči itd.),
-	sprotno - s pomočjo eksaktnih analiz - spremljanje gibanja stroškov poslovanja,
-	nadaljnje razvijanje in dopolnjevanje sistema nagrajevanja v smislu večje motiviranosti članov kolektiva za realizacijo načrtovanih nttlog, ki izhajajo iz planskih obveznosti,
-	določene aktivnosti pa je potrebno usmeriti tudi na področje investicij.«
Zadnje čase se veliko govori o tržnem konceptu gospodaijenja. Bi lahko spregovorili nekaj besed o tem, kako si predstavljate to v Livaiju?
»Delovna organizacija LIVAR je zadnja leto zelo povečala izvoz. Pogoj, da prodreš na zahodno tržišče pa je v tržnem obnašanju. To pa pomeni, da si po kvaliteti, dobavnih rokih in cenah sposoben konkurirati in pri tem ustvariti določen finančni efekt.
Tako obnašanje pa ni značilno za domače tržišče. V netržnem obnašanju vidim tudi enega od glavnih problemov domačega trga. skratka, domače tržišče enostavno ne sprejema zahodnega razmišljanja. Prepričan
sem, da je inflacija o kateri je toliko govora, glavni vzrok, da takih odnosov ne ustvarimo.«
Delovna organizacija Livar je največji izvoznik v poslovnem sistemu IMP, saj izvozi preko 40 % celotne proizvodnje. Od tega večji del odlitkov v obe Nemčiji, medtem ko armature v Italijo in Nemčijo. Zadnje čase se za odlitke odpira tudi italijansko tržišče, za armature pa Sovjetska zveza. Kakšni so izvozni izgledi za leto 1989 in ali je po vašem smotrno povečanje izvoza in do katere meje? Kaj pa domače tržišče?
»Izvoz bo tudi v letu 1989 predstavljal velik del v fakturirani realizaciji Livarja. Pravilno je razmišljanje do katerega obsega naj bi se izvoz povečeval. In če se že odločimo za povečanje, kakšna naj bi bila njegova vrsta oz. oblika. V Livarju moramo stremeti k takemu razmerju izvoza naproti domačemu trgu, da bomo sposobni prilagoditve vsakršnim tržnim spremembam. V kolikor se bomo uspeli prilagajati, kot dosedaj, mislim, da bomo sposobni se zoperstaviti vsem težavam in problemom, ki lahko nastopijo. Poleg tega izvoz v klasičnem smislu, samo kot izvoz odlitkov brez tesnejših poslovnih povezav s končnimi porabniki, Livarju v prihodnosti ne bo prinesel željenih ekonomskih učinkov.« .
Tudi v Livaiju počasi prihaja do spremembe v zavesti oziroma do spoznanja, da danes ni problem izdelek narediti, marveč kako ga prodati. Po drugi strani pa vemo, da naši komericalisti še vedno kaj radi prodajajo »telefo-nično«. Takemu načinu prodaje pa je danes odzvonilo. Zato, kaj bi bilo po vašem mnenju potrebno narediti na področju, kar pod eno besedo pojmujemo trženje?
»V tem letu moramo obvladovanju trga nameniti posebno pozornost. Minili so namreč časi. ko smo bili v Livarju razprodani. Vnaprej za vse leto in več. V današnjih zaostrenih pogojih gospodarjenja, je potrebno tudi znati prodajati. Naši izdelki se prodajajo kot polproizvodi ali proizvodi in to deloma znanemu in neznanemu' kupcu, zato je še kako pomembno spremeniti dosedanji način razmišljanja v komercialnem sektorju. To pa hkrati pomeni, da moramo mi poiskati kupca.«
Z izpeljavo investicije v temeljni organizaciji Livarna sive in nodularne litine konec leta
1986 smo dosegli določeno teh-nično-tehnološko raven pri izdelavi odlitkov. Znana je potreba po modernizaciji strojnega parka Tovarne armatur. Poleg tega TOZD LBK še vedno čaka na izpolnitev dane obljube pred 10 leti o postavitvi novih proizvodnih prostorov. Kaj mislimo v Livaiju storiti na tem področju?
»V letošnjem letu se je potrebno poleg določenih nadaljnjih vlaganj v modernizacijo tozda Livarna sive in nodularne litine lotiti tudi modernizacije ob-delovalnice Tovarne armatur in pričeti z aktivnostmi v zvezi s postavitvijo novih proizvodnih prostorov za potrebe Livarne barvnih kovin.
Resnica pa je tudi ta, da vse naenkrat ne bo mogoče realizirati. Zato moramo nujnost neke investicije gledati skoz prizmo ekonomske učinkovitosti in povečanja celotne gospodarske moči kolektiva, to pa velja tudi za prej omenjeni investiciji. Če se izkaže, da bo takih in podobnih investicij večje'število, potem je treba za prioriteto določiti še dodatne kriterije, kot na primer tehnologijo, delovne pogoje itd. Kljub vsemu pa to ne pomeni, da se moramo za vsako ceno lotiti investicije.«
Kot že rečemo, je Livar precejšen izvoznik. Na nekaj Livaijevih kolegijih v zadnjih dveh mesecih preteklega leta je bilo omenjeno vključevanje v Evropo po letu 1992. Glede tega nas zanima, kako se Livar, če se, pripravlja na tako imenovano enotno evropsko tržišče, oziroma kako daleč smo s prilagajanjem evropskim normativom in standardom ter, kdo in s kakšnimi konkretnimi nalogami je zadolžen?
»Mislim, da je poleg »Evrope 1992« pomembno tudi kakšen bo Livar 1992. S problemom »Evropa 1992« se ukvarja veliko število najrazličnejših slovenskih in jugoslovanskih institucij. Dejstvo je, da se bo po letu 1992 spremenil določen dosedanji način dela z evropskimi deželami. Sam Livar se bo zelo težko prilagodil novim pogojem. Zato nam bodo vse bodoče aktivnosti in informacije neke vrste kažipot dela in vključevanja na tem področju. Zato je tudi prejšnje razmišljanje o povečanju izvoza neposredno povezano z razmišljanjem o Evropi po letu 1992. Mislim, da bodo uspešno zoprvala najrazličnejšim problemom nastajanja združene Evrope tista podjetja ali poslovni sistemi, ki
jim bo uspelo svoj izvoz vezati fl* dohodkovno odvisnost. Pri te® imam v mislih, da bo tuji partnd imel interes vlagati v naša p°' djetja in seveda deliti tudi skupi’® usodo.«
Z novim letom je pričela velj^ cela paleta novih zakonov, m6" drugim tudi v štirih delovnih vet' zijah Zakon o podjetjih, ki P1 nekaterih mnenjih strokovnj® kov pomeni soliden temelj izhod iz znanih težav jugoslovafl' skega gospodarstva.
Ze sredi lanskega leta so1® v Livaiju po tihem razmišlj^ o poslovni in samoupravni reflt' ganizaciji. S sprejetjem zakon® o podjetjih in na osnovi tega tud lažjo potjo do udejanjenja tegj razmišljanja ste veijetno že pom’ slili, kako in kdaj ter s kakšni®* jasno postavljenimi vsebinskim cilji naj bi v Livaiju začeli z reoi' ganizacijo?
»Res je, v letu 1988 smo v L varju razmišljali o reorganizacij in s tem v zvezi imeli že tudi nek® informativnih sestankov. Vend®: smo kasneje te aktivnosti iz ob jektivnih razlogov (napovedan* spremembe zakonodaje) prek® žili na leto 1989.
Smatram pa, če ni jasno p0! stavljenih vsebinskih ciljev, k®) želimo z reorganizacijo doseč’ potem so vsakršne sprememb® neuspešne, kar se je pokazal® v preteklosti. Zato pa, dokler jasno izoblikovan bodoči kop' cept celotnega poslovnega p stema IMP-ja, in dokler v Livarj® ne bomo izoblikovali strateški! usmeritev razvoja, bomo še pc slovali v sedanji organizacijsk obliki. Vse to naj bi bila namreč podlaga za upravičenost pose lovne in samoupravne reorgad zacije Livarja.«
Kako komentirate kolektiv®' odstop jugoslovanske vlade, i® kaj pričakujete od nove?
»O kolektivnem odstop’ zvezne vlade oz. Zisa mislim, d--je odločitev, gledana skozi dosežene rezultate tega organa, pra' vilna.
Vsak podoben organ, ki bo v prihodnje sestavljen na način-kot v preteklosti - po ključu nt glede na strokovnost - ne bc uspešen. Poleg tega pričakujem da je blizu čas, ko bomo v Jugo* slaviji spoznali nujnost ekonomskega razmišljanja in obnašanja' Od nove vlade pa želim, da kljub današnji težki gospodarski in p°' litični situaciji začrta tržno narav) nano gospodarsko politikoj izhoda iz vsem znanih razmer.«
I.	MUNIo
visi
SO|
gdi
let
osi
de
fa;
-I
še
ari
tet
bil
c'j
m<
jel
be
sic
dii
lot
tvi
od
70
OSI
po
va
tei
cij:
M:
pri
de
sat
m
Še
de
kc
di:
ka
M
je
pc
sti
re
dc
Promont
Projektivni biro
Projektna zasnova razvoja
Projekti in rešitve za HIT
Skladno s srednjeročnimi usmeritvami ter z letnimi plani smo v DO PROMONT v letu 1988 začeli konkretizirati zamisli na razvojnem področju. Tako smo že v začetku leta 1988 izoblikovali in verificirali program razvojnih nalog, ki naj bi jih izvajali v obdobju 1988-1990. V okviru tega programa smo določili vsebino posamezne naloge, nosilca, izvajalce in roke, v katerih naj bi se naloge izvajale. Le-te so tudi časovno opredeljene s predvidenim porabljenim časom. Po posameznih sektoijih smo tako izoblikovali naslednje programe:
Naš Projektivni biroje doslej izdelal idejne projekte, njegovo delo pa bodo tudi projekti za novogoriško igralnico, ki jo že nekaj časa čedalje bolj polnijo številni obiskovalci in je tako postala pretesna. Zato so se v turistični organizaciji Hit odločili, da bodo igralniške prostore obnovili in jih dogradili. Pregledati bo potrebno vse instalacije in jih prilagoditi novim potrebam. Povsem nove bodo klimatske naprave, ki bodo zagotavljale dober zrak v prostorih, saj so gostje dokaj zahtevni. Ker je postala celotna energetika premajhna, bodo morali na novo postaviti oziroma preurediti kotlarno, hladilno centralo, pripravo sanitarne vode in celotno elektroenergetiko.
Za tehnični sektor: plinski program (instalacijski kosi MONO-BLOK za plinske hišne priključke, cevi in elementi za hišne plinske priključke, T-kosi varjene izvedbe, reducirni kosi, penasti in manšetasti čistilci za plinovode, signaližator - lokator čistilca),
-	vodovodni program (sanitarne kabine, prirobnice),
-	ogrevanje - racionalizacija (jekleni nerjaveči dimniki, eko-nomajzeiji, dimnik plinov).
Za projektivno razvojni sektor - odd. strojnih instalacij: sistemi za varčevanje z energijo (izkoriščanje odpadne toplote - voda, dimni plini, itd., izkoriščanje alternativnih virov energije - geotermalna, sonce itd.).
-	industrijski trislojni dimniki
-	uvajanje računalnikov v delo in izdelavo programov
Za odd. tehnologije vode: ozračevalna blazina
-	lamelni usedalnik
-	paketna seržna naprava za odpadne vode
-	odplinjenje kisika v energetiki
-	odplinjevalci CO2
V posebnem teamu, ki je sestavljen iz nosilcev posameznih
nalog, se četrtletno ali po potrebi večkrat preverja stopnja, do katere je posamezna razvojna naloga izvršena in se sprejema ukrepe, potrebne za pospešitev dela v zvezi z razvojnimi nalogami.
S ciljem, da razvojna prizadevanja pospešimo in pravilno lociramo, smo konec leta 1988 ustanovili posebni sektor, ki se bo ukvarjal predvsem z razvojem. Glavna naloga sektorja bo v razvoju in v uvajanju novih proizvodov in novih nemontažnih tehnologij na področju osnovnih dejavnosti. Sektorje oblikovan iz treh oddelkov o področjih: energetike, vodovoda, plina in novih izdelkov. Seveda je sedaj naša prva naloga pridobiti ustrezne strokovne kadre.
Iz zgoraj naštetih aktivnosti izhaja ugotovitev, da smo končno povsem dojeli pomembnost razvojne aktivnosti. Le-ta nam bo v času kršenja del na matičnem področju in v čedalje hujšem konkurenčnem boju zagotavljala napredek in obstoj našega podjetja. Vsi programi so doživeli tudi ustrezno verifikacijo na sejah samoupravnih organov.
MARTIN KOSMINA
To je za nas precej izjemen in kompleksen projekt za današnje sušne investicijske čase, je pripomnil inženir Peter Gspan iz našega Projektivnega biroja.
V	njem bodo projektanti uporabili najnovejše tehnične dosežke. Ena od zanimivosti so posebni vpihovalni elementi za veliko igralno dvorano, za katere je IMP-jev razvojni laboratorij izdelal modelni preizkus, dobavil pa naj bi jih idrijski Tio. Posebnost je tudi zelo varčna dobava energije za potrebe klimatizacije.
V	prostorih bodo tipala, je razložil inženir Gspan, ki bodo stalno nadzorovala kvaliteto zraka in regulirala v klimatskih napravah dodajanje tolikšne količine svežega zraka, kolikor ga bo potrebno za trenutno zasedenost prostorov. Poleg tega imamo
v klimatskih napravah predv, dene rekuperatorje za vračanj1 odpadne toplote. Varčeval® ukrep je predviden tudi pri hb
dilnih strojih, pri katerih so n®
šljeni dvojni kondenzatorji omogočajo v času hlajenja k°’ ristno uporabo odpadne toplo)® za dogrevanje zraka v klimatski’ napravah in za pripravo sanitarn* tople vode.
Investitor želi, da bi bili pra stori adaptirani že do letošnje?® poletja. Za izpolnitev te njegovč želje je potrebna posebno dob®3 koordinacija med projektanti p°" sameznih instalacij, arhitekti b gradbeniki. Zaradi kratkih roko' za dokončanje objekta bo delo z® izvajalce del zahtevno, zlasti k a zadeva koordinacijo med pos® meznimi strokami.
M-P'
Imenovanja
Preizkus in razvoj opreme
Dvigalovega direktorja Igorja Bončino so na seji izvršnega sveta skupščine občine Center potrdili za predsednika štiričlanskega začasnega kolegijskega organa delovne organizacije Pletenina, za katero je bil sprejet začasni ukrep družbenega varstva. Z začasnim ukrepom družbenega varstva naj bi namreč v Pletenini poskušali rešiti delovni kolektiv. V Ljubljanskem dnevniku dne 31. januarja je bilo o tej potrditvi zapisano, da so pridobili za člane tega kolegijskega organa tudi soglasja delovnih organizacij, v katerih so le-ti zaposleni, da prevzamejo nove delovne dolžnosti, a so za-čuda Dvigalove družbeno politične organizacije o soglasjih za Igorja Bončino zvedeli šele v Dnevnikovi novici (31. 1.) o potrditvi njihovega direktorja za
V
dč
bil
do
op
če
mi
ob
kr
te
m
predsednika omenjenega Pie®6' nininega organa.
2.	februarja pa so deleg3’ zbora združenega dela skupščin občine Center sprejeli skM o imenovanju štiričlanskega k® legijskega organa.
M- P
G«
hil
°F
ist
an
Pc
jai
bi:
jel
za
D,
mi
IN
de
in
nj
)flO
¥,
yef'
t
nja
2*
afl'
i#
&
:0t'
Ofl8
ud
egf
mi
im
im
;Ol'
Lij
icijj
Idi
da1
ob'
am
;loj
po-
ka)
"d nb£ :al° r o' oO' si-irj“ kilj
po
K
re*
Projekt 700 uspešno zaključen
V začetku januaija je bil predan investitorju kulturni dom - objekt visokega družbenega standarda v Bagdadu. Kot so nam povedali naši sogovorniki, je to eden najlepših in najveličastnejših objektov v Bagdadu.
Po prvotni zasnovi, nekje okoli lota 1980, ko so bile narejene osnovne študije, je bila predvidena gradnja tega objekta v eni bazi. Poleg glavnega objekta ~ kulturnega - je bila predvidena ^ gradnja športnega centra. Sam arhitektonski koncept spoštuje in 'emelji na sumerijski, asirski, babilonski in arabski kulturni tradi-c'ji- V letu 1982 je prišlo do spremembe zasnove, ponovnega projektiranja, ki ga je opravil Trud-benik s svojimi podizvajalci, ki je sicer temeljila na prejšnjih izhodiščih, vendar se je vlagatelj od-i°čil za fazno gradnjo. S postavi-tvijo nove zasnove, so se začele odvijati aktivnosti na projektu P-^00. V letu 1985 je bila podpisana osnovna pogodba o prevzemu Posla z jugosfovanske strani z izvajalcem SCT za gradbeno-arhi-tektonski del ter IMP za instela-cijskiski del. Kot nam je povedal Maksimilijan Jovan, sicer vodja Projekta iz IMP-ja, je do takrat delal na tem objektu vlagatelj
sam.
IMP podpisal 1985
»Mi smo podpisali osnovno pogodbo za izvajanje instalacijskih
Še zadnja opravila
del v letu 1985, kot povsem enakopravni partnerji in ne kot podizvajalci, kot je to zaslediti v nekaterih zapisih,« nam je povedal Maksimilijan Jovan in dodal: »Tu je prišlo do zapletov, ker osnovna Pogodba ni zajela funkcionalnosti prve faze. Pozneje je prišlo do revizije pogodbe in ponovnega dogovarjanja o vrednosti del.
Y tem času smo prekinili tudi dela. Osnovni razlog za zaplet je bila sprememba projekta in nedorečenost pri kompletiranju opreme.«
Konec junija oziroma v začetku julija v letu 1987, se je mudila pri nas na meddržavnem obisku državna delegacija in takrat se je vlagatelj odločil za
Odprava
pomanjkljivosti
Šlo je v bistvu za adaptacijo osnovne zgradbe, ki jo je zgradil že vlagatelj z velikimi pomanjkljivostmi. Objekt smo prevzeli brez osnovnih izračunov, zato sta bila glavna izvajalca IMP in SCT primorana sprotno preverjati parametre na gradbišču. Zaradi tega je IMP organiziralo projektivo na gradbišču, prav tako pripravo dela ter v skladu s pogodbo tudi konzultantsko službo.
Bojan Klarič vodja montaže elektroinstalacij: »Danes, ko pred seboj vidimo končan objekt v glavnem vsi skupaj pozabljamo na težave, ki so nas pestile '’es čas izgradnje objekta. Tisti, ki smo na objektu od začetka do konca se spominjamo problemov, ki smo jih imeli j- pomanjkanjem osnovnega orodja in materiala, ki smo ga v glavnem dobivali v zadnjem trenutku, ali prepozno, da bi lahko delali v skladu z zastavljenimi terminskimi načrti.«
»Moji vtisi o tem impozantnem objektu so zares enkratni. Priznati moram, da sem izredno zadovoljen, da smo tako uspešno zaključili ta objekt. Enkratna je že sama sprejemna hala vsa v steklu, z vodometom in slapovi, ter impozantnim kristalnim lustrom. Prav tako je urejena okolica objekta, s šprinkler namakalnim sistemom in enkratno hortikulturno urejenostjo. Še ena zanimivost je pri notranji opremi, projekt nam je nudil samo osnovna izhodišča, mi pa smo prilagajali s pomočjo površinskih načrtov vsak najmanjši element,« je strnil svoje vtise Maks Jovan.
generalni direktor Boris Gazvoda se pogovarja z iraškimi predstav-
no niki
p, ppremo in material. Oktobra 'stega meseca je bil podpisan aneks k pogodbi in ta podpis je Pomenil začetek termina za izvajanje del. rok za dokončanje pa je b'l 6. januar letošnjega leta. Projekt je bil v tem roku tudi zgrajen.
V sredini novembra je IMP 'jačel z organizacijo gradbišča. Dejanska prelomnica pa je pomenil januar lanskega leta. ko je MP na koordinacijskem odboru definiral organizaiejo gradbišča ln jo prilagodil dejanskemu stanju.
Z dobavo materiala je pričel v drugi polovici januarja, v februarju so se pričela montažna dela normalno odvijati. Glede na to. da je šlo za objekt visoke kategorije, je bilo delo drugačno kot na večini objektov, ki jih je do sedaj delal IMP.
Najlepši del mesta
Kot je povedal Maksimilijan Jovan, leži objekt v najlepšem delu mesta ob Tigrisu. Obsega glavno zgradbo s tremi etažami, v katerih so reprezentančni pro-
stori za različne aktivnosti. Poleg glavnega objekta so zgrajeni še sekundarni:	dve garažni hiši
s skladiščnimi prostori in z vodno postajo, transformatorska postaja z diselskima agregatoma in samostojna kotlovnica z vgrajenimi napravami za ogrevanje in klimo. Ob objektu je zgrajena celotna infrastruktura s kanalizacijo, z energetskimi razvodi in s cevovodi za hlajenje in ogrevanje. Po oceni Maksimilijana Jovana so v objekt vgradili okrog 50 kilometrov cevnih razvodov in 155 kilometrov kablov. Vgrajena
Pogled na objekt
»Za inštalaterje je bil poseben problem odvajanje meteornih voda v Tigris. To je sicer dodatno delo, ki bo končano do konca februarja. V ta namen je zgrajena posebna čr-palna postaja za prečrpavanje meteornih in talnih voda v Tigris. Sicer pa smo se s problemom talne vode srečevali že na samem začetku. Omenjeni objekt namreč leži pod vodno gladino Tigrisa. Kot sem dejal smo tudi ta problem razrešili in ga uspešno premagati,« razmišlja vodja projekta Maksimilijan Jovan.
ogrevna moč znaša 4 MW, hladilna moč pa 6 MW, poleg tega so vgradili še dva disel agregata z "močjo 1250 kVA in 630 k V A. Ta dva agregata pokrivata v primeru izpada vse potrebe za normalno delovanje objekta. V transformatorski postaji je vgrajenih 7 transformatorjev z močjo 1000 kVA. Posebej zahtevne so bile instalacije klime, saj je v glavnem objektu 24 različnih . klima sistemov, poleg tega pa je potrebno distribuirati v glavne objekte 450.000 kubičnih metrov zraka na uro. Zahtevne so bile elektroinstalacije. Poleg klasičnih instalacij je objekt opremljen z zahtevnimi šibkotočnimi intal-cijami za TV studio, ozvočenje, scensko ozvočenje, s posebnim nadzornim sistemom, s telefonsko centralo in z interfonsko centralo.
Maksimilijan Jovan je še poudaril notranjo opremljenost objekta. ki je pravo razkošje, kar je zahtevalo tudi posebno opremo od svetil do vseh drugih vgrajenih elementov. Kot je povedal so bili izredno zahtevni stekleni stropi, ki poleg estetske funkcije dajejo tudi potrebno osvetlitev prostorov.
Držali rok
Po oceni Maksimilijana Jovana pomeni dokončanje tega objekta na tako zahtevni ravni v tako
Marjan Jančar, vodja montaže strojnih instalacij in pomočnik vodje projekta za operativo: »Strinjam se s sodelavcema, dodal bi le, da smo kljub vsem težavam objekt končali v 10-tih mesecih. Montaža instalacij in pripadajoča oprema, se je začela sredi marca, da pa smo dela pravočasno in uspešno zaključili, gre pripisati dejstvu, da smo na projektu od samega začetka delati kot člani enotnega kolektiva IMP brez tozdovskih pregrad, ki jih je čutiti na gradbiščih v domovini.«
Vrednost sklenjenega posla za instalacijska dela je okrog 13 milijonov dolaijev.
kratkem roku še eno potrditev IMP-ja na tem zelo zahtevnem tržišču. Nedvomno gre za referenco, ki daje upanje, da bo IMP pridobil dela tudi na izgradnji druge faze tega objekta, že prej omenjenega rekreacijskega centra. Kot je dejal, vse vgrajene instalcije že funkcionirajo in tudi pri prevzemu objekta niso imeli
nobenih problemov. Vlagatelj oh prevzemu in otvoritvi objekta ni skrival zadovoljstva nad kakovostjo vseh opravljenih del. Hkrati pa je Maksimilijan Jovan poudaril, da so zasluge za uspešno dokončanje del v dobri organizaciji tako na gradbišču.
Enota v Iraku je predlagala, da se sedmim delavcem iz projekta P-700 podeli priznanja. Predlagani so bili: Maksimilijanu Jovanu - Imili-jamu, Bogdanu Bitencu oba iz Inženiringa, Matjanu Jančarju 'in Maksimilijanu Vrbnjaku, oba iz Montaže Maribor, Bojanu Klariču, Stje-panu Žnidarju oba iz Eka ter Bojanu Fabjanu iz Klima-montaže.
Za pohvalo je bilo predlaganih 15 delavcev: Jože Topolovec, Slavko Kolbl, Martin Tomec, Martin Hanžel, Darko Šavli (vsi MM), Zdenko Petrovič (Eko), Marjan Skopec (EM), Branko Petkovič (Gidos), Drago Kmetec (Eko), Milan Škaper (Blisk), Bojan Vukšenič, Vlado Matič, Josip Horvatič, Stanko Malovašič, Hašim Delič (vsi KM).
kjer je kljub vsem pomanjkljivostim dokumentacije uspelo sproti strokovno razreševati probleme in pravočasno naročati material. Po drugi strani pa se je pohvalno izrazil tudi o organizaciji dela doma, saj sta kljub kratkemu roku ves material in oprema pravočasno prihajala na gradbišče.
J. VOTEK
Bojan Fabijan, vodja montaže klima instalacij:
»Delovna vnema in disciplina vseh delavcev na objektu sta bili ves čas gradnje na visoki ravni. Vsak posameznik ima zasluge za pravočasno končanje del. Dela se niso prekinila tudi včasu dveh raketnih napadov v neposredni bližini objekta. In nenazadnje na delovno vnemo ni vplival niti Življenjski standard, ki je po pripovedovanju »veteranov«, bil bistveno nižji kot pred leti (nastanitev, pralni stroji, prevoz na delo itd.).«
Klima
Skladišča
razstreliva
Gradnja glavnih skladišč razstrelilnih snovi za potrebe rudarstva v podzemeljski izvedbi ima glede na nadzemeljsko izvedbo določene prednosti. Odločilnega pomena je predvsem varnostni in lokacijski vidik.
Zakonodaja precizno odreja opremo skladišča, samo tehnologijo skladiščenja ter transport in manipulacijo z eksplozivnimi snovmi v skladišču.
Iz tega izhaja tudi osnovna zahteva v zvezi s prezračevanjem:
-	količina svežega zraka.
-	največja dovoljena vlažnost zraka.
-	največja in najmanjša dovoljena temperatura zraka.
Ker mora biti kvaliteta zraka torej neodvisna od zunanjih atmosferskih prilik, je potrebno zrak bodisi greti, hladiti ali sušiti, kar storimo v klimatizacijski postaji.
Namen tega sestavka je na kratko predstaviti tehnologijo predelave zraka, opremo in funkcionalne značilnosti delovanja klimatizacijske postaje.
Lokacijo skladišča narekujejo običajno geografski, geološki in varnostni vidiki. Klimatizacijska postaja je neposredno ob vertikalni prezračevalni vrtini na površju. kar pomeni, daje običajno precej oddaljena od stalnih nadzornih delovnih mest (kompre-sorska ali trafo postaja, ventilacijska postaja...) ter mora biti s tega vidika usposobljena za popolnoma avtomatsko delovanje
ne glede na zunanje atmosferske pogoje.
To zahteva seveda posebno regulacijsko tehniko, kjer oba senzorja za spremljanje parametrov vstopajočega zraka krmilita proces, in kar je najvažnejše, zagotavljata tudi kontinuiran prehod iz enega procesa na drugega.
To nekoliko podraži izvedbo, vendar imamo le na ta način celoletno operativno avtonomnost klimatizacijske postaje, kar je zaradi specifičnosti tovrstnih objektov najpogosteje tudi pogoj. Sušenje zraka v zimskem času Zaradi nizkih zunanjih temperatur lahko ne glede na stopnjo vlažnosti le-to zmanjšamo z enostavnim dogretjem zraka z električnimi grelci.
Sušenje zraka v letnem času Pri visoki relativni vlažnosti in visoki temperaturi lahko opravimo sušenje samo s hlajenjem in s ponovnim dogrevanjem zraka. Z energetske strani je to seveda drag postopek. V našem primeru smo energetsko bilanco nekoliko izboljšali, tako da smo v procesu hlajenja nastalo toploto uporabili za ponovno segrevanje zraka. • Sušenje zraka v jesenskem in spomladanskem obdobju Zrak sušimo odvisno od tem-
perature in vlažnosti zraka po obeh režimih. Avtomatiko je potrebno ustrezno prilagoditi, kot je bilo že omenjeno.
Strojna oprema
Za zagotavljanje opisanih funkcij uporabljamo tipsko klima centralo z vsemi potrebnimi sekcijami. Za hlajenje uporabljamo samostojno stoječi kompresor. Njegova izparevalna sekcija (hlajenje) je v klima centrali, del sekcije kondenzatorja (segrevanje z odpadno toploto) je prav tako v klima centrali, preostali del sekcije kondenzatorja pa je zunaj stavbe, kjer gre preostanek pri hlajenju nastale toplote v atmosfero. V principu je možno sušenje izvajati tudi brez hlajenja, in sicer s takoimenovanim hidroskopič-nimi sušilci, kjer hidroskopični medij v kontinuiranem procesu navlaženje - regeneriranje odvzema vlago zračnemu toku. Z idrijskim Tiom potekajo pogovori za sodelovanje na tem področju. Za prvo klimatizacijske postajo, ki smo jo izvedli v REK Titovo Velenje, so meritve zraka v podzemeljskih skladiščnih komorah dale zelo ugodne rezultate, tako da s tehničnim pregledom in z uporabnim dovoljenjem, ki ga je izdal Republiški sekretariat za energetiko in rudarstvo ni bilo težav.
Z Rudarsko - energetskim kombinatom Velenje smo se načelno dogovorili za tipsko izvedbo kompletnih podzemeljskih skladišč (ponudba za trg), pri čemer REK prevzame rudar-sko-skladiščno izvedbo, KLIMA Celje pa kompletno klimatizacij-sko opremo (postaja, avtomatika, razvod).
AVGUST ČREPINŠEK
Klimatizacija skladišča razstreliva
1	Vstop atmosferskega zraka
2	Klima centrala
•	količina zraka glede na št. komor
•	sušenje zraka z gretjem ali hlajenjem Ut/=50%)
3	Kompresor
4	Avtomatika za avtonomno izvajanje vseh sistemom
5	Odvod odvišne toplote v atmosfero
6	Vertikalna tlačna cev
7	Regulacijska loputa
8	Horizantalna dovodna cev (antistatična)
9	Odvod zraka iz komor
strojnica
sk komore
Montaža Koper
Novi poslovni prijemi za rešitev krize
Resnici na ljubo so montažne organizacije v zadnjih dveh letih na močnem prepihu naše nestabilne gospodarske politike. Nedvomno se stalni padec proizvodnje še kako odraža na poslovanje omenjenih organizacij. Jasno je, daje naložbena pogača vse manjša, zato je toliko trša skorjica, ki jo uspevajo strgati od te pogače. Ta prepih je močno omajal tudi stabilnost koprske Montaže.
Plače manjše za tretjino
Preden se ozremo nekoliko nazaj. se dotaknimo v nekaj besedah sedanjega položaja. Kot nam je povedal direktor Montaže Zorko Cerkvenik, položaj na začetku letošnjega leta ni nič kaj obetaven. Pravi, da je v teh začetnih kritičnih mesecih novega leta najslabši do sedaj. Sicer je res. kot pravi, da so nekateri posli na vidiku, vendar je trenutna zaposlenost organizacije zelo slaba. Nekaj ljudi je doma na dopustih, nekaj jih koristi prisilne dopuste. Poleg tega ugotavljajo precejšen padec realnih osebnih dohodkov, ki so se zmanjšali skoraj za tretjino. Dodatno breme pomeni za organizacijo delo na terenu, saj so stroški zanj bistveno večji, kot so priznani v materialnih' stroških.
Posledica tega je, da so se ljudje pripravljeni voziti zelo daleč, ker jim preprost izračun*pove, da jim vožnja več prinese, ali se bolj splača, kot bivanje na terenu.
V bistvu so se s problemi soočili že v lanskem letu, kar se je pokazalo v polletnem računu, ki so ga zaključili z minimalno akumulacijo. To je bil znak za »alarm«. Takrat so pripravili program ukrepov za odpravo motenj. Ukrepe so do konca leta tudi dosledno izvajali. Kljub njihovi učinkovitosti so imeli od tega bore malo koristi, kajti ukrepi in gospodarska politika na globalni ravni so ta prizadevanja skorajda povsem izničila. Po oceni, s katero razpolagajo, poslovnega leta sicer ne bodo zaključili z izgubo, ocenjujejo, da bodo pristali nekje okoli pozitivne ničle, ali z bore malo akumulacije.
Zasanjanost in samovšečnost se maščujeta
Nastali položaj v Montaži Koper, bi lahko slikovito primerjali
z lanskoletnim cvetenjem severnega Jadrana. Takrat smo namreč slišali, da »cvetke« niso nevarne za zdravje kopalcev, vendar nekaj bo le potrebno ukreniti, kajti kopalce preprosto odganjajo. Podobno je tudi s poslovanjem Montaže, zaenkrat ni, vsaj za zunanjega opazovalca, nobenega razloga za preplah, vendar vse kaže na to, če se ne bo ukrepalo sedaj, to pomeni v prihodnosti za rastlino s »cvetkami« lahko potop.
Nedvomno je, kot pravi direktor, eden od vzrokov za nastali položaj t. i. objektivne narave, preprosteje rečeno zunanji. Toda o tem pozneje. V isti sapi pa dodaja, da se ni moč izogniti notranjim vzrokom, ki so jih prav tako temeljito analizirali. »Nekaj je gotovo,« pravi Zorko Cerkvenik, »vse bolj je očitno, da se nismo v zadostni meri prilagodili trgu in njegovim zahtevam in potrebam. V času »debelih« krav smo zaspali. V prvi vrsti se to odraža na kadrovskem področju.
Pristali smo v nekem samozadovoljstvu ekspanzije 70-tih let, ko je teklo vse samo po sebi. To pa je nedvomno preprečevalo razvojno razmišljanje. Zadovoljili smo se z obrtniško miselnostjo.
Namesto, da bi v tem času že razpolagali z ustreznim strokovnim potencialom, smo ga v zadnjih letih komaj začel pospešeno pridobivati.« To, o čemer je govoril Cerkvenik, nedvomno potrjuje tezo, daje firma živela v svoji samozadostnosti in dosegala visoko stopnjo rasti s forsiranjem delovno intenzivnega modela, ki pa je bil, roko na srce, tudi družbeno pogojen. Vse to je bilo doseženo na račun nizkega investiranja v infrastrukturo (kadri, tehnologi ipd.,. Kot je opozoril znani ekonomist Ljubomir Madžar že v 70. letih . se takšna
politika prenaglega ustvarjanja pomembnih ekonomskih koristi in ustreznega pospešenega tempa gospodarske rasti ne more obdržati na dolgi rok, glede na to, da se takšna ekeseleracija rasti doseže za ceno vgrajevanja strukturalnih disproporcev v gospodarski mehanizem, ki prej ali pozneje začno delovati kot ozko grlo na nivoju sistema ali organizacije kot celote in zaradi tega nujno pripeljejo do nižje rasti.
Koalicije
Čeprav je direktorjev odnos do teh vprašanj s strani povsem drugačen, kar je razvidno tudi iz njegovih programskih izhodišč, ki smo jih podrobneje predstavili v eni od lanskih številk, pravi, da koncepta ni bilo moč povsem uveljaviti dokler je bil položaj ugoden. Po mnenju Cerkvenika je bil to pravi trenutek za kadrovsko vitalizacijo organizacije in uveljavitev nove poslovne filozofije. Jasno je, da takšen način zahteva spremembo, ali bolje rečeno preseganje dosedanje obrtniške miselnosti. Če se povrnemo k prej zapisani tezi, je edino kriza tista, ki je vzvod za preseganje blokad. Potreben je torej šok od zunaj, ki povzroči plaz od znotraj.
Politokratski monopoli
Pri teko imenovanih zunanjih razlogih je po mnenju Zorka Cerkvenika eden od najhujhujših problemov galopirajoča inflacija. Ta vpliva na čedalje manjšo likvidnost in izničuje vse pozitivne rezultate poslovanja. Eden od večjih problemov je velik razmah drobnega gospodarstva. Problem je v tem, da deluje pod bistveno ugodnejšimi pogoji kot v podobni delovni organizaciji. Na eni strani pridobivajo posle, čeprav nimajo takšnih ustreznih pogojev. kakršne predvideva zakonodaja, po drugi pa je pri sklepanju poslov vse bolj prisotna korupcija, ki si jo zasebnik lahko privošči . Očitno je torej, da smo tudi na tem področju daleč od pravne
države. Naslednji problem, ki zadeva Montažo, je njena razbitost, bolje rečeno delovanje kar v desetih primorskih občinah. Pri tem ne bomo odkrili zlatega jajca, če • zapišemo, da imajo na delovanje občinskega ali regionalnega gospodarstva, še zmeraj velik vpliv občinske politokracije. Ob tem Zorko Cerkvenik poudarja, da tem skorajda nič ne pomenijo zaposleni delavci iz vseh teh občin v njihovi delovni organizaciji in posameznih enotah, kajti treti-rajo jih kot koprsko firmo in ščitijo lastna podjetja ali obrtnike. Ne glede na pogoje in kakovost ponudbe je še zmeraj dominanten lokalni politokratski interes, ki pa je skregan s poslovno moralo in poslovnimi običaji. S tem seveda ni rečeno, da so v Montaži proti konkurenci, vendar pod enakimi pogoji. Hkrati konkurenca pomeni gibalo napredka, zato ne nasprotujejo niti notranji konkurenci v IMP-ju. Naslednji zunanji problem so odnosi z gradbeniki, ki gredo s svojimi stiška-škimi pogoji v skrajnosti. Povsem razumljivo. Pred kratkim so lahko slišali komentar na ljubljanski televiziji, ki je dokaj eminentno in strokovno »razgalil« našo predimenzionirano gradbeno operativo, ki se v teh časih spet hvali s tem, da je presegla krizo, vendar komentator jasno pove na čigavih plečih. Njeno več kot 30 odstotno predimenzioni-ranost, povrh vsega pa še neučinkovitost plačuje prek dragih stanovanj, po drugi strani pa je razumljivo, da pritiska na svoje kooperante in na ta način izkazuje svojo navidezno učinkovitost.
In če se še enkrat povrnemo k notranji konkurenci, po mnenju Zorka Cerkvenika te ni moč odpraviti, kajti preprosto se je potrebno zavedati dejstva, da znotraj istega imena delujejo različne firme, ki se borijo za svoj kos kruha. Po njegovi oceni je potrebno iskati rešitev v drugi smeri, ne v odpravljanju notranje konkurence. Poiskati je potrebno skupne točke in jih ustrezno povezati, da bodo okrepili položaj posameznika. Sicer
PMI
Novosti pri čiščenju voda
Kratko vest o novi organiziranosti Inženirskih birojev in Projektive v mariborskem PMI-ju smo objavili v eni od lanskoletnih številk Glasnika. Tokratni zapis je namenjen novi vsebini dela in nekaterim zanimivim projektom, s katerimi se trenutno ukvaijajo.
Funkcionalni ključ
Vsekakor nastop inženiringa PMI-ja pomeni višjo kakovostno raven, kot je bilo to v preteklosti. Po njihovi oceni v sedanji obliki delovanja prihaja do izraza znanje in prodaja le-tega. S tem pa so sposobni celovite ponudbe od idejne zasnove naprej, ali kot temu pravijo prodajo objekta na funkcionalni ključ. Nekaj podobnih projektov so že realizirali, kot na primer čistilno napravo za odpadne vode v Prvi petoletki v Tr-steniku. Pri tem poslu so pripravili vse od idejne zasnove do izvedbe. Med referenčne objekte štejejo tudi pripravo pitne vode v Dardi pri Osijeku in pripravo tehnološke vode v Svilani v Osijeku. Če omenimo še nekatere zanimive objekte, sta tu še Ver-banski plato, kjer je bila postavljena čistilna naprava za pitno vodo. izvajalsko naložbeni inženiring. projektiran in doprojekti-ran je bil sistem filtracije. Kot ocenjuje direktor Inženirskih birojev Vili Brglez, pomeni takšen nastop višjo kakovostno raven in z vključevanjem razvojnega oddelka tudi celovitejšo ponudbo, ki temelji predvsem na znanju. Sicer pa se s tem projektivna dejavnost ne oddaljuje od nekaterih - imenujmo jih klasičnih projektantskih del. Od pomembnejših del je vsekakor projektiranje instalacij za mariborsko porodnišnico. ki mora biti zaključeno do
maja v naslednjem letu. Ta je po oceni strokovnjakov tehnološko in tehnično izredno zahtevna. V tem času tečejo dela pri projektiranju instalacij za nekatere turistične objekte, kot je rekonstrukcija Zamorca v Mariboru, projektiranje instalacij za motel v Brestanici in na mejnem prehodu v Šentilju. Od zaključenih projektov je projektiranje instalacij v Ilvesu v Lendavi (tovarna sveč), kjer so projektirali tudi tehnološke razvode, medtem ko je tehnološke procese projektiral investitor sam. Med zahtevnejše projekte je potrebno vsekakor uvrstiti tudi celotno projektiranje SNG v Mariboru. Nedvomno ob tem projektu ne kaže prezreti izkušenj, ki jih že imajo projektanti mariborske projektive na tem področju. To je projektiranje mariborskega televizijskega centra in obnova ljubljanskega Radia. Pri reportaži z ljubljanskega Radia so po moji napaki izpadli projektanti, čeprav so tudi izvajalci opozorili na prej omenjeni dve referenci. Vsekakor so ti trije našteti objekti odraz visoke strokovne sposobnosti mariborske projektive. saj le gre za tehnološko izredno zahtevne projekte, kjer tehnologija zahteva visoke standarde.
Inž. Kožar, vodja Projektive. je k temu dodal, da je nujno slediti toku časa. To pa pomeni razvojno naravnanost - prodajo znanja. Uspešno poslovanje po
njegovi oceni zagotavljajo veliki in tehnološko zahtevni projekti, pri katerih je vlagatelj pripravljen plačati znanje. Po drugi strani pa je tudi res. da so preveliki, da bi se lahko preživeli samo s projektiranjem enostavnih del. Pa tudi nekonkurenčni so pri takih delih. Tudi on se pridružuje mnenju, da je prehod od klasičnega projektiranja k tehnološko industrijskemu projektiranju korak naprej. ki ga je zaznati v zadnjih dveh do treh letih. Tovrsten način pomeni nov izziv in odgovornost. pa tudi večjo kreativnost. Kot pravi inž. Kožar, se sedaj znajde projektant v povsem novi kreativni vlogi. Skratka, ta povsem nov način pomeni stalno aktivnost od ideje do končne izvedbe in seveda tudi aktivno vključevanje pri iskanju ugodnih rešitev. V PMI-ju so prepričani, da ob ponujeni novi vsebinski zasnovi, ki jo uresničujejo že v zadnjih nekaj letih, in ob
ustrezni motivaciji rezultati ne bodo izostali. Kot pravijo, tudi na motivacijo niso pozabili, saj ob danih možnostih kreativnega dela tudi motivacija ne izostaja. Po mnenju inž. Kožarja pomeni to še vsebinsko spremembo, ki jo je zaznati tudi pri investitorjih. Namreč z večjim razvojnim potencialom, bolje rečeno s celovitejšim strokovnim delom in s čedalje večjo vlogo znanja se spreminja tudi položaj pri investitorjih. Prej so le ti diktirali vsebino, s prehodom ponudbe na funkcionalni ključ pa je projektiva tista, ki diktira vsebino. Skratka, večja strokovna moč in kakovostneje ponujene rešitve zagotavljajo večji kos pogače.
Novitete v ekologiji
Nedvomno je tehnologija vode. kot smo že prej zapisali, eno od tistih področij, kjer prej omenjene značilnosti že povsem prihajajo do izraza. O nekaterih dosežkih zadnjega časa in uspešno zaključenih projektih smo se pogovarjali z Bojanom Lorberjem. Kot nam je povedal, so na področju tehnologije vod v zadnjem času prišli do nekaterih zanimivih rešitev, ki so najsodobnejše pri nas. Morda je v tem trenutku eden od najbolj zanimivih objektov prav tovarna celic, ki sončno energijo spreminja v električno. To je tovarna Rade Končar - Chronar. ki je bila odprta v tem mesecu v Splitu. V tej tovarni je PMI vgradil sistem priprave vode. Kot pravi Bojan Lorber. gre za tehnološko izredno zahteven projekt, imenujejo ga kar super čista linija. Proizvodnja prej omenjenih celic je namreč tehnološko zelo zahtevna. Voda. s katero so se ubadali Mariborčani v tej tovarni, je namenjena hlajenju teh strojev. Poleg tega je
pa smo tudi o tem več zapisali v prej omenjenem zapisu.
Glede razrešitve teh problemov je potrebno zaupanje v sistem in ljudi. Glede doseganja prave vrednosti svojega dela na trgu, pa je nujno potrebno zaobiti vse prej omenjene blokade in iskati neposredne stike z investitorji. Kot pravi Zorko Cerkvenik, so tu že dosegli nekatere uspehe, saj so v lanskem letu že polovico del opravili mimo gradbenika. V letošnjem letu pa naj bi bilo že 60 odstotkov direktno sklenjenih poslov, cilj pa je 80 odstotkov. Jasno je, da tudi tu nastopajo težave, saj so pri sklepanju poslov zelo hudi denarni pogoji, ki so povezani s kreditiranjem poslov, kar je zelo težko. To je nujno opraviti z lastnimi sredstvi, ker so bančni pogoji nemogoči.
Preseganje taylorizma - birokratskega modela
V Montaži se sicer zavedajo, da vseh nastalih težav ne bo moč razrešiti čez noč, saj so le odvisni od trga. Toda, kot pravi direktor, pa časa z odlašanjem pri mikroor-ganizacijskih spremembah ni več.
Te spremembe pomenijo tudi sprejem nekaterih notranjih ukrepov. Najprej bodo ocenili delo vodilnih in vodstvenih delavcev. Ocenili bodo njihovo dosedanjo delo in programe. Če bodo ocene negativne, bodo potrebne zamenjave. S tem seveda ni izvzeta ocena direktorjevega dela in ugotavljanje njegove odgovornosti. Vse to je predvideno ob zaključnem računu. Po mnenju direktorja položaja, ali slikoviteje rečeno stolčka, ne bo več zagotavljal mandat, pridobljen z razpisom del in nalog ter z imenovanjem, ampak program in njegovo uspešno uresničevanje.
Prihaja torej do sprememb v vodenju, ki odpira pot bolj demokratični obliki vodenja, saj s prej omenjenim ukrepom v bistvu širi kontrolno funkcijo in vpliv od spodaj navzgor.
Ob tem so sprejeli v Montaži še 37 ukrepov za preseganje sedanjega kritičnega položaja. Najbolj bistvene smo že omenili. Ob tem se dotaknimo še nekaterih vsebinskih ukrepov, ki pomenijo preseganje birokratskega modela vodenja. Najpomembnejši je prav gotovo uveljavitev timskega, bolje rečeno projektnega
vodenja. Po ugotovitvah v Mon- M taži togi birokratski (ali hierar- ~~" hični) model vodenja zmanjšuje učinkovitost odločanja in s tem tudi poslovanja. Gre za uveljavljanje koncepta Gospodarske zbornice Slovenije, v smislu obvladovanja kakovosti v celotnem poslovnem procesu. To pomeni, če se zatečemo k argumentu s sistemske teorije, premostitev pre- ( pada med individualnimi in orga- v ( nizacijskimi cilji. Kajti preko n,,, izrazite hierarhije ni možno do- u,0 seči soglasja med individualnimi gta in organizacijskimi cilji. Nadalje oh se s tem vzpostavlja po mnenju Str direktorja bolj neposreden vpliv j„s in kontrola med posameznimi be( sektorji, kar mora prinesti rezul- fcti tate.
V tem času so zastavili Di 5 ključnih problemov na pro-jektni način. V te projekte so ( vključeni delavci različnih sek- ■ " torjev.	zv
V tem času oživljajo tudi raz- j®re vojni oddelek.	M
!Prc
Poskušali so tudi z nekaterimi poskusi okoli nagrajevanja in iz- ^ei vedli poskuse na nekaterih skupi- P d nah. Kot pravi direktor, gre za !°v poskus uvedbe akorda na nekate- Več rih projektih. Preprosteje pove-dano montažna skupina ima škarje in platno v svojih rokah. !f°' Skupina dobi v roke nalog s pred- l'sc videnimi urami in z denarjem za |° ; opravljeni posel. Skratka, po-!e t djetje v podjetju, in kot pravijo. ie 1 je tovrstna iniciativa zaživela. Pa
han
Ma
Obvez ne bodo	dod
poravnali	tj™
O zunanjih dejavnikih in borbi ?ah proti njim smo že nekaj povedali. v sv Za zaključek tega zapisa le nekaj raci o tem, kako bodo razbremenili reši gospodarstvo, torej sami sebe. Tiar
Zorko Cerkvenik pravi, da priča- j‘dn kovanja, da bi birokracija uresni-1 1 čila svoje pleteničenje o razbre- l r; menitvi gospodarstva, verjetno t °J ne bo rodilo konkretnih sadov- ^ Zato ji je pač potrebno pomagati. ^ a
Ko smo ga pobarali o načinu, Ča nam je odgovoril s tem, da ne ^ plačaš. V Montaži so se odločili- , da po sprejetju bilance enostavno ne bodo plačali 20 odstotkov ob- p~-vez, ki jih imajo na vseh ravneh in : to tistih, ki niso zakonska obveza. To so si zapisali tudi v plan-Seveda to pomeni določen rizik
odgovornih, vendar so se tega
i;
zavedli, ko so se za to odločili.
V
Elel
J. VOTEK lih
_________'lak
M j
Zmogljivost čistilne naprave v Tovarni olja v Slovenski Bistrici je 10 kubičnih metrov na uro, ob sklenitvi pogodbe decembra 1987 pa je bila vredna 400 milijonov dinarjev. Pogodba je poleg čistilne naprave obsegala ureditev tehnološke kanalizacije in vgraditev ločevalnikov lahkih tekočin.
Zmogljivost čistilne naprave v TVT-ju pa je en kubični meter na uro. Po pogodbi iz leta 1986je bil njen strojni del vreden 110 milijonov dinarjev.
IN Preč Noi (fiats km faze Pa L
nujna čistost vode. ker le-ta prihaja v stik s celicami.
V tem času sta začeli s poskusnim obratovanjem še dve zelo. zanimivi čistilni napravi, ki pomenita korak naprej. V Tovarni olja v Slovenski Bistrici in TVT Boris Kidrič so postavili čistilni napravi, kjer so inovirali del opreme in prvič uporabili podobno tehnologijo pri nas. V obeh primerih gre za specifične odpadne vode. v tovarni olja obremenjene z oljem, v TVT-ju pa z odpadnimi olji in detergenti. S pomočjo inoviranja opreme so dosegli manjšo uporabo energije in kemikalij v postopku čiščenja.. Dosežena je tudi večja kakovost čiščenja. To so dosegli z vgrajenim ločevalnikom pred postopkom čiščenja, ki loči lahke tekočine. V tem delu postopka pride že do predčiščenja. Poleg tega pa so izvedli še tehnološko kanalizacijo. Kot so nam povedali v PMI-ju. so ta svoj dosežek predstavili tudi predsedniku slovenskega izvršnega sveta Dušanu Šinigoju, ki si je ogledal Tovarno olja ob bistriškem občinskem prazniku.
Doseči še boljše
S tem pa razvoja čistilnih naprav še niso zaključili. Vsi ti dosežki naj bi pripeljali do tipske rešitve, ki bi jo ponujali kot celovito izvedbo. Vendar je čiščenje tehnoloških vod povsem specifičen problem in kot pravi Bojan
Del
Lorber, vsak pridobljen posel po- jn .. meni novo razvojno nalogo in ^ iskanje ustrezne rešitve za naroč-:» nika.	na *
Za konec zapišimo, da so PMI- ];ot jevci sodelovali tudi pri čistilni ; napravi v Pesnici. Za tehnološke |a rešitve je poskrbel Hidroinženi- ne-°' ring. sami pa so sodelovali Ve£.a z opremo. Izdelali so peščene fil- 0pr'r tre in usedalnik (sedimentator). širok 6 metrov in visok 3 metre.
S Hidroinženiringom sodelujejo pri drugi fazi čistilne naprave v Ohridu, kjer so prav tako dobavitelji opreme.
j. voteK vilza
Prek: 'rije jtient 'n ra Na
Čistilna naprava v TVT Boris Kidrič
m-Montaža Maribor
ar- ---------------
ISO
Zaključen zahteven projekt v Metalni
Nova stikala
r O gradbišču Metalne, oziroma njeni novi proizvodni hali smo vas ? v Glasniku na kratko obvestili na samem začetku gradnje, ko so naši io- m°nte,ii za^'el's prvimi instalacijskimi deli. Kot smo takrat zvedeli, bi j 6l°ral biti objekt zaključen v sredini lanskega leta. Vendar se je . Zadnja zaradi težav zavlekla za več kot polovico leta. IMP je na tem • abjektu odigral pomembno vlogo, saj so izvedli vsa instalacijska dela.
, trojne instalacije in klimo so delali monterji Montaže, elektro • 'nstalacije pa ptujski Eko. Posel je pridobila in nad njegovo izvedbo bedela enota ljubljansega Inženiringa v Mariboru pod vodstvom U * ranča Veselka.
nh Doseganje evropskih s0 žahtev
:k- ■ ^vojevrsten izziv v tej hali je 1Zvedba strojnih instalacij in klimatizacije. Kot smo že omenili, iz-, 8re za tehnološko zelo zahtevno proizvodno halo, v kateri poteka Proizvodni proces pod zelo zah-mi ®vnimi klimatskimi pogoji, iz- ernperatura na nobeni točki pi- diagonali, kot nam je povedal za °y. Kirbiš, ne sme odstopati za te- Več kot eno stopinjo. Glede na /e- Ze|o prostorno halo, ki obsega na lekaj čez 50 tisoč kubičnih me-ih. rov, sicer pa je njen obseg tri -d- ; l$oč kvadratnih metrov, je bilo za zelo težko doseči. Nedvomno >o- !e 'o velika zahteva, če vemo, da jo. Je hala visoka 22 metrov. Višina P® je bila poseben problem, sta am povedala Jože Vauhnik in jrarjan Križan. K temu pa sta °dala, da bi bilo po obstoječi in
Vendar so se v Montaži lotili posla visoko profesionalno in vse zahteve projektanta dosledno izpeljali. To nam dokazuje samo enkratni strokovni ogled projektanta med samo izvedbo del. Na tem pregledu je bil projektant zadovoljen z izvedbo del in dal zelo pozitivno izjavo o Montaži-nem delu. Podobno oceno je izrekel tudi ob tehničnem pregledu objekta, ko je celo dejal, da so dela zelo kakovostno opravljena, in da celo presegajo nemške in evropske zahteve.
Velika hitrost
Vse r.apreve so že v poskusnem obratovanju in za zdaj (iz previdnosti, je dejal tov. Kirbiš) uspešno delujejo. Zmanjšano po-
rabo zraka je projektant dosegel z bistveno večjimi izstopnimi hitrostmi zraka na šobah, saj znašajo 50 metrov na sekundo. Sicer pa napihajo v halo 135 tisoč ku-_ bičnih metrov zraka na uro. Stalna temperatura je 22 stopinj. Ob teh hitrostih zraka se je zastavljalo vprašanje prepihov, vendar je bila projektantska rešitev kos tudi temu problemu. Jasno pa je. da je bila izvedba zelo zahtevna, saj je pozimi potrebno gretje, poleti pa hlajenje.
Poleg tega so v Metalni vgradili cenralni sistem daljinskega krmiljenja energetskega sistema, ki ga je izvedel Inštitut Jožef Stefan. Na ta sistem je priključena nova hala.
Monterji so vgradili celotno razvodno omrežje, klimate in opremo, ter hladilne stolpe s hladilnimi kompresorji.
To je nedvomno dosežek, ki ponovno potrjuje IMP-jevo visoko strokovno usposobljenost, ki je deležna strokovnih priznanj v razvitem svetu, vendar ostaja pogosto neizkoriščena.
J. VOTEK
Konjiški Iso izdeluje v sodelovanju z ohridskim Emom in po licenci firme Hundt VVeber iz Freudenberga (evropska podružnica firme Westinghouse) nizkonapetostno avtomatsko stikalo odprte izvedbe tipa LH. Stikalo se uporablja v različne namene pri nizkonapetostnih razvodih bodisi kot zaščitni element v transformatorskih postajah, ki služi lahko kot zaščita transformatoija ali pa kot zaščitni element pri drugih elektroenergetskih postrojih.
"jim
poznani tehnologiji dosega-
Ja teh zahtev energetsko zelo rbi ahtevno. Glede na to, da je ih. svetu že obstajala rešitev, ki je caj ^acionalnejša, saj je z ustreznimi 111 ^,tvami moč doseči za polovico ,e' tanjšo porabo zraka, so se v Me-:a- j3”1' odločili za nemškega pro-1j. I£ktanta in sicer za institut Bec-e- fer; Ta je opravil tudi revizijo tio Pr°jektov in nadzoroval potek iv. Nadnje. Po pogodbi med Meti. j *)o in omenjenim Institutom, \Je le-ta obvezal, da bo objekt u’ ca$u gradnje šestkrat pregledal.
Notranjost hale
Stikala so prirejena za različno uporabo tako za industrijske pogone kot so razsvetljava, energetska napajanja, energetske pogone obdelovalnih strojev itd.; pa za zgradbe in bolnišnice, kot so napajanje z energijo klimatiza-cijskih naprav, kompjuterske centre, dvigala, razsvetljava, pomožno napajanje črpalk, lastna raba električnih central, ventilatorjev, prenosnikov, kompresorjev.
Program stikal je med Isom in Emom razdeljen tako, da je Emo prevzel izdelovanje sestavnih delov stikala, Iso pa kompletiranje, montažo, preizkušanje in trženje. Stikalo se v prvi fazi izdeluje v gami 800 do 2500 amperov - leto je možno razširiti od spodaj navzgor, to je od 250 do 800 amperov in od 2500 do 6000 amperov. Iso se je skupaj z Emom odločil za sredino te palete LH stikal od 800 do 2500 amperov glede na potrebe, ki se kažejo na domačem trgu, kjer primanjkuje teh izdelkov, kar se izraža skoz dolge dobavne roke tovrstnih aparatov. Na domačem trgu obstajajo aparati s podobnimi tehničnimi lastnostmi in se dobavljajo v časovnih obdobjih od šestih do osmih mesecev. Namen te naše konjiške delovne organizacije pa je, da ta dobavni rok najmanj prepolovi. Iso je prisiljen razširiti ponudbo na trg, kar pomeni, da mora iskati nove programe, od katerih je tudi program izdelave LH stikala.
V tem izdelku je skoraj 80 odstotkov domačega materiala, nekatere sestavne delo, kot preto-kovno in kratkostično zaščito ter pogonske dele pa dobavljajo pri licenčnem partnerju. Pripravljajo
del. To pa ni dokončni znesek, ker se še sproti pojavljajo dodatne zahteve in potrebe v zvezi s to investicijo, ki jo financira Salonit.
glektromonter
Salonit Anhovo
j V anhovskem Salonitu delajo monterji iz delovne organizacije t-lektromonter pri rekonstrukciji objekta stroja salonitnih in celuloz-■K "jh plošč, kjer bodo napravili novo tehnološko linijo za proizvodnjo — viaknenih cementnih plošč. Gre za to, da bi v Salonitu sčasoma prešli j'*d izdelave azbestcementnih plošč na proizvodnjo neazbestnih vlaknenih cementnih plošč z opuščanjem azbesta, saj delovanje azbest-neSa prahu, kot je znano, povzroča bolezen azbetozo.
IMP bo na tem objektu s povprečno desetimi monterji izvedel Motno elektro montažo za avtomatsko upravljanje stroja. Na rern objektu, kjer je vodja mon-teže Jože Jelačič, vodilni monter Pa Leopold Novak, so naši mon-Mji začeli delati v lanskem maju.
Pe|a so sedaj v fazi preizkušanja 'n jih bodo predvidoma zaključili "'arca ali aprila letos. Kot nam je Povedal inženir Jelačič, so dela "a objektu precej zahtevnejša, kor na kakšnem stanovanjskem vV 6|°ku, saj gre tu za popolnoma ,j. avtomatski postopek, zahtev-ili ne|ša Pa tudi zato, ker montirajo j]. Ve"ino uvožene opreme. Del te ), bPreme je od švicarske firme e, ®ell-to so fornirka, stiskalnica in jo j^kladalnik. Salonitovi pa so ,e r,je sklopi: priprava vlakna ce-a. Rentne suspenzije, osnovni stroj 'n razformirka.
£ , Naš Elektromonter bo tu opra-M za okoli 470 milijonov dinarjev
tem objektu monterjem upoštevajo škodljivo delo za zdravje in jim k normi primaknejo 5 odstotkov. Monterji dobijo hrano v Salonitovi menzi ali pa si jo nabavijo v trgovini. Stanujejo pa v Kanalu v restavraciji s prenočišči, kjer sedaj stane prenočišče 25 tisočakov. Na osnovi računa jim delovna organizacija Elektromonter ta strošek povrne.
So pa naši Elektromonterjevci potarnali, daje terenski dodatek glede na visoke stroške prenizek, saj znaša le 19.500 dinarjev dnevno. Pri sedanjih cenah, ki pa iz dneva v dan, kar vsi vemo, skokovito naraščajo, pa monterji ne morejo dobiti zadostne hrane.
Salonit Anhovo, ki ima sedaj okoli 2500 zaposlenih, obstaja že približno 70 let. Sprva je bila to cementarna, kasneje pa so začeli izdelovati še salonitne plošče in cevi. Danes prodajajo svoje izdelke ne le na domačem tržišču, pač pa tudi na tujih trgih. Največ salonitnih cevi je šlo na Bližnji vzhod. Cement pa izvažajo tudi v Italijo in v Afriko.
Njihovi poslovni rezultati niso ravno blesteči v teh kriznih gospodarskih časih, vendar pa poslujejo pozitivno. Z osebnimi dohodki so na nivoju povprečja v občini.
-»MiavijsKc upreine
Pri rekonstrukciji tega objekta izvaja strojno montažo mariborska Hidromontaža, gradbena dela so od ajdovskega SGP-ja, nekaj del z izjemo stikalnih omar-pa bodo na tem gradbišču opravili Salonitovci kar sami. Projekte za gradnjo je izdelala Salonitova investicijska skupina, ki gradnjo tudi nadzoruje.
»Velika prednost gradnje«, pravi inženir Jelačič, »je v tem, da je projektant in nadzor v hiši, da lahko sproti rešujemo probleme, če se pojavijo. Zato ni prihajalo do zastojev, kar se zelo pozna pri poteku gradnje.«
Naši monterji delajo po dvanajst ur dnevno, če je potrebno pa tudi v soboto in nedeljo, vendar se to le redkeje zgodi. Delajo v notranjosti objekta, kar je nekoliko ugodnejše kot zunaj, pa še zima jim je naklonjena, ki ni premrzla. Zaradi azbesta, ki je, kot smo že omenili, zdravju škodljiv, pa morajo imeti pri delu zaščitne maske. Pri normiranju dela na
Brez ustrezne hrane pa je težko delati po 12 ur dnevno, saj se bodo prezgodaj iztrošili in si ogrozili zdravje.
Kako so Elektromonterjevi monterji dobili delo pri Salonitovi gradnji?
Mirko Lipičar iz Salonita, ki je
Razvodi
nadzorni in projektant te gradnje, je povedal, do sojih izbrali za izvajanje del zato, ker imajo z njimi že od prej, ko so pred približno desetimi leti montirali cementarno skale, dobre izkušnje. »Z njimi še vedno dobro sodelujemo, saj so precej zagnani za delo, ki ga bodo v roku končali, čeprav imajo nekaj težav s pripravo dela. V Salonitu predvidevamo še letos graditi novo tovarno plastičnih mas, pri kateri, upamo, da bodo prišli v poštev tudi vaši monterji, kar je seveda odvisno od ugodnih ponudb.«
MARIJA PRIMC
pa se, da bodo predvsem pogone, ki jih sedaj še uvažajo, predvidoma sredi drugega četrtletja sami osvojili. Od delov, ki jih sedaj še uvažajo, nameravajo razviti še elektronsko zaščito. Klasične) elektro mehansko zaščito pa naj bi zaenkrat še dobavljali pri licenčnem partnerju firmi Hundt Weber.
Pri trženju s tem izdelkom pa so težave v tem, ko je treba inve-
izogne. V tem primeru lahko odločajo tehnične karakteristike in vrednost objekta ali postroja, ki se ga s takim aparatom ščiti ali pa zanesljivost obratovanja takšnega objekta. Vedno sta si v nasprotju cena in tehnične zahteve. Investitor bo vsekakor iskal cenejšo rešitev, če je le možno na ta način zadostiti minimumu tehničnih zahtev. Zato tovrstna stikala lahko uspešno prodajo tam, kjer so tudi objekti tako tehnično, kot tudi tehnološko zahtevnejši. V Isu ob vsem tem menijo, da bo potrebno v cenovni politiki, ki je ena od pomembnejših zaprek za množičnejši plasma tega izdelka, še marsikaj doreči. Sicer pa v Isu
stitorja, ki se odloča za nakup tega aparata seznaniti o tem, kje je stična točka med ekonomskimi faktorji (cena) in tehničnimi zahtevami. Cena takega aparata je namreč zelo visoka, zato se investitor poskuša izogniti takim stroškom pri investiciji kjerkoli je mogoče, če se seveda lahko
stremijo za tem, da bi uresničili vse, kar so si s tem programom postavili za cilj, kar je seveda odvisno tudi od.gibanj na trgu, saj je ta izdelek del investicijske opreme in mu bo usoda krojena tako, kot investicijam nasploh v teh kriznih časih.
MARIJA PRIMC
PMI v Merinki
Kemična priprava vode
za
za
V MTT. delovni organizaciji Merinka je v zaključni fazi kemična priprava vode. V bistvu gre za obnovo obstoječe kotlov niče, oziroma tehnologije parne kotle in tehnologije mehčanje vode in dekarbonacijo.
Vodja izvedbe na tem objektu inž. Maks Zupan pravi, da je zmogljivost obeh linij trideset kubičnih metrov na uro. Oprema in zasnova je plod lastnega znanja in domače izdelave. Sicer pa so inženirski biroji s pomočjo svojih kooperantov izvedli vsa dela. Vrednost del po pogodbi, skle-
Nov sistem
Ziiačilnost teh odpadnih vod; kisla vsebnost, ki jo odpravlj z avtomatskimi nevtraliza skimi napravami. Gre za pro kemičnega čiščenja vode. Hk z izvedbo omenjenih del so vedli obnovo termične pripr. vode z obnovo naprav za t mično in tlačno regulacijo.
Pogled na objekt
Energetski razvodi
njeni pred približno dobrim letom, je znašala 450 milijonov dinarjev.
Dosedanja tehnologija je delovala s pomočjo ionskih mehčalcev. Na ta način je bil dosežen proces mehčanja vode, niso pa uspeli doseči dekarbonizacije. Zato so kotlovsko postrojenje dodatno kalužili in odstranjevali usedline. To pa je povzročalo zastoje in prekinitve. S hkratno de-karbonizacijo so se izognili temu postopku in zmanjšali energetske izgube. Poleg omenjenih postopkov je vgrajena še nevtralizacij-ska naprava za odpadne vode.
Obnovljen del
Koper
. <a na Lesnininem •> »slovnem centru
Kot k____^ Koper ob moiju počuti že utesnjenega. To nam
potrjujejo številne nove poslovne zgradbe, ki nastajajo ali pa bodo še nastale neposredno pred prihodom v center, ob vpadnici, ko zavijete s primorske magistrale. Eden od teh objektov, ki dobiva po pičlih treh mesecih svojo zaključeno podobo, je tudi novi Lesninin prodajni center. V tem centru so svojo učinkovitost pokazali tudi IMP-jevi monterji, ki so izvedli vsa instalacijska dela. Montaža iz Kopra je montirala strojne instalacije in klimatizacijo, ljubljanski Elektromon-ter pa je montiral elektroinstalacije.
Držali rok	liko bolj vesel, ker so bili pogoji
za delo prav	zaradi teh kratkih
O tem, da so naši monterji	rokov včasih	nenormalni. Zgo-
pokazali svojo učinkovitost, ni-	dilo se je, da	smo se plazili drug
smo zapisali kar tja v tri dni.	čez drugega.	Hkrati pa moram
Posebnost del na tem objektu je	povedati, da	na tem objektu ni
namreč zelo kratek rok za dokon- bilo ne petka ne svetka, vsi, ki Čanje del. Z deli so monterji za- smo bili tukaj, smo naredili vse.
Franc Lapajne in Valerij Lovrenčič
Poslovni center Lesnine
čeli proti koncu oktobra v lanskem letu, rok za dokončanje del pa je 20. januar. To so dobri trije meseci dela na izredno prostranem objektu. Kot nam je povedal vodja izvedbe Boris Loredan, je objekt po svoji tehnološki zahtevnosti povsem običajen. Zanimivost objekta je morda v tem, da ima poleg ogrevanja v zimskem času predviden tudi režim hlajenja v letnem času. Monterji montaže so montirali vse vodovodne instalacije, centralno ogrevanje in klimatizacijo. Vgrajena je v glavnem IMP-jeva oprema. Na gradbišču je bilo ob konicah po 25 monterjev. Vrednost instalacijskih del je bila 700 milijonov dinarjev. Kot je poudaril Loredan. je bil edini izziv zelo kratek rok. ki so se ga tudi držali, saj so že deset dni pred iztekom pogodbenega roka opravili preizkuse. Poleg tega so delali tudi pri obnovi kotlarne Nanosa, kjer bodo priključili ogrevanje v Lesnini. Zamenjali so že dva kotla, v času našega obiska pa so se pripravljali na zamenjavo še enega.
Naključna elektro dela
Franc Lampe, vodilni monter za prezračevanje je ob tem takole razmišljal: »Monter sem že 35 let, še nekaj časa pa (nekaj mesecev so pripomnili njegovi sodelavci) bom odšel v pokoj. V montaži sem prešel vse faze. Časi se spreminjajo, dela so vse zahtevnejša. Vendar priznati moram, daje bil ta objekt svojevrsten izziv prav zaradi zelo kratkega roka. V to, da bomo uspeli, smo morda v začetku celo malo dvomili. Toda. kot vidite, nekaj dni pred potekom roka smo z deli v glavnem zaključili. Ostala nam je le še hladilna naprava, ki pa jo bomo prav zdaj spravili na streho in jo priključili. Tega uspeha sem to-
da v roku zaključimo.«
Podobnega mnenja je bil tudi vodilni monter za ogrevanje Valerij Lovrečič, ki je prav tako povedal, da je njegova skupina v glavnem zaključila z deli in so opravili že vse tlačne preizkuse. »Poleg ogrevanja, ki je klasično z enocevnim radiatorskim sistemom, sta v objektu še dve strojnici in tri toplotne podpostaje.
Zaključna strojna dela
Poleg tega je vgrajen še hladilni sistem. Sicer pa je ogrevana voda speljana iz centralne kotlovnice v zgradbi Nanosa.«
Vodje montaže Vinka Krnca pa smo na gradbišču srečevali le bežno. Stalno je bil v neki dirki, kar niti ni bilo presenetljivo, saj se je prav v času našega obiska po polžje privleklo z bližnje luke dvigalo. ki je dvignilo na streho Lesnine nekaj čez 5 ton težko hladilno napravo PWC 300/100 za letno hlajenje. Seveda ga je to popolnoma preokupiralo. Ko se je bežno ustavil pri nas. je bentil čez dvigalce, ki kljub izmeram niso ustrezno pripravili dvigala in so se tega lotili šele. ko so prišli na gradbišče. Tudi meni je bilo kar žal, saj sem bil ob en zanimiv posnetek. Najprej sem mislil, da
bom počakal, ko pa sem videl, kako po polžje so se lotili priprave. sem se odpravil k naslednjemu mojstru in potem nazaj proti megleni Ljubljani. Ja drugače priprave kot polžje tudi ni bilo pričakovati, saj je tudi dvigalo prilezlo kot polž.
Elektromonter
O elektro instalacijskih delih sem se pogovarjal z vodjem gradbišča Ludvikom Horvatom. Dejal mi je, da so bili tudi oni soočeni s tako kratkimi roki, vendar so bili z deli v zaključni fazi in ni bilo bojazni, da ne bi do roka končali. V konici je delalo na tem objektu 28 monterjev, v času našega obiska pa jih je bilo na gradbišču 10. Delali so vse osnovne elektro instalacije za jaki in šibki tok. Poleg tega so montirali še telefonsko instalacijo, instalacijo za ozvočenje, računalniške terminale, pomožno razsvetljavo in varnostne naprave. Pogodbena vrednost instalacij jv znašala okrog 430 milijonov dinarjev, vrednost dodatnih del pa znaša okrog 50 milijonov dinarjev.
J. VOTEK
Ludvik Horvat
Hladilna naprava
Klimat - Klimamontaža
Stropni kiimati
Lani sta Klimat in Klima montaža podpisala že drugo pogodbo z inštitutom Zoran Rant o skupnem razvoju split (deljeni) sistemov. Cilj te pogodbe je razvoj sistemov oziroma naprav za te sisteme. Znanje in izkušnje, ki smo jih v IMP-ju pridobili pri razvoju in proizvodnji klima omar, so povedali v Klima montaži, nam omogočajo uspešnejše vključevanje pri nadaljnjem razvoju hladilne tehnike zraka z direktnim upaijanjem. Poleg tega razvoja pa so potekale in še vedno potekajo marketinške akcije od raziskave trga, ustvaijanja baze podatkov o potencialnih kupcih, simpozij v Poreču, predstavitvene akcije in druge, o čemer bomo pisali v naslednji številki našega Glasnika.
govati večja temperturna nihanj1 p vstopnega zraka,
- hladilni krog s freonskim dj grelnikom, ki vsebuje tripotfJ motorni ventil, krmiljen s temp#! ratumim regulatoijem. V ' ’ stemu je lahko tudi regulak vlage, če je sistem namenjen tu* za razvlaževanje oziroma sušen? | zraka v kombinaciji s hlajenji prostorov.
šest standardnih oziroma najb pogosto uporabljenih sistemov# pripravo zraka, ki omogočaj' mešanje zraka, filtriranje, ogtf vanje, hlajenje, dogrevanje J vlaženje zraka. Split sistemi ti matskih naprav lahko vsebuj®!' več kombinacij vgradnje ko®] S prešo rja in kondenzatorja:	.
-	samostojna kompresorst v. enota z ločenim kondenzatorje1 i z aksialnim ventilatorjem,
-	kompresorska kondenzato' I ska enota v skupnem ohišju z 3* sialnimi ventilatorji.
- kompresorska kondenzator J ska enota z radialnim ventilator
Po red
Kompresorska kondenzatorska enota
Vzporedno s split sistemi so v Klimatu v okviru osvajanja izdelkov hladilne tehnike pripravili tudi paleto kondenzatorjev z ak-sialnimi ventilatorji, ki pokrivajo split sisteme in klima omare ter so namenjeni tudi za individualno prodajo, ker po moči presegajo to področje. Istočasno pa so razvili tudi električne grelne enote klimatov.
Kot nam je povedal Janez Dolinar, vodja Klimatovega Razvoja, se v split sistemih uporablja direktno uparjanje v običajnih klimatih in pomenijo uvedbo hladilne tehnike v klimatske naprave, ki jih Klimat že standardno izdeluje. Ta program torej vsebuje vrsto hladilnih sistemov v split izvedbi v obstoječi dimenzijski vrsti klimatov in dveh velikostih v modulni dimenzijski vrsti. Naprava načelno vsebuje naslednje:
-	hladilno enoto z direktnim uparjalnikom.
-	kondenzatorsko kompresor-sko enoto z vso spremljajočo opremo - v posebnih primerih sta omenjeni enoti lahko tudi združeni.
Velikosti teh naprav so od KN 1.6 do KN 40 s pretokom zraka od 1000 do 40.000 kubičnih metrov na uro. Hladilni sistemi se zbirajo za vsak primer posebej (sprotno projektiranje), elementi in specifikacije pa so določeni za vse možne primere, ki pridejo v poštev. Področja hladilne moči so od 3,6 do 180 kilovatov. Za to vrsto se običajno uporabljajo kompresorji firme Copeland z močjo od 2 do 12 kilovatov, za hermetične kompresorje pa se lahko po potrebi uporabijo tudi polhermetični kompresorji z močjo 7.5 do 40 kilovatov. Temperature uparjanja so v območju, običajnem za klimatizacijo - to je od 0 do 10 stopinj Celzija. Temperature kondenzacije pa se gibljejo od 35 do 60 stopinj Celzija. V hladilnem sistemu se uporablja hladilno sredstvo freon R22. Za razliko od klima omar. je dejal Janez Dolinar, imamo v split sistemih več izvedb hladilnega kroga in sicer:
-	običajni hladilni krog z regulacijo vklop-izklop preko temperaturnega tipala in regulatorja. Uporaba tega sistema je možna povsod tam, kjer imamo manj zahtevne pogoje in predvsem obtočni zrak (strojnice, skladišča brez stalnega osebja),
-	hladilni krog z omejevanjem minimalne vpihovalne temperature s pomočjo by pass regulatorja hladilne moči. Ta sistem se navadno uporablja v prostorih z velikim deležem svežega zraka (restavracije, kuhinje, mesnice, skladišča s tvorbo smradu),
-	hladilni krog z omejevanjem minimalne vpihovalne temperature in dušilnim ventilom na strani uparjalnika. Regulacijo kroga se doseže z bv pass regulatorjem hladilne moči in z motornim ventilom, ki ga upravlja temperaturni regulator s tipalom. Pri tem sistemu se doseže regulacija hladilne moči od 20 do 100 od-
stotkov. Uporablja se za zahtevne pogoje, kot na primer za računalniške prostore, merilne prostore in povsod tam, kjer je zelo velika količina bodisi svežega zraka, kjer je treba prema-
jem v skupnem ohišju.
V okviru simpozija v _____
smo izvedli predstavitveni oP jekt. namreč v poreškem Du1! free shopu smo vgradili, so po'5 dali v Klima montaži, pr' s takšno napravo. Stropni klimi11, ki je visok samo 365 milimetrov smo vgradili pod strop. Konde1'' $ zatorsko kompresorsko enoto P1 smo postavili na bližnjo streh0 ^ Dele naprave so izdelali v Klin c montaži, Klimatu in v idrijski t° ^ varni Tio. Projektantsko obd® lavo in montažo je opra Klima montaža.
MARIJA PRIM
vil P
n
Kanalski razvod zraka z vpihovalnimi elementi
Še o počitniški skupnosti
Pohvala
Letošnje Novo leto sem skupaj z ženo praznoval v HVU’-jevem počitniškem domu v Fiesi, kjer smo bili deležni odlične postrežbe, kar je bila predvsem zasluga upravnice tega dom® Pavle in tovariša Boža, pa tudi ostalega kuharskega osebja. Z® nameček nam je bilo še vreme naklonjeno. Za vse pozornosti; ki so nam jih namenili ob tem praznovanju, se vsemu omenje* ^ neinu osebju in vodji Počitniške skupnosti oba z ženo prisrčno \ ^ zahvaljujeva.
BORIS ŠKRJANEC
fotomontaža
v
Čistilna naprava na Ptuju
rst Sindikat
rji
Radikalizacija
itd
ral
Ustavne spremembe na ekonomskem področju, nov zakon o poit«} Hjetjih in nenazadnje nov mandatar jugoslovanske vlade, vse to so ito ^az|ogi, ki nas vse bolj prepričujejo v uveljavljanje tržne poti in
računih. Ob izdelavi osnovnih kriterijev, ki še ne smejo biti poimenski, pa morajo biti delavci seznanjeni z možnostmi prezaposlitve, prekvalifikacije, predčasne upokojitve, načinom reševanja njihovih materialnih in so-
Podjetništva. Za vsem tem pa se odslikava tudi nov položaj delavca.	cialnih vprašanj v primeru, če
’Se to Zahteva, kot nravi rlan nrpHcpHctv9 rpnuhličloira cmrtil/o«a	OStanejo bfCZ de
reč VSe to zahteva, kot pravi član predsedstva republiškega sindikata 0t redefincijo funkcije sindikata v razmerah tržnega gospodarstva z jasno )tit 0Predelitvijo klasičnih zaščitnih funkcij, kot jih poznajo v razvitem 0v« SVe<u. To pomeni od države, od političnih in poslovodnih interesov ppi n,e°dvisen in samostojen sindikat članstva. Nenazadnje v taki luči vidi ma'1 Slndikat tudi nov mandatar vlade, kije v svojem preliminarnem govoru ro' naPovedal možnost podpisa pogodbe vlade s sindikatom. Kot je del" žnano» so tudi v našem sistemu predvidene korenite organizacijske op1 spremembe, vendar iz do sedaj dostopnih dokumentov o novi vlogi gjtf Sindikata, ali bolje vzpostavitve odnosa med delavstvom in upravo ni lini! kaJ‘ oprijemljivega. Upam si trditi, da je to posledica dokaj ohlapne i tol organiziranosti sindikata, pa tudi njegove regionalne raztresenosti, bdo kar pomeni vezavo na posamezne občinske sindikalne politokracije, ki jvjl Pai roko na srce, še ne dohajajo radikalne preobrazbe sindikata na republiški ravni. Sicer pa o teh problemih več, ko nam bo dostopna I*°va programska platforma republiškega sindikata, in ko se bodo ■Htenzivneje začele razprave o reorganizaciji sistema.
ostanejo brez dela.
Izločilni kriteriji predvidevajo, da med presežke ni moč uvrstiti delavcev 5 let pred upokojitvijo, delavce z manj kot enim letom delovne dobe in delavcev mlajših od 18 let. Glede zdravstvenega stanja med presežke ni moč uvrstiti invalidov in- invalidnih oseb ter delavcev s poklicnimi boleznimi ter matere z otroki do dveh let starosti, nosečih delavk in delavk na porodniškem dopustu.
In nazadnje korekcijski kriteriji - mednje je uvrščena delovna uspešnost, za katero naj bi se uporabljali različni viri, od povprečne dveletne uspešnosti ocene
nadrejenega, rezultati na proizvodnih tekmovanjih ipd., zatem zdravstveno stanje in socialni položaj, katerega naj bi uporabljali le kot varovalni mehanizem, če bi bil delavec zaradi izgube delovnega mesta bistveno ogrožen v svojem materialnem in socialnem položaju.
Kot kriterije, ki so povsem izključeni, pa naj bi bili kraj stalnega bivališča, izredni disciplinski ukrepi in narodnost, spol, jezik, veroizpoved. V zvezi s tem sindikat postavlja v teh tezah naslednje zahteve, da se vprašanje opredeli v aktih organizacij in to v vseh. Sindikat bo uveljavljal svojo pravico, daje šele na osnovi njegove ocene o zajetem, ustreznem številu v postopek ugotavljanja mogoče nadaljevati z nadaljnjimi postopki. Zatem je zahteva po informiranosti, aktivni vključitvi delavcev po opredelitvi osnovnih kriterijev, uveljavitev
Tehnološki presežki
Fj Namen tega zapisa je predsta-,| v'ti zadnja dva projekta, o kate-' tih razpravljajo ali pa so jih že sPrejeli na sindikatu. Kot vemo, ?° stavkovna pravila že sprejeta y,,. !j': smo vam jih tudi predstavili. J Tokrat so v središču naše pozor-n°sti kriteriji pri določanju eko-Romskih in tehnoloških presež-W' kov delavcev ter sindikalna lista. Ta pojdimo k prvemu. Kot je m Izgotovljeno v gradivu, pravica do oela z družbenimi sredstvi ostaja ‘Še naprej temeljno izhodišče, vendar kot ugotavljajo, si ni moč zatiskati oči, da bodo tehnološki Presežki delavcev nastajali. Ti so lahko posledica ekonomskih ra-i zlogov ali pa kakovostno razvojnih sprememb.
S Kot ugotavljajo, ohranjanje | neproduktivnih delovnih mest, jj zastarele tehnologije in organiza-" c*je dela ni več samo grožnja o neperspektivni prihodnosti, pač pa Se posledice z vso ostrino že kaki žei° danes. Temeljna zahteva ^ndikata, ki izhaja iz tega problema. je maksimalna solidarnost delavcev pri reševanju problema vsakega posameznika in humanost. Hkrati je izpostavljena zahteva po objektivnosti pri Postopkih o ugotavljanju presežkov, da se upoštevajo različne ntožnosti, ki jih ima posameznik Za reševanje lastnih problemov upoštevaje možnosti poklicne ntobilnosti, predčasne upokojile in upokojitve pod ugodnej-hmi pogoji.
Kriteriji za določanje Presežkov
Osnovni kriterij je usposobljenost za opravljanje dela, ta naj bi Pomenil preverjanje dejanske sestave zaposlenih z zahtevano se-^tavo v skladu s programom prestrukturiranja ali sanacije. Ta primerjava naj bi bila glede na zah-evano izobrazbo, zahtevana spe-Clalna znanja, delovne izkušnje in Psihofizične sposobnosti. Hkrati s tem je postavljena zahteva po dializi širokega kroga zaposlenih na Vseh ravneh - odvisno od spremembe. Naslednji kriterij, ki še sPada k t. i. osnovnim kriterijem, -j !e izpolnjevanje pogojev za upo-I K°jitev, kar pomeni takojšnje ugotavljanje in začetek postopka i a upokojitev delavcev, ki izpol-Njejo zakonske pogoje in oce-I mevanje možnosti za predčasno ’■ ^Pokojevanje. To pomeni, da
mora
program prestrukturiranja
^sebovati kadrovsko kompo-Cnto - oceno potrebnih kadrov. Potrebnih kadrov ob primerjavi .dejansko kadrovsko strukturo ukrepe za rešitev problema v eJfžka delavcev. Te analize so skladu z zakoni že nujne v ela-Sindikat pa zahteva pote analize že pri zaključnih
Program dela kos SOZD IMF za
leto 1989
Glavne aktivnosti koordinacijskega odbora sindikata SOZD IMF za leto 1989 bodo naslednje:
1.	Spremljanje gospodarske in politične situacije v tozdih, DO in v sozdu, saj lahko pričakujemo, da bo zaradi težke gospodarske in politične situacije delo v vseh teh sredinah še težavnnejše kot v preteklem obdobju.
2.	Skrb in podpora neposrednemu interesu delavcev pri uveljavljanju političnih odločitev tako v samoupravnih organih kot preko ostalih delegatskih oblik.
3.	Bedenje nad realno rastjo osebnih dohodkov.
4.	Ena glavnih nalog bo zavzemanje za politiko rese vanja socialne varnosti delav cev, predvsem v organizaci jah, ki poslujejo z izgubo - re Sevanje z združevanjem sred' štev iz ostalih organizacij SOZD IMF.
5.	S spodbujanjem množične inventivne dejavnosti in iskanjem novih možnosti za gospodarjenje moramo povečati produktivnost dela, izboljšati kvaliteto in s tem omogočiti večjo konkurenč-
nost naših izdelkov doma in v tujini.
6.	Kvartalno in polletno spremljanje in obravnavanje rezultatov gospodarjenja in ostalih kazateljev za doseganje skupno dogovorjenih ciljev sozda IMF.
7.	Organizacija športnih letnih in zimskih iger ali kakšne podobne oblike družabnega srečanja, ki bi pritegnilo večje število delavcev vseh organizacij SOZD IMF.
8.	Delo na področju kul-turno-umetniške in rekreacijske dejavnosti.
Združevanje sredstev skupne porabe za financiranje KOS SOZD IMF
::a leto	1939 v	000 din				
TOZD	Za.p.	Vse	Ljubi j.			
DO	št.	TOZD	TOZD	Ključ 3	Ključ 4	Skupaj
PROM.	596	8,08	15,87	3. 624	1.389	5.013
KM	296	4,01	7,88	1.798	690	2. 488
MK	281	3,81	-	1.706	-	1.708
MM	629	8,53	-	3.826	-	3.826
IB	60	0,81	-	363	-	363
EKO	229	3,10	-	1.390	-	1.390
EM	490	6,64	1 3,05	2.978	1.142	4.120
DVIG	200	2,71	5,32	1.215	466	1.681
TEN	229.	3,10	6,10	1.390	534	1.924
TELEKOM	259	3,51	6,90	.1.575	604	2. 179
ISO	179	2,43	-	1.090	-	1.090
KLIMAT	251	3,40	6,68	1.526	584	2.110
TIO	(291 )	-	-			_
PAN		9.04	-	4'. 054	_	4.054
BLISK	254	3,44	-	1.543	-	1.543
IP	422	5,72	-	2.565	-	2.565
MP	197	2,67	-	1.197	-	1.197
AVTOM	297	4,03	7,91	1.808	692	2.500
ČRPAL	I 77	2,40	4,71	1.076	412	1.488
I TAK	109	1,48	2,90	664	254	918
SK IP	151	2,05	4,02	919	352	1.271
LSNL	397	5,38	-	2.413	-	2. 413
TA	74	1 , OO	-	44<?	—	449
LBK	77	1 ,04	2,05	466	1 79	645
VI PO	107	1,45	-	650	-	650
INŽ	170	2,31	4,53	1.036	396	1.432
MARK	99	1 ,34	2,64	601	231	832
P8	162	2,20	4,31	937	377	1.364
TEHNOM	54	0,73	1 ,44	327	126	453
ALCH	126	1 ,71	-	767		' 767
DS IB	34	0,46	0,91	207	79	286
DS SOZD	76	1 ,03	2,02	462	177	639
Dr.st.	29	0,39	0,76	1 76	66	242
IMP	7	378	100	100	44.850	8.750	53.600
			Skupaj	KI _juč 3	Ključ 4	
1. šport	. i gre		37.500	37.500		
2. Kult.	srečanje		3.000	3.000	-	
71. Kult.	društvo		10.000	3.000	7. 000	
4. Plan.	društvo		2.500	750	1.750	
5. Nepredvideno			600	600	-	
Skupaj (1-5) OOO din			53.600	44.850	8. 750	
nadzora pri upoštevanju izločilnih kriterijev ipd.
Sindikalna lista
Sindikalna lista, ki je bila sprejeta 21. decembra v lanskem letu, pomeni minimalne zahteve sindikata za zagotavljanje materialne in socialne varnosti delavcev. V njej so zajete, kot je zapisano, zahteve sindikata za uresničevanje pravic delavcev iz dela, nadomestila osebnih dohodkov, izplačil sredstev skupne porabe in določenih stroškov v zvezi z delom. Hkrati je poudarjeno, da gre pri sindikalni listi za uveljavljanje minimuma. Istočasno zahteva, da se akti, če niso dopolnjeni s posameznimi kategorijami iz sindikalne liste, dopolnijo. Lahko bi rekli, da je to pot do pogodbe.
Navedimo nekaj najosnovnejših kriterijev: najnižji osebni dohodek je 700.000 dinarjev, najnižji zajamčeni osebni dohodek 490.000 dinarjev, izmensko delo 10 odstotkov od mesečne akontacije osebnega dohodka za živo delo. za nočno delo 30 odstotkov, za delo v nedeljo 50. za nadurno delo prav tako 50. osebni do-
hodki pripravnikov znašajo 70 odstotkov osebnega dohodka za dela in naloge, za katere se pripravnik pripravlja. Pri nadomestilih osebnih dohodkov so navedena nadomestila za letni dopust v višini mesečne akontacije osebnega dohodka za živo delo, prav tako je z drugimi nadomestili: izobraževanje po programu organizacije, delo v MDA, krvodajalske akcije, opravljanje družbenopolitičnih aktivnosti, zastoji v delovnem procesu, IZPADA UR ZARADI STAVKE, ko se ure ne nadomestijo.
Prejemki skupne porabe in sicer: REGRES ZA LETNI DOPUST je 60 odstotkov poprečnega OD v gospodarstvu SRS v preteklem trimesečju (s tem, da se 50 odstotkov oblikovane mase deli na vse delavce. Pri ostalih je novost, da se krijejo dejanski stroški prevoza na delo (cena javnega prevoza). Posebna pravica po sindikalni listi je pravica do brezplačne pravne pomoči, pravica do sindikalne pomoči v primeru nesreče in zaščita pri uveljavljanju pravice do dela in iz dela.
Povzel: J. VOTEK
Kooperacijsko sodelovanje
V minulem letu so v Isu dajali velik pomen prodaji na tujem tržišču tako v Zvezni republiki Nemčiji, Sovjetski zvezi in Libiji. Utirajo pa si tudi pot na Čehoslovaško. V glavnem so spoznali, če hočejo prodajati na teh tržiščih, to ne more iti več po poti trgovinskih odnosov »kupim-prodam«, pač pa gre za višje oblike sodelovanja - gre tako rekoč za kooperacijsko sodelovanje. Primer takega sodelovanja je ponudba za objekt Nižnjevartovsk v Sovjetski zvezi, kjer Rusi zahtevajo, da jim Iso poleg opreme ponudi tudi določeno tehnologijo. »V ponudbah za tujino,« nam je povedal direktor delovne organizacije Iso Alojz Kračun, »smo ponudili elektroenergetsko opremo za približno 10: milijonov dolaijev. Realizacija ponudbe bo znana v letošnjih spomladanskih mesecih. Isovo sodelovanje s tujim tržiščem je v glavnem direktno. Ponudba za Sovjetsko zvezo je šla prek IMP-jevega Inženiringa. Delno pa se poslužujejo drugih izvoznih hiš: beograjskega Energoprojekta, ljubljanskega Tehnoimpeksa in drugih. »Naša nuja,« je dejal direktor Kračun, »je prodor na tuja tržišča, da dosežemo vsaj potrditev sposobnosti, kvalitete storitev, česar na domačem trgu nismo deležni. To si razlagamo tako, da je jugoslovanskemu investi-toiju pomembna izključno le cena. bolezen IMP-ja pa je, da ne zna ceneje delati.«
Eventualna pridobitev omenjenih poslov v tujini pomeni rešitev problema zaposlenosti tako v Isu, kot tudi v Tenu, oziroma drugače rečeno, bo obe omenjeni organizaciji realizacija teh poslov prisilila v racionalnejšo obliko medsebojne povezanosti ne le v prodajnem, ampak tudi v proizvodno tehnološkem smislu. Če ne bo prišlo do realizacije teh ponujenih poslov, pa bo še po-trebneje med obema ozdoma racionalneje in bolj neposredno ter konkretno sodelovanje, saj je del akumulacije iz medsebojnega konkuriranja obeh delovnih organizacij na jugoslovanskem trgu previlik glede na njuno doseženo stopnjo akumulacije.
»Neizpeta pesem usmerjanja
programov med Tenom in Isom bo morala z velikim angažiranjem obeh organizacij in s pomočjo sozda,« je pripomnil direktor Kračun, »kmalu dozoreti in sprevideti bo potrebno, da ne moreta obstajati dve organizaciji v enem sistemu z enakim programom. Možne rešitve in predlogi obstajajo. Za njihovo uresničitev pa bo potrebno veliko medsebojnega hotenja ter pozabiti na polpreteklo zgodovino, ki škoduje obema delovnima organizacijama. »Pri vseh teh razmišljanjih, oziroma potrebah podpiramo stališče sozda za začetek reševanja problematike tovrstne IMP-jeve proizvodnje,« pravi Kračun.
M. P.
ZAHVALE
Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata in vsem sodelavcem Telekoma za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujem vsem ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. BOŽENA ŽIDAN
z družino
Ob smrti mojega očeta Staneta Šeška se iskreno zahvaljujem sodelavcem delovne organizacije Telekom in Ten za izraze sožalja. Še posebej se zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
STANKA TELEBAK
Ob izgubi moje ljubljene mame se najiskreneje zahvaljujem sodelavcem Elektromonterja za izrečeno sožalje in darovani venec. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
VIKTOR ŽIBERT
-----------
PD IMF
Občni zbor
Naše Planinsko društvo, ki ima že približno 450 članov, je imelo 13. januaija v menzi v Vojkovi svoj občni zbor, ki se gaje udeležilo veliko število njegovih članov in predstavnikov drugih planinskih društev, s katerimi sodeluje naše društvo. Pregledali so svoje lanskoletno delo in skovali načrte za letos.
Lani je v svojem letnem poročilu spregovoril predsednik društva Alojz Kosi, je društvo organiziralo 34 izletov jn pohodov v planine - čarobne zakladnice lepote, miru in zdrave narave. Izletov se je udeležilo prek 700 ljubiteljev gora, kar pomeni, da
uzaria, v Avstriji pa Saulek in Reisskofel. Lani so kot novost organizirali dva družinska pohoda - enega na Praprotno-Lub-nik, drugega pa na Zasavsko goro z namenom, da bi pritegnili k sodelovanju tudi mladino oziroma pionirje. Na izletu Pra-
DATUM	IZLET	VODNIK	DATUM	IZLET	VODNIK
2.1.89	KUM	TANCAK	22.-23.7.89	POT PRIJATELJSTVA ITALIJA	KLOBUČAR 1 SELIŠKAR J.
8.1.89	OSANKARICA	KASTELIC R.	4-6.8.89	TRIGLAV	OOPD IMP
8.1.89	DRAŽcrŠr	HRIBAR R.	19.-20.89	PECA	KASTELIC R. SELIŠKAR J.
21.1.89	POT SPOMINOV RUDNIK 5IPAK	KASTRLIC R.	2-3.9.89	S.P.P. POREZEN BOLNICA FRANJA VOJSKO	TANCAK
18.189	VIŠNJA GORA P0VZEV0	HRIBAR R. POŽAR M	10.9.89	POT NA PEC-TROMEJA	KENDA V.
5.3.89 12.3.89	ARIHOVA PEC AVSTRIJA	KASTELIC R. PO/AR M.	10.9.89	PLANINSKI TABOR PZS	SELIŠKAR J
11.3.89	SNEŽNIK	LAVJUC L. KASTELIC k.	23.9.89	DRUŽINSKI POHOD NA JAKOBA	LAVRIČ L.
25-26.3.89	POREZEN	FAJDIGA P.	30.9.89	POT SPOMINOV MENINA PLANINA	HRIBAR R.
2.4.89 9.4.89	POT DOLOMITSKEGA ODREDA KLJUČ	POŽAR M. POŽAR F.	7.10.89	TURJAK KURESCEK	TANCAK
22.4.89	POT SPOMINOV LAZE CRNIVEC	HRIBAR R.	21.10.89	NEZNANO	K0M.ZA.REK.
6.5.89	OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE	OOPD IMP	11.11.89	litija Čatež	TANCAK
7.5.89	BLEGOŠ	KASTELIC R.	25.11.89	GORE RIMSKE TOPLICE	SELIŠKAR J.
27.5.89	GOLICA	POŽAR M	10.12.89	TIŠJE LITIJA	r ASTFLIC R.
4.6.89	PLANINSKI TABOR LJUBLJANA	00PD. IMP SELIŠKAR J.	16.10 89	SEVLJE BUKOVICA ZABREKLJE KROPA	k,OBLLAR 1 K-S "LIC k
17.6.89	DRUŽINSKI POHOD JEVNICA JANCE	LAVRIČ L.	17.12.89	Javornik Črni vrh	r AS T!, IC R.
1.-4.7.89	POT PRIJATELJSTVA AVSTRIJA	SELIŠKAR J. KLOBUČAR N	23.12.89	Jf VNICA SV.MIKLAVZ MORAVCE	FAJDIG P.
sednika sekcije imenovali Primoža Fajdigo, ki je postal tudi mladinski vodnik za izlete v letnih in zimskih razmerah.
Glede na precejšnje število izletov, pohodov in vzponov potrebuje društvo za varnost članov v gorah še več testiranih vodnikov. Zato se je upravni odbor društva odločil, da bo poslal na
je bilo na posameznih pohodih po 21 planincev. Petnajst spominskih pohodov oziroma izletov je društvo organiziralo za širšo javnost in se jih je udeležilo 309 članov našega društva oziroma povprečno 20 na posamezni izlet. Kaj vse so obiskali na teh spominskih pohodih?
Bili so na Osankarici, v Dražgošah, na Stolu, na Arihovi peči v Avstriji, kjer naj bi okrepili vezi z zamejskimi Slovenci, na Snežniku, na Poreznu, na pohodu ob žici okupirane Ljubljane, na Blegošu, na srečanju treh dežel na tromeji Italija-Avstrija-Jugosla-vija, na Učki, na Ratitovcu, na Levstikovi poti Litija-Čatež, na Tisju, na Javorniku ter na Kumu. Poleg tega so v štirih delih prehodili 110 kilometrov dolgo pot spominov NOB občine Domžale, ki sojo zaključili na relaciji Mengeš-Rašica-Trzin. Pohodniki s poti spominov so prejeli bronasto, srebrno in zlato značko, na svečani prireditvi decembra pa tudi veliko spominsko značko.
V petih samostojnih pohodih po domovini so se povzpeli na pobočje Golice občudovat nar-cisne poljane, nadaljevali so slovensko planinsko transverzalo, dosegli Škrlatico, krenili na Krim in novembra prehodili pot Škofja Loka-Čepule-Šent Jošt-Kranj. V treh samostojnih turah v tujino so dosegli čehoslovaške Visoke Tatre, na poti prijateljstva pa italijanske vrhove Monte Coglians, Monte Zermula in Greta Gra-
protno-Lubnik je naš planinec Oča s torticami osvojil mlade.
Tako, kot vsako leto so se planinci tudi lani udeležili planinskega tabora ljubljanskih planinskih društev na Rašico in dneva planincev na Jančah. Tradicionalnih pohodov na Ključ, v Julijce, na Triglav in v neznano, h katerim primaknejo nekaj denarja IMP-jevi ozdi. se je udeležilo 183 članov IMP-jevega Planinskega društva. Vsi omenjeni lanskoletni izleti so bili od najmanj do najbolj zahtevnih.
Lanskoletni program naših planincev je bil precej natrpan, saj so imeli povprečno po tri pohode na mesec - največ enodnevnih. Lani so planinci ustanovili tudi mladinsko sekcijo in za pred-
tečaj
Obvestila PD IMF
Planinska zveza Slovenije obvešča, da se bosta 15. februarja in 9. marca predstavili alpinistični odpravi na K2 in Čo Oju. Prva je pod vodstvom Tomaža Jamnika poskušala osvojiti drugi najvišji vrh sveta, a je bila gora ob zavezništvu z vetrom tokrat močnejša kot odprava. Sedmim alpinistom, ki jih je vodil Roman Robas, pa je uspelo preplezati novo smer v doslej neobiskani steni Co Oju. Poznavalci ocenjujejo to dejanje kot dosežek leta v Himalaji.
Na obisk obeh predavanj, za katere je dovolj razlogov, ste vljudno vabljeni.
Podrobnejše informacije bodo objavljene v dnevnem tisku.
Na tradicionalni zimski pohod se bodo naši planinci odpeljali z avtobusom v soboto 11. marca ob 7. uri izpred Planinske zveze Slovenije, Dvoržakova 9 Ljubljana. Prijave za ta pohod in vplačila 20.000 dinarjev bodo sprejemali poverjeniki v tozdih in delovnih organizacijah do 3. marca. Vodja izleta bo Leon Lavrič in Robert Kastelic. Nekateri planinci se bodo podali z vlakom, ki bo odpeljal iz Ljubljane ob 4. uri 45 minut proti Sežani. V Pivki bodo prestopili na vlak do Reke. Vozne karte kupite do Ilirske Bistrice, od koder vozijo avtobusi na Sviščake, kjer se začenja pohod. Vremenske razmere so zimske, navadno piha močna butja, zato je potrebna ustrezna oprema.
ZDRAVKO NASTRAN
Planinci Planinskega društva IMP Ljubljana se bodo 5. ali 12. marca 1989 (nedelja) podali z avtobusom na Arihovo peč v Avstrijo. Odhod bo izpred sozda IMP Titova 37 Ljubljana. Prijave z vplačilom 25.000 dinarjev sprejemajo poverjeniki v tozdih in delovnih organizacijah do 22. februarja. Za vse druge planince sprejema prijave z enakim vplačilom tovarišica Marija Jelačič (telefon (061) 59-225). Za ta pohod je potrebno imeti veljaven potni list. Vodje pohoda bosta Matjan Požar in Robert Kastelic. Ker se organizator pohoda na Arihovo peč še ni odločil za datum, zato spremljajte v Delu rubriko Kam, kaj, kje, kjer bo objavljen dan odhoda. Pohod je zimski, zato se temu primemo opremite.
ZDRAVKO NASTRAN
PRAVILNA REŠITEV nagradne križanke v januarski številki Glasnika IMP: ami. grad. Borgis. Andora, okus. Ganges, takt, lie, KR. Benn. Maar, Apa-ško polje, ck. Potočnik, haše, ednina, preklica, prikolica, san. Lisa, tv, Avar. NT. vrh, leča, Aelita, mlaj. Kučan.
Za pravilne rešitve v januarski številki so bili izžrebani:
1.	Grega Pečar, Ilerčičeva 3b, Lj. Polje (10.000 din)
2.	Fedor Cankar, PB, Titova 37 (8.000 din)
3.	Nedeljko Teodorovič, Kardeljeva ploščad 21-23, Ljubljana (7.000 din)
rih jezerih, v kateri vsako leto prenočujejo naši planinci na tridnevnem pohodu po Julijcih. »Še posebej,« je dejal Kosi, »velja zahvala nekdanjemu generalnemu direktorju Francetu Kum-šetu, ki se je odločno zavzel za obnovitev omenjene planinske koče, v kateri je v jedilnici na marmorni plošči s pozlačenimi črkami vpisan IMP, in v kateri je
ena soba imenovana po IMP-ju. Hvaležni pa smo tudi Livarju, ki nam je na marsikaterem izletu omogočil poceni prevoz s svojim avtobusom.« Zahvalil se je še upravnemu odboru, nadzornemu odboru društva in vodnikom za uspešno delo. Na tem občnem zboru so potem potrdili še nove višine članarin.
M. PRIMC
planinske vodnike tri člane društva (Janeza Seliškarja, Leona Lavriča in Slavka Tancka), ki se bpdo po opravljenem tečaju še letos vključili v vodenje pohodov.
IMP-jevo Planinsko društvo sodeluje tudi z meddruštvenim odborom ljubljanskih planinskih društev, povezuje pa se tudi z drugimi planinskimi društvi (Rašica, Integral, Delo, PD Ljubljana matica). Predstavniki našega društva se redno udeležujejo tudi njihovih občnih zborov.
IMP-jevo Planinsko društvo se je vključilo v ZTKO Bežigrad in pošilja na seje njihove skupščine tudi delegate. To bežigrajsko telesno kulturno organizacijo so tudi poprosili za kritje stroškov tečajnine za planinske vodnike.
Znani rek: »Hvaležnost je lepa čednost« naši planinci še kako cenijo, namreč predsednik našega Planinskega društva Lojze Kosi, ki je vedno in povsod vzor kulturnega človeka, se je na tem občnem zboru prav posebno lepo zahvalil IMP-jevim ozdom, ki so pokrili del stroškov za pohode na Ključ, v Julijce in izlet v neznano, stroške občnega zbora, in ki so prek Kosa prispevali en milijon dinarjev, pa sozdu za prispevek štirih milijonov dinarjev, ki jih je dal za obnovitev koče pri Sedme-
NAGRADNA KRIŽANKA
Aforizmi
RAZKOŠJE
V revnih starih časih so si
ljudje svetili s petrolejkami. Le kdo bi si danes lahko še
privoščil takšno razkošje!
ŠALE
Kadar se ljudem dobro j godi, si pripovedujejo predv sem mastne šale.
Kadar jim gre slabo, pa po' litične.
N
SMEH
Ne vem, če bi se nasmejal * ali razjokal ob misli, kakšne neumne šale lahko ljudi spravijo v smeh.
ZVESTOBA
Med ženami, ki ostanejo zveste svojim možem, so tudi take, ki si jih noben drugi ne mara naprtiti na glavo.
USPEHI
Kaj smo res že dosegli vse možne uspehe, ko pa doživljamo zlasti le še neuspehe?
ČLOVEŠTVO
Človeštvo doslej še ni zagrešilo največjih možnih neumnosti, kajti kako bi sicer preživelo?
DAVKI
Prometni davki niso nič kaj prijetnega, pa naj jih pobirajo državne institucije ali ceste
Tl
šk
gr:
HUMANO
M,
ski
kr; i Po
ob Po Pe v i Pe ak na m, nje
•ja
str
Po
od
VOi
niš
*ji\
Prenekateremu šefu štejejo njegovi sodelavci za najbolj
humano dejanje v njegovi karieri to, da o pravem ČaSU odide v pokoj.
NAGRADNI NATEČAJ:
Pravilne rešitve pošljite na naslov: IMP Glasnik. Ljubljana, Li-kozarjeva 6 (Nagradna križanka). Rešitve pošljite do 5. marca. Med izžrebance bomo razdelili tri nagrade v višini 25.000 dinarjev.
L