Razum naj premaga čutnost
ANDREJ ZAPUŠEK je de-lavec v papimici v Vevčah. Rodil se je leta 1947 - torej lahko rečemo, da je še mlad fant. Njegov osnovni poklic je papirničar; kvalifikacijo si je pridobfl v Šolskem centru tiska in papirja. Z delom je začel kot paznik sita pri stroju za proiz-vodnjo papirja in je že opravljal dolžnosti I. pomočnika stroje-vodje. Sedaj je že nekaj časa zaposlen pri obratni tehnični kontroli kot izmenski laborant.
Če bi vam dali na izbiro na-dednje življenjske smotre, po kakšnem vrstnem redu bi izbi-raii (zdravje, bogastvo, ljubezen
in zaupauje, sreča v zakonu, srečna izbira poklica, duševna uravnovešenost)?
V vsakem čbveku je neka ideja. ,,Zunanji" človekje samo zunanje dopolnilo, izraz ideje. Ali je zdravje in bogastvo vse? Ali so duševne sposobnosti, s pomočjo katerih spoznavamo, kaj manj vredne od Ijubezni? Clovek se niti najmanj ne dvig-ne nad živalstvo s tem, da ima razum, če ga upombjja na isti način, kot živali uporabljajo svoje instinkte. Če nas vodijo čuti namesto razuma, bo naše življenje ogledalo predhodnih strastl Tako življenje bo imelo niz nepovezanih in razmetanih
epizod brez cilja, ki ga je po-trebno doseči in ustvaritl
Spomnil sem se besed: ,,Živ-Ijenje živim, ga ne premišlju-jem!" Zato mislim, da je težko kvalificirati te življenjske smo-tre, ker gre v bistvu le za en in isti smoter ,,živeti"!
Kaj pogrešate v medčlove-ških odnosih?
Svet je istovetnost, razvita v različnosti, toliko protislovij in raznovrstnosti je v njem. Naj bo ta svet še tako protisloven, ob-staja in mi smo aktivni v njem in ob njegovi pomoči. Nera-zumljivo je, da more nekdo v eni roki nositi lovorovo vejico, a z drugo roko sejati smrt. Fan-tastična neodgovornost človeka do drnžbe, do samega sebe, do svoje zavesti
Kako si zamišljate starost?
Morda na to vprašanje ne bom odgovorU najjasneje. Kajje lepota, človek, čas? Lepota je veličina, ki jo merimo z ne-skončnosžjo in še to merilo je
morda preborno zanjo. Clovek! Je to kaj drugega kot univer-zalna lepota, kompozicija gibov in glasov? Najgenijalnejši umet-nik ~ narava, počasi, dan za dnem riše črte v naš obraz, v roke, telo, v dušo, z ostrim črtalom časa riše leta, tedne, ure. Vse, kar bomo storili do-brega ali zlega, bo zapisano v naših gibih, hoji, govoru, v iz-razu oči; vse drugo prepuščam času!
Kaj pri človeku najbolj obso-jate (neiskrenost, hinavščino, pohlep po denarju, zavist, ko-molčarstvo)?
Izvori človekove proniclji-vosti so dvojni: vpliv zunanjega sveta in stremljenje človeka po afirmaciji Od zunanjih fizičnih dejavnikov se vse obrača proti notranjemu - egu —. Življenje na zemlji je sredstvo za samo-izpopolnjevanje. To, kar naredi življenje privlačno, je radost zaradi zmage; zmaga s pomočjo hinavščine, zavisti in neiskre-nosti pa je manjša od poraza.