J. Kmet Albinčkovi pirhi Ilustriral O. Gaspari. Sonce se je smejalo in s toplimi žarki poljubljalo zemljo. Trobentice so že pozlatile bregooe in pod leščeDJem je zazvonilo: cin, cin. In s pomladjo je prišla velika noč. Albin jo je komaj čakal. Mislil si je: »Pirhe bomo sekali, da se bodo Gatrce tresle!« Zastrmel je v hrib. Na vrhu .( so štrlele razvaline nekdanjega gradu. Med zidooi je trata, kamor hodijo otroci bližnjih in daljnih vasi na velikonočne praznike pirhe sekat. »O, ta-krat pa takrat...« Kar sama roka je pobrala kamenček, pomerila in vrgla v drevo. Sijajno zadel. Nosii je iz kleti krompir in repo in se vadil v sekanju. Najprej od blizu, potlej na dva, tri in štiri korake. Štirikrat je nrgel, irikrat zadel. Šestkrat je zamahnil, usak pot zadel. Zaoriskal bi od veselja, a kaj, ko bo mati s precej rekla: »Poreden si, Albinček,« in bi mu požugala s prstom. Stežka so se pomikali dneoi. Albinček kar ni mogel strpeti. Vsako jutro je najprej skočil h koledarčku, ki mu ga je teta prinesla iz mesta. Trgal je Hstke za tri ali še več dni naprej. Oh, da bi vendar ze prišli iisti dve zapo-redni rdeči številki! Pa ne in ne. S sosedovim Tinčkom sta se razgovarjala samo o pirhih in se vadila, neprestano vadila. Albinček je čutil srečo, katera mu je tako počasi pri-hajala naproti. A uiti mu ne more. »To me bodo gledali, ko bom osak pot zadel! Dobil bom pirhov in še denarja bom prinesel!« Potapljal se je v sanje, $e ponoči je prešerno hodil po Gatrcah in pirhi so mu kar leteli v žepe... 222 Bilo je sončno in toplo jutro velike nedelje. Vse se je prelivalo v mao-ričnih baroah. Zemlja je zadihala, gozd se je zganil v pritajenem šepetu. . Vsa narava je bila praznično lepa. V zreiku je pelo: Krist je v&tal, Albinček, ¦ veseli se in poskakuj! Komaj je čakal, da. je oče razrezal žegen in mati razdelila pirhe. Bil ¦ je v duhu ze ves na Gatrcah. Noo klobuk je del na glavo. Maii mu ga je na semanji dan kupila o Žužemberku. ^Samo za velike praznike ga boš imel, za nedelje je še kapa dobra!« mu je zabičeoala. »A danes je velik praznik, . velikonočna nedelja,« je preudarjal. Še od maše je ostal v pražnjih hlačah in oprana srajca je bila kot nova. O, Albinček se bo postavil! Pa ne bo materi nič pooedal, morda bi ga še ne pustila ne. Nesirpno je čakal prilike, da bi se neopaženo zmuznil od doma. Segel je n žep. Oh, v hipu mu je šinilo skozi možgane: denarja pa nič. Zadnje , centesime je očeraj izgubil d travi. •»Moj Bog, brez denarja na Gatrce!«. Ostrmel je. Na njegove svetle upe je padla črna senca. •»Poiskati ga moram!« Na vrtu je zdrknil na kolena in se po Dseh štirih plazil po zemlji, odgibal' travo, brskal in iskal. A bilo je vse zaman, denarja ni bilo. Zaslišal je govorjenje in vesele klice. »So že na Gaircah,« je pomislil. Vrglo ga je kvišku. Naslonil je dlan na čelo in željno gledal o hrib. I ¦»Aniev je, poznam ga po glasu, in Brlanov.z Hrepenenje se je vžgaJo d njem, žalostno so se mu zrcalile oči. Praznična svečanost se je doigala iz doline in se mešala z glasovi njegovih tovarišev. Albinčkovo srce pa je bilo tako potrto, da bi zajokal kot še nikoli. Hodil je pred hišo s sklonjeno glavo. Toliko se je vadil, nobenkrat zgrešil in se tako veselil tega dne, zdaj pa tako... »Ali ne bi šel brez denarja?« se je oglasilo v njem. »iVe, ne, to pa ne,« je zavračal misli. A'e bi ga pustili v družbo, nebi smel sekati. tTa nima denarja! Ne bo plačal!«. Tako bi šlo od ust do ust. Napodili bi ga. Nič ne bi pomagalo, če bi jim dopovedooal, da vsak pot <¦ zadene, da ne bo treba plačati. Smejali bi se mu in ga spehali domov ... Ne, brez denarja ne gre. »Da bi imel vsaj dve liri. Bi mater prosil? Saj ne bi dobil, huda bi bilals Ni mogel najti izhoda. Iz zarike v zanko se je lovil. . - »Vzel bi,« se mu je posvetilo. ' ' "' " "' Zdrznil se je pred io mislijo. »Vzel? Še nikoli ti ni kaj iakega padlo o glavo.« se je oglasilo v srcu. -»Tat, iat...« »Ne vzel, sposodil bi si; saj bom vrnil, več bom vrnil...« se je oprijemal. V duši ga je svarilo in strašilo. y>Saj bom urnil.. .« se je boril. '• Začul je smeh, vpitje s hriba. Po Gatrcah so tekali tovariši. -»Koliko jih je, samn iebe ni.« ga je zapeklo. ¦»Albin, Albin! Pridi precej!« V sredi hriba je na visoki skali stal Tinček in ga kiical. Mahal je z rokami in vpil na vse grlo. Albinčka je zgrabilo. Planil je u kamro. Nikogar ni bilo. S iresočo roko je segel v omaro, vzel za dve liri novceo in zbežal iz hiše. Zdelo se mu je, da je sforil greh, sirašen greh ... Sklonjen je hitel za hišo, mirno kozolca, cez njivo do vznožja hriba. Nihče ga ni opazil. Neznana sila ga je gnala po rebri. Ničesar ni videl. vse je bilo tako čudno. Stiskal je nonce v žepu, a bili so iežki. čim dalje tezji. V srcu je vpilo. znončki so žalostno kimali: cin cin-taiin. cin cin-iaiin. O Bog, kako ga je bilo sirah. Eiiel je. hitel... Kar vlalo je po njem, ko je siopil med touariše. Vse Gatrce so bile polne. Zbirali so se v gruče, sekali, se prepirali in vpili. Tinček je pritekel ¦ 223 k njemu, od oeselja mu je žafe^tfbraz^. »Pogl-ej,, Albinr kako lepp jabolko sem dobilh - ¦ "¦ ¦ ••¦'•.•¦.•>-..\ ,...-.. Albina je popadla želja, da bi sekal, da bi se posiooih Urno se je po-mesal med tooariše. ..,..„ .,.>, »Imaš fcaj?« se je.obrnil do slabo oblečenega dečka. ,,..¦,.>¦", i,*; \-- ¦ vy'J{ »Saj nimaš denarja. Bežal bi, ko bi bilo treba plačati, sajje tudi Lipar-jeo,« se je boječe pritožeDal. I\iamesto odgovora je Albinček potegnil iz suknjiča nouec, se mežikaje nasmehnil in ga brž potisnil nazaj. Zopet se je oglasilo: Albin-tatin, ni tooj denar. Tat... . »Po čem? Vsak pot pol lire, drugace ne damli .»Naj bo!« je dejal Albinček. §aj ne bom zgrešil, se je tolažil, Potegnil je najbližjemu fantičku klobuk z glave in ga vrgel predse. Nanj je deček položil zeleno bar-oan pirh. Albinček se je vstopil za korak nazaj, se razkoračil in sklonil. Pomeril je — šefc. NoDec se je zapičil ravno v sredo. Drugi so se zasmejali, Albinček se je ponosno vzravnal, deček pa jet skremžil obraz. Komaj je zadržal jok. »Pa domoo pojdi. če misliš večati! Kaj pa daš sekati!«. Al-binček se je zaničljivo ozrl oanj in odšel k drugi gruči. ¦ Tisti pij-h je dal sekati na- prejr dobil je liro zanj in še pirh mu je ostal, ker ni bil zadei. »Maii, vse bom vrnil, da veste!«. Misel, da je denar vzel, ga je še oedno grizla. Zazvončkljal je z drobižem, pogum mu je rasel in kar nekak ponos ga je preozemal. Sekal je in sekal, kaj če mu je včasih spodleielo. Denarja je imel dosti, osaj iako se mu je zdelo. Spodleteualo mu je vedno bolj pogosto, že natrpani žepi so posiali ohlapni in lire je moral kar razdajati ... Zaoedel se je, prislonil se je k zidu in začel prešteoati. »Ravtio dr>& liri* Ne nmetn sekati, vrniti botn moral, da mati še opazila ne bo.€ Tisti hip mu jeplanilo v uho: -»Pomaranča, kdo jo gre...?Kaj? Jaz? Ne smem! Ne grem,«. je urno popTavil. ... .... v, 1 »Saj jo boš zadel. Če je ti ne boš, je ne bo nihče.« ....... Vabljioa rumena pomaranča se je ortela v dečkovi roki. ^Ko bi jo...« je popadlo Albinčka. »iVe, če liro zapravim, ne bom mogel materi vrniti.z y>Pokazal jo boš materi! Oh, pa taka pomarančal To je bo Desela!« mu je nekaj prigooarjalo. .....• »Daj, če imaš pogum/i je deček podžigal. - ;¦¦•¦• ¦-.¦ ¦»Se ne upas?« so vpili drugi. •»Zadel boš, da se ne bo hvalil z njo. Še žal mu bo, da jo je ponujal. ~AH tebe ne pozna.«. Tinček ga je ves čas suval s komolcem: »Sirah.opetech *• »UrernlT 'se Je 'Albincek odločil, dasi mu jev srcil dejalo drugače. »Da se ne upam, boste videli...« ''. ¦¦ Dal, je pomarančo na klobuk, jo obračal in iskal pripravnega mvsib. Nnto je primerjal z- vseh strani, nihal z roko in zazdelo se mu je, da mu neoidna sila zadržuje roko. Materin denar polaga na tehtnico, joj, če ga bo izgubil! Najrajši bi pustil. . »Daj no, daj! Kaj pa čafcaš.'« Zamahnil je z vso silo — frrr — novee je odletel daleč proč. »Ah, nisem zadel,< ga je zabolelo. -»Nazaj ne moremh Tooariši so ostrmeli, dečkoo glasni smeh je Albinčka zbodel. Zamahnil je drugič in iretjič... »Pomaranča je bila v kropu! Ne grem je več, sekat/.* je zavpil s spre- menjenim glasom. »Kajl V kropu? Zjutraj sem jo kupil! Premalo vržeš, pa se ne prime.€ ¦»Na denar! Štirikrat sem Drgel, liro ti dam in še pomarančo imej/« »Ne manam,Še enkrat reci.../« Doignil je pest in sršenasto pogledal. lT '^ :t Deček je prijel pomarančo v roko in nastavih t>Tako boš morda lažje zadel,* rnu je dejail z mimim glasotn, i lopet in zopet je Albinček zamahnH. Bil je žalosten in obupan, da se mu je povesila roka. »Kaj bo rekla mati?«. ¦•;¦" :»TSIo, le daj ...« *"¦" t/Samo dve liri imam, pa še te dve nista...« Zar taknilo se mu je v grlu in tresla se mu je desnica. Milo proseče se je ozrl d dečka, iskal je usmiljenja... ¦»Kolikor imaš, toliko boš dal, če ne zadeneš...« Osmič je Albinček doignil roko, zaortelo se mu je v glavi, mati mu je za hip stopila pred oči, nato se je vse zameglilo, le iz dna duše je še vedno bpilo: Albin-taiin! Koleno mu je klecnilo, zamahnil je z zadnjo vfiočjo... vesk! »JVisi žadel! Denar ...« Albinček je izgubil vse. Kakor v omotici je segel ves obupan v hitrici v zep, nrgel materin denar predenj, nato pa omahnil na zid in na skrivnem preSunljioo. zajokal: -»Mati, odpusti, mati, odpustitz