DRUŠTVENE NOVICE Pavel Kunaver: SPREHOD PO PLANINSKI RAZSTAVI J Eno od mojih najlepših in najglobljih doživetji v tekočem letu je gotovo spr~hod po planinski razstavi, ki jo je PZS priredila v okviru turistične razstave. Ves ogromni material, ki ga je prikazala, in tudi tisti, kl ga zaradi pomanjkanja ni bilo mogoče razstaviti, pa je dokazal, da bi bila ta razstava lahko popolnoma samostojna in tako tudi bolj učinkovita in vzgojna za najširše množice. Tako pa se bojim, da ni popolnoma dosegla tistega velikega namena, ki bi ga lahko in bi ga morala, saj spada PZS k našim najpomembnejšim in najmočnejšim organizacijam. Da Je tako, nam priča ogromno število obiskovalcev planinskih postojank v l. 1954 - 425 000! Koliko pa Jih je, ki se v postojankah niso oglasU! ali so obiskali kraje v našlh gorah, kjer takih ,postojank ni! Ta številka in dvuge z njo priča, da je planinstvo postalo res vseljudski IPOJav, ki b\ mu bilo treba posvetiti še vse večjo pažnjo. Ob vstopu v :razstavo so me najprej pozdravile suhe, zato pa tem zgovornejše In prepričevalnejše številke. L. 1954 je imela PZS 83 društev s 34 045 člani, od kateri!'\ pripada 2968 pionirjem, 6905 mladincem, 1200 alpinistom, okoll 130 gorskim reševalcem; ima 139 planinskih postojank s 4407 posteljami, 7 bivakov, 4 razgledne stolpe. Napredek gorohodstva nam kažejo posebno nekatere začetne In končne številke, n. pr.: 1895 smo imel! 4 postojanke, l. 1945 23, l. 1954 139! IPostojanke je obiskalo l. 1935 87 718 gorohodcev, l. 1954 pa 425000. Clanstvo: l. 1895 394; l. 1935 10044; l. 1950 57741; l. 1954 34045. Naročniki Planinskega Vestnika: l. 1895 394 (vsi člani!), l. 1954 5400 (niti vsak šesti!). Smrtnih nesreč: l. 189a 2, l. 1954 8 (kljub velikanskemu razvoju alpinlstike). številkam je sledil zgodovinski del, ki je prlkazal ves razvoj našega društva. V teh vrsticah seveda ni mogoče povedati vsega, kar je :razstava nudila v s I i k a h I n p r e d m e t l h. Prav zato ml je bilo tako žal, da bo razstavo videlo razmeroma tako majhno število planincev in Slovencev sploh! Mene je razstava še posebno ogrela, saj živim s planinskim društvom in uživam njegove dobrote že nad pol stoletja. Hodil sem od slike do slike, ki kažejo naše prve ustanovitelje in borce za slovenstvo našlh gora. Vse sem osebno poznal, vsi so že odšli. A ravno tu na razstavi, kjer vidiš samo še njihove slike, njihove podpise, čutiš, kako resnično Je, da le »v svojih delih sam boš živel večno«. Odšli so, a njihova dela so ostala. Seme, ki so ga sejali, je obrodilo dober, bogat sad. Planine so postale naše, osrečile so še milijone Slovencev In vzgojile premnogo domoljubov. Tako sem potoval mimo znanih, ljubih obrazov, ki so me še dečka dobrohotno nazlvali »nadobudni naraščaj«, Tu je stari prof. Orožen s svojim štabom, s katerim smo se posebno pozinll srečavali na Smarnl gori (to je bil za tiste začetne čase velik podvig, saj smo jo revni dijaki mahali kar peš po stari komaj izkidani cesti do Šentvida In dalje). Plparji, samo njihova slika je tam na steni in čedra - pa njihova ljubezen do gora, presajena Iz one male skupinice v stotlsočera srca Slovencev I Tam slike starih vodnikov, Bobek - Janez Pečar, stari Smerc, ki ml je dal tako dobre nasvete za prvi moj zimski vzpon na Triglav; pa Slatnar iz Kamniških planin, ki mi je pravil o divjih ,kozah in neprijetnih srečanjih ,z divjimi lovci, kl so mu grenili življenje in, žal, enkrat tudi tzvablll usodno kroglico iz puške. Pa še Lah in slavni Komac, s katerim sem Imel čast Iti s Triglava dol v Trento. In tam skavti na Triglavu, med njimi jaz sam še golobradec ... Poseben oddelek za častitljive starine: celo steno zavzema Pernhartova panorama s Triglava, ki je že tolikim, ki ne morejo več na Triglav, ogrela srce, ko Jim Je zbudila .spomin na tisti veličastni razgled z našega očaka. V kotu slika starega Hacqueta, ki je s tako ljubeznijo raziskoval naše gore in njihovo lepoto. Druščino mu delata Bara­ govi sliki Triglava in Julijskih Alp iz l. 1778. Kakšen silen vtis so morale narediti tedaj še tako samotne gore na opazovalca, da jih je mogel tako pretirati! Zopet posebno skupina - slike prvih večjih nesreč na naših gorah. Pod strašno steno Triglava množica ljudi, ki zaman pričakuje, da bi stena vrnila truplo tistega, ki je gore tako ljubil, Topolovca. Slike odkritja plošč padlim - resni obrazi sorodnikov In prijateljev. A Iz krvi padlih so zrasti! tisoči novih ljubiteljev. Slika tržiškega po!fo­ pallšča - 9 žrtev plazu, naše prve velike smučarske nesreče. In tu, sunek v srce - moji lastni tovariši - dr. Cerk na Stolu In mladi Petrič na Skuti. rn dr. Jug, In drugi ... Ze zopet »spet ste se rahle sence prikazale, kot nekdaj že pred motnimi očmi ...• 473 Slike drenovcev. Moji tovarlši davnih dni. Badjura še čisto mlad. Brinšek in dr. Cerk, ki sta že davno, davno od.šla. In brat Jože - sredi snega ponoči na Pasjih pečeh počivajo prvi smučarji v naših gorah. Na Brusnikih 1911 spomlad!. s skrbjo se oziramo proti Planjavi, kjer se na zasneženih strminah borita dva od naših ... Kar dobro, da je tega zgodovinskega kotička konec. sega J)'regloboko v srce. Srce se je olajšalo, ko sem vstopil v oddelek, ki nam v slikah kaže lepoto naših gora. Kakšni mojstri so se zbrali tukaj: Ravnik, Krisper, Pre.mru, Mlakar, Tavčar, Cermak, Smolej, Kališnik, Primožič, Badjura Tija, Kajzelj, Cop Jaka, Frelih in drugi se kosajo, komu se bo bolje posrečilo, prinesti množicam v meglenih dolinah odsev gorske lepote v vseh odtenkih. Zima in poletje, trda skala In nežno cvetje, mirne In tekoče vode v blesku sonca, planinski travniki in temni gozdovi, jasno nebo in viharni oblaki, da, prečudne tvorbe vseh vrst oblakov nad gorami, drevesne starine in razvaline, harfe viharjev na drevesni meji v svoji slikovitosti In vzpodbudni vztrajnosti v boju; vse, vse to v brezbrojnl pestrosti so prinesli fotogra1i-umetnlkl s svojih potovanj v doline, da nasitijo oko lepote željnega človeka tudi v času, ko ne more v gore. Da, eno prednost ima umetna fotografija pred sicer visoko stoječo upodabljajočo umetnostjo: za nizko ceno jo Je mogoče r.azmnožltl in osrečiti množice. Fotografski del razstave je res najbolj bogat in razveseljiv, ker nam tako nazorno kaže tisto, po čemer vedno In vedno hrepenimo. Fotografija In nešteti načrti pa nam še dalje kažejo naše postojanke v gorah v vseh nekdanjih :in sedanjih modernih oblikah. Obenem nam dokazuje ta malone po celi razstavi razkropljeni material, koliko dela so opravili vsi prizadeti zato, da so omogočili množicam dostop v gore, ki so bile nekdaj v svoji divjosti in samoti resda silnejše, toda dostopne samo lovcem, planšarjem, drvarjem in redkim, najbolj vztrajnim učenjakom. Kot take pa seveda svojega vzgojnega poslanstva med ljudstvom ne bi mogle vršiti. Prav poleg fotografske razstave se predstavi tudi Trenta, Komaci, Tožbarji, Kra- 1 vanja in nepozabni Kugy jo predstavljajo. Gorska straža ima tudi svoje mesto na razstavi. Prekrasne slike mojstra Trpina nam prikazujejo 36 najlepših planinskih cvetic v takih barvah, da jih človek vidi kakor žive pred seboj. Te slike so žal še vedno mrtev zaklad, ki bi moral v obliki knjige o planinski flori že davno med ljudstvo. Tako delo bi seveda posebno pomagalo pri zaščiti naših cvetic. Mimo Aljaževega stolpa me je privedla pot v kotiček Gorske reševalne službe. Kakše n napredek! Na stolu so z dr. Cerkom ponesrečenega dijaka spuščali po pole­ denelem pobočju privezanega na stol. Pa si oglej danes Grammlngerja ali MarinerJa! In videl boš razloček! Skrbno je vse pripravljeno za nesreče vseh oblik, tudi v plazovih. Ominozno vise na steni sonde. Izvrstne lekarne, celo brezžični telegrafski aparati stoje na razpolago. Izvrstna mreža reševalnih postaj prisluškuje klicem z gora. Naj bi slišala -čim manj S-0-S klicev! Ko ml je dala ta razstava novega zaupanja, sem vstopil v oddelek, ki prikazuje tehnična sredstva stare in moderne alpinistike. Kakšen napredek tudi tu! Z n_;,smeškom sem se. spomnil našega edlnega klina, ki Emo ga uporabljali v severni steni Triglava. Bil je debelejši klin za obešanje slik ... Poln vtisov hodim dalje. Nešteti predmeti. Celo brošuro bi mogel še spisati o vsem ogromnem gradivu, ki nas veže na gore. A ustavim se seveda še pred slikami najmlajših. PZS je odkrila v učencih In dijakih mnogo nadobudnih pisateljev in morda bodočih umetnikov. Poleg njih neprekosljivi Smrekar s svojimi karl.katuraml _planincev, kakršnih je še danes precej, ki bi svoje karte, litre, rekorde, Dulcineje J. dr. lahko v dolini našli. !Pod steklom še nekaj moji h akvarelov. Izmed stotin naJ bi teh nekaj slik opo­ zorilo vsakogar, kako važno je, če se potrudiš vsaj »sled sence zarje onstranske glor'je« pričarati na papir. Prekrasni spomini so to. Brez slik največji vtisi tvojih tur le sčasoma oblede. Skice vseh vrst, ki si jih nekdaj naredil, pa ti tudi v poznih letih obude pre­ lepe doživljaje srečnih dni, ki si jih preživel v gorah. Pod lepo Koželjevo sliko Kamniških planin, pod lepim Zupančičevim verzom, mimo zemljevidov, mimo vse premalo upoštevane in znane Mazijeve panorame s Tri­ glava, mimo Copovega kipa In njegovih spominov, mimo vodniških In drugih knjig Iz davnih dni, sem prišel tudi do planinske literature. Koliko lepega in dobrega je v teh številnih PlaninSkih vestnikih. Kako škoda je, da ga razmeroma tako malo planincev in Slovencev sploh čita! Koliko dela je prav v ,propagandi za razširjenje te krasne revije! In mnogo je bilo napisanega tudi drugega, česar se zavemo šele, če stojimo pred vitrinami planinske literature na tej razstavi. Na koncu še slike nekaterih planincev, ki so padli za svobodo. Tu se zamisliš in ust.av!A. Mi, planinski narod, kaj bi bilo z nami, če ne bi bilo takih, ki so z orožjem v roki ,povedali tujcu, da je to naša zemlja in da je bolje, če umrjemo na svojem, kakor da bi se uklonili okupatorju. Ljubezen do domovine in svobode je blla vzrok, da so padli. A njihova kri ni bila zaman. Gore so zopet svobodne in Jjubezen do njih je vzklila v neštetih novih tisočih našega ljudstva. Zato večna jim hvala! Tako je šla ta planinska razstava mimo mene, mimo množic, ki so to obiskale, in Je vsaj v teh obiskovalcih izvršila svojo nalogo. 474 IZ ZAPISNIKOV SEJ UPRAVNEGA ODBORA PZS Delo zemljiškoknjižne komisije nič kaj dobro ne napreduje, ker PD ne poš!ljajo zaprošenih podatkov. Komisija se je sedaj odločila, da se bo obračala d irektno na so­ .dlMa In Jih prosila za zemljeknjiž.ne iz­ vlečke. Upa, da bo ta način uspešnejši. Gospodarska komisija je izvršila že vrsto pregledov finančnega poslovanja PD. Revizije Imajo namen predvsem nuditi društvenim knjigovodjem pomoč pri knji­ govodstvu, torej neke vrste inštruktažo, hkrati pa ugotovltl, če se denarna sred­ stva, zlasti 1nvestlclje, pravilno uporab­ ljajo. Doslej izvršene revizije so ugotovile, da PD v glavnem pravilno poslujejo. z revizijami nadaljujemo. Ker Je zaloga zemljevidov Julijskih Alp v glavnem pošla, bo PZS ponatisnila ta zemljevid. Komisija za planinska pota i e zbira potrebne podatke, da bo karta čim popolnejša. Karli bo dodana tudi še zelena barva. Glede na to, da je propagandna komi­ sija za organizacijo planinske razstave po­ trebovala večja denarna sredstva, kot pa so ji bila odobrena, Je P ZS dodellla še kredit din 200000.-, tako da je razpolagala propagandna komisija s kreditom din 560 000.- za ta namen. PZS je tudi letos poslala alpinistično odpravo v Francijo, za kar je tudi že oskrbela potrebna finančna sredstva. or­ ganizacijski vodja odprave je bil tov. Stane Kersnik, tehnični vodja pa tov. Ing. France A včln. Poleg omenjenih dveh tova­ rišev so odpravo tvorili naslednji alpi­ nisti: Ciril Debeljak, Janez Krušlc, Peter Ferjan, Tone Zupan, Marjan Perko, Igor Levstek, Mitja Kllar, Govekar Jože, Aleš Kunaver, Milan Pintar, Jeglič Tone, Mar­ jan Keršič In dr. Andrej Zupančič. Kot lansko leto, tako je komisija za alpinizem pri PZS tudi letos organizirala v Vratih alpinistični tabor, katerega so se lahko udeležili poleg alpinistov tudi pla­ ninci v spremstvu alpinistov. Tabor se Je vršH od 15. VII. do 15. Vlil. t. 1., vodstvo tabora pa je bilo v preizkušenih rokah tov. Koblarja Staneta in Copa Jožeta. zasavski alplnlstl so se odločlll za od­ pravo v Durmitor. Odpravo so finansirali PD in SZDL okraja Trbovlje, nekaj pa p rispevali tudi samo udeleženci. Dne 12, maja t. l. je zasedala v Ljub­ \janl razširjena komisija za planinska pola, katere so se udeležili poleg članov komi­ sije še tov. Potočnik za Primorsko, tov. Zupančič za Julijsko in tov. Benkovič za Kamniško skupino. Pomenili so se o oprav­ ljenem delu na teh delovnih sektorjih In določili smernice za bodoče delo. Komisija za planinska pota je pripra­ vila •Dnevnik s planinske transverzale«, v katerega bo lahko vsakdo beležil vtise in zbiral žige v dokaz, da je prehodll transverzalno pot. V dnevniku Je natančen opis poti, ,prostor za osebne podatke ter pravilnik za častni znak. Ob predložitvi tega dnevnika prejme vsakdo, ki Je pot -prehodil, častni znak. Poleg omenjenega dnevnika pripravlja posebni redakcijski odbor še brošuro •Vo­ dič po transverzali«, v kateri bodo zbrane zgodovinske, geološke, geografske, blolo- ške In etnografske zanimivosti s te edin­ stvene poti. Transverzala drži Od Maribora preko Pohorja, Savinjskih, Julijskih Alp In pri­ morskih gora do Postojne In je označena s številko •h. L. R . Odkritje spominske plošče Valentinu Staniču. One 17. vn. t. l. ob 9. uri do­ poldne je PD J avornik odkrilo na Stani- J čevt koči pod Triglavom spominsko ploščo našemu prvemu gorniku Valentinu Staniču ob njegovi 180-letnlci rojstva. PO slavnost- nem odkritju plošče pa so se udeleženci skupno podali na vrh Triglava. Pri odkritju so bili navzoči zastopniki nekaterih planinskih društev in PZS. Ploščo so Izdelali Jeseniški železarji. Nova planins ka , postojanka na Uskov­ n ici. Na prijazni planini Uskovnici (1138 m) je PD Bohinj - Srednja vas dne 10. VII. / t. l. otvorllo svojo planinsko postojanko, ki bo stalno oskrbovana. Koča ima ~ sobe z devetim! posteljami ter dve Jedilnici, eno v Izmeri 5m X 3.80m In drugo Gm X 6 m . V kratkem bo dograjeno in µrejeno tudi skupno ležišče za 30 oseb. Koča ,;;prejema tudi abonente in je cena penzionu zelo nizka. Poleg ostale hrane In pijač bodo obiskovalci te postojanke dobili tudi sveže mleko. za večje prijavljene skupine bo društvo ,preskrbelo potrebna prenoči.§ča lahko tudi pri sosednjih stanovih In se- nikih. Skozi Uskovnico drži znana pot na Triglav in sicer skozi Clprje in Trstje, ki je bila v zadnjem času d ob ro poprav­ ljena, ali mimo planine Konjščlce na Velo polje, k jer društvo oskrbuje Vodnikovo kočo. Na Uskovnico so možni krajši izleti z Rudnega polja (1 uro) ali iz Stare Fu­ ~lne In iz Srednje vasi (l' / t ure). Zimsko-alpinistični tečaj na Zelenici. Dne 14. in 15. v. t. l. je alpinistični odsek P D Tržič na pobočjih Zelenice In Begunj-J ščlce izvedel dobro uspel zimsko-alpini­ stični tečaj. Tečaj je vodil tov. Primožič Franc s 4 inštruktorji, udeležilo se ga je 12 alpinistov. Tečaj je bil namenjen pred- vsem začetnikom. za zaključek Je celotni tečaj kljub snežnemu metežu krenil v raz­ llčnih smereh po severni strani na greben - vrh BegunHčlce. Od tu so se podali na planino Prevalje ter nato po Jovskl stezi nazaj proti Zelenici, kjer je bil zaključek tečaja. II. P laninski t ed en trboveljskih pla ­ n inskih društev. Tokrat sta PD Trbovlje in P D Ku m - Trbovlje zajeli organizacijo planinskega tedna zelo na široko. Glavne / prireditve so se vršile od 9. do 17. Julija t. l. Obe društvi sta imeli slavnostno sejo,\) nato so otvorlll foto-razstavo planinskih slik v mali dvorani TVD Partizana. Izvedli so množični Izlet na Mrzlico, organizirali planinsko predavanje, predvajali barvni film •Vzpon na Mount Everest«, imeli nato turistično predavanje in organizirali sku­ pinski Izlet v Bohinj in na Crno prst. Trboveljska trgovska In uslužnostna podjetja so v okviru n. Planinskega tedna uredila vse svoje Izložbe v planinskem stilu, društvi pa sta sporazumno z ured­ ništvom »Zasavsk ega tednika« Izdali po­ sebno Izdaje tega tednika, ki so jo brez­ plačno prejeJJ vsi naročniki tednika. Stro­ ške za tisk te posebne Izdaje tednika sta društvi krili Iz oglasov. 475