Več kot dva tisoč domačih in tujih letoviščarjev je pred dnevi v Portorožu izbiralo letošnjo »Mias Jadrana«. Sreča se je to pot nasmehnila 18-letni Vidi Rijavec iz Trbovelj. Prvo mosto je zasedla v dokaj hudi konkurenci 40 konkurentinj iz naše in nekaterih drugih držav. In vendar je zaradi svoje ljubkosti in simpatičnosti osvojila publiko, da je v večini glasovala zanjo. Izbor najlepšega dekleta je izvedlo občinstvo in žirija, v kateri so bili domači in tuji novinarji, književniki in slikarji — Prejšnji teden so obiskali — kot smo že poročali — Trbovlje in Zagorje pevci — gostje iz Nizozemske. Na sliki: sprejem gostov pred Delavskim domom :'ZaJaJfkl TEDNIK TRBOVLJE, 23. avgusta 1962 s številka 35 Leto XV « 20 din Izseljenci zvečer na Izlakah Zagorje — Pododbor Slov. izseljenske matice iz Zagorja je pripravil za danes zvečer s pričetkoim ob 19. uri v turistično-gostinskem centru Medijske toplice na Izlakah sprejem za izseljence, ki se v teh dneh mudijo na dopustu na področju zagorske občine. Letošnja „miss Jadrana18 iz Trbovelj 6. septembra otvoritev nove ceste Mladinci Rudarja republiški prvaki CELJE — Plavavci trboveljskega PK »Rudar« so v soboto ponovno dokazali, da spadajo v vrh slovenske plavalne lige. Mimo ostalih naslovov, ki so jih pridobili v letošnji plavalni sezoni (pionirji), so minulo nedeljo osvojili mladinci trboveljskega Rudarja tudi naslvv mladinskega prvaka v Celju. .Ta njihov uspeh priča, da je potrebno sistematično delo že s pionirji oziroma podmladkom, če želijo okrepiti članske vrste ter dosegati tako lepe rezultate. To nam pa pravi, da bo do zime nujne treba dokončati dela na zimskem bazenu, ker j. drugače vsak trud in delo zaman. K tako lepemu uspehu mladincev PK »Rudar« ki je plod požrtvovalnega dela, tudi naše iskren« čestitke! (s) TRBOVLJE — Nedavno tega so bila končana gradbe-no-betonska dela na odseku nove betonske ceste Sušnik-železniška postaja. Te dni pa bodo začeli tudi z deli na razširitvi mostu pri Sušniku. Most bo širok 7 metrov. POSNEMANJA VREDNO! Dogodilo se je v četrtek, 16. avg., okrog 14.45 v Trbovljah. Neki motorist, ki je vozil v smeri Trbovlje proti Sušniku, je pri L Ukmarjevi hiši po nesreči zavozil v bližnjo skalo, od koder ga je zbilo na cesto. Cez nekaj časa je pripeljal mimo avtobus z reg. št. LJ 14-76, s šoferjem Stanetom B. in sprevodnikom Marijanom. Ustavila sta se, in ko sta ugotovila, da je motorist v nezavesti, sta ga odpeljala z avtobusom v trboveljsko bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Vsekakor pohvale in posnemanja vreden dogodek! Kot vse kaže, bodo prav tako začeli tudi s kockanjem ceste od cementamiškega laboratorija do železniške postaje. Kot smo zvedeli, bo cesta izročena svojemu namenu 6. septembra. Zadnja skupina na letovanje (ma) ZAGORJE - V ponedeljek je odpotovala na tritedensko letovanje v Mal insko na otok Krk zadnja tiku« pina otrok iz Zagorja ob Savi. Seja ObLO Hrastnik V soboto bo v Hrastniku seja občinskega ljudskega odbora. Razpravljali bomo o polletni realizaciji družbenega plana. Poročala bo komisija za delitov čistega dohodka gospodarskih organizacij, ustanov in zavodov, ki je zaključila svoje deio. Poročali bodo tudi o ustvarjenih dohodkih in izdatkih proračuna občine Hrastnik. Prav tako bo podano poročilo o delu izpostave zavoda za socialno zavarovanje v Na Slivni gradijo dom (ma) LITIJA — Predzadnjo nedeljo je bila na Vačah seja odbora za izgradnjo turistične koče na Slivni nad Vačami, ki so se je udeležili tudi predstavniki ljubljanske turistične zveze in litijskega občinskega ljudskega odbora. Govorili so o gradnji nove turistične koče na Slivni. Domenjeno je bilo, da bodo do 15. oktobra zgradili zasilno kočo, po dograditvi 1,5 km dolge ceste do Zgornje Slivne pa še pravo kočo. Prizadevni Slivničani so kupili v Zagorju hišo ob Kopališki ulici, ki so jo podrli ob graditvi novega cestnega priključka. Ob spravilu gradiva so vaščani pustili žetev in pomagali pri delih. Gradbeni odbor za zgraditev turistične koče na Slivni vodi Jakob Urbanija.' Hrastniku za lansko leto. -Sklepali bodo o ustanovitvi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja in o drugih zadevah. Porast materialnih stroškov (ar) TRBOVLJE - Pod et-je Elektro-Trbovlje je v letošnjem prvem polletju si.er uspešno opravilo svoj plan, in sicer z 51,4%, vendar je opaziti precejšen porast materialnih stroškov. Tako je bil narodni dohodek dosežen le s 40,5%, osebni dohodki pa so znašali 64,5%. O vseh teh vprašanjih so v kolektivu podjetja že razpravljali ter sprejeli ustrezne sklepe za zmanjšanje stroškov. Dosedanji rezultati v drugem pol-le‘ju že kažejo v tem pogledu napredek in izboljšanje. Na turnirju zmagal NK »Proletarec11 (č) KISOVEC — V poča—Svobode« Kisovec nogomet-stitev 30- letnice delovanjani turnir. Sodelovale so štiri športnega društva »Svobode« Kisovec je v nedeljo pripravil nogometni klub ekipe: Rudar II, Bratstvo, Proletarec in domače moštvo. Najlepšo igro so prikazali nogometaši »Proletarca«, ki so zasluženo osvojili prvo mesto ter pokal. Izidi posameznih srečanj: Rudar II : Bratstvo 5:3; Svoboda : Proletarec 0:2; Proletarec : Rudar II 2:0. 0 POJASNILO, KI NE POJASNJUJE -stran 2 0 SE NA SVIDENJE pripadniki JLA so zaključili z letošnjimi deli na gradbišču nove Zasavske ceste — stran 3 S PREDSTAVLJAMO VAM ZASAVSKE IZVOZNIKE - Izdelki Strojne tovarne Trbovlje na štirih kontinentih — stran 4 0 OD PETIH OTROK LE DVA V ŠOLO -stran 8 Pojasnilo, ki ne pojasnjuje »Niso točni podatki, ki jih navaja pisec članka o tem, kar pomeni, da je tudi tukaj da sta podružnici zavoda v Trbovljah in Zagorju zaklju- ostalo še za 1 milijon 923 ličili polletno poslovanje s presežkom 13,829.000 din ter soč dinarjev sredstev pre-predvideva, da bo znašal presežek ob zaključku leta sežka. 27,000.000 din. Dejansko sta omenjeni podružnici zavoda Na ta način je v revirjih zaključili letošnje polletno poslovanje s presežkom 8 mi- nastal presežek skoraj 33 milijonov 907.738 din. Laično povedano, bi torej moral zna- ijjonov dinarjev. Sati ob koncu leta presežek vsaj 18,000.000 din. Toda po- Ce w (oTej upeStcvali pri glejmo ta primer: ... , ugotavljanju rentabilnosti V prvem polleju 1%1 je znašal presežek pri navedenih komunatoih skupn(xsti Mvaro. podružnicah skupno 8,353.215 dinarjev ob zaključku leta vancev Mmo tehniko izraču_ pa je znašal primanjkljaj 54,229.586 dinarjev, oziroma ce potenl bi n ved. izločilno investicije, še vedno pri 8,7 % stopnji 9 milijonov no Epi-emljale mogoče in ne-229.586 dinarjev. . mogoče razlike. Ker je bil, Tudi za ostale primere, navedene v omenjenem članku, na primer izdatek za bol-veija v načelu isto.« nišnico v Trbovljah dejanski Tako pojasnjuje okrajni beležilo izgubo. Letošnji wftCjn’ zavod za socialno zavarova- stroški za investicije namreč 87o' stonnii ne h-nje vprašanje rentabilnosti predvideno presegajo 38 mi- 9229586 dinarjev km revirskega zavoda oziroma njonov dinarjev. Toda take- komunalne skupnosti zava- ga izdat!ka v prihodnjih le„ £*££££ ■*«- so upoštevani zdatki za in- , - . j večkrat znašlo v gih picdpiaov, ki zahtevajo “esticTe £ ‘ predstavljajo- ^ tvesti,orjev. naj preskr- Revalorizacija osnovnih sredstev mm» med 525 vesticije, ki zneskom'tm^Tnadev, ^ ^SrSoT' vadbena dovoljenja Tn"al ki ga navaja okrajni zavod ™ t ”1°. Priložijo tudi dokumen- za socialno zavarovanje. Ce a ' "‘T’ ni afu° 0 zagotovljenih finanč- bi upoštevali vse izdatke za P 1 po- nih sredstvih. Premeščanje investicije, potem bi letos v delavcev z delovišča na de- Ugodneje pa se jc pokazalo stanje glede na neporav- rcvirjih socialno zavarovanje Za osebne dohodke tepla- JHE 3* 'ovhato‘delo^'’3'0 »ZASAVSKI TEDNIK,, glh- Čano v P™ein polletju Silo SZDL Litija, Žagarje, nad 727 milijonov din Hrastnik, Trbovlje R Ureja ZAGORJE — V gospodar- nane dolgove. Dolgovi so se uredniški odbor e Glavni sitih organizacijah, posloval- v tem polletju zmanjšali na urednik Sfane ŠUŠTAR 0 nieah trgovskih podjetij in v 20 milijonov dinarjev, med-Odgovorni urednik Marjan ustanovah na področju zagor- tem ko so bili v lanskem LIPOVŠEK 0 Tiska CP »Go- ske občine so v prvem poUet- totem obdobju štirikrat večji, rcnjski tisk- v Kranju 0 ju izplačali 727;233.000 din ne- Tako lahko podjetje letos Uredništvo in uprava TR- to osebnih dohodkov. Tako so tudi bolje izpolnjuje svoje BOVLJE, Trg revolucije !!/■; v gospodarstvu izplačali 681 obveznosti mm mm i s $SV WlWS>v... k jJS i ’.V« ■/.*&:■■■ Na gradbišču nove Zasavske ceste v Zagorju ob Savi so v petek v prisotnosti številnih gostov na slovesen način zaključili z letošnjimi deli pripadnikov JLA pri gradnji te nove ceste, ki bo — ko bo dograjena — odprla Zasavju okno v svet. V petek predpoldne so prišli — kakor smo že omenili — med graditelje nove Zasavske ceste številni gostje, tako sekretar Izvršnega sveta za promet Bojan Polak-Stjenka, generalni major JLA Dušan Švara, predsednik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana Boris Mikoš, predsednik 00 SZDL Ljubljana inž. Vitja Rode, republiški ljudski poslanec Jože Kladivar-Leon, tovariša Leopold Krese in Niko Belopavlovič, zastopniki Skupnosti cestnih podjetij LRS, predstavniki občinskih ljudskih odborov in družbeno-političnih organizacij zasavskih občin in drugi. Gostje so se najprej popeljali po trasi nove Zasavske ceste od Zagorja do bližine Mal jeka in si spotoma ogledali delo, ki so ga letos opravili pripadniki JLA — graditelji nove Zasavske ceste. Ustavili so se tudi v Cesarskih kamrah, na najtežjem delu Zasavske ceste, kjer so pripadniki JLA pred dnevi odstrelili zadnje kub. metre kamenja iz useka, kjer je bil lami že dograjen predor. Točno ob dvanajsti uri se je začela na poligonu v Zagorju slovesnost, ki jo je odprl major JLA Mico Stupar. Poudaril je, da so pripadniki JLA letošnjo nalogo pri gradnji nove Zasavske ceste v celoti opravili, saj so delovne naloge v povprečju presegli kar za 52,2 odstotka. Za izvršitev letošnjih nalog so porabili 10,5 tone razstreliva, izkopali in vgradili so okrog 35.000 kub. metrov kamenja in drugega materiala ter opravili še vrsto drugih del. Kar je pa najvažnejše — pri opravljanju teh Izredno težavnih del ni bilo niti ene težje poškodbe. Vse te pomembne uspehe je bilo mogoče doseči le z vsestranskim prizadevanjem in mladostno voljo graditeljev nove Zasavske ceste — pripadnikov JLA ter z neizmerno ljubeznijo do vrhovnega komandanta JLA — tovariša TITA in vseh naših narodov. Major JLA Stupar je še podčrtal vsestransko sodelovanje med Zagorjani in drugimi prebivavci Zasavja s pripadniki JLA, zaradi česar bo imela nova Zasavska cesta še večji pomen. Generalni major JLA Dušan Švara je izrazil zadovoljstvo, da vidi pred seboj enoto, pripadnike JLA — še vse oznojene, ki so v treh mesecih v celoti opravili letošnjo nalogo pri gradnji nove Zasavske ceste. Čestital je vsem vojakom, podoficirjem in oficirjem JLA in se jim zahvalil za odlično izvršeno nalogo, hkrat pa zaželel, da bi ta elan, ki so ga pokazali pri gradnji nove ceste v Zasavju, prenesli — ko bodo šli domov — še v druga mesta in vasi kot prispevek k nadaljnji izgradnji socializma pri nas. Predsednik okrajnega LO Ljubljana — Boris Mikoš je naglasil, da se že tretjič razhajamo tu v dolini Save, °d Litije do Zagorja stvar-potem se je pa v imenu n(*st v enem do dveh letih, okrajnega ljudskega odbora Predsednik Boris Mikoš je Ljubljana najprisrčneje za- govoril še o pomenu nadalj- hvalil za letos opravljeno njega razvoja zasavskega in-delo. Poudaril je pomemb- dustrijskega bazena in o važnost gradnje nove Zasavske n osti cestne povezave tega ceste in podčrtal, da bo po- bazena za nadaljnji razvoj stala nova cesta na odseku zavo z ostalimi kraji. Prav gospodarstva tudi v drugih bazenih. Hkrati s tem je tudi naglasil pomen takih akcij pripadnikov naše JLA za razvoj socialistične skupnosti. Vsem graditeljem nove Zasavske ceste pa je zaželel še vsestranskih in lepih uspehov ter zadovoljstva pri delu in v zasebnem življenju. Predsednik ObLO Zagorje ob Savi Dušan Kolenc je govoril o dolgoletnih željah prebivavcev Zasavja, da dobijo moderno cestno pove- obiskali Zasavje in pri tem ponosno kazali na prispevek pri izgradnji te važne cestne zveze. Svoja izvajanja je zaključil z željo, da se prebivavci Zasavja tudi v prihodnjem letu spet vidijo s pripadniki naše JLA. Zatem sta bila prečitana ukaza o pohvalah in priznanjih inženinskim enotam naše JLA, ki so pri praktičnem delu pri gradnji nove Zasavske ceste, kjer je bil potreben neobičajen trud in kjer je potekalo delo pod Takele so bile Cesarske kamre pred dnevi, (del predora na sliki) ko pripadniki JLA še niso zrušili predora podoficirji in oficirji jaki, JLA. I V imenu okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, ob-^ finskih ljudskih odborov vseli' štirih zasavskih občin teB( investitorja je zatem pred* sodnik Dušan Kolenc razdelil kolektivna In posamezna pričakovali darila graditeljem nove Za-ij na naj tež- savske ceste ter se hkrati še enkrat zahvalil za eodelova-t H prihod enot JLA, ki so pričele z mladostnim elanom uresničevati izdelane misli, je dokončno ovrgel zadnje pomisleke vseh tietih posameznikov, ki so še vedno mislili, da bo tudi tokrat ostalo vse le na papirju. Poudaril je, da so letos Zagorjani nestrpno nadaljevanje del jem odseku trase nove ceste — na prebitju skalnate in strme klasične soteske Zagorje—Tolmuni. S prihodom pripadnikov JLA so nastajala medsebojna spoznanja in razumevanja, zraven tega se je pa pripadnikom JLA nudila oficirjev, podoficirjev priložnost, da so spoznali jakov, nekdanje črne revirje, to izrazito industrijsko-rudarsko področje, pa tudi zibelko . našega delavskega gibanja, revirje, ki pa v današnjih pogojih in današnji družbi hitro spreminjajo svoje lice ter se aktivno in zavestno nje in prizadevnost pri gradnji Zasavske ceste. Potem je pa major JLA Mate Orlii zahvalil za izkazano prizna-s nje in nagrade v imenu vsehij pohvaljenih in na grajenih, in vo-j i ti Pred pričetkom slovesnos pa so bila vsem pripadnikom" JLA — graditeljem nove Za-’ savske ceste razdeljena na* livna peresa z etuijem, » vgraviranim besedilom »Za-* savska cesta JLA — 1962«. Te dni pripadnikov našd vključujejo v socialistično JLA — graditeljev nove Za-izgradnjo za še boljši jutriš- savske ceste ni več med nfi-5 nji dan. mi. V želji, da bi bila nova Potem se je v imenu ob- Zasavska cesta čimprej do* činskih ljudskih odborov Za- grajena in da bi po njej kafl savja — Litije, Trbovelj, najhitreje stekel promet, se Hrastnika in Zagorja ob Sa- pridružujemo želji predsed-- Gostje na trasi nove Zasavske ceste vi najiskreneje zahvalil za prispevek pri gradnji tako pomembne ceste in čestital k doseženim uspehom. Izrazil je prepričanje, da bodo mnogi pripadniki JLA — graditelji nove ceste še kdaj izredno težkimi pogoji. Pohvaljeni so bili številni vo- nika občinskega ljudskega! odbora Zagorje ob Savi Du-j Sana Kolenca, izrečeni n^ slovesnosti, da bi se prihod* nje leto spet srečali v Za* savju prt gradnji nove Za* savske ceste e pripadniki JLA. _ <4 M. LIPOVŠEK Izdelki STT na f V načrtu 1000 ton Štirih kontinentih | cementa na dan Kolektiv trbovelj. STT bo letos dosegel med vsemi zasavskimi gospo-darkimi organizacijami, ki izvažajo svoje izdelke na inozemska tržišča, največji izvoz. Omeniti velja, da so v Strojni tovarni prejšnja leta manj izvažali, čeprav so iz leta v leto povečevali izvoz. Strojna tovarna Trbovlje izvaža v Združeno arabsko republiko, Jordan, Grčijo, Turči- razgovore o sodelovanju v obliki kooperacije za proizvodnjo serijskih proizvodov — rudarskih in gradbenih strojev v Združeno arabsko republiko, prizadevajo si pa tudi, da bi v prihodnje še v Avstrijo izvažali kompletne serijske artikle, z Zah. Nemčijo pa sodelovali v kooperaciji. Kolektiv Strojne tovarne si v zadnjem času ve- Predstavljamo vam zasavske izvoznike V trboveljski Cementarni je trenutno zaposleno dkupaj s cementnim obratom v Zidanem mostu približno 320 ljudi. Znano je, da se je po dokončani rekonstrukciji tovarne število delavskega staleža povečalo le v kamnolomih, medtem ko se v sami tovarni število zaposlenih ni spremenilo. Kljub znatno povečani proizvodni! pa kolektiv Cementarne komaj lahko zadovolji vsa povpraševanja po cementu. Tako se opazi, in to zlasti na tujih tržiščih, vedno večje povpraševanje po posebnih inna proizvodnja okoli 570 ton), baritnih vrstah cementa. Veliko povpraševanje je tudi po belem in barvnem cementu. Omenimo, da bo kmalu izveden tudi remont velike Krup-pove peči, kjer bodo zamenjali počen tekalni kolut. Do kar pa zaradi specifičnih gospodarskih prilik v tovarni ne pride še v poštev. Po zadnjih geoloških raziskavah je tovarni zagotovljena potrebna surovinska baza (apnenec, lapor) za nadaljnjih tedaj bo verjetno zgotovljena devetdeset let pri povečani delna ali pa že celotna razpr- proizvodnji, to je tisoč ton ce- šilna naprava, ki jo bodo takrat tudi vgradili. Načrt za bodočo razširitev tovarne skupno s tovarno v Zidanem mostu predvideva proizvodnjo 1000 ton cementa dnevno (julija na j večja dnev- jo, Madžarsko, Poljsko in Sirijo rudarsko jamsko podporje in rudarsko opremo ter gradbene stroje, predvsem drobilnike in transporterje. Letos so računali, da bodo izvozili za 356 milij. dinarjev serijske opreme. Ta planska predvidevanja so pa do 1. avgusta presegli že za 41 odstotkov, saj so v razdobju januar— julij izvozili na inozemka tržišča 985 ton serijske opreme v skupni vrednosti 501 milijon din. Za izvoz serijske opreme za letos imajo zaključeno še nekaj poslov in bodo po doslej sklenjenih poslih izvozili še za 150 milijonov din serijske opreme in bo tako izvoz serijske opreme dosegel do konca leta najmanj 650 milijonov din vrednosti. Zraven tega je Strojna tovarna Trbovlje poslala več ponudb za individualno rudarsko in gradbeno opremo, tako za Pakistan, Indijo, Maroko, Združeno arabsko republiko, Jordan in Brazilijo. Preko poslovnega združenja Rudarske industrij, skupnosti »RUDIS« iz Trbovelj pa vodi Strojna tovarna Trbovlje liko prizadeva, da bi še povečal izvoz, ker vlada na inozemskem tržišču za njene izdelke precejšnje zanimanje, saj se vsi dosedanji inozemski kupci zelo pohvalno izražajo o kvaliteti teh izdelkov. — Omeniti tudi velja, da je jamsko podporje Strojne tovarne Trbovlje osvojilo tržišča v Poljski in Madžarski. Izdelki te tovarne se zdaj že pojavljajo na štirih kontinentih, zlasti še po zaslugi solidne kvalitete. Zato ni nič čudnega, če posvečajo v tovarni izvozu posebno pozornost. Letos bo izvoz dosegel pri predvideni skupni realizaciji Strojne tovarne Trbovlje v znesku 3 milijarde 700 milijonov din vrednost najmanj 650 milijonov din ali nad 17 odstotkov vse realizacije. — Po okvirnem planu izvoza iz Strojne tovarne, ki ga je osvojil na zadnji seji UO podjetja, bodo prihodnje leto izvozili iz Strojne tovarne Trbovlje za najmanj 700 milijonov din izdelkov ali skoro 20 odstotkov vse proizvodnje. — To Pa ni malo! — M. L. Himui|liniinilll1linnlllHlllimillMimilHlUtlllHtl1imillMiaiimMM iHUmumimilllllllUHIHHIHIIIIHIHUlillU Žičnica Trboveljske Cementarne »Vasle« Zagorska KZ v prvem letošnjem polletju Kmetijska zadruga Zagorje ob Savi je dosegla v prvem polletju letos 217,421.729 din prometa, kar je 52,77% letnega finančnega plana. Obračunske enote kmetijska proizvodnja, mlekarna in trgovine z reprodukcijskim materialom izkazujejo za to obdobje sknpaj 3,906.872 din Izgube; obračunske enote transport in strojni odsek, mesnica in odkup lesa pa 15.463.578 din dobička. Obračunska enota kmetijska proizvodnja je beležila 30. junija letos 3,607.456 din izgube, ki pa jo je lahko zmanjšati za vpovčeno premijo 1,469.288 din, toliko da znaša izguba kmetijske proizvodnje le 2,138.168 din. V kmetijski proizvodnji je lastna cena za kilogram prirastka živine 360 din, prodajna cena s premijo vred pa le 290 din, tako, da znaša izguba pri vsakem kilogramu spitane živine 70 din. Na kilogram prirastka je bilo po-krmljcno 4 kilograme močnih krmil oz. porabljeno 180 din za umetna gnojila na kilogram prirastka. Mlekarna je do konca junija odkupila 206.000 1 mleka, od česar so prodali 142.0001 pasteriziranega mleka, ostalo mleko pa so predelali. Tako je bilo izdelano 1.184 kg surovega masla, 1.2801 smetane, 1.400 kg skute, 4.435 kg sira trapista in 42 kg sira grojer-Ja. Zaradi nizke odkupne cene zagorska kmetijska zadruga ni odkupila zadostnih količin mleka, da bi lahko izkoristila vse razpoložljive zmogljivosti mlekarne; odkupne cene za mleko pa ni mogoče povečati, ker že sedaj posluje mlekarna z Izgubo. V prvem polletju je zagorska kmetijska zadruga prodala za Izvoz tudi 44.336 kg živine v vrednosti nad 20.000 dolarjev. Čeprav je kmetijska zadruga v Zagorju ob Savi dosegla v razdobju januar — junij 1962 zadovoljive uspehe, poslovanje ni povsem zadovoljivo. Zaskrbljuje zlasti hiter porast delovne sile, saj število zaposlenih bolj narašča kakor pa produktivnost. Po predvidenem načrtu naj bi zagortčta kmetijska zadruga zaposlovala letos 66 oseb, zdaj pa jih zaposluje že 72. S tem se bodo nujno nižali osebni dohodki zaposlenih. Zalo bi bilo še posebej potrebno, da bi v obračunskih enotah, ki izkazujejo ob polletju izgubo, šc enkrat proučili organizacijo dela in sprejeli ustrezne sklepe in priporočila, da bi te obračunske enote v prihodnje bolje poslovale. menta na dan. Za takrat predvidevajo, da bodo v tovarni porabili letno približno 240.000 1 premogovega prahu letno. Za kurjenje nove peči je sedaj potrebno približno 220 ton premogovega prahu dnevno. Pri bodoči povečani proizvodnji cementa bo velikega pomena tudi nova Zasavska cesta. — Tu je treba namreč upoštevati, da bo tedaj mar-sikam mogoč hitrejši transport cementa v razsipnem stanju (s posebnimi težkimi tovornimi avtomobili). Sedanje cestne komunikacije, ki povezujejo Trbovlje z ostalimi kraji, so silno neprikladne. — Nova Zasavska cesta bo pa ravninska cesta in bo občutno skrajšala pot do Ljubljane, ki je eden izmed velikih potrošnikov cementa, razen tega bodo pa Trbovlje z novo cesto povezane še z ostalimi kraji v Sloveniji, in tudi v Jugoslaviji. Nova Zasavska cesta bo neposredno povezala trboveljske proizvajavce priznanega kvalitetnega cementa z vsemi največjimi potrošniki, tako da ne bodo več odvisni le od prevoza po železnici, temveč se bo velik del prometa lahko razvijal z velikimi tovornimi avtomobili, ki bodo razvažali cement v vse večje kraje ožje in širše domovine. - J. S. Izguba v Domu učencev v gospodarstvu ZAGORJE — Vse ustanove na področju zagorske občine so dosegle v mesecu juniju 20,311.919 din realizacije, v prvem polletju letos pa 106 milijonov 392.540 din; v juniju so dosegle ustanove 17 milijonov 420.323 din materialnih stroškov, v razdobju januar—junij pa 77,088.962 din. Materialni stroški so dosegli v juniju 85,76 odsotka realizacije meseca junija, v prvem polletju pa 72,46 odstotka realizacije tega obdobja. Ob tem je treba omeniti, da je Dom učencev v gospodarstvu dosegel v lanskem letu 3,793.045 din izgube, v prvih šestih mesecih letos pa 1,039.678 din. Zagorska Narodna banka v novih prostoriii (ma) ZAGORJE — V soboto se je v nove prostore v stolpnici (v drugem nadstropju) preselila še Narodna banka Zagorje, z rednim poslovanjem v novih prostorih je pa začela že v ponedeljek. V prostore v stolpnici sc bo v kratkem preselila še izpostava ljubljanske Komunalne banke v Zagorju. Zaloge SO se povečale Potrošnja zdravil Industrija litijske občine je v prvem polletju dosegla le 44,7% predvidenega letnega načrta fizičnega obsega proizvodnje. Proizvodnega plana za prvo polletje niso dosegli v nobeni od litijskih industrijskih gospodarskih or-ganizacij .pa čeprav so vse — razen Kresničke industrije apna — v primerjavi z "lanskim letom povečale proizvodnjo. V primerjavi z lanskim letom se je število zaposlenih v industriji v litijski občini zmanjšalo za 2,9%, osebni dohodki so se pa povečali za 9°,'o, pri čemer se je povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega povečal od 21.935 din na 24.587 din oziroma za 12,1%. Za investicije za osnovna sredstva so do konca junija " porabili skupaj nekaj nad 22 milijonov din, od lega največ v Lesni industriji Litija in Kresniški industriji apna. Plan celotnega dohodka je litijska industrija ob polletju dosegla le s 43,6 Ve. Omeniti pa je treba, da niso do- seženi v slkladu s planskimi predvidevanji tudi vsi ostali elementi. Vprvenr polletju so litijske industrijske gospodarske erganizaeije vplačale v skupni rezervni sklad gospodarskih organizacij 6,431.900 din, v družbeni investicijski sklad 30.346.000 .din in v sklade le 93.408.000 din. Skladi niso bili ustvarjeni v predvideni višini zaradi tega, ker izkazujeta poslovna enota Litija Rudnikov svinca in topilnice Mežica in Industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem ekoro za 30 milijonov' din nepokritih osebnih dohodkov. Omeniti je še treba, da so se zaloge surovin in reprodukcijskega materiala povečale za 9,8%, zaloge nedokončane proizvodnje za 15,1% ali 56.407.000 din, zaloge zgotov- Ijenih izdelkov so pa večje za 58,8»/, ali pa 245,970.600 dinarjev, predvsem na račun porasta zalog v Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem pri Litiji, saj so se tam povečale zaloge kar za nad 177 milijonov din. M. L. se zmanjšuje Novi predpisi o uporabi zdravil so v začetku naleteli na precejšnje negodovanje med posamezniki. Sedaj pa se je to stanje nekako že pomirilo. Vrsta ljudi je namreč prej že kar iz nelkakc navade jemala zdravila in jih potem tudi do polovice ni porabila. -Tako so zdravila ležala po raznih policah, ali pa so ostajala na pol porabljena ali pa celo sploh nedotaknjena. Potrošnja zdravil je bila vsekakor ogromna, in to je stalo družbo težke milijone. Nova zakonska določila glede zdravil bodo pa pretirano porabo medikamentov znatno omejila. Nekateri so namreč prej za vsak aspirin ali pa kak dug prašek letali k zdravniku in po recept. Analiza o napisanih receptih v prvih 6 mesecih letošnjega leta je pokazala, da so te številke velike. Tako je bilo na primer v Trbovljah napisanih v januarju 9300, v februarju 9100, v marcu 11.760 (v marcu zaradi gripe), v mesecu aprilu 10.800, v maju 9200 in juniju 10.100 receptov. Po uveljavi- tvi nove uredbe, da je treba za vsak recept plačati 60 dinarjev, je pa vnsta ljudi raje začela kupovati zdravila, ki so stala pod 100 din, brez tecepta. Tako je bilo v mesecu juliju napisanih le 5470 re-i ceptov — ali v primerjavi vi juniju dnevno 531 receptov, v juliju pa dnevno le še 260 re-! ceptov. Vse kaže, da se bo potrošnja zdravil znatno zmanj-" šala, in sicer za okrog 40 odstotkov. , Res je sicer, da so z novimi" predpisi precej prizadeti kronični bolniki, zlasti tisti, ki bolehajo na pljučih ali pa na sladkorni bolezni, nadalje upokojenci, med katerimi ja mnogo bolnih na srcu ali paf ožilju. Za bolnike, ki potrebu-'; jejo redno precej zdravil, in za tiste, ki imajo majhne me-/ sečne prejemke, so izdatki zaf recepte le precejšnje breme. Nekaj je pa gotovo, namreč da so novi predpisi v tem po-! gledu pozitivni, saj bodo pripomogli k varčevanju in omejili nesmiselno razmetavanje dragih zdravil. — S. S. . Ob polletju z izgubo Fot tar prihaja Hitro in brez zastojev Že drugo leto deluje v pritličju stolpnice Elektrarne Trbovlje na Rudarski cesti elektro-radio-servis. Spočetka eo bile v tem servisu začetne težave, na eni strani pomanjkanje ustreznega kadra, na drugi strani pa pomanjkanje raznih delov za popravilo aparatov, strojev in podobno. Seveda niso bilo stranke z uslugami servisa vsakokrat zadovoljne, dasi se je njegova uprava trudila, da ugodi željam naročnikov v okviru možnosti. Tako so morali lastniki televizijskih aparatov -RR« iz Niša, če se je na sprejemniku kaj pokvarilo, nositi aparate v Zagorje in še drugam. Sedaj je tudi to vprašanje urejeno, ker ima elektro-radio-servis v Trbovljah na razpolago potreben rezervni material in tudi osebje za izvedbo naročenih popravil. Tako je na vseh aparatih in strojih mogoče spraviti brez daljšega čakanja v red vse manjše okvare, če so nadomestni deli na zalogi. Ako je pa po- trebno. da se nadomestni deli naroče v tovarni, se popravilo izvrši takoj po dospetju potrebnega materiala. Servis sedaj tudi strokovno ureja in namešča vse potrebne antene za UKV ra-dioaparate iin tudi za TV sprejemnike. V delavnici se nadalje popravljajo brivsk. aparati, razni gospodinjski aparati in naprave razen hladilnikov. Zelo važno je za lastnike TV sprejemnikov znamke »Orion«, katerim servis vgrajuje avtomatsko sinhronizacijo. Sedaj pričakuje ta servis še poseben aparat za ugotavljanje napal: na TV sprejemnikih, ki je bil naročen že lani in bo predvidoma prispel v letošnjem septembru. Potem se bodo popravila lahko še hitreje izvrševala, tako da bo vsakdo rade volje prinesel aparat v popravilo, ker bo vedel, da bo strokovno dobro in hitro postrežen. To si pa vse stranke tudi žele. • ......"" V 'S;*. V poslovni enoti Litija Rudnikov svinca in topilnice Mežica so v primerjavi s prvim polletjem lani povečati fizični obseg proizvodnje kar za 118,7%, vendar so planska predvidevanja izpolnili do konca junija letos s 33,5%. V povprečju se je število zaposlenih povečalo za 10 oseb. v razdobju januar — junij pa je bilo opravljeno 117.3% vec efektivnih ur kot v istem lanskem obdobju, čeprav je število zaposlenih še vedno za 12,5“ „ pod planom. Dograditev nove flotacije v lanskem letu je vplivala na povečanje »torilnosti, saj se je le-ta povečala za 7.5%. Masa izplačanih osebnih dohodkov se je povečala za 40,7%, povprečni mesečni osebni dohodek pa od 21.466 din na 23.773 din. Podjetje je letos izplačalo za 12,603.000 din več osebnih dohodkov, kot znašajo zajamčeni osebni dohodki in izkazuje za prav toliko izgube. Slkoraj gotovo je, da do konca leta predvideni plan v poslovni enoti Litija Rudnikov svinca in topilnice Mežica ne bodo dosegli, saj je npr. realizacija celotnega dohodka za 10,5% pod planskimi predvidevanji, realizacija čistega dohodka pa kar za 83.6%. Skoro v skladu s planskimi predvidevanji so le osebni dohodki, ki jih je bilo izplačano le za 1% manj, kot je bilo predvideno s planom. Zaloge surovin in gotovih izdelkov so se v primerjavi z istim obdobjem lani pove-! čale za 115,6% ati za ekoro 5 milijonov din. Podjetje izkazuje letos tudi za 1,268.000; din zalog svinčevega koncenT trata (16,8 ton). Občutno so se zmanjšale terjatve do kupcev, vzporedno so pa po-i! rasle obveznosti do dobavite-^ ljev, in to kar za 356,8»,o. -| Polletni periodični obračun poslovne enote Litija Rudni-*1 kov svinca in topilnice Mežica .izkazuje ob polletju veliko izgubo, ki je nastala' predvsem zaradi nizkega od-: stotka svinca v rudi in delno zaradi tega, ker ne predeluj jejo barita. (ma) ^ V Zagorju rekonstruirajo pekarno, obrat celjskega »Veležitarja« Tv »Mami, ali bom šel tudi jaz letos v kolonijo na morje?« Da, to je vprašanje, ki ga vsako leto zastavljajo malčki svojim mamicam ln očkom. Kolikokrat se tako vprašanje konča z milim Jokom In prošnjo ter obljubami: .Saj bom bolj priden, učil se bom, ubogal bom!« — otroci obljubljajo vse, samo da bi šli s svojimi vrstniki na morje, v kolonijo. Joj, koliko lepega povedo vrstniki, ki pridejo iz kolonije! Kako lepo je morje! Kakšne velike ladje plujejo po njem! Kako bučijo in se premetavajo morski valovi! In kako lepo se Je peljati z ladjo ali pa barko. Pomisli: vodnik me je lani naučil plavati, In plaval sem -daleč, oh, kako lepo je bilo! Da, morje in počitniške kolonije v Malinskl, Piranu in Ankaranu — samo ta Imena naj slišijo malčki iz Zagorja, Trbovelj in Litije, In ie jim zaigrajo srčki v velikem upanju: »Morda bom pa letos šel tudi jaz v kolonijo! O, da bi me le pustila mamica in če bo očka dal denar!« Toda te želje niso skrite in velikokrat se izpolnijo. O, da bi se le vedno! njem. Navadno so najtežji prvi večeri, ko otroci v okusno urejenih spalnicah še globoko v noč sprašujejo o morju, o ribah, o valovih in vsem mogočem svoje vodnike, da jih komaj umirijo. In komaj se zjutraj začne daniti, je marsikateri malček pokonci in še z zaspanimi očmi stopi k oknu in gleda proti morju. Kolikokrat jih morajo vodniki tudi s silo spraviti nazaj v posteljo — in majhni zaspančki zaspijo z nasmehom na ustnicah. In komaj zjutraj zacinglja zvonec, se začne vsakdanji živžav: Jedilnice so včasih kar nekam premajhne; ta ali oni malček želi sedeti zraven novega prijatelja, toda žal, vsaka skupina Ima določeno omizje. In začne se presedanje, ki poneha šele takrat, ko prinesejo skrbne kuharice nadvse okusen zajtrk. Veselje je gledati nasmejane mlade obraze, ko z veseljem jedo in tekmujejo, kdo bo piej pozajtrkoval. In ni malo takih primerov, ko so se mamice doma zjutraj vča- sih tudi zjokale, ker niso saj dan in noč pazijo na koli ne zamre eh Jn e večina prebivav- trebna zemljišča. lasti mladine zapo-orzanš-delov žito industrijsko pravi, da cev ter zi tlene po gospodarskih zacijah. Dokler teče delovni čas, je se vse v redu, po njem je pa vsak prepuščen tavanju in iskanju razvedrila. Kolikor mi je znano, so pred leti delovali v okvira Ljudske tehnike razni klubi, ki so kasneje nehali delovati. Znano mi je, da deluje v okviru Ljudske tehnike v STT fotoamaiersk: klub (ki ga financira samo podjetje) in da je tudi na gimnaziji deloval podoben klub. jasno je pa, da sama gimnazija ni mogla financirati delovanju tega kluba in da je bolj životaril. V ostalih gospodarskih organizacijah pa ni nobenega kluba. Omeniti moram, da delujejo foto krožki še na trboveljskih osemletkah, ki~ jih pa v glavnem financirajo samo učenci. Če se ustavimo samo pr; foto krožku, to pa zatof ker ima amatersko fotografiranje vse več pristašev, nam postane takoj jasno — zlasti '"se če upoštevamo, da ima mladina največ MoBv iz Hrastnika Število zaposlenih se ne veča Novi prostori za Metalijo V Zasavju smo sicer planirali neznaten porast števila zaposlenih, tod* kaže, da je število zaposlenih v rahlem upadanju. Vsekakor se število zaposlenih ne veča, kar lahko ocenjujemo za pozitivno usmerjenost. To je vsekakor posledica krepitve delovne discipline in prizadevanja, da bi zainteresirali proizvajavce kar najbolj za proizvod njo. Takšna usmerjenost je pojasnjena predvsem s prizadevanjem po večji storilnosti. Razumljivo je, da so okrog Ustanovljen center za socialno varstvo teh vprašanj na odgovornih mestih resna razmišljanja in razprave. V prihodnje bo namreč mogoče pričakovati še nadaljnje stabilnost v staležu zaposlenih, kajti novih delovnih mesi v že obstoječih zmogljivostih ne bo več, vsaj ne veliko. Vse gospodarske organizacije si pri- zadevajo zagotoviti večanje uspehov predvsem občina Tr-kapacitet zgolj z izboljšanjem bo vije, ki se poteguje za organizacije dela in z veča- takšno proizvodnje, ki je v njem mehanizacije - Tako Jugoslaviji iskana in potreb-ukrepanje pa lahko le še na. Seveda je zmanjšuje potrebo po novi delovni sili. (ar) TRBOVLJE - Obrtne podjetje Metali ja v Trbovljah je v prvem letošnjem polletju znatno povečalo usluž-nostno dejavnost. Daši ima - podjetje vse možnosti, da se načele sposobnosti razvije v proizvodno obrt, Pa da uresničijo vse g, prizadevajo v njem, da nudijo potrebne usluge potrošnikom. Nujno je pa, da podjetje pride do novi* prostorov. Tako so te v teku priprave za gradnjo novih delovnih prostorov v Zg. Trbovljah in bodo s temi deli verjetno pričeli še letoe. S tem bo to podjetje svojo dejavnost lahko znatno razši- Vsako nadaljnje zaposlovanje je torej pogojeno Je z novimi zmogljivostmi v industriji in drugod. Tukaj pa v sedanjem gospodarjenju obvelja komun, možne načrte v tfehernem ugodnem položaju. V tem prizadevanju kaže največ (ek) TRBOVLJE - Na sobotni seji občinskega ljudskega odbora Trbovlje so bila posebno naslednja imenovanja: za fotografskih upravitelja centra za social- Mirke Anžel, za člana sveta za sjJbmer.ijko varstvo Ivan Sorni za upravitelja osemletke A. Hohkrauta Franc Kramar, ter za vršilca dolžnosti direktorja y trgovskem podjetju »1. junij« Alojz Ko-rinjek. aparatov — da bi vsi obča n no varstvo Je bil imenovan in zlasti mladina bila vesela ' - « 1 če bi začel delovati v okviru Ljudske tehnike (ki pa tal slabo deluje v komunij fotoklub. Znano je, da tisti, k: ima fotografski aparat, velikokrat ne ve osnovnih stvari in da uniči lepo število posnetkov ali pa celo filmov, preden mu uspe »prodreti« v skrivnost; te čarobne škatlice. Ragvoj te špcftnf zvriti nujno ter,a, da bi se odgovorni timlelj; čim prej lotil; ustanovitve kluba, ki bi imel kat lepo število članov, ki bi bili pripravljeni, da s članarino krijejo del izdatkov. Večjo pomoč pa bi bilo treba izkazovati tudi krožkom na osemletki, saj same šole ne more n kriti' teh izdatkov, tako da ti krožki večinoma niti ne morejo delati. Tako kot se kaže vse vel'* potreba po ustanovitvi fotokluba, je potrebna tudi ustanovitev nekaterih drugih krožkov, ki bi takoj ob ustanovitvi lahko pritegnili v svojo sredo številno trboveljsko mladino. S tem v zvezi nastopa drug problem, in sicer višje usposobitve proizvajavce v za delo v vse bolj mehaniziranih obratih. Razumljivo je, da bo imelo to za posledico tudi višje zahteve do delovne sile nasploh. Zaradi tega bo vedno manj prostih mest za nekvalificirane delavce, katerim bo možen tudi le manjši zaslužek. Vzgoja kadrov jc torej zahteva časa. v kate- «n>*i industriji apna so ob rem živimo. To pa terja zo- Le upoštevati (Jjj0 in nu je ne morem vreči, ker je živa. Sodeč po "jeni obleki, mora biti dekle iz bogate hiše. Ali baj sporočim policiji, kaj sem izvlekel iz reke? Ke! Njena družina najbrž misli, da je zgubljena, 'n se bo slino veselila, ko jo bo spet' zagledala. Morda me bo še bogato nagradila.) Odpeljal jo "om na svoj dom in jo skrbno negoval, da bo čimprej okrevala. Ko je tako sklenil, je obrnit čoln’ proti obali; Ko je prispel na breg, je naložil Izidoro na ra-1>len'> in jo odnesel po ulici; Ko sc je Izidora osvestila, jc najprej spregovorila; - Mati! Rene! Mož si je začel zadovoljno meti roke. - Govori o svoji materi ie o nekem Reneju. Torej ima najbližje svojce. Verjetno je zaradi nesrečne ljubezni sfcečtla v vodo. Res, škoda bi Mio, če njena mati ne bi mogla nagraditi ubogega ribiča, ka je rešil sigurne smrti njeno tako lepo hčer! Gostilničar je začel spraševati dekle o njeni družini, toda ta mn ni odgovarjala. Zaprla je oči in začela drhteti. — Ne more še razsodno misliti, je modroval krčmar. To je čisto razumljive.-Tako hladna kopel! Dal ji bom nekaj, da bo zaspala. Potem ji bo prav gotove mnogo bolje. Dal pa ji ni drugega kot žganja. Pokril jo je s toplo odeje in dekle Je trdno zaspalo. Ko je to opravil, je odšel todi »n v svojo sobo, da zaspi in se odpočije. Naslednjega dne je gostilničar odšel v Izidori no sobico. Zbudila se je že. Začel jo je ponovno spraševati o njeiii družini. Pravega odgovora pa od nje ni dobil, ker je dekle izgovarjalo nerazumljive besede. — Ali je dekle morda znorelo od strahu? se je mož izpraševal. Kaže. da je t I o. Ce pa jc to res, je žalostno, kajti kako naj ugotovim, kdo so njeni starši? Slabe volje je odšel gostilničar iz njene sohe. — In ravno meni se je moralo to pripetiti! jc godrnjal. Drugič bom utopljenca pustil enostavno na miru, naj se kopa, kakor se hoče. Sedaj sem si nakopal na glavo te neumno dekle in kaže, da bom imel opravka še s policijo. Medtem je prišlo V gestilnico nekaj go.-tov in mož ni več razmišljat o dekletu. Ko je bilo opOfdne. je krčmar n;fr,tč'l služkinji, naj dekletu prinese kosilo. Ta je takoj odšla v zgornje prostore in se #netil« vrnila. — Ona noče jVst?, je rekla. Saj jc čisto nora. Treba, bi jo bilo zvezati. Kaj naj počnem z njo? K njej ne grem Vetf, ker se jc bojim! — Pomiri se, ji je odgovoril gostilničar, kmalu1 se je bova rešila. — Zakaj ne- takoj? — Ne morem je kar eno lavno vreči na ulico. T Parizu je- umebotirira. rrr tja jo bova spravila. — No-, to- jc dobre, In kdaj jo bova odpeljala? — Pred večerim. VcTTdar se ni zgodilo tako. Tistega dne je prišlo v ge'Kitnim vettivo gostov -in krčmar je moral oditi nešteti*:cat v klel. Še pred večerom je prišla v krčmo skupina podobnih ljudi, kot so bili tisti Izpod mosta. Več so vpili In razgrajali, kot pa pili. Tudi niso hoteli plačati razbitih kozarcev in steklenic. Gostilničar se je bal teh ljudi, a puščal jih je v krčmo zaradi mojstra Davida. Do večera se je nabralo v gostilnici približno trideset pariških razgrajačev. Naenkrat so' se Hecne odprta vrata. - To je verjetno- odposlanec mojstra Davida, si je dejal gostilničar. Toda zmotil se Je: na presenečenje njega in gostov je vstopila v krčmo neka ženska. Bila je slabo oblečena, obraz pa je Imela zakrit s pajčolanom. — Te pa ne poznam, je zagodrnjal krčmar. Prvikrat je pri meni, in če bo ostala med temi klateži, se lahko dogodijo še lepe stvari. Zenska je stala pri vratih ie gledala, kje bi našla kakšno prazno mizo. Ko jo je opazila, je šla k njej in sedla na stol. Krčmar se je približal neznanki. — S čim vam lahko postrežem? jo je vprašal. - lačna sem, jc odgovorila starka. Prinesite mi nekaj, da se okrepčam. - Ali želite morda tudi kaj vina? Zenska' je prikimala. Gostilničarju se je zdel njen prihod sumljiv. - Nc mislim vas sicer razžaliti, ji jc dejal, toda vprašati vas moram, ge lahko plačale tisto, kar boste pojedli In popili? — Lahko. — Pri nas je navada, da se plača vnaprej. Starka je potegnila iz žepa kovanec za Irl Iranke in ga položila na mizo. — V redu, ostanek vam bom pa vrnil po večerji, ji je rekel gostilničar. Takoj vam bom prinesel nekaj za pojesti. — PraV, toda hitro, sicer se bom onesvestila od lakote. (Dalje prihodnjič) N. Tatar: Ukleti partizan Potem je pogledala tja, kamor je padi* bomba. Eksplodirala je zraven zaklane krave. Borci so izginili ali so bili ranjeni, meso pa je bilo zasuto s prstjo. Jela je stekla h kravi, odtrgala kos mesa -in ga spravila, potem, pa se je umaknila. Gledala je, kako so ostali borci pritekli in pomagali ranjenim tovarišem. Nekateri so nadaljevali z raziskovanjem zaklane krave. Jela je iskala Ris ta in fanta. Zagledala je dečka, kako leži na tleh ves skrčen in joče. Zraven njega je ležalo neko telo. Po zlomljeni palici je spoznala, da je Risto. Z eno roko je poskušala.' da ga zaobrne, toda huda rana na Mišničevi glavi je razodevala, da je vsak trud zaman. — Pojdi. Renko! je zaklicala dečku in ga prijela za roko. Komaj je vstal s tal. Iz neke lažje rane na čelu mu je tekla kri. Nekoliko dalje sta te ustavila, kjer mtr je Jela obvezala rano. Pc-tv/n sta šla dalje. Jela je gledala naokrog, ali bo opaž ia kje kakšen ogenj, da speče kos masa. kajti ona sama in dečdk sta bila tako lačna, da se je bilo bati, da omagata na najtežjem mestu. Letalske bombe in artilerijske granate so preorale Vgak kos zemlje od Tisovega brda ■e do Mrcin planine. Toda največ jih je padlo š £ med Ljubinim grobom in Košuto. Dolina je bilo skupaj z obema vrhovoma pokrita z izstrelki bomb in granat. Jela je z obema otrokoma prispela do Vrbničkili kolib, potem pa se je pričela vzpenjati ob Trebavk. Nekje je našla ostanke žerjavice, kjef je napravila ogenj, da speče nekaj mesa. Kanko je gledal komaj malenkostno opečeni kos mesa, Bajd pa je stegoval svoje ročice proti njemlt in se hotel skobacati iz Jelinega naročja. Ohladila je košček mesa in mu ga dala v ročice. Otročiček je zabadal svoje komaj, vidne zobke , v trdo meso in ga sesal, tako da je dete spominjalo človeka na majhno, lačno zverčieo. Potem ko je tudi sama pojedla košček mesa, je ostalo- spravila in odpravili so se dalje. Velika eskadrila avionov, ki so priletela s severa, je odvrgla tovore bomb na položaje in ob koleno, ki se jc odmikalo od Tre-bave, nato pa so- letala napravila krog in začela mitraljirati položaje. Avioni so napadali posamezne skupine, streljajoč nanje iz mitraljezov. Neka .-štuka- se je spustila nad Jelo in oba otroka. Dekle je z eno roko zaščitilo otročička, z drugo pa sunilo Ranka na zemljo. Letalo je imelo vklopljene sirene za zastraševanje, ki so oglušujoče tulile. Izstrelki so Morali po zemlji. In tedaj se je zgodilo tisto najstrašnejše: izstrelek je presekal in zdrobi! bedrino kost na Jelini nogi . . . Cez nekaj trenutkov se je onesvestila in padla na zemljo. Otročiček se je je oklepal z malimi, nebogljenimi ročicami. Potem se je začel pokrivati z njenim vojaškim plaščem. Ranko je ležal na zemlji in s strahom gledal dekle. — Jela! Jela... je začel klicati, nato pa je tudi sam omahnil. Morda je izgubil zavest, morda >e vse to, kar je dečk doživel, paraliziralo preutrujeno otroško telo in mu odvzelo moč-, tako da se fant ni mogel ganiti, niti ne napraviti enega samega koraka. Kri je tekla iz Jeline rane. Zavedla se je in otipala otročička, ki jč drhtel pod njo na zemlji. Pogled ji je ušel tudi preko nepremičnega fantovega telesa — potem pa je zatisnila oči. Spet se ji je vse stemnilo pred očmi, eksplozije so postajale komaj slišne za njo in sc potem popolnoma zgubile. Zdelo sc ji je, da vse prihaja in se spet izgublja ... Nekakšna tišina je prihajala iz njene notranjosti in se razširjala okrog nje.« (Nadaljevanje sledi) >«# Človek z dvema srcema Sovjetski kirurg Demičov namerava nekemu na smrt bolnemu pacientu vsaditi še dodatno srce. - Poskusna operacija na psu je popolnoma uspela. Sovjetski kirurg dr. Demičov je vzbudil pozornost že pred dvema letoma, ko je nekemu psu vsadil novo glavo. Zdaj je spet v središču pozornosti, kajti ukvarja se Kennedy kupuje italijansko zemljo Tisoč hektarov italijanske zemlje bo v kratkem prešlo v ameriško last. Gre za veliko posestvo, ki ga ima v Porto San Stefano italijanski princ Alessandro Borg-heee. Pogodba o nakupu posestva med Kennedyjem in princem je bila sklenjena kmalu po obisku predsednikove soproge v Rimu. Najtežji človek Kmetovavec Viktor Vaaovič iz Podunavca je najbrž najtežji človek v Pomoravju. — Tehta namreč 150 kilogramov. Rediti se je začel potem, ko je prišel od vojakov. Njegova teža dolgo let ni presegla 120 kilogramov, ko pa je pred nedavnim nehal kaditi, se je zredil še za 30 kilogramov. Pater je zadel 13 milijonov lir Pred dnevi je v Italiji neki dominikanski pater zadel v loteriji z obrazcem svoje srečke 1 dvanajstico, 9 enajstič in 33 desetic. Igral je na sistem za 10.000 lir in tako dobil 13 milijonov Ur. Dominikanski pater Je pa izjavil, da je dobitnik omenjene vsote njegov nečak. To je verjetno dejal zaradi tega, da mu ne bi cerkev pobrala tega denarja. s fantastičnim načrtom, da bi nekemu na smrt bolnemu pacientu vsadil še dodatno srce, ki bi ga vzel kakšni pravkar umrli osebi. Podobna poskusna operacija na psu je popolnoma uspela. Dr. Demičov je vsadil ovčarskemu psu dodatno srce, ki zdaj že 44 dni brezhibno deluje. Kirurg se zaveda, da pacientom z dvema srcema ne bo mogel poljubno dolgo podaljšati življenja, ug=» pa, da jim bo na ta način podaril življenje vsaj za nekaj časa. Kirurg izhaja pri svojih načrtih iz dejstva, da je srce umrlega človeka še nekaj ur po smrti primerno za transplantacijo. Toda uporabi lahko samo srce otroka ali mladega človeka, kajti v prsnem košu je le malo prostora. S sedanjimi pcskusi hoče dr. Demičov dognati, kako se bo pacientov organizem obnašal do tujega tkiva. Iz filma Črni narednik Od petih otrok le dva v šoli Zadnja izdaja brošure "-Dejstva in številke« v založbi Unesca, Id se nanaša na statistike s področja izobrazbe in kulture 220 držav in ozemelj, odkriva naslednja dejstva; Na vsem svetu sta le dva od petih otrok v šolski dobi deležna šolske izobrazbe. — Največje število učencev ima Azija, kjer jih je več kot 200 milijonov. Od teh jih je 75 odstotkov v osnovnih šolah, 20 % v gimnazijah in 1,5 % v višjih šolah. Statistike nadalje odkrivajo, da je pomanjkanje učiteljev svetovni problem. Britanci, Švedi, Luksemburžani in Finci prečita jo največ časopisov. V Veliki Britaniji izide vsak dan po 1 izvod časopisa na dva pre-bivavca. Skupno izhaja n* ZANIMIVOSTI vsem svetu dnevno okoli 8000 go besedo, da pride po en redne televizijske programe, dnevnikov. Od teh pa 2100 v sprejemnik na deset oseb. — osem nadaljnjih pa se je že Evropi, 2300 v Severni Arne- Televizija je v zadnjih letih ukvarjalo s poskusnimi od- riki, 1900 v Aziji in 500 v bliskovito napredovala. V dajami, medtem ko so štiri SZ. letu 1953 je manj kot 20 dr- uporabljale programe sosed- Na vsem svetu je danes žav posredovalo redne tele- ni h dežel. 365 milijonov radijskih spre- vizljske oddaje, konec leta Skupno je danes v uporabi jemnikov, kar pomeni z dru- 1960 pa je že 59 držav imelo 99 milijonov televizijskih sprejemnikov, od tega 59 milijonov v Severni Ameriki; računajo, da je v Monaku po en televizijski sprejemnik na dva prebivavca. Najbolj vneti obiskovavci kino predstav so prebivavci Hong Konga, kjer si letno ogleda vsak prebivavec približno 22 predstav. Za njimi pridejo * ibanonci. V kino dvoranah po vsem svelu je na 1800 prebivavcev približno 22 sedežev: v Evropi 55, v Severni Ameriki 52, v SZ 12 in v Latinski Ameriki 37. Luis Dominguin — sloviti bikoborec Luis Dominguiri, ki se je nekaj tednov zaman oziral za novim poklicem, bo znova vstopil v areno: podpisal je pogodbo za 23 corrid. S tem je prelomil obljubo, ki jo Je dal svoji ženi Luciji Bose, zato se bo tudi ta znova vrnila k filmu. — Po pravilu: zob za'zob ... Glenn ni vraževeren Astronavt John Glenn, ki je napravil svoj vesoljski polet v kabini »13«, je prejel v dar uro z vrezano številko 13; uro mu je podarilo 13 senatorjev. Darilo je bilo izročeno med ceremonijo, pri kateri je senator Dirksen razbil ogledalo na ozadju s štirimi črnimi mačkami iz lepenke. Dirksen je važen Stanovanje s cadiilacom Število praznih razkošnih stanovanj v Washingtonu je tako veliko, da ponujajo lastniki najemnikom tudi avtomobile, ki jih bodo brezplačno prepeljali z doma na delovno mesto. Edini pogoj je, da se zberejo najmanj 3 najemniki iz enega stanovanjskega bloka, ki imajo svoje član društva proti vražever- službeno mesto v istem prenesti v Chicagu, ki ee sesta- delu mesta. Najemniki pa ja samo v torkih, ki padejo imajo razen tega še druge na 13. ugodnosti. Kdor se zdaj vse- li, mu do 1. januarja ni tre-Zažgal je ves svoj denar ba plačevati najemnine. Wa- Raje kot bi plačal davek Radmila Uroševac (Prozvanje i V 3) 926 šterlingov, je George Stone iz Nottinghama zažgal vse svoje premoženje: 6600 čterlingov v bankovcih po 5 šterlingov. Tako je sam izjavil na sodišču in potem dostavil: »In sedaj nameravam živeti na breme države. V žepu imam točno tri šter-linge, 5 šilingov in 11 penijev.« Stone se je čutil užaljen ob dejstvu, da bi davkarija mogla misliti, da mu lahko odvzame del njegovih »zakonitih prihrankov« in je. raje izgubil vse. »To je bil moj denar, je dejal, in imel sem pravico z njimi napraviti, kar se mi je zdelo.« shingtonu se pač pozna, da ni bil med vojno bombardiran. Fiancoske oblasti proti nudistom Na plažah Ažurne obale so pričeli protinudistič-no ofenzivo. Oblasti, zaskrbljene zaradi tega, ker se je začel nudizem širiti tudi izven predelov, ki so za to določeni, so sklenile, da bodo nadzorstvo poostrile. Središče protinudističnih skupin, ki razpolagajo tudi s helikopterji, je v Saint Tropezu. lu-di tednik »France Dimanche« se je pridružil napadom proti nudistom. Helikopter tega lista je na plažo v Pampelloni, kjer ne manjka »tajnih« nudistov, trosil letake z besedilom: »Nudisti! Vaše mesto ni na tej plaži, ki je namenjena družinam. Na razpolago imate posebne predele za nudiste. Pojdite tja!«