t^O \c>f Gorenjski časnik od leta 1947 C^^? L/^ y PKV) predhodnik TSDNIRGOSSNIEC LFTA IQOÛ TOREK, 1. SEPTEMBRA 2009 Leto LXn, št. 69. cena 1.35 EUR. 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Voičjak Časopis izhaiaos torkih in ob petkih nakuda: 22.000 IZVODOV WW-W.GOS EN f SKIGUS.SI Šolskimi Za 160.392 učencev, od tega 17.541 prvošolcev, in približno 86.500 dijakov se danes začenja novo šolsko leto, Matija Rant Najbolj zadovoljni so v mi prostorov pa so mesto v novo šolsko leto gotovo vgto- vrtcu veČini otrok zagotovili Kranj ■ Prvi razred osnovne pili žabniški osnovnošolci, fudi v drugih občinah. šole bo obiskovalo 2zS otrok sal so pouk začeli v prenov- V nasprotju s preteklimi manj kot lani. Na.Gorenj- Ijenih šolskih prostorih, leti, ko so učend šolsko leto skem sta šolski prag prvič Kranjska občina je za obnovo začenjali v znamenju števil- prestopila 1802 učenca, sku- odštela dobrih 1,4 milijona nih novosti, letos ni bistve- paj pa bo gorenjske osnovne evrov, pri čemer je slabih 130 nih sprememb, ki bi vplivale šole obiskovalo 17.122 otrok, tisoč evrov primaknila tudi na pedagoški proces. Novost V teh dneh bodo tako ceste država. Precej težav pa so so le vzgojni načrti, ki so jih znova polne malčkov, ki jim imele letos občine pri zago- morale šole pripraviti do i. bodo vsaj na začetku misli tavljanju prostora v vrtdh. V junija. Osnovne šole bodo gotovo Šc uliajale v počitnice Škofji Loki bodo prostorsko iinele lako znotraj zakonskili in bodo zato manj pozorni stisko reševali 2 mobilnim okvirov po novem možnost na cesti. Toliko bolj pozorni vrtcem, ki bo končan okto- samostojno načrtovati svoje bodo zato morali biti vozniki, bra, z dozidavami in obnova- delo na pcxiročju vzgoje. tim r ^ «A _-I-» • fj'_ i iF P/ t Ceste bodo spet polne otrok. /F^io^TinjOdkr « Veslači z novim odličjem I2 svetovnega prvenstva na Poljskem so se naši veslači vrnili z bronastimi kolajnami, ki so jih v četvercu osvojili brata Miha in Tomaž Pirih, Rok Rozman in Rok Kolander. Vilma Stanovnik Rowing Championships Poznan, Poland ki sta sicer v finalu ostala ni uspelo dvojnemu četvercu ....................................... brez odličja, a je velik uspeh z Iztokom Čopom, Janezom BM - "Trdo $mo delali za že dejstvo, da sta si v prvi se- [urSetom, Gašperjem Fis* kolajne in mislim, da smo zoni v dvojnem dvojcu pribo- travcem in Janezom Zupan* jih res zaslužili. Rečem lah- rila mesto med finalisti sve- cem, ki pa so zmagali v mako le to, da smo presrečni/' tovn^a pn^nstva. Nastopiti lem finalu in osvojili končno je po sobotni tekmi četvercev v velikem ftnaiu pa letos Še sedmo mesto, na svetovnem prvenstvu v veslanju v Poznanju z navdušen jem pripovedoval najmlajši v gorenj sko-štaje rski navezi, 2i-letni Radovljičan Rok Rozman. Oba Roka, pole^ Rozriiaria še Kulaiider, in brata Miha in Tomaž Pirih so namreč v silovitem obračunu finala četvercev Sloveniji priborili že 16. odličje s svetovnih prvenstev in skupno 21. na velikih tekmovanjih. Tako jih danes ob 17. uri v veslaški Mali Zaki čaka tradicionalna slovesnost. Na njej bosta čestitk deležna tudi brata Luka in Jan Špik, Na$i veslači v četvercu brez krmarja na smagovalnem odru 3 I LUK liuno llHkVi tM liu*; Znanje je kot zlalo. Pridobite sigana Ljudski univerzi Kranj ! 6n konec tedna Matiaž Gregorjč Minuli konec tedna so v gorah umrli trije ljudje, že v Četitek zvečer pa je v ljubljanskem Kliničnem centru zařadí hudih ran, ki jih je kot pešec dobil v prometni nesreči, umrl 71-ietni domačin iz Bes-nice. V petek zjutraj je 62-let- ni planinec padel po skalnatem pobočju pod Dolkovo Špico. Na pc^ z Moličke doline je v soboto zaradi zastoja srca in padca umrl drugi planinec, ki mu žal ni mogel pomagati zdravnik, ki ga je skušal oživljati. Nekaj minut pred poldnevom se je smrtno poškodoval Še planinec na Veliki planini, na poti med Malo Planino in Kisovcem. ^ 10. stran Izjemno visoka obrestna mera za depozite od 91 do 180 dni. v/ww.gbkr.s Corenjska^^ Banka Urošu Feldinu čestitamo za osvojene sanje! V 14-ih dneh je pretekel SLOV£NSHO PLANINSKO POT ti pi 1 ftftosM pckrwk^ ^HRANILNICA 9 T »4 2» 00 m, 69 AKTUALNO Bencin se letos le draži Pogonska goriva se zadnjih osem mesccev le drdžijc, Se vedro pa }e ndjbci/e prodajan) çj-oictanski bendn na príbiřřno enaki lavrít kol lanK Ker ie bencin v Avstriji cenejli ko( prí nas» tiidi slov^$ki vozniki odhajajo na t. i. bencnsb turizem k sosedom. EKONOMIJA V Gorenjski predilnici se ozirajo v druge panc^ v Gorenjski predilnici se je tekstilna proizvodnja v zadnjih devetnajstih letih mcčfío skrčila, ostala je le pe* tina zaposlenih. Ob sedanji krizi se ozirajo drugj«m naj bi bito 1Z0 postelj, od tega 24 za oskr-bovance z demenco. q ŠOLSKI GUS Brezplačna šda je zgolj mit Nakup šolskih potrebščin je velik strošek 2e za starSez enim ^o^arjem. Ce ta stroSek pomnožimo s tri ali vet pa je brezplačna ioh res samo mit. Vsako leto je treba kupKi vsaj delovne zvezke, zvezke in ie neVate- re druge potrebščine. 22 VREME Danes bo jasno. V sredo bo povečim sončno. V četrtek bo ^rreme^ivo otíačw, predvs&n pc^fddrte bodo posamezne pichć ali nci/ihte. n/26°C jutri: patíSni sonáto i i »r i CO O à 1 17703529 2 POLITIK M dan ica.zavrl ^g-glas. $i GORENJSKI GlAS torek, I. septembra 2009 Kranj Izplačan posebni dodatek za socialno ogrožene Skladno z zakonom o posebnem dodatku za socialno ogrožene, ki je začel veljati konec julija, so včeraj 120 tisoč upravičencem izplačali posebni dodatek, namenjen Izboljšanju materialnega In socialnega položaja ljudi z nizkimi dohodki. Delež-m so jih upravičenci, ki so v juliju prejemali dohodke, nižje od 313 evrov. V primeru, daje do denarne socialne pomoči upravičena družina, dodatek znaša dvesto evrov, če je upravičenec posameznik, mu pripada 160 evrov. Drugi upravičenci, kate-rih prejemki ne presegajo 268 evrov, dobijo 120 evrov dodat« ka, če pa so njihovi prejemki vi?ji od 268 evrov, vendar ne pre- segajo 313 evrov, pa bodo prejeli osemdeset evrov dodatka. Dodatek izplačujejo centri za socialno delo, zavod za zaposlovanje in zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki tudi preverijo, kdo je upravičen do posebnega dodatka za socialno ogrožene. Upravičencem za izplačilo tega dodatka ni bilo treba oddajati nikakršne vloge. D. Ž. Preddvor Članstvo med borci se krepi Letos je Občinski odbor borcev za vrednote NOB Preddvor beležil največje povečanje števila članstva. Sedaj Šteje že )02 člana, pove predsednik te organizacije v Preddvoru Marjan Corza. Ko so se združili trije krajevni odbori s tega območja, jih je bilo 69, in čeprav so jih odtlej 12 Izgubili, se članstvo vztrajno povečuje. Marjan Corza pravi, da zaradi dobrega programa in vrednot, ki so blizu vsem generacijam. Pridobivajo namreč tudi mlajše članstvo in ga pričakujejo tudi v prihodnje. Želimo jim namreč posredovati vrednote NOB, ki so žive še dan^s, in želijo, da razlikujejo med partizanstvom In komunizmom. Borčevska organizacija ima na skrbi tudi kulturno dediščino in partizanska znamenja. Na n|(hovem območju je partizanska bolnica Košuta, kamor trikrat letno priredijo spominski pohod. Zadnji je bil ravno v soboto, 22. avgusta. D. Ž. ^arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Avtokatto prejme IVKA DOLŽAN i; Mojstrane. VSAK PRVI TOREK V MESECU Kupon za brezplačni mali oglas Brezplačen je mali oglas z besedilom do 80 znakov. Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Gorenjski glas. Kuponi so veljavni pol leta. Na hrbtni strani morajo imeti odtisnjen naslov naročnika. Mali oglas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). Kupon ni veljaven za objavo pod šifro aii z navedbo: naslov v oglasnem oddelku. Brezplačnega malega oglasa ne morejo uveljavljati pravne osebe (tudi s< p.). Oglase & p rťjt; m a rriQ nd nlov Gorenjski glas, Blei- weisova cesta 4,4000 Kranj ali po telefonu 04/201 42 47; za torkovo Številko Gorenjskega glasa do petka do 14. ure in za petkovo Številko do srede do 13.30. V maiooglasnem oddelku na B/erwefsovi cesti 4 v Kranju pa smo vam na razpolago od ponedeljka do četrtka od 8. do 19. ure in ob petkih od S. do 16. ure. f^ALI OGLAS septem ber/09 NiroČam obiavo maJega oglasa z naslednjim besedilom: □ prodam O podarim □ kupim □ iičem □ odd&m □ nudun □ najamem zajnenjam Neddfivili Iruponov ne objavljamo. I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 I I I I I I I I I I t I I I I 1 Blejski forum o gospodarski krizi Včeraj in v nedeljo ja na Bledu potekal četrti mednarodni strateški forum. V nedeljo sta se srečala zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Samuel Žbogar in Cordan jandroković. Danica Zavrl Žlebir Bled • Po pogovorih predsednika vlade Boruta Pahorja in obeh zunanjih ministrov sta slednja javnost seznanila z napredkom v odnosih med Slovenijo in Hrvaáko, Češ da pogovori "potekajo v pravo smer" in "da so vse možnosti najti rešitev do konca leta". Premier je v nagovoru ob odprtju Blejskega forunia izrazil tudi podpoto hrvaškemu pribdiže vanj u Evropske luiije r ' ^ I organizacijami. Spregovoril je tudi o reformi Združenih narodov. Blejski forum je uvodoma pozdravil tudi premier Borut Pahor, ki je spregovoril o današnji krizi in njenih pojavnih oblikah. 'Te vključujejo izzive, id jih ioiza pomeni za naš gospodarski in finančni sistem, obstoječe geopolitične in varnostne ukrepe, energetsko preskrbo, regionalno sodelovanje in razvoj," je poudani premier. Po njegovih besedah je sveto- in pri tem poudaril tudi Med udeleženci blejskega foruma je bilo tudi več zunanjih vnih izzivov veliko, njihov po- men pa se je med teizo še povečal. Pomembno je, da se uspešno julijsko srečanje s ministrov, na sliki Miroslav Lajčak s Slovaške. / Fota.r^a c^ki hrtóko premlerko Jadranko Kosor. Sicer pa so prek štiri- mednarodni strateški forum in v kaspijski r^ji in vplivov mednarodna skupnost nanje sto udeležencev Blejskega fo- je bil namenjen predvsem krize na energetsko varnost odzove nemudoma, saj so ruma, med katerimi so bili proučevanju vplivov finančně Predsednik države Danilo "potrebni majhni, vendar ne- tudi predsedniki in podpred- krize na nujne spremembe v Tiirk je v svojem uvodnem nehni koraki k rešitvi, svet pa sedniki vlad, deset minisUov sistemu globalnega vodenja, govoru opozoril na poveza- se mora na krizo odzvati eno- in močne gospodarske dele- Najpomembnejše teme sre- gadje, nagovorili predsednik Čanja, ki se je končalo včeraj, nost sodobnega sveta, kar bi morali v času krize izkoristiti tno. Dodal je še. da krize niso povzročili navadni državljani. dižave Danik> TUrk, premier so se dotaknile evropsko- tudi kot priložnost za spre- pač pa se ti z njo spopadajo z Borut Pahor in zunanji mini- ruskih odnosov, varnosti, raz- menjeno sodelovanje, tudi vsemi posledicami, treba pa ster Samuel îbomr. Letošnji mer na Zahodnem Balkanu med Številnimi varnostnimi jih je zašátiti. Spomin na Angelo Piskernik Botaničarka in naravovarstvenica dr. Angela Piskernik je bila pobudnica za ustanovitev Triglavskega narodnega parka. Joli KoŠNJiK 2elezna Kap I a - S potovanjem po korolkih krajih, v katerih je živela in delovala prva Slovenka z doktorskim naslovom iz raravoslovnih ved iii piva sodobna slovenska znanstvenica ter borka za pravice Slovencev na Koroškem dr. Angela Piskernik, ter z večerom v njen spomin v Železni Kapli so Klub koroških Slovencev v vala v številnih slovenskih orga nÍ2adjah na Koroškem in pred plebiscitom leta 1920 na zborih prepričevala Korošce, naj glasujejo za goslavijo. Zaradi naprednih nazorov in zavzemanja za pravice Slovencev na Koroškem pred drugo svetovno vojno ni bila dobro zapisana ne pri avstrijskih in ne pri jugoslovanskih oblasteh-Nemci so jo leta 1943 zaprli v taborišče Ravensbruck. Od novembra 1945 do leta 1963 je bila ravnateljica Prirodos- lovnega muzeja v Ljubljani in svetovno priznana botaničarka in naravovarstvenica. Umrla je 23. decembra 1967. Angela Piskernik, ki je pogosto prihaja k sorodni- Ljubljani, Inštitut za narod- Večera v Železni Kaplí so se udeležili nekateri sorodniki kom na Jezersko, ima velike nostna vprašanja in Sloven- Angele Piskernik, med njimi tudi jakob Piskernik Iz Kranja, zasline za naraščajoče zave- sko prosvetno društvo Zarja ki je doma na jezerskem in se ugledre znanstvenice dobro danje o pomenu varovanja iz Železne Kaple v Četrtek, spominja, saj je bila pogosto pri njih doma. narave. Nad deset let si je prizadevala za ustanovitev Triglavskega narodnega parka, že talcrat pa je predlagala tudi posebno zaščito Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, kar je aktualno še danes. 27. avgusta, počastili 123-let- nico njenega rojstva. Spo- 1886 pri Vrbniku v Lobni- minski večer v polni farni ku/Lobnig nad Železno Ka- dvorani je obrisal vsaj nekaj plo in živela na obeh strajieh prahu s krivično pozabljene držame meje. Šolala se je v in leta 1914 na dunajski univerzi doktorirala iz botanike in tako postala prva Slovenka z doktoratom naravoslov- podobe pomembne Sloven- času, ko so za Itudij deklet nih znanosti. Kot pogumna ke, ki se je rodila 27. avgusta veljale še številne omejitve, in zavedna Slovenka je delo- Vlada umaknila predlog dohodninske lestvice Dakica Zavrl Žlebir 4i, 45 in 50 odstotkov. Z zad- sko usklajen, zelo kritično dohodnini, s katero naj bi ...................................... njima dvema bi bil davčno so sc nanj odzvali politični uveljavila vcČ manjšili spie- Ljubljana • Prejšnji teden je najbolj obremenjen višji nasprotniki in tudi v javno- memb. Ob tem je bil v jav- javnost vznemirila napoved srednji sloj, kar je po mne- sti je predlog sprožil nega- nosri veliko kritik deležen ministrstva za finance, ki je nju ekonomistov nedopust- tivne odzive. Križaničev tudi minister Križanič, saj predlagajo novelo zakona o no, saj je ravno ta naj bolj predlog se je v ja\7iosti poja- to ni bil njegov prvi spodrs- dohodnini z dvema novima produktiven in generator vil v sredo, v četrtek pa ga je Ijaj. Predsednik vlade Borut dohodninskima razredoma, razvoja. Niti koalicijski pan- vlada na seji že umaknila, in Pahor pa je o njem dejal, Po predlogu ministra Fran- nerji niso bili sc^asni glede sicer zgolj sporni predlog "da bolje dela kot govori" in ca Križaniča bi jih bilo po- Križaničevega predloga, če- dohodninskih razredov, ne s tem pojasnil nj^ovprenag- slej pet, s stopnjami 16, 27, prav je dejal, dá je koalicij- pa celotne novele zakona o Ijeni predlog. i i v i à k GORENJSKI GLAS torek, 1. septembra 2000 i AKTUALNO info@g-gias.$i 3 Bencin letos le draži Pogonska goriva se zadnjih osem mesecev le dražijo, še vedno pa je najbolj prodajani gs-oktanski bencin na približno enaki ravni kot lani. bořnan Booataj Kranj • Vozniki se vse bolj jezijo zaradi podražitev pogon- eldh goriv, in ker cena Še ni dosegla lanskega rekorda, lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo nadaljnji dvig Uošarin in s tem ceno bencina- Voznild bentijo, opozicija in avtoprevoznild pa vlado Cena najbolj prodajanega {95-oktânskega) bencina danes znaša 1,142 evra, 19. maja je znašala 1,047 evra, najcenejši |e bil 2. decembra fani (0^827 evra), 26. avgusta lani so vozniki zanj odšteli 1,132 evra, najdražje pa planeva* li 1. julija lani 1,217. opozirjajo, da lahko pretirano viianje trošarin za polnjenje državnega proračuna | povzroči nasprotne učinke. 5 "Ravnanje naše države je nerazumljivo. Elastičnost porabe pogonskih goriv je v transportu, kjer imajo tovornjaki tudi po več kot tisočlitr-ske posode za gorivo, v primerjavi z osebnim trans por* tom velika. Tovorni prevoz« niki na evropskih poteh zlahka najdejo najcenejše Država/gorivo neosvinčen 95 neosvinčeri dlzd S lovem ja 1.14 1.17 1,06 ]taU)a 143 1,21 Avstrija Irll 1.26 1,02 Hrvaška 1,087 lr099 0,983 Madžarska 1,094 X 1»002 Nemâja 1.35 143 1.12 kih," je povedal Uroš Grabeč, vodja poslovne enote AMZS Kranj. ''Opažamo pa, da tudi slovenski vozniki odhajajo na t. i. bcndnski turizem v sosednjo Avstrijo. Glede ua primerjavo naših in avstrijskih plač, je bencin v Sloveniji predrag," je prepričan Grabeč. Ena od rešitev za nižanje stroškov je vgradnja avto-plinskega sistema za pogon vozil. Podjetje Gi na svoji spletni strani trdi, da lahko z uporabo plina (v primerjavi s 95-oktanskim bencinom) v petih letih vozniki privarčujejo do 8882 evrov. Povedano drugače, stroški goriva se znižajo za 50 odstotkov, podaljša se življenjska doba motoija in katalizatorja, motor deluje tišje, vgradnja je preprosta in hitra ... "Iz leta v Jeto imamo več vozi], Id jih poganja plin, saj je ekološko sprejemljivejši, stroški so nitji," pravi UroS Grabeč. V kranjski poslovni enoti AMTS imajo eno taks no intervencijsko vozilo, zanj pa so se odločili zaradi nižjih emisij ogljikovega dioksida in nižje cene goriva. Uporaba vozila je, po njihovih izkušnjah za Štirideset odstotkov cenejša v primerjavi z drugimi vozili. Razlog, da se vozila s pogo- gorivo in naša dižava kljub Cena gjriv v evrih v Sk>veniji in v Izbi^ državah (vir wíw na avtoplin do sedaj višjim trošarinam zaradi občutno manjše prodaje goriv ogromno izgublja. Pravi ab- _ M niso prijela, je bila tudi slaba oskrba. V Sloveniji pa je Pogonska goriva so se na- potrebnega goriva pa se za- zdaj trideset (Petrolovih) surdie, da jev Avstrijimogo- zadnje podražila ta torek, računajo in ostanejo s praz- bencinskih servisov oprem-če dobiti cenejše gorivo," jev naslednjo podražitev lahko no posodo goriva na tej stra- Ijenih s tem ekološko prijaz- pogovoru za Gorenjski glas v začetku mes cca povedal pričakujemo čez teden dni, . ni meje. "Letos ne beležimo nim gorivom, na Gorenj- Ali pač ne? Na Gorenjskem nikakršnega povečanja po- skcm tri: v Kranju (na Labo- Emil Milan Pintar, glavni tai- se veliko govori o turistih, ki sredovanj zaradi praznih rah) in na avtoeesti (Hrušica nik Avtoprevozniške zborni- ne želijo točiti goriva v Slo- posod za gorivo, ne pri do- ce Slovenije. veniji, pri izračunu poti in mačih ne pri tujih vozni- in Voklo 1). In cena: 0,552 evra za liter. |#| V9VV # Kdaj krozisce m Na direkciji za ceste še ne morejo napovedati, kdaj bodo zgradili krožišče za šenčursko poslovno cono in regionalno cesto Britof-Hotemaže. mo urediti odškodninske zadeve, zaključiti parcelaci-jo, začeti z odkupi, pridobiti investicijski program ter re» vidiran projekt," napoveduje Bučičeva. Projekt krožišča za poslovno cono je bilo potrebno zaradi spremembe zakonodaje Simon Subic namiko bo potekala realiza- jekta, predvidena za rušitev, letos dopolniti, saj morajo ..............................................................................cija navedenih investicij,' lasmika odklanjata, pri če- po novem za kolesarje in Šenčur - Recesija ie oklestila pravi Tina Bučič iz službe za mer želita nova objekta." po- pešce rgradiri podhod. "Tre- že marsikatero načrtovano odnose z javnostmi. jasnjuje Bučičeva. Projekt nutno je v postopku dodatno investicijo, ali se bosta žara- Še dobro leto nazaj so ne- za gradbeno dovoljenje je naročilo za odkupe zemljišč; di nje zamaknila tudi velika kateri napovedovali, da bo- sicer že izdelan in je sedaj v po pridobitvi vseh potrebnih projekta na državnih cestah sta krožišče in cesta zgraje- recenzijskem in revizi)- dokazil o razpolaganju z na območju občine Šenčur na najkasneje prihodnje skem pregledu. Podpisati zemljišči in zagotovitvi fi- (krožišče za poslovno cono leto, a vsaj pri cesti kaže, da bo treba tudi še sporazum o nančnih sredstev v držav- in regionalna cesta Britof- Hotemaže), pa na Direkciji jo bodft gradili nekoliko dlje. Trenutno namreč še vedno sofinanciranju med investi- nem proračunu pa bo mogo- toriem DRSG ter sofman- če objaviti javni razpis za RS za ceste (DRSG) še ne potekajo postoji odkupov cerjema-Občinama Šenčur gradnjo," pravi Buúčeva. vedo povedati. "Predlog dr- objektov in parcelacija, šele in Kranj, po katerih poteka Vrednost investicije na pod- žavoega proratuna za pri- ko bo slednja pravnomočno manjkajoči odsek regional- lagi projektantske ocene hodnje leto je še v usklajeva- končana, pa bodo lahko za- ne ceste. Njena gradnja naj znaša i,6 milijona evrov, za- nju, zato zaenkrat ni mogo- čeli tudi z odkupi zemljišč, bi stala približno 5,5 milijo-če napovedati, s kakšno di- "Plačilo odškodnine za ob- na evrov. "Letos predvideva- gotovili pa jih bosta direkcija in Občina Šenčur. Cveto Zaplûtnik Postati bi morali dnevnik o mo v petkovi številki da sklenila, da ne bo uvedla časopisa objavili pred- novih dohodninskih razredov lagane spremembe za- in da bo pripravilo ie manj kona o dohodnini, za katere zahtevne in nujne spremembe je vlada že po zaključku re- zakona. dakcije sporočila, da se jim Vlada je zaradi visokih iz- odrekanje naš bralec to ko- datkov za ukrepe, s katerimi mentirai takole: "Postati bo- blati posledice gospodarske in ?te morali dnevnik, saj kot finančne krize, res v hudi sti- poltednik ne morete ažurno ski, kako naj zakrpa prora- slediti hitrim spremembam čunsko luhnjo, uendar so dav' stališč in odločitev sedanje vlade in njenih ministrov." ki preveč občutljivo podrode, da bi se z davčnimi zavezan- Ja. Gorenjski glas verjetno še ci javno igrala "Človek ne jezi ne bo tako kmalu dnevnik, se". Izjava predsednika vlade vlada oz. njeni ministripa res Boruta Pahorja, čí? da mini- "delajo hitro" in nekaj, kar še ster Križonič bolje dela kot niti rojeno ni, že pokopljejo, govori in da tudi sicer kot mi- Vsaj tako je b ilo pri spremi - nister preveč govori, n i op ra- njunju zakona o dchodninis vičilo, saj s tem izgublja ugUd Ko je vlada prejšnji ponede- celotna vlada oz. vladajoča Ijek na Brdu obravnavala ok- koalicija. Volivci to spremlja- vimo razdelitev proračunskih jo in si marsikaj tudizapom- odhodkov za naslednji dve - nijo, predvsem pa kot davčni leti, je za davčno zakonodajo zavezanci vse bolj ocenjujejo pristojni minister za finance vlade in vladajoče koalicije po Franc KrižaniČ napovedal, tem, kako grabežljive so pri da bodo trem dohodninskim davkih in drugih dajatvah, razredom dodali še četrtega, s Slovenske plače so že zdaj ^o-odstotno davčno stopnjo med najbolj davčno cbreme- za dohodke nad 37 tisoč evrov. le dva dni kasneje, v sre- njenimi na svetu, z novima dohodninskima razredoma bi do, so z ministrstva zafinan- jih obremmiM še bolj. Vlada ce "na podlagi k ral icijskn ho torrj blaž itev pro račun- usklajenih izhodišč" poslali skega primanjkljaja morala predlog nove dohodninske le- najti druge davčne vire: ali stvice z dvema dodatnima bolj obdavčiti luksuzne dobri- razredorr^ za obdavčitev do- ne in nepremičnine ali zviša- hodkov nad jo.500 evrov, z ti davek na dodano vrednost. vi^o dodatno splošne olajšavo Javnost je obdavčitvi "luksu' in stanovanjsko olajšavo, za" Še kar naklonjena, višje- Dan kasneje, v četrtek, je via- mu DDVju pa ne. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Mdrija Vol^âk NAMESTNIKAODCOVORNEUREDNICE Cveto Zaplotniic, Canka ZavH Žlebir UREDNIŠTVO NOVINARjl-UREDNIKl: BoStjdn Bc^ataj. Alenb Bmn. Igor Kav6Č. Su7arvi P UrŠd Petem^, Mateja Rant Stojan Saje, Vtlma Stanovnik, Simon iubk, Cveto Zapbmik, Danica Zavrl Žlebir, ètéan Žar^; stalni sodelavd*. Marjana Aha6^ Maja Bertoncelj. Ma^ai Oregon^ Ana Hartman» Milena Mldavač. Miha Ns^ic^ jasna Paladin, Maketa Smolnikar, Ara Vd^ak OBLIKOVNA ZASNOVA jertej Stntar, llcvarStritar d.o. a TIH NIČNI UREDNIK Grega ^jnik FOTOGRAFijA ' linaDold,Cora»lKav<:ič LEKTOR IGA Maoeta Vodič VODjA OG LASN EGA TRŽENJA Mateja Žvižaj CORENjSKI CLA5 {ISSN j« repariran« blagovna in storitvena :naaik4 pod ^ pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Ocrenjski glss. d.0.0., Kranj / Direktoric«: Mii'ijâ VolCjsli / Našlo«. Bieiwei^ova c«$u 4. 4000 Kranj / Tel,: 04/201 42 00« fa»: 04/201 42 13, e-m»il: 1 nfoi^ ! ; m i li e^asl in osmrtmce. td.: 04/201 42 47 / Delovni Cas: od ponedeljka do ^trttuinep'«krnjeno od S do 19, ure, pet^ od 8. do 16, ure» sobote» nedeije rri pra^nrl^) saprto / Coren]5l(i glat ;e &o)iednkk, izhaja ob torkih in pvlhth^ v nakladi 22.000 Í2vodov / R«drie pnlog»: Mo]a Gorenjska, Letopis Gorenjska («nkrat letnef in devet lokftlniK pniof / Tisk: Druck CarintHia Cm^H & CoKCi Ve^t/C]«»« išt Vid na Oini), Avitnj» / Nan>R, letna «a» rodnlna: uoao EUR; Bedni pfainlki imajo »o% popy»la, peJIrtni 2©% popusta« (etni 25 % popusta; v crne je vračunan DDV po siopn|Í £,5%; naročnina s« upoSieva od Kko đa^s^/a, ki so crispevall k razvoju In ugledu občhe. I 3. Nagrada Občine Žirovnica se podeh občanu občine Žin^vnica» skupini občanov občine Žirovnica, dojštvom 1er drugim organracliam in sku> nostim s sedežem v občini Žin?vnica za «okratne ^emne dosežke kot spodbudo za nadaljnje strokovno dek) In aktivnosti rta posameznth o> dročjih de^ovarte v zadnjefn tatu. B. PREOUQATEUI Predlagatelii za podelitev priznanj so lanko tačne osebe, podjeta« zavodj. i^unnnïi. dru^ ali ooOtičn« »franke v občini Žiwntcň c. vsebina preih.oga PobuOa oziron^ predlog mora vsebovati : « (me in pnimeK prediagalel>a « v pnnwu fiz^ne osebe ime in prDmek prađaganega kandidata za Drejemnika priznanj s poOatld: datum rqstva. drzavljarstvo in naslov * v pnmeru pravne osebe naúv in sedež predlaganega kandidata za pre)emnlKa priznanja * vrsto paznanja. Ki naj bi ga prejel prediagarň kandidat * obr^zloatev predloga ter dokumente, Ki potrjujejo dejsto, na/edena v obrazložitvi. d. rók pruave Predkigi za poúeítev priznanj občine Žíro/ríoa moralo prêpetr najkasne^ do vključno 16. septembra 2009, do 17, ure na naslov: OBČ\toki ju nimajo strokovnjaka, ki bi plačal, od skupne vsote jena- bil sposoben napako odpra- mreč odštel celotno naročni- mo/ pojasnjuje Ziherl, o ob- od prejema spornega raču- viti v krajšem času, še manj no. Ker je račun reklamiral veščanju naročnikov (za iz- na. Ce je reklamacija upravi- je pošteno, da si ustvarja prihodke na tak na6n. (reklamacijo smo upošteva- pade telefonske povezave na čena, \o priznajo in izstavijo li), smo mu poslali dobropis območju Adeigasa ni vedel dobropis. Naročnika o odJo-Pungartnik nam je kasne- v vrednosti 7,76 evra, med- niti domaČi župan Franc Će- 6tvi pisno seznanijo po poŠti v zakonskem roku 15 dni od prejema reklamacije. je le povedal, da je bila veči» tem ko je za preostali znesek bulj) pa še: "V primeru večna naročnikov v Adergasu v v vrednosti 8,30 evra dobil jih in dolgotrajnejših napak. mesecu in pol vsaj nekaj dni opomin, ki ga je tudi plačal." ki prizadenejo večje število Nova pritožba Vilctorju Pun- brez telefonske povezave: Telekom Slovenije smo še naročnikov, jaNuost obvešřa- gartniku v tem primeru ne "Vem, àn so se na račun pri- vprašali, kako običajno rav- mo na naši spletni strani in bo veČ pomagala, zato pa tožili tudi sosedi, vendar se najo v primerih dolgotrajnih na SiOLx»vem portalu ter na njegova zgodba daje naroč-ni dalo pogovoriti. V Teleko- izpadov omrežja. "Če je delo- !. in/ali II. programu Radia nikom Telekoma Sloveniie mu so povedali, da je bilo po vanje storitev onemogočeno Slovenije." dober nauk - vsak izpad pravilniku vse v najlepšem neprekinjeno več kot 48 ur, V takšnih in podobnih pri- omrežja naj takoj sporočijo redu," S telefonskim pri- pri Čemer je krivda na naši merih se lahko naročruki operaterju! Le tako bodo ključkom našega bralca je strani, naročnikom na osno- pisnopritožijonaoddelekza upravičeni do reklamacije in nekaj moralo biti narobe, saj vi prijave napake naročnino reklamadje (Telekom Slove- nižjih stroškov, problem je je bil običajni račun za pri- zmanjšamo sorazmerno za nije. d. d., Oddelek za rekla- le, da je tovrstne napake naj- bližno 25 evrov julija razpo- čas trajanja napake oziroma macije, Kolodvorska 9, lažje sporočati po • telefonu. lovljen. Od 1.avgustaomrež- dokler napake ne odpravi- Sooo Koper) v roku 15 dni Tapa takrat nedela! Večno mladi spet na Stolu Radovljiški Večno mladi fantje so v soboto organizirali že 35. tradicionaln pohod na Stol, s katerim ohranjajo večdesetletno tradicijo ljubezni do narave, zdravega humorja ter želje po večni mladosti. BsicrrA BfNEDiK mlajši je šteJ sedem let, najstarejši pa petmosemdeset," je povedal predsednik kluba Marko Pangerc. Tudi tokrat ni manjkal Stane Jereb, ki je bil med VeČnc mladimi na Stolu vseh 35 let. Po tradidji je pohod krasil simbol iz zakladnice starih kuhinjskih pripomočkov, tokrat 33 kilo- pod vodstvom Janeza Kose- člane. Med novimi dani sta gramov težek "peglezen", iz .........................................................Ija na najvišji vrh Karavank Radovljica • V sklopu Radol- odpravili po standardni Ži- škega poletja 2009 je radov- rovniški poti. Na vrhu je po- Ijiški klub Večno rràadih fan- hodnike pričakal dež, zato so ved je zanesljivo vplivala na letos tudi dva iz tujine, in si cer z Nizozemske in Češke. "Slaba vremenska napo delan posebej za to priložnost Likalnik so Brane Rogelj, Janez Legat, Drago Rozman ter Peter Žula nosili v^e tov v soboto organiziral že se ti kmalu odpravili nazaj v udeležbo, kljub temu pa se Jq ^u« 35. pohod na Stol. Kljub slabi dolino, do Valvasorjevega je letošnjega pohoda udele- "Bilo je nekoliko naporno vremenski napovedi so se doma, kjer so krstili nove žilo kar 94 udeležencev, naj- zaradi strme poti, vendar nam je Slo kljub temu odlično," je o vzponu povedal Pangerc ter veselo pristavil: "Na vse tegobe smo pozabili takoj po osvojitvi vrha." "Bilo je fantastično," je dodal Dušan Vajde, ki se je sobotnega pohoda udeležil skupaj s tridesetimi pbhodniki iz občine Lukovica. Skupnemu kosilu je sledil sprevod po ulicah Radovljice, kjer so se Članom pridružili nidi posebni gostje, dani in članice medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj Slednji so bili povah- ijeni na pohod, vendar se ga zaradi predvidenega dežja niso udeležili. Tradicionalnega pohoda na Stol se je udeležilo 94 pohodnikov. 1 f^o: 8r,giia h^r.^ Prvošolcevje več kot lani Tudi v radovljiški občini bodo na prvi šolski dan še posebno pozornost posvetili varnosti na šolskih poteh. Matsia Rant jo na šolske poti. Še pred ..............................................................................začetkom pouka so po šo- Radovljica ' Osnovno šolo lah izpeljali tudi nekatere bo v radovljiški občini obis- naložbe, s katerimi so zakovalo 1483 učencev, kar je gotovili boljše razmere za sedem učencev manj kot delo. Za prenovo Sol so lani. Prvošolcev pa je 16 veČ skupaj zagotovili devetde- kot lani', in sicer 159. Pred set tisoč evrov, h koncu pa začetkom šolskega leta je gre tudi gradnja športnega podžupan Jože Rebec na parka pri osnovni šoli Lip- delo^Tio srečanje povabil niča. ravnatelje osnovnih šol in Podobno kot v številnih glasbene šole v Radovljici. drugih občinah so se ftidi v PoseBno pozornost so radovljiški soočili z močno posvetili varnosti na šol- povedanim vpisom otrok v skih poteh. "Svet za pre- vrtec, zato so v osnovnih šo-ventivo in varnost v cest- lah Radovljica in Lesce za nem prometu je poskrbel, potrebe vrtca uredili štiri da bodo policisti in občin- nove igralnice. "Dodatne ski redarji v prvih šolskih igralnice bomo uredili tudi dneh šc pozorneje sprem- vvrtcu na Brezjah in v vrtcu Ijali vamo pot otrok na naj- Begunje, vrtec na Posavcu bolj obremenjenih križii- pa bo bogatejši za samostojno kuhinjo," so razložili pri občini. Za ureditev čih in šolskih poteh. Poleg preventivnih programov. ki jih izvajajo osnovne prostorov bo občina zagotc- šole, so vsem prvošolčkom vila 192 tisoč evrov. Letos ra7delili rumene rutice in bo radovljiške vrtce skupaj kresničke," so pojasnili pri obiskovalo 722 otrok v štiri-občini. Obnovili so tudi desetih oddelkih (lani 632 talne označbe, ki opozarja- otrok v 34 oddelkih). CERKgE Za praznik občinska priznanja Danes, 1. septembra, se v občini Cerklje začenjajo dogajanja ob občinskem prazniku. Prireditve se bodo vrstile ves sep- tember^ osrednja bo 26. septembra v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika. Odprtja 2 evr'opskim denarjem obnovljene Petrovčeve hiše še ne bo (ta bo oktobra), pač pa bodo ob prazniku odprli cesto na Šenturški Gori. Ob letošnjem prazniku bodo prvič podelili nagrade tudi najbolj urejenim vasem m objektom v občini Cerklje, najslabšim pa bodo podelili "ježe". Občinski svet pa je na zadnji seji potrdil prejemnike občinskih nagrad In priznanj, ki jih bodo prav tako podelili ob prazniku. Veliko plaketo občine Cerklje bo prejel Komorni pevski zbor Davorina jenka, ki praznuje petdeset let. Predlagatelj je župan Franc Čebulj. Županova Lista za razvoj vasi pod Krvavcem je predlagala tudi dobitnika male plakete Boruta Beleharja, dolgoletnega zdravnika v zdravstveni postaji v Cerkljah. Enkratno nagrado bodo na predlog Nine Veselinovič podelili Mladinskemu centru Cerklje, Svetniki so pntrdlli še štinm priznanjem občine Cerklje. Dobili jih bodo: MIlan Zamljen s Senturške Gore, skupina mentorjev PGD Zalog (Peter In Tina Lončar, Boštjan Kovač In Janez Brnika In Jože Močnik, Plevei), Cveto Kotnik z Zgornj Šinkovčov Joža iz Grada. D. Z. Ž. PUNEN d.O.P. Kidti6«va e&su 72 b 4220 Škofin Loka ponjave • Podifti« PImim á.tJL ^ob Loki razpbuja nasMnia profti (Movna mttta: GRAFIČNI TEHNIK' OBLIKOVALEC im/i) • dciùoièta smffl/a fM^Vmn V, stopnji) upcnbepttgnm COf^CC ÙMW ■ progw» 4J>0e£ limTMm In PHQTOSHOR ■vsM2kti útiovnihlzkoUnf * 2Mňl9 »ttgieSkiii /oifci ûetomo nmetit it ikiene a nećoiočett /nescć/i w? pnkvaim óehm. (m/i) ' 2 tkfomí mesti DELAVEC V PROIZVODNJI MMvfemo prí)9M dHamlft h prtt9eod^v)h k¥dúMrwÍh ^kvcni Sokê/^M« u9iin)o pakUtňo iûb», fíjlčnin) 7mogÍ)hoftin* in nčnlmí tpfttfíOttiTíi» Ûeh¥TK> fêmerit st skkfí$ a dohitn éês zm«iíiC5t/^29pcsHtv»í9 nećoMen Ptw OokasH» o npoittiwanfu pcgoitv dtufi^ t i^tef^p^som pojtf/te na fgotnjí i»s)o¥ 9Íl f» Mtnnslú fioití: iat3tí.pbnW^oÍJKt oajlastKit „bdobt^ . . _____InOO Olflvi ; t ir.de se«"^^ Gorťnl:>kj Glas GG iZLETf petek/ Izlet v Steklarno Hrastnik In Medijske toplice 4. septembra Ce si želite 'v živo' ogledati Še eno zanimivo gospodarsko panogo, izUelavu ^tekld, ^e po teni tudi okopati v Valvasorjevi termalni kopeli v Medijskih toplicah in uživati v veseli družbi, se nam obvezno pridružite v petek« 4. septembra. Pot bomo začeli na avtobusni postaji v Radovljici ob 730, ob 7.55 se bo avtobus ustavil na avtobusni postaji pred Creino v Kranju in ob 8.Î5 5e na Primskovem. na avtobusni postaji pred centrom Mercator. NaS prvi postanek bo na Trojanah, kjer bomo popili jutranjo kavico. Naslednja postaja bo Steklarna Hrastnik, kjer si bomo v dveh skupinah ogledali proizvodno linijo. Delo poteka 24 ur na dan, 365 dni v letu, življenjska doba peči Je okoU sedem let. V vzorini sobi si boste ogledali prek dva tisoč izdelkov. Po vodenem ogledu se bomo podati v Medijske toplice, kjer nas bodo pričakali z narezkom, sledilo bo triurno kopanje. Za konec se bomo v Gostilni Trojane okrepčali ies poznim kosilom ob spremljavi harmonike, V Kranj se bomo vrnili predvidoma okoli 19. urp. Cena izleta: 28 EUR Cena vključuje: avtobusni prevoz, malico, ogled steklarne, kopanje in kosilo. Za rezervacijo najkasneje do srede pokličite 04/201 42 41 (vsak dan od 8. do 19. ure. petek do 16. ure). Ce ne bo zadosti prijav, bo izlet odpadel. Organizator izleta Je turistična agencija Odisej Gorenjski Glas 8 v li •••• t« maja. bertoncelj (g) g-glas. si GORENJSKi GLAS torek, 1. septembra 2009 Direktorju polepšali praznovanje Vilma Stanovnix veselila jeseniškega šport- ....................................................nega direktorja Zvoneta Su- Bled ■ Od četrtka do nedelje vaka, ki je prav v soboto je na Bledu potekala pole- praznoval 51. rojstni dan. tna hokejska liga Rudi Hiti. Praznovanje Jeseničanov na koncu pa je zmaga osta- na Bledu se je nato nadalje- la na Gorenjskem, saj so si valo tudi v nedeljo pozno jo priborili hokejisti Acro« zvečer» saj so v tekmi za nija Jesenic. NaSi državni prvo mesto na mmlrju pre- prvaki s Podmežakle tek- magali francosko ekipo Bri- movanja niso začeli po na« ancona, ki je do velikega fi- črtih, saj so na prvem sreča- nala najprej 35:4 prema- nju, ko so v četrtek prekri- gaJa celovški KAC» nato pa žali palice z ekipo VSV iz s 4 : 2 še švicarski Langent- Beljaka, po kazenskih stre- hal. Jeseničani so Francoze lih izgubili z 2 : 3. So se pa štrli Šele po kazenskih stre- zato navijačem oddolžili na lih ter slavili z 2 :1 ter tako sobotnem slovenskem der- na blejski poletni ligi osvo-biju, ko so ekipo Tiiie Oiim- fili že peti (zadnjega 2006) pije premagali kar s 7 : 1. naslov najboljših. Tretje Zmaga proti večnim riva- mesto so osvojQi Celovčani, lom je sicer vedno sladka, ki so v malem finalu 53:1 tokrat pa je še posebno raz- premagali Tilio Olimpijo. Obračun med večnima rivaloma, Acronijem lesenicami in Tilio OlimpijOf je imel tudi na Bledu posel>en naboj, zasluženo pa so ga dobili rdeči. 1 (n sim« Danes deveti kriterij Medvod Danes ob 18. uri se bo v središču Medvod v organizaciji Radenske KO finančne točke začela kolesarska dirka 9. kriterij Medvod. Ob 1S.15 se bodo kot prvi pomorili moški na odprtem prvenstvu Medvod {15 krogov po 600 metrov), ob 18.30 se bodo začele kvalifikacije {15 krogov), ob 19.30 bodo dirkale ženske (15 krogov), ob 19.45 bo finafe moških (40 krogov), ob 20.30 pa še podelitev nagrad. M. B. Kranjec zmagal na {aponskem Skakalci so poletno veliko nagrado nadaljevali z dvema tek* mama v Hakubi na Japonskem. Znova je blestel Kranjčan Robi Kranjec, ki je na prvi tekmf osvojil 6. mesto» na drugi pa premagal vso konkurenco in drugič v karieri zmagal na tekmi poletne velike nagrade. Kranjec je pred zadnjo tekmo, kt bo 3. oktobra v Klingenthalu v Nernčiji, v skupnem seštevku na 2. mestu. Pred njim je le Švicar Simon Amman. M. B. Pod vodo Francozi v Kranju se je zaključilo svetovno prvenstvo v podvodnem hokeju, ki ga je naša reprezentanca končala na šestem mestu, svetovni prvaki pa so Francozi. Vilma Stanovnik Kranj • Teden dni hokejskih obračunov osemnajstih ekip v kranjskem olimpijskem bazenu se je končal minulo soboto z velikim finalom, ko sta se pomerili Frandja in )\ižna Afrika. Več sreče in znanja so imeii Francozi, {à so zmagali s 4:3. V tekmi za tretje mesto je ekipa Velike Britanije s 3 : 2 prema^la Turčijo, naši pa so v tekmj za peto mesto morali priznati premoč Špancev, ki so jih ugnali s 4:1. V konkurenci d^et je slavila ekipa Velike Britanije pred Južno Afriko in Frandjo, Slovenija pa ni imela svojih predstavnic. "S prvenstvom smo zado* Na svetovnem prvenstvu v podvodnem hokeju so barve Slovenije zastopali tudi trije voljni, sa^se je izkazalo, da je igralci Društva za podvodni hokej Kranj: Klemen Dovžan, Primos Rappl în Boštjan Kernc na vrhu fo kvaliteti pet ekip> korak z njimi pa seveda drži- tu Šele nabirajo izkušnje in so rezultati in kontakt med igral- tivna le dva kluba za podvodni motudi mi. Razveseljivo je, da iz^bljaiizvečjo razliko. Ven- d. Sicer pa je najpomembnej- hokej, igralcev nas je okoli 40, se vedno znova pojavi kakšno dai je podvodni hokej hitra in ša kondidja, ko moranx> pod za reprezentanco nas igra 12. presenečenje, kot so se letos dinamična igra, kaznuje se vodo z omejeno količino zraka Smo dobra družba, seveda pa Špand, ki so pod vodstvom ni- vsaka napaka," je ob zaključku narediti čimveč. Zato je treba vedno potrebujemo mlade, ki zozemskega trenerja zelo na- tekmovanja povedal Kranjčan biti močan, odločen, eksplozi- imajo radi vodo. Vse o nas naj- predovali. Lani smo jih še pre- Primos RappL ven. Za vse to pa so potrebne dejo na spietrú strani ali pa naj pridjivo premagali, sedaj so "Podvodni hokej se s hoke- tudi izkušnje," pravi Primos, pridejo na bazen v Kranj in bili boljši oni... Skratka, obra- jem na ledu lahko primerja v ki ob tej priložnosti v DruStvo vprašajo, kdaj imamo trenin- ćuni so bili vse dm zanimivi in tem, da igramo s plošíkom, ki za podvodni hokej Kranj vabi ge. Lahko me rudi pokličejo izenačeni, morda so Ixli nekaj ga skušamo spraviti v gol Po- nove navdušene športnike, po telefonu 041/705 525," še slabši le Hrvatje, ki vtem špor- dobna je tudi dinamika igre, 'Trenutno sta v Sloveniji ak- dodaja Primos. Jesenice tudi z nogometno tradidjo Ekipa Mimovrste=) Jesenice, iani prepričljivi zmagovalec 2. gorenjske nogometne lige, jev novo sezono v ligi višje startala z remijem. Do leta 2012, ko bodo praznovali sto let nogometa, si želijo igranja vsaj v 3. slovenski ligi. Mai a Bertoncelj jesenlce • V soboto se je začela nogometna sezona tudi za eidpe, ki nastopajo v ligah pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Gorenjske Kranj. V prvi Članski gorenjski ligi je bilo zanimivo spremljati, kako se bosta odrezala novinca, in sicer ekipa Mimovrste«) Jesenice, ki je doma gostila Al- pino iz Zirov in remizirala z 1 r i, ter Kondor z GodeSiČa, ki je svoj krst doživel pri starem At âïioi i2 kvalifikacij, ekipi Hrastje, in zmagal kar z 1:5. RezuJtati drugih tekem l. kro- Članska ekipa Mímovrste=] Jesenice, novinci v 1. gorenjski nogometni ligi / ^ofo: ank^ subm ga pa so: Bohinj : Polet 2 : o, iO^jska Gora : Naklo - Klub 2022, ko bomo na Jesenicah in mladinci igrajo v 2. sloven« Zahod so odigrali tekme 3. zmagovaJccv o : 5, Visoko : Niko Železniki 1 :1 in Bled Hirter : Vdesovo 1:2. praznovali stoletnico nogome- ski ligi. Želimo pa si boljšili krogd. Rezultat: gorenjskih ta, napredovali vsaj do 3. slo- razmer. Za treninge vseh ekip ekip: Sava Kranj : Roltek Dob venske lige, če ne že do druge, imamo na voljo eno igrišče, Tokrat predstavljamo nc^ Seveda bi si želeli napredova- garderobe pa so v sklopu lede- 2:3, Jezero Medvode : Kalcer Vodoterm 1:1 in Sobec Lesce raetaSe z Jesenic, ki so lani nja v 3. ligo,lqer smo že bili, že ne dvorane in jih uporablja« : Adria 2:4. Vodilna ekipa na prepričljivo zmagali v 2. go- po tej sezoni," jeo ekipi in d- mo. ko so proste, ko jih ne po- lesrvidjeRoltekDob.V2.slo- Ijih povedal predsednik kluba Vladimir Ve^ayAá. Trener Fe- trebujejo hotejisti," je še dodal venski ligj so nogometaši Tri- Petkovid glava Gorenjske (sedaj 5, na renjski ligi. "Imamo mlado ekipo. Večina igralcev od )sni je ostala, sta pa klub zapustila lik Ali§ič ima na razlago Prvi kiog je tudi za igrald v lestvici) v 4. krogu doma z dva dobra igralca, kar se nam okrog 15 igralcev, želeli bi si jih 2. gorenjski nogometni Dravinjo Kostroj zmagali z 1 : pozna. Ekipa ie torej nekoliko še vsaj peL Pod Mežaklo treni- Rezultati: Podbrezje;Trboje 3 o, Šenčurjani (6. na lestvid) rajo Štirikrat tedensko. 'Vklu« 12, Ločan : Bimje o : 1, Britof pavgostehprema^Krškoz bu imamo okrc^ 170 igralcev : Preddvor 3 : i in DLN : Čirče o : 2. Naslednji krog bo odig- sUbSa koLJanska, homo pa tu skušali nadomestiti z borbe- nostjo. Naá cilj je, da bi do leta v različnih selekdjah. Kadeti 3 : o. Nogometaši v 3. SNL • ran 13. septembra. GORENJSKI GLAS torek, 1. septembra 2009 REKREACIJA m i roslav. cyjeiu/in in si 9 "Ne bi šla, če me ne bi ati kar prijavil. Mi pa ni žal, še pridem," je povedala Tama/a Bobnar, nova zmagovalka triatlona jeklenih. Pri moških tretja zmaga za Zdravka Mitriča. Maja Bertoncelí ji že v svojem prvem nastopu ....................................... med posamezniki na jekJe- Ribčev Laz • Triatlonu jekle- ruh, pa dobrih devet V dese-nih v Bohinju v organizaciji terid so še 23\ova četrti Robi TK Bohinj in v 23. izvedbi sta Mikeij (Stara Fužina), Uroš zaznamovala tudi dež (in gr- Bertoncelj (Kondor), Janez menje), Id je v soboto triatlon- PoloviČ (Kostenjevica), femej ce {121 posameznikov in }8 Rebolj (Dolsko), Metod Moč- Stafet) močiJ v čolnu in na ko- nik (A]pe}, Tomaž Javomik JesuL Med tekom do Vodniko- (Jub Dol) in Blaž Repine (Pro ve koče |ih je pozdravilo tudi tehno). Pri ženskah jih je bilo v konkurenci sedem. Prvič na sonce, a ne za dolgo. Sijala sta tudi zmagovalca. Zdravko MitričizKropejezmagaltret- triatlonu in prva zmaga pa jlč zapored (čas 2:23:59, Čoln za 22-letno Tamaro Bobnar 39:22, kolo 50:17, tek 54:20), (ŠD Kondor). Če je ne bi ati Triatlonce je čakalo 8 km veslanja, 16 km kolesarjenja do Tamara Bobnar z Godešiča Metod, tudi že večkratni Uskovnfce in 8 km teka do Vodnikove koče, 1805 m visoko pa prvič (3:13:46; 50:20, 1:12:38. i:io^8). "Razmere danes rekorda udeleženec jeklenih, kar prijavil, je na triatlon sploh ne bi bilo. Doslej je nastopila na niso dopuščale. Zmanjkalo vsega treh tekih in nobeden je v teku. Če bi bilo suho, bi ni bil daljši od 10 km. "Ni mi zagotovo padel. Zmaga mi žal, da sem nastopila. Tri- pomeni zadovoljstvo. Triatlon je težka tekma, ki zahte- atlon je super. Občutek, ko prideš v dlj, je nekaj posebne- . Koža se mi je kar naježi- va veliko priprav. Treniral sem skoraj vsak dan po dve la/' ie bila nasmejana in nič do tri ure," je povedal 36-letni kaj utrujena Tamara Bobnar. Zdravko Mitrič (Zupan Že naslednji dan je šla na Tol- sport). Na jeklenih je med po- sti vrii, Mitrič pa v Varaždin samezniki nastopil sedmič, ponovhitrejšičoln.skaterim enkrat je biJ še član štafete. prihodnje leto načrtuje še Nj^ove uvrstitve: štirinajsti, boljši čas veslanja. In štafete? y \ # \ I Sf V deved, dvakrat drugi in triloat Zmagala je trojica Rotech Prvr trije moški Marjan Zupančič, Zdravko Mitrič in AleŠ prvi. Tokratna zmaga je bila (Gregor Brovinsky, Dejan Udovič so medse vzeli najboljšo žensko Tamaro Bobnar. suverena, sa) je Marjan Zu- Vračič, Klemen Triler) s ča» pančič (KGT Papež) za njim som 2:09:24. Najhitrejši čas zaostal več kot Štiri minute, v čolnu je zabeležil Jernej Žu- Aleš Udovič (Intersport), tret^ pančič Regent (31:12), na ko- Savčan Vladimir turni člana dru- Slovenske čar Nejc Kuhar DO Moovme.ne Novinar Stojan Zítko na Princeu Mirosiav Braco CvjrnĆANiN firičnem stanju osebe, ki s tem, da se zdravo rekreira ....................................... oz. si precej pomaga ne k Stojan Žitko je urednik samo boljšemu počutju, am-"zunanje" redakcije Dela, pak ... no, naprej si nisem kar ne pomeni, da ima pisar- zapomnil. Verjetno je mislil: no zimaj, ampak da je ured- kvalitetnejšem vsakdanjiku nik vseh Člankov, ki pišejo o tako doma kot v službi ali ne- dogajanju zunaj naših meja, kaj podobnega. Potem pa ki je povezano s Slovenijo ali samo njemu ukradejo dres z pa tudi ne. Med novinarjiko- državnim grbom. Politična lesarji prav gotovo novinar z zarota ali ne, še danes si nismo na jasnem, čeprav vsi vemo. da Hrvati ne hodijo na svetovna kolesarska novi- največjo težo... ne samo tele- sno. Stojana sem prvič srečal na svetovnem prvenstvu narska prvenstva. Potem je pred tremi leti in bil zelo Stojan Žitko objavil mož- Stojan ŽKko začuden, ker do tedaj nisem nost, da je dres z državnim mogel verjeti, da se tako pa- grbom izgubil, kar pa je ne- Stojan bo na svetovnem ga mnenja, da mora najbolj- metni ljudje vozijo s kole- dopustno z vidika domoljub- prvenstvuvKranjutekmoval ši novinar med kolesarji som. Ne samo vozijo, da tudi ja. "Grb i zastava čuvaju se, na kolesu, ki se imenuje imeti tudi najdražje kolo. tekmujejo. Njegova filozofi- ko zenica oka svog." Resni* Prince in je na ravni njego- Stojan Žitko pravi, da gre ja,da ni vse vhitrosti, ampak ca, ki so si jo izmislili največ- vega novinarskega položaja. vedno na zmago, vendar ni je nekaj tudi v užitku in pri- ji umneži prejšnjega siste- Vsi smo prikimali njegove- nikoli razočaran, če je drugi Čakovanju napredka v psiho- ma. mu nakupu, saj smo enotne- ali tretji ali. 10. Svetovno novinarsko prvenstvo v cestnem kolesarjenju 2009 ti.-13. september 2009 Kranja Slo vem/a w¥n¥. tourism-kroni si GIBAJTE SE Z NAMI Miroslav Braco Cvietičanin Učinkovita energijsločit! Zdo zumeli) in tu se ne da dosti spre- pomemben podatek zame. Zbu- meniti oli JUozojirati, Po brska- dUsemse spočit. Stopnic do stra- nju in klikanju sem našel vse ntšáa niti opazil niseni, pri obu- mc^iče substance, za katere za- vanju čevljev sem se lahko celo got^jajo, da ti pomagajo, da si priklonil, Ttstíiperonov v mifi- boijši. Potem sem se odločal in se cah nisem Čurii. Popoldne sem mije zdelo zares odlično, da s spet ponovil v(^o s kolesom. Tako pomoto kemije lahko postand z làitkom in tako hitro sešeni- boljši Človek. Meni sicer m treba sem peljal. Cáo pomidU sem, da postati ÍJOÍ/'S, ampak predvsem na svoji dirki leta lahko cào zrna- hitrejši Človek. Skratka, potrebo- gam. Kal^ korojžne nudi! Na- val sem stvar, s katere pomoto slednji dan sem se r^eneriran, ne bom hitreje vrtel pedala. Odločil deg^ieriran spet zbudil z enako sem se kupiti dve vrsti praSca, H dobro voljo. Začd sem razumeti se mešata z vodo ali jogurtom, podovneže in vojake. No, da s ti- m neke ener^jske gde ter plošči- sto hrano nisem dobil fcrii, sem se ce, ki bi dodatno dopolnjeval prepričal v neddjo, kosome gna- moj ^ortno poslovni jedilnik. U na B^unjŠčico, Kaže, daje to Poslomi? Ne boste verjài, navadna polenta za tiste, la ne- koli sem vpr(^, kdo je največji kaj jedo, karfim da resnična kri- potrošnik te prehrane, so povsod la in me na vrhu čakajo deset odgovorili, da sploh ne športniki minut in več. ali rekreativci, temveč poslovne- Zaključekje ta, da sem začel ži! To Je bilo presenečenje števil- veijeti energijski prehrani in s kaena. Presenečenje številka A^ tem tudi ugotovil (ne prepo- jeb)lo,kosemizv€dd,dasodr^ zno), da z vodo in makaroni ne gi največji potrošniki "energj- moreš biti ne vem kako živahen ske" hrane vojaki! Tre^e pre^e- na kolesu, kaj šele drugi dan, ko nečenje dedi, je treba v iužbo. Izdelke sem dobil po pošti skupaj z navodili za uporabo. Vse substance so dovođene, daného jrasa jutrišnje pomete in bi kdo pomidil na do- ^^^^^^^ ^^^ - ^^^ pms. Nisem se pogovonl z . .. . 1 zdLnikom ali farmam, ^ot pre,šn)i teden. ampak s tistimi, ki to že redno - v IO I o si m on.subic(S>g-gla$. s i GORENJSKI GLAS torek, i. septembra 2009 Črn konec tedna v gorah v gorah so se minuli konec tedna smrtno ponesrečili trije planinci. Matjaž GrecoriČ Žal, datumi 2dravTiiJ je v noČi no soboto z gradbišča na Pokljuki prilastil bencinski agregat, dva koluta steklene PVC mreže in tri lesene dvojne lestve. Lastnika je oškodoval za okoli JTOO evrov, policisti bodo spisali ovadbo. M. G. GORENJSKI CLAS torek, 1. septembra 2009 EKONOMIJ k strfan 2a rd ©g-gias. si 11 se ozirajo panoge v devetnajstih letih se je v Gorenjski predilnici v treh krizah tekstilna proizvodnja močno skrčila in ostala je le še petina zaposlenih. Ob sedanji krizi se ozirajo drugam: v predelavo odpadkov in turizem. Stifan Zargi Skofja Loka • Lanski propad Gorenjskih oblačil, IBJ.ja in Aquasave je pomenU» da so v tekstilni panogi na Gorenjskem ostale le Še tri drulbe: Odeja, Gorenjska predilnica in Zvezda, Kaj pomeni sedanja gospodarska kriza v že tako s Ice r kritiáiem položaju tekstilne industri j e, s mo povprašali direktorja Gorenjske predilnice mag. Miho feSeta. Gorenjska tekstilna industrija zamira. Kaj se dogaja z Gorenjsko predilnico? "V Gorenjski predilnici sem že skoraj dvajset let in v tem obdobju smo imeli tri krize. Prvo ob osamosvojitvi Sloveniie 1990,1991, drugo leta 1995 in tretjo v le» tih 2000, 2001. Vsako od kriz smo vzeli zelo resno in pripravili programe reševanja. Pri prvih dveh krizah njih prostorov Gorenjske predilnice ostala še dobra polovica in del Še nameravamo prodati za to, da zmanjšamo našo zadolženost ter obveznosti do dobaviteljev. Po mojih ocenah bomo leto zaključili z nekaj sto tisoč evri izgube. Prepričan pa sera, da moramo perspektivo iskati v drugih panogah. 2e se spogledujemo s predelavo odpadkov in odločili smo se, da se podamo v turizem. V tekstilno proizvodnjo, razen vlaganj v racionalizacijo euer« getške porabe, ne bomo več investirali. ' ' Miha ješe Imate že kaj konkretnih načrtov? "Kar zadeva predelavo odpadkov, smo prepričani, da je to zelo perspektivna dejav» nost, veli^ tržna priložnost in že z novim letom smo začeli s predelavo • raMadnjo smo krčili obseg poslovanja ko smo ljudi odpustili v od- visno, kako bomo preživeli, odpadne računalniške opre- in le delno spreminjali struk- prto brezposelnost. Praktič- Srečujemo se s problemom,* rae. Dejavnost predelave od-turo proizvodnje» pri tretji no za skoraj vse smo poskr- da je zaradi manjše proiz- padkov je sicer v Sloveniji še krizi pa lé slednje. Drugače beli na mehak način, z odho- vodnje ogrožena rentabil- pod vplivom nekaterih moč- rečeno: pri prvih dveh krirah dom v pokoj, úi s čakanjem nost, ker ne deluje več eko- nih lobijcv, pa tudi cenc surovin so zaenkrat nizke, ven- so biJi posegi predvsem pred upokojitvijo." kvantitativni, pri tretji pa nomija obsega. To ni več le naša kriza, to dar smo prepričani, da se bo predvsem kvalitativni v sme- Ste pri zadnji sanaciji tudi je kriza tekstilne dejavnosti v to popravilo. Sedaj je čas, da ri opuščanja proizvodenj ar- kaj investirali^ Evropi. Problem je v tem, da se pripravimo m usposobi- tiklov z manjšo dodano vred- "Pripravili smo investjdj- so nekateri naši kupci v tej mo. Trenutno tega še ne de nostjo in povečanja proiz- ski ciklus za posodobitev krizi propadli. Vprašanje je, lamo na industrijski način, vodnje z večjo dodano vred- opreme na vseh programih. kateri finalisti l>odo v tekstil- vendar bomo do tega tudi nostjo. Temeljito pripravlje- Predlani in lari smo zakJju- ni industriji pri nas in v Evro-ne sanacijske programe smo čili opremljanje v barvami, pi sploh obstali. Število zapo- prišli." dosledno uresničevali." Kaj so ti ukrepi pomenili za zaposlene.^ kjer smo za barvanje in ple- slenih se bo v Gorenjski pre-menitenje tkanin opremljeni dllnici še zman]ševalo, konec z najmodernejšimi stroji, letošnjega leta predvidevamo kup objekta nekdanje Bistre Kaj pa turizem? "Že smo investirali v od- Konec lanskega leta, ko nas le še 160 zaposlenih." "Ko sem prišel aprila je ostaio še 208 zaposlenih, 1990, sem prevzel 840 zapo- smo z novimi dozimimi na- Je Še kje kakšna rezerva? na Spodnjem trgu, kjer nameravamo urediti hotel. Škofia Loka se mora turistiČ- slenih, ko smo leta 1993 pre- pravami in novim informa- "Edina rezerva, ki jo sedaj no prebuditi, za to pa potre- tobus gostov. Dokier se bomo v našem tisočletnem brodili prvo krizo, nas je bilo cijskim sistemom Orgatex vidimo, je pri energiji. Odlo- buje 4 do 6 manjši hotelov, 620. Edini leti, ko smo brez zaključili, zaokrožili moder* čili smo se, da prihranke po- ki lahko sprejmejo za en av- prodaj našega premoženja nLzacijo opreme. Bili smo iščemo pri porabi vode, ki poslovali resnično pozitivno, prepričani, da smo spet naj bi jo reciklirali in s tem sta bili 1998 in 1999. Temu usposobljeni ra rentabilno pridobili tudi toploto. Rado- mestu zanašali le na enoje sledila kriza tekstilne indus- posbvanje. 2a] nas je zaradi nalizirati moramo tudi ogre- dnevne turiste na obisku» trije in dogodki v povezavi z svetovne gospodarske krize vanje, zato pripravljamo po- pravega turizma ne bo. Po- 11. septembrom 2001. Prisiljeni smo bili opustiti bom- prizadel velik upad naroČil, letos v prvem polletju za oko- sodobitev kurilnice, kjer bi trebujemo stacionarne goste, poleg plina, kurili tudi z les- Iti jim lahko z velikim zaled- bažno predilnico, v kateri li četrtino, in prvič, odkar vo- nimi odpadki. Oba ukiepa jem resnično marsikaj ponu-proizvodnja ni biJa rentabil- dim to družbo, si ne upam naj bi porabo plina, ki nas je dimo. Prepričan sem, da na. Število zaposleruh je pa- napovedati, kako bomo za- letos finančno zdo prizadela, mora ŠkoQa Loka najti svoje dlo na 420. Po sanacijskem kJjuČili poslovanje v letoS- več kot prepolovila." programu iz leta 2003 smo njem letu." mesto na turističnem zem Ijevidu Evrope." razvijali nove artikJe z višjo dodano vrednostjo in manj Bo potrebna nova sanacija? vloženega živega dela in Ite- Koliko vas je še ostaJo? Kje so še rešitve? "Dejstvo je, da tekstilna in« Kaj bi to pomenilo v smislu dustrija zamira. Tudi če se zaposlitev? vilo zaposlenih je postopoma padlo na 240." "Letos je prvič število zapo- bo kmalu obnovila konjunk- "Mi imamo kar nekaj izob- slenih padlo pod 200, bliža- tura, te na področju tekstila raženih kadrov, ki jim mora- nio se šlevilu 180. Na vpr^a- ne bo več. Že sedaj se bo od mo zagotoviti delo do upoko- Ostala je torej le dobra četr* nje o sanaciji preprosto ne 180 zaposlenih le okoli 120 jib^. Prepričan sem, da je to tina zaposlenih. Koliko je znam odgovoriti. Napravili lahko še ukvarja s tekstilno možnost, da jim ponudhno bilo odpuščanja? "Pri zmanjšanju števila zi- sobili za dobičkonosno pro- drugim: trgovino, energeti- dvoma ni, da bi bila to za smo prav vse, da bi se uspo- proizvodnjo, ostalih 60 pa z kreativno delo in nobenega poslenih za 600 ljudi je bilo izvodnjo, postali smo zelo ko, delom v invalidskih de- Škofjo Loko dodana vred- le nekaj izjemnih primerov, fleksibilni in od naročil je od- iavnicah. Nam je od nekda- nost" LUK ljudska univerza kranf SREDNJESOLSKI PROGRAMI - izredni studij < PREDŠOLSKA VZGOJA ISSII - NOVO • PREDŠOLSKA VZGOJA - ^okMcni teča| - NOVO « BOLNIČAR-NEGOVALEC < TRGOVEC • EKONOMSKI TEHNIK-PTI • v sodeUvdrgu s CDI UNIVERZUM UUBLJANA STROJNI TEDNIK - PTI (zsključdk šolanja) USP0SA8UANJE ZA NPK SOCIÁLNÍ OSKRBOVALEC OSNOVNAŠOLA ZA ODRASLE S. m 9. rszrcd šolanje brezplačno UNIVERZITETNI PROGRAMI VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAMI VIŠJEŠOLSKI PROGRAMI « EKONOMSKA FAKULTETA UUBUANA VtSOKAPOSLDVNAŠOU- kvaliteta študija - EûUIS si • diplomirani e Sffieris • računovodslvo • management lurizem FAKULTETA ZA STRDJNiiTVO MARIBOR v 1. letnik - diplomirani inženir strojništva, - po merilih za prehode - vpis v3. letnik Izobraževalni mod H ERA Ljubljana - ekonomist ročun NOVO PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER usposabljanje Z9 pridobitev r^edagoško-andragoške izobrazbe h- Informacije ♦ J LUK Ljudska Univerza Kranj JEZIKOVNA ŠOLA $ tradicijo In inovatfvnostjo ANGLEŠČINA NEMSCIMA iJ ITALIJANŠČINA 1] FRANCOŠČINA ŠPANŠČINA HRVAŠČINA SLOVENŠČINA RUŠČINA SRBŠČINA in ostali}ezikf, kijih potrebujete... pisem, govorim, poslušam» ćutim, pa tudi sanjam o njjh (Pidividualno. skupmsko« verificirano, certifia rano NOVO I popotni jezik »za upokojence brezplačno NOVOt možnost sofinanciranja MSŠ 1 i informacije W Gorenjski Glas WWW.C0RENjSKICLA5.Sl i/ X 12 KMETIJSTVO cvcto.zaplotnik g>g-gías. s i GORENJSKI GLAS torek, 1. septembra 2009 Pomoč pridelovalcem žit in mleka Vlada bo za enkratno pomoč pridelovalcem žit in mleka namenila skupno štiri milijone evrov. CVFTD ZAPLOTNIK Ljubljana « Vlada je na četr- In zakaj bo država pomagala pridelovalcem žit in mleka? Pridelovalci žit na ikovi seji sklenila, da ho naj- nekaterih območjih, pred- bolj prizadetim pridelovalcem kruSnih žit namenila vsem v vzhodni Sloveniji, so se letos znaSli v zelo težkem kot enkramo pomoč dva mi- položaju. Pridelek pšenice je lijona evrov» enak znesek pa bil količinsko precej manjši ludi irilekaijem. Skladu kot v običajnih letinah, še kmetijskih zemljišč in goz- večji problem pa je bila slaba dov bo predlagala, da prouči kakovost, zaradi katere je de-možnost znižanja zaupni- vetdeset odstotkov pšenice ne za največje zakupnike» ki primerne le za kimo. pridelujejo žita oz. se ukvar- V drugi polovid lanskega jajo s prirejo mleka. Agendja leta so se zaostrile tudi raz- zd kmetijske trge in razvoj mere na svetovnem mleč- podeželja bo zaradi posledic nem trgu. Ker je Evropska gospodarske in finančne kri- unija z izvozom mlečnih iz- ze pospešila postopke pri iz- delkov postala manj konku-pladju kmetijskih subvendj. renčna, so začele naraščati Devetdeset odstotkov plačil zaloge in se zniževati odkup-za območja z omejenimi ne cene. V nekaterih držani oi:nostm i za kmetijsko pri- vah Evropske unije so se v delavo v znesku }8 milijonov enem letu znižale tudi za evrov bo predvidoma izplača« polovico» v Sloveniji so se la do konca leta. Odločbe za (po poročanju mlekarn) od enotna plačila na površino decembra lani, ko so bile bo začela izdajati še pred najvišje, pa do letošnjega ju» koncem leta, prva izplačila nija znižale za dobro četrti» pa načrtuje v začetku januar« no, s 35,69 na 26,54 evra za ia prihodnjega leta. sto kibgramov. Jezersko čistili zaraščene planine in delali "vejnîke" člani Lovske družine Jezersko so se na prvo avgustovsko nedeljo zbrali na zadnji letošnji skupni obvezni delovni akciji. Kot je povedal starešina družine Franc Ekar, so tokrat čistili zaraščene travno pašne površine na Černičevem robu ob državni meji, kjer se veliko zadržuje jelenjad- Ob koncu avgusta pa so Iz jesenovega listnatega vejevja pripravljali snopiče oz. butarice, ki so jih potlej dali sušiti v lovske ute in jih bodo pozimi uporabljali predvsem za krmljenje srnja- di. Naredili so dvesto takih "vejnikov". C Z. Lovd med čiščenjem zarasti / fm«: rtw gkar Gorn)a Radgona Uspeh Borisa Jakopiča Zavod za gozdove Slovenije je v nedeljo na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni pripravil državno sekaško prvenstvo lastnikov gozdov. Nastopilo je moških in šest žensk iz štirinajstih območnih enot zavoda. Biejsko enoto so zastopali Blaž Klinar, Jaka Ambrožk In Mirko Robič» kranjsko pa Stefen Trojar» Uroš Stanonik in Domen Pmtar. Najbolje sta se uvistlla Trvjaf in Kiinar, pn/i je bií zi. in dru- gi 22. Letos je bila na sporedu tudi disciplina delo z nakla* dalno napravo, Boris Jakopič iz blejske enote je bil med sed* mimi tekmovalci drugi. C. Z. Zito od njive do /A košte // Na kmečkem prazniku v Bašlju so zavrteli kolo zgodovine nazaj in spet mlatili s cepci, pognali gep škuporeznico in pajk CvFTo Zaplotnik vsaki kmetiji v Ba^ju pride- konjsko vprego. Preden so nek"... Stara kmečka opravi- ..............................................................................lovali tudi žito. Ko so ga še žitno zrnje dali v "košte", la in običaje so jim predstavi» Bašelj - Turistično društvo želi s kosami, scsnope z vo- skrinje, so ga odstili z reto, li Ambrož, Korel, Tine in Bašeij je v nedeljo pripravilo zom vojtmikom vozili v ko- pajklnom in sitom. Pozimi Marjeta Rakovec ter Franci tradicionalno, že 24. turistič- zolec na sušenje. Sredi avgu- so žitno slamo zrezali s šku- in Slavko Roblek, konja za no etnografsko prireditev sta jc bila nilačev. Mlati6 so porcznico v "Škupo", s katero gepl je dal Simon Feilan, ve- Kmečki praznik pod Storži- s cepd tolkli po klasju, pone- so krmili živino. liko zanimivega o tem ie po- čem, na kateri so tokrat pri- kod so ga tudi "psuhali" (s Številni obiskovala kmeč- vedal tudi Franc Košnjek • kazali, kakšna je bila nekdaj snopom so udarjali večino- kega praznika so lahko videli Medetov s Spodnje Bele, ki pot žita od njive do "košte" ma kar po podnih vratih), "v obratovanju" Španov gepl je med drugim poudaril, da (skrinje). Kot je povedal Kasneje so se pojavile mlatil- in škuporeznico, Cucovo so bili ljudje nekdaj kljub na- Frand Lombar, ki je povezo- nice, ki so za pogon uporab- mlatilnico, SneŠČev pajki (let' pomemu ročnemu delu bolj val program, so nekdaj na Ijale gepl na volovsko ali nik 1891), TonČev voz "vojtr- zado volj ni, kot so danes. Franci Lombar Med delom na mlatilnici, s kakršno so nekdaj mlatili na Cucovi kmetiji na Zgornji Beli V krizi tudi o prihodnosti Na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni se bo začela javna razprava o novi strategi i razvoja slovenskega kmetijstva. Kranja za traktor Glaas Xeri- on 3800 VC. Poglejmo Še dosežke drugih gorenjskih izdelovalcev in prodajalcev kmetijske mehanizacije! Agromehanika iz Hrast)a je dobila zlato medaljo za družino hidravličnih škropilnih garnitur î8, 21 in 24 metrov, srebrno za traktor Deutz CvFTO Zaplotnik kovostne hrane tei pri urav- spěšili bodo izplačilo letoš- ..............................................................................noteženem razvoju podeže- njih kmetijskih subvencij in Fahr if^otron M in brona- Gornja Radgona • Na Po- Ija in krajine, je dejal mini- najbolj prizadetim pridelo- sto za traktor Antonio Car» murskem .sejmu se je v so- ster za kmetijstvo, gozdar- valcem žita in mleka name- raro. Euro Globtrade iz Vo- boto začel 47. mednarodni stvo in prehrano MiJan Pc^ nili štiri milijone evrov po- ki^a zlato medaljo za Česa- kmetijsko živilski sejem gačnik in poudaril, da je moči. Z ukrepi na področju lo Einbock Aerostar 600, Agra, na katerem sodeluje eden od pomembnih ciljev .setve konize in zdravstvene- srebrno za krmilno zajemal- î68o razstavljavcev iz 29 dr- strategije tudi varovanje naj- ga varstva čebel so zmanjša- no žlico z obojestranskim žav. Kot je v nagovoru dejal boljših kmetijsldh zemljišč. H pomore kranjske sivke z izmetom MX BC 1400 in predsednik države Danilo Ko je minister govoril o ie- lanskih 31 na letošnjih se- bronasto za enoosno trak- Tiiik, ki je sejem tudi odprl, toSnjih dosežkih in nalogah, dem odstotkov ... je zelo zadovoljen, ker se via- je omenil, da so za posodobi- da ne posveča samo konkrét- tev in prestrukturiranje Šampionska nagrada nim ukrepom, ki so potreb- kmetijskih gospodarstev in Romaksu ni v kriznih časih in spričo živilske industrije z enajsti- torsko prikolico Brantner £6535 in GM Mustang, Marijan Fujan, s. p., iz Hraš pri Smledniku srebrno medaljo za zgibni nakladalnik Mu- velikihujm, ampakvsodelo- mi javnimi razpisi dali na Tudi letos je bilo v okviru stang AL506. Kmetijsko vanju z drugimi snuje dol- voljo 125 milijonov evrov de- sejma ocenjevanje kmetij- gozdarska zadruga Sloga goročno strategiio razvoja narja. V okviru spremenjene ske mehanizacije in opre- Kranj je prejela zlati medalji kmetijstva. Predlagana stra- sheme neposrednih plačil me, za katerega je 33 podje- za kombajn John Deere/T tegija - razprava o njej se bo bodo uvedli dva nova ukre- tij iz Slovenije, Avstrije in 560 in za traktor John Dee- začela v četrtek na sejmu - pa: gorsko višinske in stnne Italije prijavilo 69 primer- re/5 R ter srebrno medaljo daje kmetijstvu poleg pride- kmetije bodo prejele dodat- kov kmetijske mehanizacije za piug Kuhn Variraaster 3 lo valne naloge vse bol j po- no plačilo za rnleko, kmetij- in opreme. Strokovna komi- ET, I tro - PE Ljubljana iz Tr- membno vlogo pri varova- ska gospodarstva s travi- sija je podelila dve šampion- zlna pa zlato medaljo za nju okolja, skrbi Ta dobrobit njem pa podporo za ohrani- ski nagradi, eno od teh je gozdarski traktor Steyr 6195 živali, pridelavi vame in ka- tev oz. razvoj živinoreje. Po- prejelo podjetje Romaics iz CVT TRAC. GORENJSKI GLAS torek, i. septembra 2009 k irt/b@g-gía5.si 13 omanom nad bronhitis Oman cveti od zgodnje pomladi do poznega poletja, a za zdravilne namene uporabljamo le njegovo koreniko, ki jo kopljemo jeseni ali spomladi. Rastlina, s katero ljudsko zdravilstvo blaži kašelj, bronhitis in krče, sodi med najstarejše zdravilne rastline nasploh. Pavia Kuner Iz hleva prežene zle duhove koreniko, ki jo nabiramo ............. septembra in oktobra ali spomladi. Dobro jo operemo in razrežemo po dolgem, da jo lažje posušimo. Suha ko-renika priletno di§i po vijoli- Veliki oman (Inula heleni« cah ter ima rahlo pekoč in um), ki mu Jjudi>kl iťztki ^leuck oku^. pravijo tudi alant, tolsti koren, veliki koren, voman ali svinjski koren, irnra iz Rastlina lepe Helene osrednje Azije, od koder se ' Že stari Kitajci so vedeli, da lahko z omanom pospeSijo kroženje krvi, odpravijo zastoje, mehčajo sluz in zdravijo natrgane miřice in zlome. Antični zdravilec Dioskurid je bil prepričan, da je oman s pridom uporabljala lepa Helena, po kateri naj bi dobil tudi ime. S koreniko je zdravil stiskanje v prsih, kašelj, krče prebavi], vetrove in ugrize. Hipokrat je hvalil zdravilni napitek iz korenike, ki naj Oman kot sonc« 9 svojimi bi zelo ugodno vplival na ma- žarki. temico, a se mu morajo iz- Veliki oman je resnično velika rastlina ogibati nosečnice in doječe je razširil v druge dele Azije, matere. Tako stari Grki, ve z dihali, Sluz, id jo vsebu- Pripravimo čaj Omanov čaj pripravimo Severno Ameriko in tvropo. Rimljani in srednjeveški Ev- je, olajšuje izkaSljevanje in Zelo dobro se je udomaûl ropejd so z omanovo koreni- kašelj, ki je nastal zaradi zlasti v južni in jugo\'zho ^^ -v* ♦ ♦ J 'V ^ J . ♦ » * 1- • ^ • ^ « • v . 300 vp«^" ops'^ »»I V s piO^ p®^ srečno »n 3^hktatt sptaWje, « aWbo o o v r» L I pravdno ravnat« •»i :. NUA25,-231 ULIBUAMA - ĆRNUĆE PRIPRAVLW£C IN PRODAJALEC KE-BABA (HfTHA PREHRANA): do: 06.09.2039: OGREX. d.0.0., PODRE-ČA 5, MAVĆIĆE BRUSILEC INOX OPREME; do: 18.09.2009: PLEVNIK, d.0.0., POD-SMREKA 24,1356 DOBROVA MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA; do: 02.09.2009; TOMI-MONT. JE- RAJ JENKO d,o.o., ^ODUUBEU 55. TRŽIČ osnovnošolska izobrazba ŽEI.EZOKRIVEC; do; 01.10.2009; DRAGAN lUEV, S.R. STRAŽARJEVA UU 13. UUBUANA V HOTELU LOVEC NA BLEDU KUHfNJSKA KOMOĆfJICA: dO! 04. 09. 2009; BEST WESTERN PREMIER HOTEL LOVEC. UUBLJAN-SKA C. 6. BLED ĆISTlLfC; do: 06.09.2009: LASER, Bed, d,o.o., VURNIKOVA UL 2. UUB-UANA VARNOST>JIK RECEPTOR; do tO.09.2009: PLUS ORBfTA, d.0.0., VRTNA UL 24. KRIŽE OSEBNI ASISTENT HENOIKERRANE OSEBE; IA i do: 06.09.2009: RESTAVRACUA AR- ! ' BORETUM, d.0.0.. VOLtJI POTOK 43 ^ : G, 1235RTOUUE i MIZAR ! do: 04,09,2009; »»RfT, d.0.0., UL 11. | i NOVEMBPA 45, 8273 L£SKC^/EC PRI I i KRŠKEM i do: 06.09.2009; MIRKO MAHORiC i I s.p., GRADENŠAK 5 A, 2232 VOU- i : ĆINA • KUUČAVT^IĆAR : do: 18.09.2009: AGENCIJA M j : SERVIS. C.O.O.. JURĆKOVA C. 229. I ^ LJUBLJANA do: 18.09.2009; PLF/NIK, d.0.0., i POTSMREKA 24, 1356 DCSROVA VARILEC i do:06.09.2009;iVANGORENJAKs.p., ' ! GRADIŠOi 143 A, 2282 CIRKULftNE i ; do; 18.09.2009; PLE/NIK, d.0.0.. i i PODSMREKA 24,135$ DOBROVA ; do: 03.09 2009; REA METAL, d.0.0.. : : RAJŠPOVA UL 18. 2250 PTUJ i ! do: 04.09.2009; SPRIT, d.0.0., UL i i 11. NOVEMBRA 45, 8273 LESKO-j : VEC PRI KRŠKEM ! do: 05,09.2009; MIRKO MAHORIĆ ' ; s.p.. GRADENŠAK 5 A, 2232 VOLK i i ĆINA i STROJNIK i do: 02,09.2009; MIRKO MAHORIĆ • ! s.p.. GRADENŠAK 5 A, 2232 VOU-: CINA I AVTOMEHANIK : do: 05.09.2009; ALPETOUR • POTO- ; j VALNA AGENCklA. D.O.. UL. MIRKA i : VADNOVA 3. KRAMJ ' do: 10.09 2009; AVTO-SVETEK. Stu-i i denec, d.0.0.. STUDENEC 11. 1280 ! i UUBUANA- POUE ! ELEKTTQKAR ENERGETIK ; do; 05.09.2009; MIRKO MAHORIĆ , S.p , GRftCENŠAK5A,2232VOUĆJNA ! OBRATOVNI ELEKTRSKAR do: 18.09.2009; PLEVNIK. d.0.0.. • PODSMREKA 24,1356 DOBROVA i ŠIVlUA ; do: 13.09.2009; LAUPA ŠAGI S,P.. ! TENEn^32.GOLNIK SUI^PLESKAR do: 13.09 2009; SNB. d.0.0.. UUB- : , UANSKAC.4V 1241 KAMNIK ; do: 05.09.2009; LASSANA, d.d., , CANKARJEVA C. 3. UUBUANA ZIDAR do: 04.09,2009; GR«D, OGP. d.d,, i GRAJSKA C. 44. BLHO do: 05.09.2009; PETROVĆIĆ JANKO S.R. P0DUPA95.1360VRHMKA PRODAJALEC do: 08.09.2009; FISHER INTERNATIONAL, d.0.0., KIDRIČEVA UL. • 36. 3000 C EUE do; 06.09.2009; MONNA USA. d.0.0.. : KIDRIČEVA C. 75. LOKA kuhar do: 12.09.2009; CŠOO, FRANKO-1 PANSKA UL. 9. UUBUANA do: 24.09.2009; JOŠKOV HRAM. . d.0.0.. ZALOG 8300 NOVO" MESTO do: 06. 09. 2009; RESTAVRACIJA | ARBORETJM, d.0.0., VOLČJI PO- ' TOK 43 G, 1235 RADOMUE do: 02.09.2009; PENZJDN BOHINJ. 1 STARA FUŽINA 12, BOHINJSKO ; JEZERO natakar do: 05,09.2009; JGZ PROTOKOLAR- i NE STORITVE RS, PREDOSUE 39. ^ KRAMJ do: 24.09.2009: JOŠKOV HRAM, : d.0.0., ZAL00 1,6000 NCMD MESTO . do: 05.09.2009: PREDENCE. d.0.0., ! DVORSKA VAS 37 A. BEGUkJE bolnićar-negovalec do: 05.09,2009; C«ALM DOM UPO- i KOJENCEV KOPER. KROŽNA C. 5, ! 6000 KC^R srednja pokucna (zobrazba AVTOPRAL£C;doi 10.09.2009; AVTO- • SVFTFK. StiKlpnec. d c o . STUDE- ' NEC 11.12BOLAJSLJANA-POUE NATAKAR; do: l6.09.20Cfâ: MIRAN AN- • ŽIČ S.R, MLADINSKA UL 2. KRANJ VODJA LOGISTIKE; do: 12.09.2009; : aOTRANSPORT. d.0.0.. C, TALCEV Ô. : 1230 DOMŽALE KUHAR; do 29.09.2009; HOTEL LEO- ' NATOO. d.0.0.. KONJIŠKA C. 6, 2317 i OPLOTNICA PR(^AJALEC; do: 02.09.2009; ÍVA-NUŠA. d.OJi., MAVŮČE 102. MAVČí- ■ ČE PRQQûJALEC: do: 17.09.2009; MAN- i POWER, D.O.O., VODOVODNA C. i 101. UUBUANA FRIZER; do: 09.09.2009; ROZA. • d.O.O., UL BRATOV BEZLAJEV 87. ! UUSLlANi STREŽBAVGOSTINSKEM LOKALU: do: 04.09.2009; TRADEMIU ME-JAĆ & CO., d.0.0,, POT OTMARJA NOVAKA 3, JESENICE PflEM0Ž£ř4JSK0 SVETOVWiJE; do: 26.09.2009; GREGOR SODJA S.P.. BOHINJSKA ČEŠNJICA 81, SREDNJA VAS V BOHINJU STROJNI TEHNIK do: 05.09.2009; LAJOViC TUBA, d.O.O.', VEROVŠKOVA UL. 66. UUBUANA ELEKTROTEHNIK do: 11.09.2009; KAC. d.0.0., MOSTE 77, ŽIROVNICA GRADBENI DELOVODJA do: 11.09.2009; GRAD, OGP, d.d., GRAJSKA C. 44. BLED KOMERCIALNI TEHNIK do: 13.09.2009; TURISTIČNI RADIO POTEPUH, d.0.0.. POr NA USICE 4, BL£D GOSTINSKI TEHNIK do: 11.09.2009; MANPOWER, O.O.O. VODOVODNA C. 101, UUBLJANA cto: 02.09.2009; MERCATOR CENTER KRANJ, C. STANETA ŽAGAAJA 69. KRANJ TURISPČNI TEHNIK do: 01.09.2009; APCUSMEDIGA, d. o. o., INDUSTPJJ5KA C. 2 E. 5310 IZOLA do: 05.09.2009; HOTEL CREINA. d.O.O.. KOROŠKA C. 5, KRANJ TEHNIK KUHARSTVA do; 05.09,2009; JGZ PROTOKOLARNE STORtTVE RS, PREDOSUE 39, KRANJ EKONOMSKI TĐ4NIK do: 12,09.2009; PEKARSTVO KEPIC, d.0.0., VOFOVUE 5 A, CERKUE EKONOMSKO KOMSfCIALNI TEHNIK □o: 05.09.2009: PRO • srr, Kranj, d.0.0.. POT ZA KRAJEM 2 A. KRANJ KOMERCIALIST do: 02.09.2009; BIO CUJB, d.0.0.. MALI SiATNIK 13,8000 NOVO MESTO do: 15.09.2009; PLEVNIK, d,o,o.. PODSMREKA 24, 1356 DOBROVA ADMINISTRATIN^i TEHNIK do: 10.09.2009; KREATA CENTER, d.0.0.. GORENJSKA C. 39, NAKLO VZGOJFTEU PREDŠOLSKIH OTT^K do; 02,09. 2009; KUMATBi^, d. o. o., PODMILŠČAKOVA UL. 67 A, UUBUANA ; GRARĆNI OBUKOVALéc I do: 05.09.20)9: HU. d.0.0.. BRNĆIĆE-VAUL 13,1231 UUBLJANA-ČRNUČE i SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA [ZASTOPNIK II; 00: 07.09.2009; MERKUR d.d., DUNAJ- ! SKA C. 58. JUBUANA . ZASTOPNIK); do: 09.11.2009; MER-; KUR zawovainlca, d.d., DUNAJSKA j C. 58, UUBUANA SPREMUF/ALEC GIBALNO OVI-: RANE UČENKE; do: 02, 09. 2009; ! OSNOVNA ŠOLA JELA JANEZÍČA, « PODLUDNIK 1, ŠK. LOKA i KOMERCIALIST, MANAGER; do: 102.09.2009; PRO-AOLA ,d.0.0.. i PRUŠNIKOVA UL. 95, 1210 UUB-! UANA - ŠEřmiD I MANAGER V KOMERCIAU; do: 06.09. i 2009; PRO-AOUA, d.0.0., PRUŠNIKO-! VAUL 95,1210 UUBLJANA-ŠENTVID i NATAKAR; do: 27.09.2009; TAJMS, : d.o.ft., JUŽNA C 97, I701A i SVETOVALEC KAPITALSKIH NA-: LOŽB; do; 05. 09. 2009; ZM PRO-; VIDUS, d.0.0., ŽELEZNÍKOVA UL 4, j 2000 MARIBOR i INŽ. STROJNIŠTVA j do: 16.09.2009: PLEVNIK. d.o.o.. I PODSMREKA 24.1356 DOWíOVA ; do; 12.09.2009; SlUKO. d.o.o., BREZ-i JE PRI DOKKW 10, 1356 DOBRCVA i TEHNOLOG KUHARSTVA i do: 27,09.2009; INTERTREND, d, o. ; o.. HOTEMAŽE 50, PREDDVOR ! UNIV. DIPL INŽ. ELEKTFOT^NIKE i ZA ENERGETIKO j do: 04.09.2009; E-ZAVOO. ČUĆKOVA ! UL 5.2250 PTUJ j UNIV. DIPL EKONOMIST j do: 04.09.2009; EÍAVOO, ČUĆKOVA i ULb. 2260 PTUJ i do: 06.0Ô.2009; OBĆINAŠK. LOKA. i POUANSKAC. 2, ŠK. LOKA i DIPL Sv8n|e. ! Zaradi pomanjkajija prostora niso I ot^avijaru vsa. Prav taico eared^ pre-' glednosti objav izpuáčamo pogoje, '[ ki ))h postavljajo deloda|alc} (delo : 2adoločoniaa,2ahtevaf>eoreMne ' napake prt objavi mogoće GORENJSKI GLAS torek, 1. septembra 2000 NASVET, ZANIMIVOSTI info(Sig-da$.si 15 • v prvic September je čas za nove dogodivščine. Spomini na počitnice so že pospravljeni, šolarji gredo v šolo, otroci v vrtec. Damjana Šmid, SOCTAT.na pfnagoginja , Za vse tiste, ki gredo prvič v vrtec, je to prav gotovo velika sprememba. Ne samo za otroke, marvei za n^o dniži-no. Zato ne bo odveč nekaj praktičnih nasvetov, kako ukrepati, ko se vrata vrtca odprejo tudi za našega malčka. Vrata vrtca odprimo že mnogo prei, vsaj takrat, ko smo povabljeni na iiďorma- • tivni sestanek. Čeprav so vam informacije o vrtcu mogoče že poznane od uvajanja starejših otrok, je koristno iti vsakokrat posebej. Ne samo, da spoúujíxo vzgojiteljico hi pomočnico vzgojiteljice, tudi otrok naj ve, da smo zaradi njega odšli v vrtec • starejši, Bolj kot bo vrtec nekaj samoumevnega, prej ga bo otrok sprejel. /Mo Tinaooki jn vcc kot je otrok, bolje izkoristimo to priložnost. Otroku po- plidra". Ni hujšega za otro- Otroku je potrebno že sem rekla, ah saj mami pri-vejmo, kje smo bili in kaj ka, kot da ga uvaja negotov, pred vstopom v vrtec prilago- de vsak dan, $e bom pa raj- smo slilali. V vrtcu vpraŽaj- prcstraácn staiš, ki jc ncnch- did ritem, Čc sc Ic da, vsaj cn igrala ... pa sem sc igrala mo vse, kar nas zanirra, po- no na preži, kaj se bo zgodi- mesec prej. Naj vstaja ob po- z Majo..." vejmo svoje strahove, pogo- io, in ne izpusti otroka iz- dobni uri, kot bo potem, naj Če se tudi sicer peljete tX4 vorimo se o otrokovih nava« pred oči niti za minuto. Star- iraa obroke ob podobnih kdaj mimo vrtca, pomahaj« dah, spoznajmo druge star- ši opazimo med uvajanjem urah in prav ako opoldanski te in recite "živijo vrtec, ju-še, poklepetajmo z njimi in tisoč m eno podrobnost, ki pcůtek. Če nam do vstopa v tri spet pridem", kakšen kratek ogled in malo več pogovora koristi predvsem po vikendih in po dopustih, ko se nekateri otroci spet težko navadijo na drugačen ritem. Otroke drugačen način živijenja utrudi, zbega, v njih limo prepričani, da bo za lahko poda povsem napačno _ našega otroka dobro poskib* informacijo o tem, kaj se v Ijeno. Več kot bomo vedeli, vrtcu dc^ja. Zato je najbolj- OtTokâ ne sprašujmo več bomo lahko spodbudne- še vprašati, Če ne vemo. Po- v€S čas o vrtcu ga povedali otroku. Zaupanje je ključnega pomena. Prej kot starši sprej- govor 2 vzgojiteljico razreši iskoristimo tiste marsikaj in če ne poznamo dinarnike in dela v vrtcu, ne trenutke, ka sam kaj memo dejstvo, da bodo za sodimo prehitro. Seveda je P^^^ ^ napeljimo našega otroka skrbeli drugi opozarjanje na nepravilnosti pogovor na to, kar nas se sproži veliko različnih ob- ljudje, prej bo to dejstvo nujno in potrebno, na drugi zanima, sprejel otrok. Ne presc^ajmo strani pa pogosto pozabimo______ vzgojiteljic in pomočnic na pohvaliti, kadar je vse v redu. Čuti j. Zato bodimo pripravljeni na spremembe razpol» oženja, na jok, ko pridemo podlagi enega srečanja ali Zd uvajanje si v^iniiiio čds vrtec ni uspelo prekinili z p>o otioka (raMio se je luva- nekaj besed, Id smo jih sliša- in sledimo otrokovemu prila- dudo, ga ne odvajajmo od dil preživeti nekaj ur brez S od dnxgiř.. Ne sodimo njihove usposobljenosti glede gajanju. Vprašajmo, kako smo pri tem najbolj koristni. dude v času uvajanja oz. v pr- nas in ko nas zagleda, se vih treh mesecih. Ce ima še spomni na to, daje biJ sam). na starost, na videz, glede na kaj naj v skupini počnemo, vedno pleničke, naj jih obdrži na razdražljivost (nekateri to, ali imajo svoje otroke. Ne kdaj je najbolje oditi in kaj je še nekaj časa. Ce ga čaka seli- otrod slabo prenašajo števil- bodimo užaljeni, če se niso najbolj moteče za skupino. tev v svojo sobo, naredimo to ne dražljaje), na spremem- nasmehnilc ravno naàcmu Službeni telefonski pogovori že prej ali riekoliko losneje. V be v vedenju- Če nas kaj od otroku. Pred nami so ljudje, v igralnid, glasno klepeTanje, Č^u navajanja na vrtec naj bo tega skrbi, povejmo vzgojite- ]d bodo skupaj z nami vzga- opravljanje, natančno opazo- otrok deležen Čim manjšega Ijici. Večina težav mine v jali otroka in nam bodo pri vanje vsega in vtikanje v delo števila dodatnih sprememb prvih treh mesecih. tem skušali biti v pomoč. vzgojiteljic prav gotovo niso in stresov. Popoldanski čas Izmislimo si iwseben jU' Vzgojiteljice so tiste, ki se zaželeni. Odidimo takrat, kot rumenimo prijetnim dejav- tranji ritual ali pozdrav (dva vsakodnevno srečujejo z nagimi vzgojnimi napakami ali smo se dc^ovorili, in se vrnimo ob tisti uri. kot smo rekli, aspehi in nobene potrebe ni. Bolje je, če je otrok večkrat po nostim, telesni bližini, igri, poljubčka, pozdrav z noski. branju pravljic. 'petka" 2 roko). Otroci ima- Otroka ne sprašujmo ves jo radi obrede, ker jim olajša-da bi nas to skrbelo (razen, malo sam, kot pa da se nava- čas o vrtcu, izkoristimo tiste jo prehod iz enega v drug če delamo škodo otroku). di, da smo 2 njim vse copol- trenutke, kosam kaj pove ali svet Tudi mehke igrače so na Vključenost otroka v vrtec je dneve. Bodimo prepričani, čudovita priložnost, ki jo iz- da veČina otrok ne joka ves napeljimo pogovor na to, kar nas zanima. Poiščimo v začetku zaželene in v poinoČ. Na copatke naiiSimo srčke ali koristimo za medsebojne čas in da so zaposleni zain- knjižnici zgodbe, pravljice, otrokovega priljubljenega ju-učenje, največjo korist od teres irani, da otroke potolaži- ki opisujejo življenje v vrtcu, naka-Obladiaizbirajmoudo- tega pa bodo imeli otrod. jo, saj ni njihov namen, da bi med prijatelji, igranje, delje- bna in lahka. Ne pretiravajmo Z uvajanjem v vrtec naj za- imeli skupino objokanih in nje igrač in podobno. Za sta- z modnostjo oblačil, ampak čne tisti starš, ki manj "kom- razdraženih otrok. Z uvajanjem v vrtec naj začne tisti starš» ki manj rejše otroke je zanimivo, če naj bodo predvsem uporab- jim pokažemo fotografije iz na. Bolj kot bomo sproščeni časov, ko smo satni hodili v in nasmejani starši, lažje bo vitec, in Jim povemo zgod- za otroke. Bclj kot bo vrtec "komplicira". NÎ hujšega za otroka, kot da ga uvaja t^tf Í S negotov, prestrašen starš, ki je nenehno na preži, kaj se bo zgodi]o, in ne izpusti otroka izpred oči niti za minuto. dni. Nič hudega ni, če kaj ga bo otrok sprejel. Zato dodate ali poveste tako, da dajmo odrasli od sebe naj- bo otroka pomirilo. Na pri- boljše, kar znamo in zmore- mer: "Tudi jaz sem víasih mo. Užitek je gledati otroke, jokala v vncu, potem pa ko nam pri tem sledijo. Feldinuje uspelo Maja Bertoncelj držal. Lahko dva dni hitr povedaJ Ankaran - Pred kratkim smo Uroš Feldin, o sami poti pa v Gorenjskem glasu predsta- dodal: "Imel sem izredno vili Uroša Feldina iz Nakle- srečo z vremenom, saj v ga, ki si je zadal, da bo prete- vseh dneh ni bilo niti kaplji- kel Slovensko planinsko ce dežja. Pot Slovenske pla- transverzalo. Izziv je za njim ninske transverzale je zelo in opravil ga je uspešno in s tem postal peti, Id mu je pot uspelo premagati v Štirinaj- lepa, sem pa malo razočaran nad slabo označenostjo nekaterih odsekov. Naiboli vSeč stih dneh ali manj, kar se mi je bilo območje od Moj- šteje, da jo je pretekel. Za strane do Porezna, torej viso- transverzalo, dolgo okrog kogcrje, Julija, Trenta, naj- osemsto kilometrov, je sku- težje pa je bilo na koncu. Pri- paj s postanki in spanjem markirana potreboval trinajst dni in pol. poleg tega je bilo vroče, sre-Dnevno je bil na poti od de- čaš zeio malo ljudi in skoiaj set do dvanajst ur. Startal jev soboto, 15. avgusta, zgodaj zjutraj v Mariboru, na dlju v Ankaranu pa je bil v petek, 28. avgusta, popoldne. vse planinske koče od Cerk-n^a naprej so med tednom Mprtc. " Feldina so na cilju v Anka-ranu pričakali najbližji in "Navdušen sem in vesel, prijatelji, tudi dsti, ki so ga da je to za mano. Pa ne zato, spremljali na kakšnem od-ker bi bilo težko. Vesel sem seku poti. "Bil sem presene-predvsem zato, ker mi je čen in ganjen. Vsem hvala, uspelo pot preteči. Utrujen tudi sodelavcem iz Hranilri-pa nisem prav nič. 2e vna- ce Lon, ki me je pri tem pro- prej sem si naredil plan "za jektu res podpirala," je še vsak dan poti in tega sem se dejal Uroi Feldin na cilju v Ankaranu CCRKgE' Sveče med drugimi odpadki Najbrž se 5e komu drugemu, ne le občinskemu svetniku Marjanu Ropotarju v Cerkljah, postavlja vprašanje, zakaj lahko na pokopališčih plastično embalažo (sveče) odmetavamo kar med mešane odpadke, namesto da bi se zbirala posebej. Na svetnikovo javno vprašanje so pri kranjski Komunali odgovoriti, da sc s pobudo o ločenem zbiranju strinjajo in ga na osrednjem kranjskem pokopališču tudi izvajajo, vendar obstaja težava, ker država še ni določila koncesionarja za odpadne sveče. Tako komunala odpadne sveće odpelje fn odloži na deponiji. Pravijo pa, da je v pripravi uredba o ravnanju z odpadnimi svečami, ki bo določila tudi prevzemnika te vrste odpadkov. Na enak problem je na zadnji seji opozoril tudi občinski svetnik v Preddvoru lanez Polajnar. D. 2. 1 Križe Zadnji koncert pred začetkom pouka Tržlški dijaki ter ljubitelji rock in punk glasbe so se minulo soboto zbrali v kriškem kulturnem domu ter se ob poslušan-ju sedmih glasbenih skupin iz različnih koncev Slovenije (Paraziti p.13. Bonus, Crazedfarmes, Špilfrderbr, Cet late, Bad Religion, Ciklon B) poslovili od brezskrbnih poletnih dni. Vornk summer festival je tako končal sklop letošnjih poletnih tfžiških prireditev, namenjen pa je bil predvsem dijakom, ki v torek spet odhajajo v šolske klopi. Dogodek je îe tretje leto zapored organizirala Občina Tržič, velika zasluga za Izvedbo tokratnega koncerta pa gre pripisati skupini Paraziti p.13, ki je pridobila več sponzorjev ter pomagala tudi prt organizaciji. Koncerta se je kljub slabemu vremenu udeležilo okoli 250 mladih ter se ob zvokih punka in roda zabavalo vse do ene ure zjutraj. B. Be. i6 PISMA / KAŽIPOT GORENJSKI GLAS torek, 1. septembra 2009 Iskrice v očeh nas sc potrudimo odgjvoritivan ^itíčini, nem^m, italijanščini řirwiiíiní in írbifíni. Obvestila o dogodkih objavljamo v rubrikí glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. in srbš^ni, nekaj G05WÍ Cyjtíiiarm, kpisarju osnovnih podatkov tudi t» fitm- mejespodhudilvtaâortekzw- ^oifiw. Tudi zaradi Uga si za- slovom "Kaj početi v Kranjski ^^ spoáíowyo. Gon kije hil 4. a\^usta ol?- jin^'en p Gomydim ^asu. Oa- ndc stf ol^ca^ tudi na sfJOrik stnnày. svojimi vozili. Skupni odhod bo ob S.30 izpred doma Franceta Filipiča v Naklem. Pohod na Koroško Naklo • Komisija za šport in rekreacijo Društva upokojencev Naklo vabi v soboto, 5. septembra, na pohod na : slov^i^M . Ob počastitvi krajevnega i P'«"«"® Korošica, ki leži 1554 metrov visoko pod severno penepcije. Kot difthorica, prtd- : praznika KS Slovenski javornik-Koroška Bela se bodo od 4- I steno Košute. Pohod je nekoliko zahtevnejši in bo skupno vsem kût zmska, mm PRIREDITVE ob krajevnem prazniku Verjamem, da ste žMi biti v âanku hudonu^i ali navihani. Mojc mnenje je, da vam to rti srce. da si preberete knjig) Žáíske so z Venere. mcAi | 04/5866150. do 6. septembra zvrstile različne prireditve. Informacije fahko dobite na KS Slovenski Javorník • Koroška Bela, tel. trajal okrog 5 ur. Zbirališče bo ob S. uri pred gasilskim domom v Dupljah. Marsû w^peb. Vsaj v tem âanku ne, marsikatero razočaranje Vaše novftifce m naUiavanja o predvsem pa ženskam, Icaterih iskricah v očeh. dekolteu ink « {» križala z vašo. Sicer ni' tako prihraryeno : 111 Kimavčev medicinski tek ste več nc^'mlajši, a je k čas za osebnostno rast. Pa pr(R> kp pozdrav od žefiske najMSih ]tíih ($0), H ima k čem so skrajno ždjiva. Dobropo-zncun dekieta v raiem info cm-tru in vem, da invy'o vedno iskrice v cM, ne glede ruito.ali obiskovalec ^ v njihov dekolte aU pedno iverice v očřh ne. !nk dobro, daje tako in so dobre vo^e in pripraUjene od^ voriú na vsa vprc^ja statný ob-iskovaicev, ne U v slovenščini. V Hrastovlje in seČoveljske Soline SkoQa Loka • Društvo upokojencev Ško^a Loka i6. septem-Kokrica «V soboto, 5. septembra, bo v Udin bvtStu ob 10. uri • bra vabi v Hrastovlje in sečoveljske Soline. Odhod bo ob 7. štart Ml. KimavČevega medicinskega teka. Tekmovanje bo v ; uri izpred avtobusne postaje. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva od objave dalje vsako sredo in petek od 9, do 1], ure do zasedbe avtobusa. Telefonskih rezen.'acij ne sprejemajo. vsakem vremenu. izleti v Dolomite Mjriam i Martuljek ^ Planinko društvo Gozd Martuljk vabi na obvestila UKtV. DIPL OEC doddorica, LcJalna turistîàia izlet v Dolomite okoli treh Ci m in sicer v nedeljo 6 sep^ i ,„formativni dnevi V Ateljeju Puhart tembra. Ob 5. uri bo odhod izpred Penziona Spik v Gozd • ' ' KránI - Informacije in vpis v likovn« tečaje v sezoni temvsi tudi v t^ik jedkih. Pri organizadja Kranjska Gora i Martuljku. Zmerno zahtevne hoje bo od 4 do 5 ur. Prijave in j ^odo od 1. do 4. septenbra (od torka do petka) Kamnik Sejem narodnih noš informacije do petka, 4. septembra, Oti 041/363 730 in Anion Oman 041/749 osi. Pohod javorje^Žetina-Javorje Javorje • Turistično društvo javorje in Folklorna skupina Javorje v soboto, 5. septembra» vabita na tradicionalni pohod Dvatedrta pred Dnevi narodnih nošsoorgam^^^^ ; p^ krožni pešpoti Javorje-Žetina-Javorje. Ob 9. uri bo zbor cije za turizem in podjetništvo Kamnik na Glavnem trgu pri pravili prvi sejem narodnih noš. "Ljubitelji narodnih noš in udeleženci sprevoda so nas večkrat spraševali, kje bi lahko pred informacijsko tablo v javorjah. Dodatne informacije pot tel.: 040/190-701 - jani. dobil) posamezne originalne dele noš ali kdo bi jim izdelal : fj^klega skupno V Predoslje celo nošo. zato smo se odločili, da pripravimo sejem novih in j . y ^^^^^^^^ ^ septembra, dopoldne bo v Predosljah abljenih noš ir> dodatkov." je povedala direktonca agenaje : ^^^^^ gorenjskih upokojencev. Na srečanje bodo šli tudi Andreja Er^en. Sejem bodo odslej pripravili v<«wo leto. ). P. upokojenci iz Naklega. Zaradi bližine bodo tja potovali s HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon; 04 201 42 00 Naročilo n obtaiQ ^prfln^lTio M (elehjnu D^/H)!>42-00. f^hn i\i OMbio m Ctttt 4 vK^ritoo! »ooiit-dOKffMjUnfnikidDlIXDgiciCťivnbuvinpenudbvru^ JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91,4240 RAĐ0>AJ(CA,TIU04/5315249. izleti: MAD2ARSKETOPUCE: 3.10-6.10., 15 la -18.10.: 71^: 17. 9.; PEUESAC 21.9. - 28.9.: KOPALNI 1ZI£T - IZOLA; 7.9.:MED2UC01^E;9.]0-n.io.; COUOTOK;?. 9.; BERNARDIN: 7. 9., 4. - 7.10.15.-18.11; RIM 19. (7. • 22.11.; TOPOLSĆICA: 2^. 9. LOTO Rezultati 69. kroga • 30. avgusta 2009 6.18, 21,23, 30, 33,38 in 31 Lotka 4, 6, 6, 9, o. 3 Loto PLUS: 1,11,14,15, 30, 32, 34 in l8 • r » « Predvideni sklad 70. kroga za Sedmico: 340.000 EUR Predvideni sklad 70. kroga za Lotka: 75.000 EUR Predvideni sklad 70. kroga za PLUS: 190.000 EUR MoJeDeloxom Izberi prihodnost MOJE o Ei.0, so letni marketing, d.o.o.. Pociuii?ka 92, KPOO Ljubljana,Slovenija, T:01 5i 35 703 VEC INFORMACIJ IN ZA P OSI ITVCNIH OGLASOV 1300 NA; www.mojedelo.com, i nte(®mo]ecle lo.com -500) Cten/mefinA» elek(raln«t3l9t«r. «leMromehanlK m/2 (NaUo. Nemčija) ližemo eMcTroteVilkd za eteKIn^arskâ dela v tujini (v Nemčiji). Prić&kupmo sKfjnfi BOĎodK iJStrezT>e smeri (elektiuUji v i^, eteWreinsiaiatec efeMrerreha* ruk dobre znanje nemškega jezikd, vo2rW izpđ k^đegonjd 8, odnovno raôunafriiàkDaian^, 5 Id deí^vnii G^ttièenj Ntjdntozaoosllí9.^zadcito6en čas 12 mesecev. 3 mesece poskusne dcbe. irejeoe razmeji». i.mk. Kresea. d 0.0 . Gk>f^njska cesta 39» 4202 NaMo, or93ve2b(raroao26.09.2009. Već na wMw.moieOeto.ccm. Grafični tehnik • oblikovalec m!l (Ško^ Lokaj PoQOjc dokončane erect^ja áola Crejmanj V sS^na), zna^e uponbe progama Ccel Draw; pisnaMoje prognr« lOiJStrebr h Ptv^^ vs^ 2 Isfi dekMiSi zkiáerj. znfTje angleškegaDeICMX lafl'i^ie so Skene a r«totoćen čas s C-^nesečrv m nsfrusnm detcn>. Ptanen.d. o o.. Kdnčeve casts 72b. 4^2C'âMa Loha. prt^ 2MTiođo 10.09. 2009. VecnavAVw.moiedeto.ccm. Predstavnik za t9br)lčno i>od0oro m/ž (Atec^f OdvQspňčsMom? cencm teMno zrenje & R^ř^ tekoče znanje slovaškega jsika, dotiro znanje angjeâksga jsiKs (us^ in pisno). ICM« Ooiànjo % oodpof« tafKsm, Tian» grškega çagrtific^yc tetv ncrc predn)e pa bo éttlD kd (jednost (neolMznc). INFOASSIST Ksnitsb Street. I&12Ô Marousi. onjave zbirarro Oo 24. 09.2009. Vet na WMW.mqed^.com. KomercUliet m/t (So^onja) Od kandidatov/ kandidatk pričakuidiDO ui«f«fi09l, komunîkatr>ncN3t« popft/no rwaw< nanosi, veselje dode{a, vzlrajno9.mc^ nio Izobrazbe, voznéki izpit ka}eç»t|e B, lasten cmcz. zaželena izkuânje na področju pfodaje ah na pWinerijr/em de^ovnem rt>estu. Ntjdimo v^: zelo stinu^atvno piačlk). možnost usoos^janjs in napredovanje. Ućila iriternatjonai« za* loiiM. d. o. TiM. Cesia Kok/dkega odreci ifi. 42d4 Krtte, pdjave zbiramo do 23 09. 2009. na MwwmoMdelo.ûom. dobo podavanje metod direktnega t^nla. Nudimo vam stimJativno plačo, pri- letnc delovno okolje» možnost usposabljanja m napredovanja. Učila International, zâJ02t>a. d. o. o.. Trtit, cesia r^oKrikega odreda is, 4294 kAq. prijave zo^ mofloŠO- 08. 2009. Več na www.mojedelo.com SIdičIčer m/ž (Kranj) iščev^o sieáčiča/^. Opravlja se vta, dela. od priprav« in izdelav? piškotov in tort. kot Ktdi číáče pos*»ččnosi. zaieeKMst in : viàûfuêofr pridaju; Voznik v domačem Irt mednarodnem transportu m/z (Lesce * Pogoji: vsaj lil. stopnjo ustrezne izobrazbe, vozniški izpit kaiegori/e C m E z vpisano kodo. debvne izkušnje, natančnost in vesInoM Ažman. don. Lesce,Tržaška i, 4248 Lesce, prijave zbiramo do 24. 09 2009, Več na WWNM, rr^c^edelo. com. Izkušeni delavec t delavnici cinkanja m/ž {Lesce) Vas odiikuieio te^n^ne sposobnosti, imate odgovoren odnos do dele in sreds'ev deU, ste učljive, iščete varno in dolgoročno zaposlitev? Vabirno vas k prijêvi. MANPOWER, d. o. O., PS Kranj, Koroška cesta 14, 4000 Kranj, prijav« zbiramo dois 09. 2009. Večna www.mojedelo.com'. Razvojni irUê ni r • ei eKtrlKar m/ž (Zgoša • Begunje na Qofenjskem) ZaddžKve ne delovnem mestu, razvof izdelkov z uEorabo modelinin orodi 3D CjoO, spe9a zrarSa novil) materialov prava, detajimnje Vi urejar^ dokumentaoje za produkcijo (risbe, k^eovr^), obč^ na potixar^ v tujirw. SeaAiay Gr^. d o o.. Pet na Tiaice 2, 4260 Bled, pr^ zbirano do 19. 09. 2009. Več na mvw.mojedeio.com med 10. In 12. ter 16. in 19. uro v ateijeju Puhart (Dražgoška 8, slavba PoŠte, vhod nasproti zavarovalnice Triglav) v Kranju. Z likovnimi tečaji bodo začeli 7. septembra. Več na www.gorenjskiglas.si/Oažipot LOŽKI ODER Skopja loka ABONMA SEZONA 2009/2010 LOŠKI ODER Peler ShafTer Crna KOMEDUA (komedija) reiija: Branko Kraljevič igrajo: B(ýan Trampíd, Tamara Avguštin, Juša Berce, Jože Drûbik, Matej Čt^mč, Ma^až Eržen. Petra Malovrh in Janez Debeljak SLG CELJE Igvar Ambjôra&en ■ Simon Bent ELLING (prva slovenska uprizoritev) reiija: A ndrej Jus igrajo: Renato Jenček, Kristijan Guček, Aljoša Koltak» Miro Fodjed in Barbara MedvešČek SNG DRAMA LJUBLJANA 'V^smina Re2a BOG MASAKRA (prva slovenska uprizoritev) reZ^a: Janusz Ktca igrajo: Saša Pa^k. Branko Šturbej, Sit^ Čušin in Igor Samobor Šentjakobsko gledaléCe uubljan a Agnes Jaoui / Jean-Pierre Bacrí DRUŽINSKA zadeva (komična melodram) režija: Jaša Jamnih igrajo: Katja Fajdiga, Leopold Pungerčar, Žiga Sedmak, M'Jeva Sovdat. Boris Car în Meta Čeme MG PTUJ Peter ShafTer LETICUA in LU&TREK (romantična kwiedua) režija: Peter Srpcič igr^o: Violeiâ Tonit. AJja Kapun in Gregor Ceč CENA ABONMAJA ODRASU 64 € UP0K0JENaí2€ ŠTUDENTI IN DUAKI 54 € Možnost plačila v dveh obrokih. VPiS Dosedanji abonenti: 3. in 4. september Noi abonenti: 7. in 8. september V pisarni gledališča od 10. do 12. ure in od 14. do IS. ure. telefon: 04/5120-850. osm: 041/730-982 4 v GORENJSKI GLAS torek, 1. septembra 2000 MALI OGLASI, ZAHVALE 17 Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: mdnoglasí@g-glas.s ODDAM GARAŽO. 16 ni2, zâ daljše obdobje, Mále ÛOlâSe : za objavo MOTORNA v peték • v sredo do 13.30 in za VOZILA PRODAM objavo v torek do petka do 14.00! AVTOMOBILI Delovni (as: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. d^ 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in piaznU zaprto. NEPREMIČNINE STANOVANJA_ ODDAM SOBE v Šenčurju za cVe oseb, tmajo lastne kspaJnice, fnterret In TV prikJii- t». «059/046-113 GAnSONJčnO, opfenljeno. v Kranju v naselju, « 04V757.964 «00*973 ITD NEPREMIČNINE, d.0.0. MAIH'ROVTRC 7. 4000KRANI TE L : 04/2}*8i »iso, 041/75V296» 040/204-661, e-pohd! itd. Mpremkfli net .îbUbs.si y dE NEURJU oddajam sobe za dv» o$eDi z lastnim« hopalr^icami. inteme-tom inTV.«051/ro4^87 aoûAiTû NEPREMIČNINE b^iístrovtr^ 13, <000 Kran) Tel. c^/2021)53,202 2S CSM €^/320 7C0. Itt^ IFTIM^^''':«^ »' ENOlflPOLSOBNO slânovânje. Rd- dov^jica. cer« 330 eir. sprotno piačf* to. tř 040/226-337 CNOSOBNO stanovanje, 46 m2< baJ-kor», 3. nad., âkoîja Loka, 9 041/2^4-992 « OMAKBKA Kim^CI^NSKA CPWUA SctUTjm lUla 7,4000 Knn) www.nepremiaiine.gndji cnxslor. inib^gnd.^ teh <^386 4 iSi 39 04. fax: «384 4 2S139 07 Ksm; ji 5)6 578 i ENOS06N0 stanovanje, 46 m2. n> vog^ija. 2â daiiáe obdobje, Kr-Sav9> Kj otok, cena 3&0 eur/mes, tr Oái/7řS-225 1 U T A- N JURTANi nepremičnine, d o, o, PECinbijeva ulica 03 (sMri>me«l> no jedro). 40CO Kranj, tel/. c4/236'92-f4, moW: 041/4S1-SS7 e-poita: info^iurnODAM SEKUtJ^R za žaganje dn/ 9 koritom In mi20, « 04/20-46-578, 031/812- aûMoss GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRÔDAM OREH deUo. oremef 1.60. dolžir^a 4 m, tt 04/25-25-670 «usoea KUPIM ODKUPUJEMO hlodovino m cph\\nm les iglavcev tudi lubadarke, 041/750-932 KURIVO PRODAM SUHA, kvaiftelna hfaatovs drva, metrska ali razžagana, po ugodni ceni, možna tud dostava, tr 041/639-348 SUHA Ćukova di^a, »051/316-411 SUHA. kvalitetna hrastova Orva. metr* sKa ah razžagana. po ugodni ceni, možna tidi dostava, tf 041 /63^46 t00&06i STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PODARIM KAVĆ n kombinirano omare, lepo ohranjefK), tr 04/53-38-246 aoaww VRTNA OPREMA PRODAM_ VRTNO UtO 3 X 3 m. 9 040/244-01Í UMETNINE, NAKIT PRODAM TAPISERIJE. Strogo iDtKaine na temo tarota. v^vw.mit'tapiserljetarot.si, o 031/37»^ TAPISERIJE različnih velikosti. Oblik, motivke, cer^a od 1OÛ eur dalja. 9 040/567-544 WO4034 STARINE PRODAM RAZUĆNE stare lita 00 inibana. predmete in Kjpc9 od 031/449-038 ŽIVALI IN RASTLINE PnODAM ŠKOTSKJ TERIER oantlaman med te- rier^, řve® družabnik. 2 samčka ia/v ptonal^ siaféev z rodovntftom na voljo, 9 PODARIM MEŠA^^ČKE od zlatega pnnasaFca, O 031/297-017 MLADC MUCC, 9 041/754-547 KM ETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM MOTORNO kosrinico BSC 630 MAXz dodatr^o opremo, 9 04i /764-239 MOTORNO kosHnico SiP 100 minf, ^ rina grebena 100 cm, 9 04/25-22-507 MO6OM PAJKA SiP V04, gumi voz 16 col. šr> tar za koruzo, tehtnica 200 kg m moe- ni m^. SMahia. « 041/892-534 PLUG. dvobrazdni, cepifec za drva -pc^, škrepilnioa 350. kovinska banra, 9 041 /892-534 PUHAtNiK SJP TS 33 s cevmi in motorjem. kompletno ter ceiientno kiitino l&pićak), nov, 500 kofr, ugodno, 9 04/53-09-810, 041/731-948 SAMO NAKLAD ALKO Pottinger 22 m3, Haubirtz. kosilnioa SIP 165 in sla* moraznteo Ultra, 9 041/892-S34 PRIDELKI PRODAM EKOLOŠKO pndetano rdečo peso, Smoiej, Luza 22 a. 9 041/789-608 HRUŠKE-ViUAMOVKE. 0,80 EUR/ kg in ČESPLJE za marmelado ugodno prodajamo. Kmetija Prins, Hudo 1, Tr-ik6, (pil Kcvoilu), 9 041/747-623 KORUZO za sriažo, 3 ha, zeio kvalitetna in bazen za h^enie mSeka, 500 I, ugodr»o, Kranj, Ćirče 36/a. 9 04/23- ?5.538 »06049 KORUZO za Silažo, 11v. tn kupim bikca simentalca do 20 dii sUr^, 9 04/25-22.670 QOQUS1 KROMPIR, lediHii in krmni, lahko dostavimo, ft 031/585-345 VZREJNE ŽIVALI PRODiUM DVE TELIČKI simentalki, slan po 1 mesec. «04/23-12-355 JAHKJCE. rlave, grahaste, rdeće pateline, bele pláóárvre za zakol. Hrase S. 9 01/36-27-029 mmom KRAVO ilmentaiko, viscko brejo ali po teletu te' bukove deska in p(ohe, 9 MMfMt OSLA, V031/36082I PIŠČANCE, bele za dooAarje. Natuš, Suhadol» 65, KomenOa, 9 01/S3-41-953.041/281-919 TEUĆK0 stmentalko. staro 1 teden. «041/263-728 MtOAi ZAJKLJE za nadaljnjo rajo, stare 5 mesecev. 9 041 /846-937 ^oow* POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREDITI DO 10 Lr ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS» TER UPOKOJENCE, do 50 % obr.. Zveznosti niso ovira. Tudi krediti nd osnovi vozila in leasings Možnost odplačila na položnice, pridemo tud na dom. NUMERO UNO, Kwkov« Robert s^., Mlinska 22,2000 Maribor, 02/252.48-26,041/730^ ZAPOSLITVE LOKI- Vse dnjge bfbmiacije lahko dobite tudi po tel.: 03V375'280 (Rado Pokom) ali na spletni strani društva: httpy/www. kd-ovca rs\/ KOMPLETNA adeptacij« gtanovsn, kopalnic« vodovod, centralna. . ka. keramika, knaul, pleskarska KopaJmoa samo v 7 dnehl Jani in ka Rep, d. n. o., Godaáič 43 a Loka, 9 041/757-109 sowesi NOVOGRADNJE, adaptacije m tlakovanje dvoriič, izdelava betonskin m kamnitih škarp, estrihi. Gradbeništvo "Kaaeť, Kora6Taèo s.p., Fodgon'e 70 a, Kamnik. 9 01/8^11-^31, 031/ 775-596.091/240-570 MW0e4 ZASEBNI STIKI PODJCTNlK 2 oiroKom ůódm pfijâzno purKO za sV,upno delo in žMJenie, O 041/24CM03 M64Mr liĆBM IŠČEM DELO-honoramo kvkunaf,v mesecu oktobru in novembru, 9 040/745-231, Rudi FLORUANi, d. O. 0.. C. na Bnjo 41, Kranj tzvaja vsa gradbena dda od temeljev do strehe, adaptacije, orT>eli. ometi fasad, kamnite ika^, tlakovanje tfvorléč, tr 041/557-871 9CI04K« IZDELAVA podstrešnih stanovanj, p> laganje Lammatov in razna mizarska pCK pravila, M « V Vrtaćnik in partner, d. n. o., âinkovtum 23, 1217 Vodice, posredovalnica Zaupanje Z2 )ci|e po vsej državi, zaston; :e^6ke. 9 031/536-378 ŽENSKE različnih starosti isčejo resne žMjenjskA sopotnike s poitena. tn^rv^ razmefte. «031/505-495 naao vklju taooierT>c STORITVE IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrta-n|e, zidava, montaža no\ijh. popravl-a starih, nudimo dimne cbloge. dimne kape. Kovak & Co, d. n. o., Ljut>-ijanska 69, Domžale. « 031/422- 800 aoo4;e4 RAZNO PRODAM DVOGLED Swarovski 7 x 42, gumí- ran, malo r&bljeno po polovični ceni. NUDIM KVALITETNO in poceni i^/ajan10 kera-mičarska. slektnćarska in slikopleskar- ^ka Uelď, Mulavi, d, o. o,, Kiu^tju 1, Kranj, tr 040/751-580 M0MS3 ADAPTACUE. rtovogradnje od lemeija do atrehe. Notranje omete, fasade. Kamnite škarpe, urejanje • » / t < « v f t k < IZOBRAŽEVANJE ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE Osnovna âola za odrasle Šolanje je brezpla6io. Srednješolski programi izobraževanja V šolskem letu 2009/10 vpisujemo v programe srednjega poklicnega izobraževanja (SPI), srednjega strokovnega izobraževanja (SSI), poklicno tehniškega izobraŽevanja (PTI), na novo pa čudi vdva poklicna tečaja (PT) invmanuitecnj tečaj (MT). Predšolska vzgoja (SSI) Predšolska vzgoja (PT) - NOVO - enoletni program Ekonomski tehnik (SSI) Ekonomski tehnik (PTl) Ekonomski tehnik (PT) - NOVO - enolemi program Gastronomsko - turistični tehnik (SSl) Maturitetni tečaj (MT) - NOVO Administrator (SPI) Trgovec (SPI) Bolničar - negovalec (SPI) Trajanje izobraŽevanja je odvisno od predhodne izobrazbe kandidatov. Programi srednjega strokovnega izobraževanja trajajo od dve do štiri leta, program poklicno tehniškega izobraževanja dve leti, programi srednjega poklicnega izobraževanja eno do dve led, poklicni in maturitetni tečaj pa eno leto. Informativni dan za vpis v navedene programe bo v ponedeljek, II. septembra 2009 ob 16. uri v učilnici 162vŠolsk€mcenmivŠkofjiLoki. Visokošolski in univerzitetni študijski programi Všnjdijskem letu 2009/2010, v sodelovanju s Fakulteto za management Koper, organiziramo izredni dodiplomski študij v naslednjih študijskih programih: Visokošolski strokovtii Studijski program 1. stopnje Management VisokoŠokki strokovni Študijski program 1. stopnje Mednarodno poslovanje-NOVO Univerzitetni Študijski program 1. stopnje Management Podiplomski študijski programi v Šmdijskem letu 2009/2010, v sodelovanju s Faku Iteto za management Koper, organiziramo redni ter izredni podiplomski študij v naslednjih študijskih programih: Magistrski študijski program 2. stopnje Management - NOVO Magistrski študijski program 2. stopnje Ekonomija in finance - NOVO Magistrski (znanstveni) študijski program Management - Še zadnjič, vpis samo v 2. letnik Poleg izrednega bomo oba programa 2. stopnje organizirali tudi kot redni študij, ki bo potekal v popoldanskem Času in bo za Študente brezplačen; vpišejo se lahko vsi (tudi redno zaposleni), ki Še niso pridobili sedme ravni izobrazbe. Informativni dan za vse Študijske programe bo v čecnek, 3. septembra 2009, ob 17. uri, v prostorih Ljudske univerze v bivši vojašnici» Partizanska 1, Škofi a Loka. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE Program usposabljanja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije Socialni oskrbovalec na domu Tečaj za voznike viličarjev Preizkus znanja za voznike elektro paJetnih viličarjev Varno upravlj anj e mostovnih dvigal Varstvo pri delu SPLOSNO IZOBRAŽEVANJE Projektno učenje za mlajše odrasle - PUM Glasbene delavnice: pelje, diatonična harmonika, kitara, bas kitata, elektrot^ke klaviature Jezikovni tečaj i Računalniški tečaj i Študijski krožki • brezplačno Točka vseživljenjskega učenja - brezplačno 22 Šolski glas, torek, i. septembra 2000 Šolske potrebščine "Menim, da so delovni zvezki samo po tuha otrokom, ki so zato potem skoiaj polpismeni, saj skoraj nič več ne pišejo» pa tudi berejo slabše. Brez delovnih zvezkov bt bil strošek za nakup šolskih potrebščin na otroka zagotovo vsaj za petdeset evrov nižji," je prepričana Mateja Fojkar Antolič. "Izredno me moti, da so na seznamu šolskih potrebščin, ki jih pripravijo šole, pripisane . blagovne znamke vodenih barvic denimo. Vem, da gre gotovo za kakovostnejše izdelke, ampak Brezplačna šola je zgolj mit O brezplačni šoli starii težko govorijo že pri enem šoloobveznem otroku, pri več otrocifi pa je to še težje. Mateja Rant Nakup žolskih potre bšdn je velik strošek že za starše, ki "Prepričana sem, da bi pri marsikaterem predmetu delovni zvezek učitelj lahko nadomestil imajo zgolj enega žo!o;b- « Svojo kreativnostjo. M veznega otroka. Ce ta strošek pomnožimo s tri ali več, pa je brezplačna Šola res samo še mit, se je strinjala ena od naSih sogovornic, ki bo letos v šolo pospremila tri otroke. Vsako leto je namreč treba nakupiti vsaj delovne zvezke, zvezke in druge šolske potrebščine, vsake toliko Časa je treba zamenjati tudi šolsko torbo. do 150 evrov vei," je dejala metu delovni zvezek u6telj Mateja Fojkar Antolič. Zla- lahko nadomestil s svojo sti nepotreben se ji zdi na- kreativnostjo," V nasprotju kup deiovnili zvezkov, saj z osnovno šolo, v kateri je opaža, da so se jim na Številnih šoiah že odpovedali. Glede na to, da so stroški ii leta v leto večji, še pravi Mateja Fojkar Antolič, pa jo je "Torbo kupimo kakovostno» že vnaprej strah, kako bo da jo imajo vsaj dve ali tri §ele v srednji Soli, ko bo tre-leta. Vse drugo, recimo puš- ba vsem tem stroškom pričice, zvezki in svinčniki pa šteti še vsaj strošek za na- šo potrošen material, ki ga je treba zamenjati vsako leto," je pojasnila Mateja Fojkar Antolič, mama treh otrok. Matic bo letos obiskoval peti razred, Manca in Urša pa četrtega. Samo za kup avtobusnih vozovnic. To je na svoji koži že občutila mama treh otrok Suzana. saj se je hčerka Ana letos vpisala v prvi letnik gimnazije. "Samo za delo« vne zvezke, za katere smo treba je upoštevati, da takega odkupa vsak stará »^^hip delovnih in navadnih že izvedeli, da so obvezni, mogoče ne zmore/' je opozorib mama treh otrok Suzana. zvezkov za vse tri je letos odštela okrog 450 evrov. "Opažam, da za te stvari vsako leto odStejem od 100 smo odšteli 150 evrov, kar se mi zdi izredno veliko. Prepričana sem namreč, da bi pri marsikaterem pred- izposoja učbenikov iz učbeniških skladov brezplačna, so morali še za obrabnino za učbenike plačati 85 evrov. Seveda pa bo rabila tudi vozovnico za vlak od Kranja do Ljubljane, kar brez subvencije nanese dodatnih 60 evrov» k temu pa je treba priSteti še stroške nakupa nove torbe in zvezkov. Potem pa'sta tu Se pr- vošolec Bine in devetošolec Luka, za katera je bilo prav tako potrebno odšteti kar zajetno vsoto, da bosta ustrezno opremljena za novô Šolsko leto. o a o o «. > Klikni na vAvw.? In skleni zavarovanje z 10% popustom! Sodelujte v nagradnem žrebanju za super nagrade! Več informacij na vseh poslovnih enotah AS, na www.adrlatic-slovenica.si in na modrem telefonu 080 11 10. MOC>ftA irřViLKA www.ad r iati c-s I o ve n i ca. si AdriaticSlovehica Zawovalnâ dr\c2t» d.d • ČUnca Skupine KD Grw 8S PE Kranj, Kidričeva 2. Kranj, T: 04/28170 00. F: 28 170 tO šolski glas, torek. i. septembra 2009 Varnost Varnost otrok v rokah odraslih Pristojni izvajajo ukrepe za večjo prometno varnost otrok ob začetku šolskega leta, starši lahko pomagamo z dobrimi zgledi. Matjaž Gregosič metne predpise si razlagajo in oddaljenosti bližajočega po svoje, prav tako ne zrno- se vozila, zato moramo za Z novim Šolskim letom so rejo pravilno oceniti hitrosti njihovo varnost skrbeti pričakovati tudi pogoste meritve hitrosti. Poieg policistov, ki tudi v predvsem na cestah v bližini §ol otrod pogostejši udeleženci v prometu kot med počitnicami. Med njimi se številni v šolo podajajo pr^ vič, nikakor pa ne smemo pozabiti na učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šolske Uopi in so še razigrani. Voznild in drugi udeleženci v prometu naj bodo zato v prvih šolskih dneh v okolici šol še posebej previdni, opozarjajo prometni policisti, starši pa naj bodo za zgled s spoštovanjem prometnih predpisov in opozarjanjem otrok na'ne-vamosti. Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, pro- Previdno v okolici šol predvsem drtigi udeleženci okolici vseh Šol na Gorenj- v cestnem prometu. Otroci skem skrbijo, da bodo otro- in mladoletniki spadajo v ci na šolskih poteh varni, tako imenovano skupino se v preventivne akcije šibkejših prometnih udele- vključuje tudi Svet za pre- žencev, saj se zelo redko pojavljajo kot povzročitelji ventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki po občinah po- prometnih nesreč. Zagotav- skrbi za namestitev opozo- Ijanje varnosti otrok je ob rilnih tabel in plakatov, začetku Šolskega leta ena skupaj s predstavniki ob-najpomembnejših nalog Činskih svetov za preventi- prometnih policistov, Id so že zadnji počitniški konec vo in vzgojo pa so že pred tem pregledali in dopolnili tedna začeli pogosteje nad- načrte varnih šolskih poti. zorovati promet v okolici šol, da se tudi vozniki privadijo na prisotnost otrok. S pogosto prisotnostjo bodo prispevali k umirjanju prometa, zato je predvsem v Poleg tega so prehode čez ceste v bližini šol in na drugih nevarnih mestih v prvih Šolskih dneh varovali tudi pripadniki civilne zaščite ter člani Zveze šofer- prvih šolskih dneh mogoče jev avtomefaanikov. 9 ^OGREs .s Vpisuje v Jesenske ANO, NEM, FRA. {splošne in poslovne na vseh stopnjah, konverzacijske). ^t'hat to JEZIKOVNA SOLA. d.O.O SEUAKOVO NAS. 33. 4000 KRANJ TEL.: 04./2310 644. GSM 03V666 380 w rs 1 -C o m/ ora erř^sj Ter priprave na: ■ Mednarodne Izpite • IzpUe državnega Izpitnega centra za aktivno znanje • Maturo POSEBNA PONUDBA: INTENZIVNI TEČAJI V SKUPINAH Z 2 ' S UĆENDI VisoKaéola a tdrsvslverto ne^o Jesenice MMt:S|LPM3. Wditmiu ttl's88t m. řn »u m t iúM^yiumA wn.nmM Y- k i ZDRAVSTVENO VARNOST! » J 9 y nega zavarovanja, bo, skladno z zakonom, » Zdrdvjo je neprecenljiva zanje veljala trimesečna čakalna doba. vrednota naS VSeh, ZatO ga To pomeni, da bo zavarovanec tri mesece od sklenitve dopolnilnega zavarovanja ob obisku zdravnika Se vedno sam kril deiež stroškov zdravstvenih storitev, ki bi sicer bili varujmo in skrbimo zanj. « fonski številki 080 20 60, poiščite obrazce na info točkah Vzajemne in jih pošljite pokriti z dopolnilnim zdravstvenim zavaro- zavarovanja preko vaniem. Čakalne dobe m, če osebe sklene Matjaž Pajfar direktor Pf Kranj Zdravstvena zavaroval niča Vsaje m na želi obvestiti vse tiste, ki bodo izgubili sta- WWVVfVzajemna-mladí.sl pa nudimo najvišji zakonsko dovolje^m 3-odstolni popust. zavarovanje v roku enega meseca od dne, ko postane zavezanec za plačevanje doplačil k zdravstvenim storitvam, običajno je to po prekinjenem ali zaključenem Šolanju KskO dO ZaVSrOVanjS? oziroma s prlčetkcm redne zaposlitve. Za tus itudenta ali dijaka, se prijavili na za- ^^^ predvideva tudi poviševanje premije P «več informaSj se oglasite r^a: vodu za zaposlovanje, dopolnili 26 let ali se pn/ič zaposlili, da bodo tako postali zave-zanci za plačevanje doplačil k zdravstvenim storitvam. Obvezno zdravstveno zavarovanje jim namreč po izteku statusa stroškov zdravstvenih storitev ne bo več krilo v celo- za tri odstotke za vsako nezavarovano leto. V Vzajemni zato §e toliko bolj priporočamo pravočasno sklenitev dopolnibega zdravstvenega zavarovanja. Î, poinlirto zdravstveno zavarovanje. i, zato jim priporočamo, da si uredijo do- v Vzajemni smo za mlade pripravili poseben paket Mladim, ki jim poteče status Studenta, Vzajemna Mladi. svetujemo pravočasno sklenitev.dopol- Če Paket Vzajemna Mladi lahko sklenete do nilnega zdravstvenega zavarovanja. zavarovanja ne sklenejo v enem mesecu HKSJM, Koroika tel.: 04/201 03 00 • Kr^nj. Zlđto poije 2, tel.: 04/201 03 01 • Jwenîce. C, C\<\\9 T^^arja "i/b. tel.: 04/ 583 38 30 • RMMi rM Vzajemna, d.v.z. PE Kranj Koroška cesta 1 Podpbt stláni« « poufini mote, U |i m bmti mogtt odtoed. SpoDifbe w t )ue*crřii Inodhrfi bůstí iTWíttete l^iJlBca dtwa« M mnL 9€ Gorer^Glas HmfjUr^ PQijM^m--•att funKnlni^Hlwl GG mali oglasi 04/20142 47| e-poSta: inalioglasii?g-gld5.si v/ww.goremskiQlasii Trpinčena skoraj polovica dijakov Dijaki nasilje najpogosteje opazijo na šolskih hodnikih in v razredu srednjih šolah» ki jo je opravila Dijaška organizacija Slovenije. Mateja Rant Skoraj polovica dijakov je bií a že izpostavljena različnim oblikam nasilja, je pokazala raziskava o nasilju v slovenskih srednjih Soiah. Najpogosteje se pojavlja verbalno nasilje, saj je to prisotno v Soli vsak dan, je poudarila Eva Semič iz Dijaške organizacije Slovenije. Kot vzrok za nasilje so dijaki najpogosteje navedli stres, ljubosumje in posameznikov videz. Iz podatkov je tudi razvidno, da se z nasiljem $e nikoli ni srečalo le trinajst odstotkov dijakov. Z različnimi oblikami nasi-Ija, izhaja iz raziskave, se dijaki srečujejo skoraj vsak dan. "Nasilje se vvečini primerov pojavlja v posredni obliki, kot redmo obrekovanje in žaljenje," je pojasnila Eva Semič in dodala, da se dijaki, ko se počutijo ogrožene, v največji meri branijo verbalno, iz ugotovitev raziskave je tudi razvidno, da 39 odstotkov dijakov nasilje o Û kov pa bi se jih za žrtev zavzelo verbalno, Visok je tudi delež dijakov, pravi Eva Semič, ki v situacijah» ko gre za nasilje med dvecna skupinama, nasilje Še spodbujajo, in sicer je takih 13 odstotkov dijakov. Pogosto je tudi nasilje nad učitelji. stokov dijakov pogosto stresa šale na račun učiteljev, ji odstotkov pa jih učitelje celo žali. Obenem se tudi veliko Dijaki menijo» je Še razložila Eva Semič, da so kazni za nasilneže ponavadi premalo stroge in premalokrat izvrše- učiteljev poslužuje verbal- ne. "Dijaki se take lažje zate- nega nstlja nad dijaki. *'Kar kajo k nasilnemu reševanju samo opazuje, le 16 odsto- ^BOtovíH so. da kar 42 od- 24 odstotkov učiteljev dijake ignorira, 12 odstotkov pa jim podeljuje neprijetne opazke." problemov, saj vedo, da ne bodo kaznovani." Zato jih več kot polovica podpira strožje kazni za nasilneže. BIOTEHNIŠKI ER NAKLO Strahinj 99. 4202 Naklo. TeL: 04/277 21 00 .b&nakla.sl PRIDOBITE SREDNJEŠOLSKO IZOBRAZBO S področja: KMÍTUSTVA (gospodar na podeželju, kmetijsko podjetniški teHnik), ŽIVILSTVA (pek, slaščičar, mlekar, živilski oz. živilsko-prehranskl tehnik), VRHARSTVA (vrtnar, hortikuiturni tehnik), CVETUtARSTVA (cvetličar). - vt^ : Vpb v srodnjesolshe programe poteka od 1. do 15. septembra. PRIDOBITE VISJEŠOLSKO IZOBRAZBO s področja: KMETIJSTVA: Dveletni program Upravljanje podfiželia In krajine, s katerim pridobite naziv inženirAka kmetijstva in krajine, vam da znanja Jn veicioe iz podjetništva, komunikacije. trajnostnega razvoja, zakonodaje, fitotarmacije. Nosili In člani kmeUi. zapculeni v kmetljsUb turizma, športa in terapevtskih dejavnosti na gospodarsMli ter (so)lastnlkl zasebnih gozdov podeželju, treniraf^ja konj in učenja jahanja ^ lahko zahtevate nepovratna sredstva zs boh^ tef upravljanja z rekreacijskimi površinami, ževasje u javnem razpisa Ministrstva za lima- V študijskem letu 2009/10 razpisujemo tUstvo. gozdarstvo In prehrano. V koledarskem 30 vpisnih mast za Izredni študij, prijave do letu lahko dobite do 1.0DD EUR. 16. septembra 2009. UDELEŽITE SE TEČAJA 10. septembra organiziramo &*llflNI TEČAJ OBUKOVAKJA SOKOV. Cena tečaja je 25 evrov, cvetje pa prinesete s seboj. Za prijave pokličite na številki (04) 277 21 20 ali (041) 499 934. INFORMACIJE: www.bc-naklo.sl o srednješolskih programih in tečajih: tlna.koslr@guest.arnes.si ali 04/277 21 20, o višješolskem programu: milena.jerala@guest.arnes.si ali 04/277 21 45. Veseli bomo vašega klica vsak dan med 8. in 15. uro, ob torkih tudi do 17. ure. šolski glas, torek, i. septembra 2009 Dobrodelnost Največ podarijo zvezkov Pomembno je, da so barvice ošHjene^ ne pa blagovna znamka barvic. Na večini Območnih združenj Rdečega križa na Gorenjskem so povedali, da pomagajo socialno šibkejšim družinam z nakupom nujnih šolskih potrebščin. Suzana P. Kovačič Kranj • Kako prvošolčku razložiti» da denarja za boljše Šolske potrebščine v družini ni? Da morda družinski proračun ne dopušča niti nakupa novih barvic« ampak da bodo dobre še tiste iz vrtca? "Tisto, kar je neprecenljivo, je ukvarjanje z otrokom in ob tem se moramo starši vprašati, ali je to neprecenljiv pogovor z otrokom, ali pa je to nakup materialne dobrine. Pomembna je tudi dobra vez z učiteljem. Učitelj že na uvodnih sestankih poudari, kaj je pomembno in zagotovo je pomembno, da so barvice o§i]jene, ne pa blagovna znamka barvic. Vsekakor pa odsvetujemo prinašanje dragocenejših predmetov v Šolo," je povedala svetovalna delavka v Osnovni Šoli Orehek Marjeta Vene in^dodala: "Poleg tega so v šolah številne možnosti pomoči socialno šibkejšim preko socialnih služb, Šolske svetovalne sJužbe, kot Miro Drča v skladišču OZ RK Kranj. Razdelili so 310 zavitkov šolskih potrebščin. zavitkov šolskih potrebščin, trebščine kupili, razdelili pa garnah in papirnicah smo vodja skladišča Miro Drča je so jih v šolah. Letos je situa- odprli naročilnice in za vsa- povedal: "Z lastnimi sred- dja zaiadi gospodarske kri- stvi smo kupili 310 zavitkov šolskih potrebščin, kar naj bi zadostovalo za učence od ze ostrejša, prosilcev imamo kega od 84 učencev, kolikor tih je na spisku» prispevali več in bomo zato to pomoč 25 evrov. Kar je skupaj 2100 delili sami iz našega sezna- evrov pomoči," je povedala prvega do zadnjega razreda ma prosilcev za humanitar* sekretarka OZ RK Radovlji- osnovne šole, ki stanujejo no pomoč- Potrebščine veči- ca Tanja Rupel, na območju Upravne enote noma dobijo osnovnošolski V OZ RK Tržič letos pomoči so na primer brezplačna Kranj. Za to smo imeli na otroci, pa tudi dijaki. Še naj- v obliki šolskih potrebščin prehrana, brezplačne ekskurzije, tako da učenci niso prikrajšani. Dobro sodelujemo tudi s Karitas in Rdečim križem." razpolago dva tisoč evrov, v zavitkih pa so zvezki, barvi- ce, risalni listi, voščenke, vo- več kupimo zvezkov, ker jih potrebujejo prav vsi." "Iz svetovalnih Šolskih služb dene barvice in podobno." v Radovljici, na Bledu, v Bo-Strokovna sodelavka pri OZ hir^ju in v Gorjah smo dobi- niso namenili, za Škofjeloško območje pa do zaključka redakcije zaradi dopustov nismo dobili podatkov. Pod- predsednica Olga Bandelj je Območno združenje Rdeče- RK Jesenice Rlna Beravs li spisek učencev, ki potre- v telefonskem ga križa (OZ RK) Kranj je Zor je dejala: "Prejšnja leta bujejo pomoč pri nakupu imelo sredi avgusta zalogo je bila praksa, da smo po- šolskih potrebščin. V knji- pogovoru samo potrdila, da pomagajo s šolsldmi potrebščinami. Aleksandar Marković: "Šola izobražuje in t< seveda stane. Prav je, da del prispevajo stari del pa država. Pravzaprav imamo pri nas še srečo, kajti če bi živeli v Ameriki, bi bilo vs< plečih staršev/' Maja Kalač: "Šolske potrebščine se mi ne zdijo pretirano drage, res pa sama nikdar nisem kupovala dragih blagovnih znamk. Več stane prevoz. So pa subvencije za tiste družine, ki položnic, povezanih s šolo, ne zmorejo." S. K. Brezplačni učbeniki Ministrstvo za šolstvo in iport bo tudi letos zagotovilo brezplačno izposojo učbenikov iz učbeniških skladov za vse učenke in učence od 1. do 9. razreda osnovne šole. Za ta namen bodo letos zagotovili 4,2 milijona evrov. Ugotavljajo, da so učbeniški skladi v vseh osnovnih Šolah dobro uveljavljeni in izkoriščeni. V lanskem šolskem (etu si je po njihovih podatkih učbenike izposodilo že več kot 93 odstotkov vseh osnovnošolcev. M. R. Rabljene šolske knjige Društvo prijateljev mladine Kranj, center za socialno deio in Klub študentov Kranj bodo tudi letos pripravili sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin, in sicer v soboto med 9. in 13. uro na Slovenskem trgu oziroma v primeru slabega vremena v avli občine. Starši, učenci in dijaki bodo na sejmu lahko dobili tudi vse potrebne informacije v zvezi z učbeniki In njihovo veljavnostjo, prodajalcem in kupcem pa bodo priskočili na pomoč še pri oblikovanju cene rablje* nih Šolskih knjig in potrebščin. M. R. O I ii e Začnite šolsko leto 2009/10 z odlično potezo. Poiščite brošuro s pristopno Izjavo v vrtcu oziroma šoli, pri našem zastopniku ali v naših poslovalnicah. Ali pa zavarovanje enostavno sklenite prek spletne strani www.triglav.sî/skienl. NAJ BO VARNOST NA PRVEM MESTU trlglav « oao 5SS SSS 26 šolski glas, torek, i. septembra 2009 Posojila Posebna ponudba za dijake in študente BOŠTIAN Bo GATAT Tudi pri Abanki Študentom z osebnim računom Akeš Kranj • Pred novim Šolskim namenjajo posebni Študent-letom smo pregledali po- ski kredit id ga pridobijo na nudbo za dijake in študente podlagi štipendije ali redne-nekaterih bank. V Gorenjska ga mesečnega priliva. Kredit banki so dijakom prvih letni- je )ahko namensld ali nena-kov gorenjskih srednjih Sol menski, najmanjši obrok omogočili sklenitev nezgod- znaša le 20 evrov, maksi-nega zavarovanja za novo šolsko leto brez plačila zavarovalne premije, saj vsem imetnikom računa plačajo zavarovalno premijo v višini J5 evTov. Bodočim Študen- malnl znesek kredita je za dijake 2.500 eviov in 5.000 evrov za Študente» odplačevanje je možno od iz do 36 mesecev. Ponudba NLB za mlade tom so pripravili ugodno po- upošteva potrebe in zahteve, nudbo posojil za plačilo šol* ki jih narekuje starost otrok nine. Prednosti posojila so in mladostnikov ter vključu- nizki stroški rinandranja posojila \x\ hitra odobritev. Letna nominalna obrestna mera znaša 5,55 odstotka ne glede na to, ali gre za kredit z ro- je različne ugodnosti (brezplačno vodenje osebnih ra* čunov» ugodnejše obrestne mere, nižje pristopnine,...). Otroci lahko pridobijo Toli kom zapadlost} do 12 ali do kartico, najstniki samostoj-}6 mesecev. Kredit lahko na- no poslujejo preko Prvega jame študent oziroma pri- računa, študenti pa pridobi- hodnji Študent ali pa starši oziroma zakoniti zastopniki. Študenti FOV kredit pridobijo po še ugodnejši obrestni meri (5.15 odstotka). jo limit in možnost najema kredita prek Študentskega računa, ki vključuje EnKa. Študenti lahko vrsto storitev uporabljajo brezplačno. P V fakulteta 2a komercialne in poslovne vede www.fkpv.si f^oopu^ ftlvma 080 20 26 Cele Tudi učenje je lahko prijetno Priročnik za samostojno učenje 10,43 € 20% popusta Gorenjski Glas naročanje na telefon: 04 201 42 41 e-poâta: narocnine@g-glas, si, www.gorenjskiglas.si Kranj Gorenjeeav&ka cesta d 4000 Kpan; vpisuienio v programe teio iskanih ooki i gradbeništvo • nçj grdObenisiva varstvo okolja in komunala • ms VOK iBtth obřt-ia ^íisa sde le pi*. rdS uspesno zbs luciio soianie vec t.nt iSOO udeJezć'nce'/ s poklicno al« zaključnim .zpi:cm i(r»3mc 212 đipfomantcv \ysrr. svoje zaposlene na šojanie pcsilja več kot 14D n I? use 04 1 ) 20 GSM Û41 35 11 6 e-pošC3 eac diplomirani ekoromist Smeri: • računovodstvo • rn snage ment • mednarodno poslovanje • turizem FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO MARIBOR - vpis v 1. ietnik - diplomiram inženir slrojnišlva. • po merilih za prehode-vpis v3- ielnik Izobraževalni zavod H ERA Ljubljana PROGRAM; ' ekonomist • računovodja NOVO PEDAGOŠKA PAKULTfTA KOPER usposabljanje za pri i Zavarovani tudi med počitnicami 4 Čeprav otroci in mladostnikr na nezgode ne mislijo, pa večfna staršev v teh dneh že premišljuje o nezgodnem zavarovanju otrok. Bošttan Bogataj nega zavarovanja otrok in šlo. V AS posebej izpostavlja- mladine je predvsem ublaži- jo možnost sklenitve zavaro- Kranj • Kako pomembno je tev finančnih posledic. vanja prek spleta, kar prinaša zavarovanje, ponavadi ugotovimo šele takrat, ko se Pri Adriatic Slovenici {AS) lo-odstotni prihranek, velike so za predšolske in šolske družine, z vsaj tremi otroki pa Nezgodno zavarovanje \ Nezgodno zavarovanje ./jden' o o o B e u. otrok poškoduje. Takrat se otroke, dijake in študente imajo za 30 odstotkov zruža-starši soočijo 2 dodatnimi tudi letos pripraviJi več pake- no premijo. Prednost zavaro- stroški zdravljenja, odso- tov nezgodnih zavarovanj, ki vanja pri AS so visoka zavaro-tnostjo z dela in drugimi po- krijejo vse vrste nezgod, ne valna kritja za primer loo' sledicami. Namen nezgod- glede na to, kje je do njih pri- odstotne invalidnosti, celotno zavarovalnino pa bodo prejeli tudi zavarovanci Športriki, ki so se poškodovali pri športnih dejavnostih. Vsem, ki letos prvič prestopajo šolski prag, so v AS podarili odsevne zapestnice s slončkom Askom. Tudi v Zavarovalnici Triglav (ZT) so ponudbo prilagodili predšobkim otrokom, učencem ter dijakom in študentom. V vseh treh skupinah so na izbiro tri kombinacije zavarovalne premije in zavarovalnih vsot, med katerimi lahko izbirajo starši oziroma mladostniki. V ZT bodo prvo- šolČkom letos podarili rumeno rutico z maskota kuža Pazi já, starejše osnovnošolce pa pozivajo, d a svoj e rumene rutice odstopijo mlajšim. Vsi, ki bodo sklenili zavarovanje pri njih, bodo prejeli darilo - držalo za plastenko z odsevni-kom oziroma odsevno nalepko za šolsko torbo. Nezgodno zavarovanje pft'vf'-Mil^klh OfrOK .-i; ;.kO IClJ SM\} . ' Potrebno ]e nakupiti zvezke, ězňan^ se karnet- ^ ' konča. Za lažji nakup šolskih poti^šnnali izpolnitevvaših " drugih trenutnihfiačrfovC^ko izbirate med Kreditom takoj, - MinilcfMRom ali Kreditom klasik. ŠtudenthldhHo dodatno izbirate še med Študentskim kreditam in štvdenUkim kracMom z odloženim odpUéRom. Strojniško in lesarsko izobraževanje na vseh ravneh Šolski center Škofja Loka na področju strojništva in lesarstva ponuja izobraževanje na vseh ravneh od nižjega poklicnega do višješolskega izobraževanja. šolski center Škofja Loka danes sestavlja Srednja šola za lesarstvo in Srednja šola za strojništvo, v sklopu katere deluje tudi dijaški dom. Višja strokovna šola in Medpodjetni- škl izobraževalni center. Srednješolsko izobraževanje nadgrajuje višješolsko, saj v centru izobražujejo tako za strojnega kot lesarskega inženirja. Za redno šolanje je pri obeh višješolskih smereh na voljo 70 mest, pri izrednem študiju pa 50 za lesarstvo in 110 za strojništvo (od tega 40 v Domžalah). Šole med seboj povezuje MedpodjetnIškI Izobraževalni center (MIC), ki je vez med Šolskim centrom in gospodarstvom, poudarja praktično izobraževanje, usposablja različne skupine (iz Zavoda za zaposlovanje ali druge skupi* ne) na izobraževanje, pripravlja nove programe, ustvarja Šo(skf center Škofja Lokaje uspešna in sodobna izobraževalna ustanova, vpis je zadnja leta konstanten. Kandidati za izredno srednješolsko in višješolsko izobraževanje se lahko prijavijo do 15. septembra. ga zanima kakršnokoli izobraževanje, tudi prekVâlÎfikâCÎjâ ali dodatno izobraževanje In usposabljanje, opravijo uvodn> razgovor in pripravijo individualni načrt izobraževanja. Programi so zanimivi, tudi v težkih časih za gospodarstvo zaposljivi. šola ima dobre materialne pogoje za praktično banke podatkov novih tehnologij s področja strojništva in loških procesih, oblikovalec kovin-orodjar, inštalater stroj- delo. V delavnicah imajo veliko sodobnih CNC strojev, z av- lesarstva In podobno. MICvtehdneh zaključuje s pri pra- nih instalacij, izdelovalec kovinskih konstrukcij, avtoservi- strijskim podjetjem EMC O se dogovarjajo, da bi postali njivo dokumentov za prijavo na evropski razpis za gradnjo ser, avto karo ser i st, strojni tehnik In avtoservisni tehnik, hov pogodbeni partner za izobraževanje na področju CNC novega objekta. Če bodo s prijavo uspešni, naj bi se MIC obdelovalec lesa, mizar, ta pet ni k, lesarski in oko I je var s tve- tehnologije. V prihajajočem šolskem letu bodo dijake in va- v nov objekt preselil ob koncu leta 2013, ni tehnik. Na področju strojništva in lesarstva center po- jence pričokolc številne novooti, od prenovljenih štirih uôil- Šolski center ponuja programe od nižjega in srednjega nuja izobraževanje na vseh ravneh, od nižjega poklicnega nic do delne obnove v dijaškem domu. pripravljajo se tudi poklicnega, poklicno-tehniškega do srednje strokovnega do višješolskega izobraževanja. Tudi Izobraževalno delo z na zamenjavo oken v šolski stavbi na Podnu, na Trati pa so izobraževanja. Izobražujejo za poklice: pomočnik v tehno- odraslimi ima v centru dolgoletno tradicijo. 2 vsakim, ki v lesarski šoli uredili razdelllnlco za toplo šolsko prehrano. Šolski center Škofja Loka bo kmalu praznoval jubilej, 120 let poklicnega šolanja v Škofji Loki. Leta 1889 je bifa ustanovljena obrtna nadaljevalna sola, kasneje so bile iz nje organizirane vajeniške šote za kovinarsko in lesno stroko, s katero so bili postavljeni temelji današnjega šolskega centra. Na začetku so šolanje vajencem plačevali mojstri in obrtno-trgovska zbornica, saj so se zavedali, da je naložba v znanje vajencev tudi naložba v njihov razvoj. i I šolski center Škofía Loka, Podlubnik 1b, 4220 Skolja Loka Tel: 506 23 00. 506 23 18 www.infoss-sl.si 28 šolski glas, torek, i. septembra 2009 Reportaža Konec brezskrbnosti Z današnjim dnem se začenja novo šolsko leto In čas brezskrbne l^e bodo postopoma zamenjale obveznosti, ki jih prinaša šola. Minuli teden smo tako lahko ujeli še nekaj zadnjih počitniških utrinkov« Počrtniiko brezskrbnost bodo znova zamenjale šolske obveznosti. Prijetne spomine na počitnice pa bodo otroci verjetno le nekaj časa nosili s sabo tudi v šolske klopi. Klavdija» Eva in Matej so si v zadnjih vročih avgustovskih dneh privoščili osvežitev v jezeru Ćrnava v Preddvoru. Uživati so v plavanju, skokih v vodo in sončenju. t F0T9: Cofuzo Brez dvoma sladoled prija tudi med šolskim letom, saj si ga nekateri radi privoščijo tudi v Počitnice so čas tudi za lahkotnejše poletno branje zunaj na travniku. Poletno branje pa mrazu. Ampak počitniški ledeni užitki so zagotovo boli slastni kot tisti med letom. bodo zdaj zamenjale Šolske knjige, ki bodo mate glave znova polnite z znanjem. leto zagotovo razi lini h nhli Vozniki se bodo v teb dneh morali navaditi, da so ceste spet polr>e malčkov, ki jim bodo vsaj na začetku misli še uhajale k počitnicam in bodo zato manj pocsomi na œsti. t matiia