DR. M.O.: REALIZEM V NAŠEM DELOVANJU
če je politika umetnost, kako doseči ono, kar se v dani konjukturi, pod danimi pogoji in v danih okoliščinah more doseči, a ne, kar se želi doseči, je izhodišče za vsako politično delo brutalni realizem, ki izključuje iz politične dejavnosti vsak sentimentalizem in želje. To velja še prav posebno za današnje čase. S tem pa nočemo reči : defetizem. Ta defetizem in izgovori, češ da še ni prišel čas za akcijo, so samo cenena krinka, za katero se skriva nesposobnost, čas za delo v emigraciji je bil že leta 1941. Danes pa je ravno čas tisti, ki priganja k delu.
Pri sedanjem in bodočem političnem delu je treba imeti pred očmi čim jasnejšo in čim pravilnejšo sliko o vsakokratni mednarodni politični situaciji ter o stanju, ki vlada in bo vladalo v domovini. Le na ta način bo tudi slovenska politična emigracija mogla izvršiti svojo nalogo, ki obstoji v tem, da izkoristi vsakokratno mednarodno politično konjukturo in tako vključi interese svojega naroda v skupno hotenje in skupne cilje zapadnih velesil, predvsem pa Amerike.
Danes stojimo v sredi velike borbe demokracije proti totalitarizmu. Ko so zapadni zavezniki z zmago v zadnji vojni uničili fašistični in nacistični totalitarizem, so se začeli pripravljati na borbo zoper komunistični totalitarizem.
Zapad gleda obrambo svojih interesov v demokraciji. Amerika pa, ki je vodilni in odločujoči faktor v tej borbi, gleda obrambo njenih interesov v demokraciji in korigiranem liberalno-kapitali-stičnem gospodarstvu. Tragičen nesporazum med Ameriko in Zapadno Evropo tiči v tem, da teži Amerika k socialno urejeni državi (Welfare State), dočim je Zapadna Evropa takoj po vojni iskala svojo rešitev v socialistično urejenem državnem življenju.
Dosedanja socialistična doktrina, ki bazira na Marksovem učenju, je stisnjena na slepi tir, odkoder ne ve izhoda. Hotela je igrati vlogo tretje sile med kapitalizmom in komunizmom. Poskušala je na ekonomskem polju slediti materialističnemu marksizmu, zraven pa braniti humanizem zapadne civilizacije. Toda ognja in vode ni mogoče združiti. Zato danes opažamo pri zapadno-evrop-skih socialističnih strankah, ki so se doslej trudile urediti povojni “ zastareli družabni red ” na bazi marksizma, da razpadajo na leva in desna krila (Italija) ali pa vsaj popuščajo v svoji ekonomski dogmatiki (Francija). V današnji gigantski borbi med ameriško kapitalistično demokracijo in sovjetskim komunističnim totalitarizmom ni srednje poti. Zapadna Evropa to počasi uvideva, čeprav tega zaenkrat morda še ne priznava.
Ameriška uradna politika teži k moderniziranju in humaniziranju življenja, ki je izšlo iz starega agresivnega liberalno-kapitalističnega gospodarstva, s sprejetjem mnogih korektur, zlasti na polju socialnega zavarovanja, sindikalne aktivnosti, higijene, itd. Pri vsem tem pa jemlje za izhodišče vrednosti človeka kot svobodnega poedinca. Te težnje so se pojavile najprej v Rooseveltovem New Dealu, iste se odražajo tudi iz Trumanovega Fair Deala. Ta človečanska doktrina o socialni ureditvi države (Welfare State) pa se nahaja v ostrem nasprotju s socialistično doktrino, ki ne priznava človeškemu bitju individualne vrednosti in torej tudi ne individualne svobode.
Amerika je prepričana o nadvrednosti privatne-iniciative in privatnega vodenja poslov. To njeno prepričanje je potrdila zadnja vojna, med katero ^so bili postavljeni na odločujoče položaje poslovni
UilEumii
ljudje, katerih naloge niso obstojale samo v administraciji, temveč v ustvarjanju in realiziranju državnih programov.
Amerika je danes odločujoči faktor v borbi proti komunističnemu totalitarizmu. Stara, v medsebojnih vojnah iztrošena Evropa je morala prepustiti vodstvo mladim silam novega kontinenta: Zunanjo politiko Zapada usmerja Amerika, ekonomsko politiko ureja ameriški Marshallov plan, vojno politiko vodi spet Amerika preko Atlantskega pakta in vojnih kreditov. Posamezne zapadno-evropske države poskušajo v obrambi svojih lastnih, trenutnih ali daljnih interesov od časa do časa rezistirati ameriškemu pojmovanju splošne antikomunistične borbe, ali počasi le spoznavajo, da je modrejše popustiti v vprašanjih trenutne koristi ali celo samo prestiža, kot pa se povsem prepustiti svoji nemoči in tako tvegati izgubo narodne svobode in državne nezavisnosti. Naj navedemo le par primerov ameriških hotenj v pogledu organizacije narodnega gospodarstva : Amerika ovira nacionaliziran j e (podržavljenje) v Zapadni Evropi. Nacionalizacija, ki so jo nekatere zapadno-evropske države na hitrico izglasovale po vojni, so dale| v glavnem zelo slabe rezultate. V Franciji so rezultati naravnost porazni, tako da je vlada, v kateri sede socialisti in krščanski socialisti, ne samo ustavila vse nadaljne podržavljanje, temveč je že podržavljena podjetja ponovno začela spreminjati v privatna. Amerika dalje vztraj'a na stališču, da zapadno-evropske valute postanejo v čim krajšem času spet svobodno konvertibilne (svobodna izmenjava); zahteva, da se znižajo, če že ne popolnoma odpravijo carinski zidovi, itd. Na vojaškem področju vidimo, da bo v kratkem prevladala ameriška teza o oborožitvi Nemčije.
če je skupni cilj velikih in malih držav Zapada v obrambi zapadne civilizacije, ki bazira na starogrškem razumu, na starorimskem pravu, na krščanskem evangeliju in na pridobitvah, ki sta jih prinesla človeštvu 18. in 19. vek, so in bodo interesi teh držav večkrat različni in mnogokrat naravnost nasprotni. Iz gornjega vidimo, da države zapadne civilizacije ne smejo in ne morejo trmasto vztrajati na svojih lastnih pogledih, temveč da morajo mnogokrat podrediti svoje interese skupnemu, višjemu cilju. In ker je Amerika med njimi najmočnejši današnji politični faktor in bo tudi najvplivnejši in najodločilnejši pri bodoči ureditvi Evrope in sveta, zato je nujno, da se ostali svet ozira predvsem nanjo. To je današnja politična stvarnost.
Naloga vsake današnje politične emigracije je študirati, kako koordinirati svojo borbo z borbo Velikih. Naj lepši vzgled političnega realizma, ki je bil mnogokrat silno brutalen, so nam vedno dajali naši sosedje (sacro egoismo), verjetno najslabši pa predstavniki jugoslovanske emigracije od leta 1941 dalje.
KOMUNIZEM USPEVA LE V BEDI!
Ideja kruha—Dragi gospod urednik ! Z zanimanjem sem bral uvodnik v novoletni) številki Klica Triglava. Vaše ugotovitve in zaključki so dobri, postavili ste jasno trojni program, katerega tretjo točko čujemo sedaj prvič, ki pa je prav zelo na mestu.
Uvodoma je bila omenjena Azijska obrambna zveza in Pacifiški pakt. Januarski razgovori na Ceylonu so nam pokazali, da ni govora o kakšnem
vojaškem paktu, ki naj bi se zoperstavil prodirajočemu komunizmu v Aziji. Demokratični državniki so se odločili za gospodarsko-socialni “pakt”, sklenili so v Aziji približati uresničenju “ idejo kruha” proti “ideji bede.” Oni so uverjeni, da bodo svobodni in kruha siti milijoni jugovzhodne Azije ne samo najboljša obramba proti komunizmu,
★ ★
KLIC PO
/^vDKAR sem prispel v Anglijo,sem bil povabljen VV na vrsto sestankov raznih mednarodnih organizacij, katerim so prisostvovali še nekateri tukajšnji Slovenci, Srbi in Hrvati. Begunci iz dežel izza Železne zavese so vzpostavili z večjim ali manjšim uspehom nekaj političnih in nepolitičnih organizacij, v katere so povabili tudi predstavnike jugoslovanskih narodov. Pri tem sta se pojavili zame dve vprašanji: 1. Kdo je upravičen predstavljati nek narod in 2. Ali bo predstavljal Jugoslovane en predstavnik ali pa bo imel vsak jugoslovanski narod svojega.
Kar se drugega vprašanja tiče, ni bilo nobenega dvoma o odločitvi: Slovenec bo predstavljal Slovence, Hrvat Hrvate in Srb Srbe, ker jugoslovanskega naroda ni. Nekateri so sicer menili, da se s tem razbija v očeh tujcev tudi državo Jugoslavijo, zlasti nekateri Srbi so imeli to v mislih, toda krivdo za tako stanje ne nosijo posamezniki, marveč politični forumi, ki od Titovega ustoličenja dalje niso našli formule za skupno delovanje. In dokler te formule ni, Slovenci ne moremo zaupati vodenja svojih poslov ne Hrvatom ne Srbom, ki imajo med seboj neporavnane račune, zaradi katerih bi slovenski interesi imeli najmanjšo vlogo v njih delovanju.
Kaos, ki vlada v jugoslovanskih emigrantskih krogih, je prišel najbolj do izraza pri kongresu mednarodne zveze strokovnih organizacij in pri kongresu protikomunističnih novinarjev iz dežel izza Železne zavese. Najbolj mučno pri vsem tem pa so vprašanja, ki jih nujno postavljajo tuji delegati jugoslovanskim udeležencem, ki si sami niso na jasnem, koga predstavljajo. Vendar je—vsaj pri novinarski zvezi—prevladalo stališče, da bodo zastopani ločeno Slovenci, ločeno Hrvati in Srbi.
Pri zvezi strokovnih organizacij bo poskrbelo za zastopstvo Slovensko Društvo, kadar bo svoj pravilnik prilagodilo tem protrebam, kajti delegat na kongresu se je skliceval, da zastopa “ jugoslovansko delavstvo,” čeprav ni nobenega Slovenca v vrstah organizacije, ki ga je poslala. Take zlorabe ne datirajo od včeraj, marveč že od leta 1918
★ *
ampak tudi prepričavalen dokaz, da je idejo svo-bocle in socialne pravde mogoče uresničiti'na nere volucionaren način, brez človeških žrtev in trpljenja. Da, toda imeti morajo pošteno, sposobno in odgovorno upravo. Tudi v tem jim je skorumpirana nacionalistična Kitajska najbolj zgovoren opomin !	P.
★
PROGRAMU
dalje in za katere je skrajni čas, da se jim napravi konec, pa čeprav to pred tujo javnostjo nekoliko boli. Ako so nekateri tako hitro pripravljeni na zlorabe, naj nosijo pa še posledice.
Težje vprašanje je, v katerih političnih organizacijah naj Slovenci imamo svoje zastopnike, čeprav je važno, da smo povsod zraven, kjer le moremo. Toda včasih le pride do točk, o katerih ne more odločati vsak posamezen Slovenec. V takih slučajih pride do izraza naša politična beda, ko Slovenci ne vemo, kje stojimo, kak program zagovarjamo, na kaj se opiramo. Slovenski Narodni odbor pa molči in zahteva od vseh Slovencev, da ga podpiramo. V čem? Ako še veljajo resolucije, da zahtevamo slovensko državo v jugoslovanski državni skupnosti, potem naj se to jasno pove. Naj se jasno tudi pove, ali gremo skozi jugoslovansko predstavništvo v mednarodna predstavništva ali pa samostojno brez ozira na Srbe in Hrvate. Temu pravim jaz vodstvo emgiracije, ako pa je vodstvo v tem odpovedalo, potem pa naj ne krivi kritikov, ki se pritožujejo nad njegovim nedelom odn. kar Angleži imenujejo “misleading.” Potem pa tudi ni podlage za obsojanje gotovih posameznikov, ki zaradi pomanjkanja vodstva postopajo, kot le najboljše morejo po svoji vesti.
Ako bi imeli delaven Narodni odbor in njegove predstavnike odn. od njega imenovane Svete po državah, kjer se nahajajo Slovenci, bi bilo tudi jasno prvo vprašanje, ki sem si ga čestokrat zastavljal: Kdo nas je upravičen predstavljati v raznih mednarodnih organizacijah — zlasti politične narave.
Priznam, da je morda zelo težko za Narodni odbor, da bi jasno in dokončno definiral zunanjo politiko slovenskega naroda, ki je zaradi neurejenih srbsko-hrvatskih razmer na mrtvi točki, predlagam pa zato, da Narodni odbor izdela neke smernice, po katerih naj se naši predstavniki ravnajo. Prvo pa je seveda potrebno vedeti—kdo pije in kdo plača, t.j. kako izgleda ta Narodni odbor, ki ga bomo vsi poslušali.	N.P.
★
RAZPRAVLJANJE O
T)0 naših begunskih taboriščih-hostelih v Vel.
-L Britaniji se širi nedavni pamflet “ Odprto pismo predstavnikov srbskih političnih strank Nj.
Vel. kralju Petru II.” Vsakomur takoj pade v oči, da to “ pismo ” ne nosi nobenega podpisa. Anonimno je. Sicer je na koncu zapisano, da je original tega pisma “ s podpisi prisotnih poslan Nj. Vel. kralju Petru II.”, toda če so se ti “predstavniki mogli podpisati kralju, zakaj se ne pojavijo s svojimi imeni pred javnostjo?
Informirali smo se na merodajnem mestu in moremo trditi, da “ srbske stranke ”, niso niti sestavile niti poslale ta pamflet. Ko ga skrbno analiziramo, postane jasno, da je moglo to " pismo ” iziti iz krogov ali komunističnih ali pa republikanskih Srbov, ki vse bolj dvigajo glave.
No, ne glede na to, smo opazili, da je ta pamflet izzval zmedo tudi med zelo rojalističnimi srbskimi krogi v Vel. Britaniji. Zakaj? Četudi sam pamflet ni baš intehgento sestavljen, vsebuje mnogo resnice in polresnice. Na drugi strani pa ni opaziti činiteljev, ki bi bili voljni braniti kralja in ovreči iznešene trditve proti njemu, razen “pamfleta,” ki so ga podpisali “begunci v Vel. Britaniji,” ki trdi, da je “pismo” komunistična tvorba.
Mi Slovenci ne smemo zapirati oči pred to po-javo, kot tudi ne bi bilo pametno, da se ne zanimamo za to, kar se dogaja med Srbi in Hrvati.
Kakšna je vsebina tega "pisma” ?
Najprej je omenjena ona usodna kraljeva izjava dne 12. septembra 1944, s katero je kralj na radiu London pozval vso jugoslovansko gverilo in tudi tisto pod Dražo Mihajlovičem, da se podredi ko-
KRALJU PETRU
mandi Tita. V “pismu” se trdi, da je kralj storil to zato, da bi si zagotovil apanažo od Titove vlade. Ko kralj tega ni dosegel, je začel pošiljati svoje oficirje v Jugoslavijo, ki pa so vsi padli v roke Titove policije. Nato je hotel skleniti sporazum z dr. Mačkom, toda ta mu je odgovoril, da želi razgovarjati samo s “pravimi srbskimi političnimi ljudmi.” Kasneje se je kralj vrgel v naročje Dragiše Cvetkoviča, ki je podpisal trojni pakt s Hitlerjem. In tudi da se je sporazumel s Topalo-vičem. ki sedaj piše v prilog Tita. Vrhunec "političnega in nedemokratskega delovanja” predstavlja kraljeva izjava v pariškem listu “Combat,” “da izmed Vas in Tita ni nobene razlike.” Tu je napadena tudi kraljeva okolica (VI. Miličevič, Br. Popovič, B. Kostič). Koketiranje s Titom se razlaga v “pismu” tako, da to ne pomeni, da kralj soglaša s Titovim komunizmom,, ampak “ker soglašate s Titovimi dolarji.” Na koncu pa, na temelju vsega tega, “dviga “pismo” obtožnico proti kralju, da “izdaja svete interese naše domovine” in “prodaja krono in narod za umazani denar.”
V začetku to “pismo” omenja, da so ti “predstavniki srbskih strank” večkrat opozarjali kralja, naj ne dela na svojo pest, da nima pravice govoriti v imenu srbskega naroda.
Po naših dobrih informacijah so sestavljalci tega pamfleta gotovo nekaj čuli o tem, da so zares nekateri vidni predstavniki jugoslovanskih političnih strank že pred* fesom odločno spregovorili kralju, da ne hodi po pravi poti, da uničuje interese tako svoje osebne kot dinastične, prav gotovo
pa interese narodne in demokratične borbe. Zvedeli smo, da so bile v tem pogledu poslane kralju tudi pismene spomenice.
To dejstvo so izkoristili neki anonimni ljudje in nato na svoj način in z daleč manjšim učinkom napisali svoj pamflet.
JAVNO MNENJE
Kraljeva plemena—Gospod urednik ! V biltenu Avale iz Londona, ki velja za kraljevo uradno novinsko agencijo, sem na Novega leta dan bral “ Pozdrav Nj. Vel. kralja Petra II. pravoslavnim Srbom za Božič in Jugoslovanom za Novo leto 1950.” Med drugim je kralj Peter v tem svojem pozdravu zapisal tudi tale stavek: ‘‘Zato i ovoga puta molim Svoje drage Jugoslovene, bez obzira na njihovo plemensko ime (podčrtal podpisani op.), veru i ispovest, da . . . ”
Predvojna Jugoslavija je razpadla, ker ni rešila v prvi vrsti nacionalnega vprašanja; med vojno smo doživeli strahotno nacionalno in socialno revolucijo — pa vendar izgleda, da za nekatere žrtev še ni bilo dovolj, da bi spoznali in priznali dejstva, ki so in terjajo spoštovanje. Nerazumljivo mi je, da kralj Peter, ki hoče biti nekak prvoborec jugoslovanske emigracije, še vedno govori o plemenih in ne priznava obstoja večih narodov v Jugoslaviji.	T.S.
Potemkinove vasi so šli gledat. — Kar ste pod tem naslovom objavili v KT 15. januarja, sem opazil tudi v angleškem opozicijskem časopisu ‘‘ Daily Express ” z dne 13. januarja. Pod rubriko ‘‘ Javno mnenje ” pravi ta časopis pod naslovom ‘‘Potniki za zabavo” sledeče: “V Britanijo se je vrnilo deset socialističnih poslancev, ki jih je štirinajst dni zabavala vlada maršala Tita. Spominjali se bodo predstav, banketov in skrbno serviranih predlogov. Niso pa imeli časa, da bi uravnovešeno ocenili deželo. Toda bodo pripravljeni na široko govoriti o Jugoslaviji. V oliki bi morah nasprotovati, da bi njihovi narodni poslanci delali taka potovanja za zabavo. Naj potujejo po tujini, kadar morejo, toda ne koti priviligirani gostje dežele, ki jo obiščejo. To vzbuja predsodke pri ocenjevanju.”
Dr. Krekovo božično pismo. — Uredništvu ‘‘ Klica Triglava ” ! V zadnji številki dne 15. januarja t.l. je Vaš list prinesel članek ‘‘ Slovencem v tujini ! ”. ki ga razumem kot komentar k božičnemu pismu predsednika SNO dr. Kreka. Pisma dr. Kreka nisem bral—menim, da je še več Slovencev, ki ga niso—in mi je zato Vaš komentar nerazumljiv. Čudi me, da • niste objavili omen-jenga pisma in tako dali možnost, da bralci sodimo o komentarju in o pismu. Hvaležen bom za eventualno pojasnilo.—G slovenskim pozdravom !
Mirko Gornik
Odgovor uredništva. — Dr. Krekovo božično pismo je uredništvo imelo priliko videti objavljeno v tržaški ‘‘ Demokraciji,” KT ga v objavo ni preje!. Ker ni navada uredništva KT, da bi članke, izišle v drugih slovenskih časopisih ponatiskovalo, je objavilo komentar v vrsti komentarjev raznih dogodkov v emigraciji in svetu. Zakaj uredništvo KT pisma ni prejelo v objavo, prepuščamo dr. Kreku, da pojasni. KT tega ne ve.
Svoboda matere Argentine_____Gospod urednik !
Prosim Vas, ako pod ‘‘Javnim mnenjem” objavite sledeči odstavek iz poročila o občnem zboru “Društva Slovencev” v Argentini, ki je bilo priobčeno v št. 50. “ Svobodne Slovenije ” 15. dec. 1949.: “Občni zbor je od navzočnost zastopnikov oblasti otvoril častni predsednik č.g. Janez Hladnik v kasteljanščini in se je tudi v nadaljnem poteku občnega zbora in v debati uporabljala le kaste-Ijanščina. Častni predsednik g. Hladnik je podal kratko poročilo, v katerem je povedal zlasti, da se niora zaradi predstavnikov oblasti in po obstoječih Predpisih govoriti le v državnem jeziku. Zaradi tega morajo tudi odpasti poročila odbornikov, ki so napisana v slovenščini.”
Komentar ni potreben.	C.R.
PREJELI SMO
“Naša vez” L. 1. št. 3., Toronto, Ontario, Canada, decembra 1949, notranje glasilo akademskega kluba in starešinstva Straža v begunstvu objavlja pod naslovom “Protest” sledeče:
“Zadnje čase se zopet ponavljajo poskusi predstaviti slovenski javnosti Stražo kot politično gibanje.
V	Angliji kroži razmnožen prepis pisma dr. Kreka od 14. septembra 1949 (ali je prepis točen ali potvorjen, ne vemo), v katerem je zapisano, da Slovenska Pravda in Straža zahtevata revizijo Narodnega odbora.
V	listu “ Klic Triglava ” (Anglija, 11/31, 15. oktobra 1949) poroča S. v Razgledih :
“V oči pada tudi dejstvo, da je bil Narodni odbor sestavljen v dobi, ko je nastajal Slovenski ljudski blok, sestavljen iz dela S.L.S. (izven JRZ) iz krščanskih socialistov in Straže” (podčrtano je v izvirniku mastno tiskano).
(Naslednja dva odstavka se tičeta pisanja “Demokracije” o Straži—op. dop.)
Proti takemu postopanju odločno protestiramo
Straža kot akademski klub in kot starešinstvo je nepolitična organizacija. Politične akcije ne spadajo v njun delokrog in ne predpisujeta nikomur kakršne koli politične linije.
Naravna pravica vsakega člana je seveda, da se kot poedinec tudi politično udejstvuje. Toda za svoje politično delovanje odgovarja vsakdo sam, ne pa Straža.
Vlačenje Straže v politično areno predstavlja potvarjanje dejstev in krivico, ki nikakor ne bo doprinesla do ozdravljenja res ne preveč častnih razmer v slovenskem javnem življenju.”
★ ★ ★ ASTRONOMSKE ŠTEVILKE
Jugoslovanski državni proračun za leto 1950 znaša 173 milijard 746 milijonov dinarjev. Od tega je uredvideno za vojaške potrebe 28 milijard 412 milijonov dinarjev, t.j. 16% celotnega proračuna.
Neumnost Titovega režima je brezmejna. Ko je bila Jugoslavija še na strani Kominforme, se je. “bratsko” odrekla 25 milijonom dolarjev, ki bi jih morala plačati Jugoslaviji Bolgarija na račun reparacij, medtem ko je sedaj, odkar je Komin-forma izključila Jugoslavijo, odrekl^. poslušnost tudi Madžarska, ki bi morala plačati Jugoslaviji 70 milijonov dolarjev reparacij. Titov režim pa moleduje na zapadu za nekaj milijonov dolarjev . .
Notranji minister Aleksander Rankovič, ki je obenem tudi šef UDBE (OZNE), je izjavil, da bo vsako leto amncstirano 7.000 političnih obsojencev, kar pomeni, da bo proces "amnestiranja” trajal okroglo dvajset let . . .
Od leta 1946 dalje je bilo pomiloščenih odn. izpuščenih 17.810 kriminalcev, v letu 1949 pa 3.473 . . .
V	letu 1949 je bilo 6.718 požarov, ki so povzročili 443 milijonov 582.293 dinarjev škode. Največ požarov je bilo po gozdovih . . .
število prometnih nesreč V preteklem letu znaša 2.904, kar pomeni, da je bilo okrog p nesreč dnevno . . .
ZADREGA NA “ LJUDSKEM ” SODIŠČU šef OZNE in državni tožilec sta zaskrbljena, štibernik, Dobernik in Hribernik morajo biti likvidirani in njihova imovina zaplenjena. Razen “ vohunstva ” in “ delovanja proti naporom narodno-osvobodilne fronte,” kar so že precej obrabljene fraze, je treba vnesti še nekaj “ konkretnih ” dokazov.
Šef OZNE: “ Tovariš tožilec, zapiši v obtožnico, da je dokazano, da je Štibernik bil v tesni zvezi z Dobernikom in Hribernikom, Dobernik, da je bil v tesnih stikih s Štibernikom in Hribernikom, a Hribernik, da je povezan z Dobernikom in štibernikom ...”
IZŠEL JE STENSKI KOLEDAR “ Klica Triglava,” ki ga priloženega prilagamo brezplačno vsem našim naročnikom. Vsak nadaljni izvod stane 1/- in se ga dobi v uredništvu.
Za Tiskovni Sklad je daroval g. F. K. Crabtree-ja 8/-. Najlepša hvala !
KITAJSKI
A NGLEŠKA vlada je nedavno priznala komu-nistično vlado v Pekingu.
General Cangkajšek se je z ostanki nacionalističnih vojaških enot umaknil na otok Formozo.
Svetovna javnost je medtem delno razumela angleško stališče, delno ga je pa obsojala. V Ameriki smo videli ene, ki so zahtevali vključitev Formoze v ameriški obrambni sistem in s tem stvarno oborožen poseg v kitajsko vojno. Videli smo pa tudi druge, ki so smatrali, da bi to pomenilo “casus belil”, vzrok za vojno, ter da je USA že itak preveč izgubila na Kitajskem, po izkušnjah sodeč pa nima česa dobiti. Zmagalo je drugo stališče, ki ga je zastopala tudi ameriška vlada.
Zanimalo nas bo ozadje teh ameriških “izgub” na Kitajskem. V ameriški Beli knjigi o Kitajski zvemo nekaj prav značilnih stvari:
Ko so Japonci koncem leta 1941 napadli Ameri-kance v Pearl Harbourju, so s tem povzročili hiter vstop Združenih držav v vojno na strani Anglije. Tedaj je Cangkajšek pristal na zavezništvo z Združenimi državami, toda pod pogojem, da mu Amerikanci izplačajo pol bilijona dolarjev. Ta ogromen znesek je Cangkajšek tudi dobil; od Anglije pa še posebej 400 milijonov dolarjev. S tem
KRATKE VESTI
WASHINGTON. — V kratkem bo podpisan sporazum o medsebojni vojaški pomoči med državami, ki so podpisale Atlantski Pakt. Dostavljanje orožja se bo pričelo ‘^prihodnji mesec. Komunisti v zapadno-evropskih državah skušajo pridobiti delavce v pristaniščih, da bi odbili razkladanje.
SOFIJA. — Bolgarija je odbila povabilo mednarodnega sodišča v Hagu, da pošlje svoje predstavnike, ki bi branili Bolgarijo, ki je obtožena, da ne spoštuje človečanskih pravic, Uot jo obvezuje mirovna pogodba.
WASHINGTON. — Ameriški zun. minister je izjavil, da bo USA podprla event. resolucijo v OZN, ki bi dovoljevala, da vsaka posamezna država po svoji presoji obnovi diplomatske od-nošaje s Francovo Španijo.
WASHINGTON. — Tisočkrat učinkovitejša od atomske bombe je novoizumljena hidrogenska bomba, za katero se Amerikanci še ne morejo odločiti, če jo bodo izdelovali.
LONDON.—Razgovori za sklenitev avstrijske mirovne pogodbe niso uspeli. Pravijo, da se tudi ne bodo več nadaljevali. Ker zapadne sile ne mislijo sklepati separatnih mirovnih pogodb z Avstrijo, bo Avstrija še nadalje ostala zasedena.
BERLIN.—Podpredsednik pro-sovjetske nemške vlade in finančni minister Leonard Moog, vodja nemške liberalne stranke v sovjetski zoni, je pobegnil v zapadni del Berlina.
BERLIN. — Sovjetske oblasti so zopet pričele otežkočati promet med Berlinom in zapadnimi zonami Nemčije.
SOFIJA____Bolgarija je izgnala Titovega pos-
lanika. Titova vlada je kot protiukrep zabranila bolgarske mr poslaniku pristop v Beograd.
P PAGA.—Nihče od 18 čehoslovaških Škotov se ni pokoril komunistični odredbi, da prisežejo zvestobo komunistični vladi.
SOFIJA. — Umrl je bolgarski komunistični predsednik Vasil Kolarov, ki je nadomestil pokojnega Georgija Dimitrova. Bil je star 72 let.
BIRMINGHAM. — Dirigent birminghamskega simfoničnega orkestra je odpotoval v Jugoslavijo, kjer bo dirigiral nekaj koncertov zagrebškega in beograjskega simfoničnega orkestra.
PARIZ.—Mednarodni Izvršni odbor evropskega pokreta je objavil, da je napočil čas ustvaritve Evropske Unije, V okviru katere bi države članice organizirale svoje gospodarstvo in se sporazumele glede zunanje-političnih odnosov Unije.
RIM.—De Gasperi sestavlja sedaj novo italijansko vlado, ki bo šesta, odkar se je končala vojna.
PARIZ. — Osnovala se bo zapadno-evropska radijska služba v svrho obrambe demokracije.
POLOM
denarjem je Cangkajšek razpolagal brez vsake amerisko-angleške kontrole. A ugotovljeno je bilo, da Cangkajšek ni nikdar nobenemu kitajskemu lorumu polagal računov o tem denarju. Pač pa so njegovi sorodniki in sodelavci med tem pridno trgovali, črnoborzijanili in dobro služili. Poleg tega so Združene države dobavljale Kitajski ogromne količine vojaškega materiala, dale na razpolago vrsto odličnih inštruktorjev in svetovalcev —toda pozitivnih uspehov je bilo kaj malo. Mnogi se bodo spomnih poročila gen. Marshalla, ki ga je ta podal pred okoli tremi leti, ko se je vrnil iz Kitajske. Tam je obsodil korupcijo, črno borzo in nesposobnost, ki so imele svoja gnezda v kitajskih vladnih in privladnih krogih. Pokazal je zdravila, a tudi to ni nič pomagalo. Vsemu temu je moral slediti poraz, ki smo ga sedaj tudi, žal, dočakali. No, zadnje čase je Cangkajškova žena, ki se je naselila v Združenih državah (sedaj pa pravi, da bo šla na Formozo pomagat svojemu možu), nakupovala v Združenih državah ogromna zemljišča; samo kupčija pri San Franciscu je-znesla okoli 1 milijon dolarjev.
Klic Triglava je že lani junija v svojem uvodniku precej pisal o Kitajski, ugotovil enake zaključke in predvidel polom. Današnji podatki so temu le dopolnilo.
NEW YORK. — Ker je Varnostni Svet OZN zavrnil sovjetsko zahtevo, da se izključi iz Sveta predstavnika kitajske nacionalistične vlade, je sovjetski delegat Jakob Malik zapustil Svet. Isto so storili tudi sovjetski delegati v drugih odborih OZN, v katerih se nahaja Cangkajskov predstavnik.
★ ★ ★
Objavljeni bodo italijanski diplomatski dokumenti iz let 1860—1943. Tudi Italija vendar sledi zgledu drugih držav, ki so po dveh vojnah izdale svoje dokumente. Za Nemce pa so to storili zavezniki. Dosedanjo italijansko sramežljivost si lažje razlagamo, če pomislimo na nečastno vlogo, ki so jo mednarodno redno igrali.
Dokumenti, ki bodo obsegali sto zvezkov, bodo učili (kot je najavil grof Sforza) v kakšno nesrečo more zapeljati zunanja politika, ki jo snujejo v tajnosti in brez javnega nadzorstva.
POZOR—NOVI NASLOV!
Naslov gdč. Vide Zabavnik, blagajničarke Slovenskega Društva in upravnice “ Socialnega Sklada 29. oktobra ”, se sedaj glasi; 17, Acacia Rd., London N.W.8.
Na novi naslov opozarjamo vse člane Slovenskega Društva in darovalce za “Socialni Sklad 29. oktobra ” !
Za Sklad sta darovala gdč. M.š. iz Londona £1 in g.S.P. iz Derby-a 10/-. Iskrena hvala !
Prošimo vse prejemnike KT v USA, da poravnajo naročnino, ki znaša 3 in pol dolarja letno. Kdor želi prejemati letalsko, mora doplačati še 2 in pol dolarja.—Obenem obveščamo vse, ki so doslej prejemali KT na ogled, da bomo dostavo s to številko ustavili, ako nam ne sporoče, da časopis še žele prejemati.
Potrdila o plačani naročnini dostavljamo zaradi praktičnosti poslovanja vedno z naslednjo številko KT in ne posebej. Prosimo vse cenjene naročnike, da to upoštevajo.
KLIC TRIGLAVA je glasilo demokratskih protikomunističnih Slovencev v emigraciji ! Izhaja 15 in 30. v mesecu.
Naročnina znaša : Anglija : 24/- letno, 6/- četrtletno. Plačljivo potom Postal Orderja.
Nemčija : 12/- letno, plačljivo preko prijateljev v C.M.W.S.
USA in Kanada : 3 in pol dolarja letno. Velja za dostavo z navadno pošto Argentina: 20 pezosov letno, plačljivo dostavljalcu. Posamezna številka 1 pezos.
Naslov : Uredništvo KLIC TRIGLAVA—Miners’ Hostel, Two Gates, Tamworth, Staffs., England. Tisk tiskarne Johnson & Allsopp, 9, Market Street, Tamworth, Staffs., England.