Uto XXXI. Številka 55 fta.no vite lji: občinske konference SZDL menice Kranj, Radovljica, Skofja Loka < Trtic '- Izdaja CP Glas Kranj. Glavni irtdnik Igor Slavec - v>\i. odgovornega urednika Andrej Žalar GLASILO SO Tabornike iz Rivolija so v sredo popoldne na Joitu sprejeli domači vrstniki, predstavniki skupščine občine Kranj in občinske konference ZSMS ter Zveze tabornikov občine Kranj. Gostje so že v Četrtek skupaj s kranjskimi taborniki odšli v tabor na Vinico, kjer bodo dvanajst dni preizkušali svoje spretnosti ter si ogledali več zgodovinskih, kulturnih in naravnih znamenitosti v okolici Vinice. (H. J.) - Foto: F. Perdan Kranj, petek, 21. 7. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1M8 kot poltednik, od januarja 1M0 trikrat tedensko, od januarja 19*4 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO V Kranju še letos drsališče? Z izgradnjo večnamenskega prostora na Gorenjskem sejmu naj bi Kranj dobil tudi drsališče — Septembra posvet o razvoju in ureditvi sejemskega prostora KRANJ — Prejšnji teden sta direktor Slovenija-projekta Herman Lunder in direktor Gorenjskega sejma Franc Ekar podpisala pogodbo za izgradnjo večnamenske hale na prostoru Gorenjskega sejma v Savskem logu. Gorenjski sejem se je med več ponudniki odločil za najbolj ugodno ponudbo Slovenija-projekta. Večnamenski prostor bo tako za sejem kot tudi za ves Kranj pomembna pridobitev, še posebno drsališče, ki naj bi ga zgradili. Za razstavno dejavnost bi bili prostori namenieni le nekaj tednov v letu, ostale mesece pa bi uporabljali prostor za športne, kulturno-zabavne in druge prireditve, srečanja in proslave. Gorenjski sejem si prizadeva, da bi tako le zmanjšali stroške raznih prireditev, saj bi prostore na sejmu lahko ob stalnem kadru uporabljali in vzdrževali ceneje. V Savskem logu naj bi zgradili ookriti prostor na površini 4.500 kvadratnih metrov ter večnamensko ploščad, izgradnja pa naj bi potekala v dveh etapah. V prvi fazi naj bi zgradili okoli 3500 kvadratnih metrov površine in odprto drsališče s platneno streho. Na osnovi ugotovitev takšne prostore kranjsko območje potrebuje, posebno drsališče, saj je v Kranju okoli 6000 drsalcev, ki morajo zdaj voziti na drsališča v Ljubljano ali na Jesenice. Sejemska gradnja je smiselno in funkcionalno zasnovana, tudi po vzoru in izkušnjah velikih sejmov evropskih mest. O razvoju in nadaljnji ureditvi sejemskega prostora bo septembra v Kranju tudi pogovor tako delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine. Če se bodo Kranjčani odločili za takšno zasnovo izgradnje bo lahko Kranj dobil že letos drsališče v Savskem logu. D,S. Proslava v dolini Drage BEGUNJE - Ob letošnjem dnevu vstaje, 22. juliju, se bodo borci Kokrškega odreda, krajani ter člani Zveze združenj borcev NOV Gorenjske zbrali v soboto v dolini Drage. Na proslavi bodo odkrili spominsko obeležje Kokrškemu odredu, odprli cesto, ki so jo s prostovoljnim delom zgradili nekdanji borci, udeležencem srečanja, med katerimi bodo tudi delavci Elana, pokrovitelja proslave, pa bo spregovoril Vinko Hafner. Organizatorji, krajevna organizacija ZB Begunje ter aktiv borcev Kokrškega odreda in organizacije krajevne skupnosti so pripravile bogat kulturni program, po proslavi pa bo srečanje v Krpinu. D. S. DOGOVORIMO SE Radovljica — Na 6. strani objavljamo gradivo za 2. skupno sejo zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica. Delegati vseh treh zborov bodo v sredo 26. julija obravnavali več pomembnih zadev, med drugim tudi poročilo o štipendiranju, poročilo o pripravah za sanacijo Blejskega jezera, poročilo o razvoju malega gospodarstva ter predlog za podelitev občinskih priznanj. Alples odpira novo tovarno Železniki — Delavci industrije pohištva Alples v Železnikih bodo danes. 21. julija, ob 16. uri odprli novo tovarno masivne predelave lesa. V novi sodobno opremljeni tovarni bodo tako še dopolnili bogat program izdelovanja pohištva, priznanega in iskanega na domačem in tujem trgu. jubileja* 11! #;& y W&*-* .'"*W m . ■«SSSSSaSSBBSi 22. julij - dan vstaje slovenskega ljudstva ^- i,diia nred sedemintridesetimi leti je bilo. Okupa Sredi JjWJrfal po naši deželi. Zato so se voditelji j*> U>r KTvomih komitejev na sestanku na delovivi 17. in 20. renjshin yvj' ^ nentu(/„mo udariti po sovražniku, julija odl0Ćlh)io treia dolgo čakati. Ze 22. julija so zapokale In res ni on p&atmku in naznanile začetek upora lili fl\l 7Ui/II/(W. .. julija so zapokale In res ni ou ^ p&atmku in naznanile začetek upora partizanske / • pQ^- se je pun( razplamtel v nekaj dneh po v naši repaoii sforrnl/l fcajt\ teror okupatorja je bil pre S zmeraj rodi upor. hud. Jn iki nonovno t vsej uomiv* ro(ll upor_ hud. In ™? Lomo ponovno spomnili dogodkov pred sedemm Jutri se Danes so bolečine in trpljenje mimo. Spomini tridesetimi te . sedanjost in prihodnost dobivata tudi pa so ostati vi J jg SVOJ Priprave na proslavo občinskega praznika, ki h,, prihodn/o so/>o/«i. 29.julija, na razstai išenem prostoru dolenjskega sejma združena s prazno-ran/eni delovnih zmag Industrijskega kombinata Planika ot> 25-letni vi ustanoviti e. so :e stekle. Platinam bodo ob te/ prilik, odprli neka/ novih družbenih m proizvodnih pntstoroi. urejajo pa tudi ttftolšeo /nvurne. (H. d j - Foto: h\ Perdan hnffl a* 28. mednarodni j «rH m gorenjski sejem S^a? — ugodni nakupi blaga Široke potrošnje - sejemski popusti — VEČERNI ZABAVNI PROGRAM - VSE ZA VAS DOM Naročnik: Kongres ZZB NOV Na torkovi seji zveznega odbora /Zli so sprejeli sklep, da bo S. kongres sredi oktobra. Sprv/eli so ie predlog dnevnega reda kongresa in poročila c delu odbora med kon-grfst >nia Waldheim v Jugoslaviji Sa delovnem obisku v dugo slaviti ><• -V dragi dan mudi generalni sekretar OZN Kurt Waldheim Med njim in najvišjimi jugoslovanskimi vodi tel/i poteka razgovor o mednarodnem položaju in dejavnosti OZN. Obisk kitajskih novinarjev pri Tanjugu V torek je delegacija kitaj skih novinarjev pod vodstvom glavnega urednika časopisa »Zen Min Zi Baa«, Či Veja, obiskala časopisno agencijo Tanjug. Z urednikom Pcrom Ivači-čem so se pogovarjali o samoupravnem organiziranju agencije in o perspektivah nadaljnjega razvoja. Gostje so izrazili zadovoljstvo nad sodelovanjem med Tanjugom in kitajsko agencijo Hsinhua. obenem pa so pokazali pripravljenost do poglabljanja in razširitve tega sodelovanja. Največji turbogenerator v Jugoslaviji doslej Kolektiv »Rade Končar« iz Zagreba bo letos za rudnik in termoelektrarno Gacko izdelal turbogenerator. Turboge nerator ima moč 300 mega-vatov in je največji, kar smo jih doslej izdelali v naši državi. Toča v Pomurju V torek je neurje s točo pu stošilo tudi nad Mursko Soboto in okolico. Kmete je presenetila sredi žetve, naredila je precej škode tudi v sadov njakih, vinogradih in na gradbenih objektih, za četrt ure pa je ohromila tudi promet. Zaradi neurja je pomurska metropola skoraj poldrugo uro ostala v temi. Kave zmanjkuje Dobra letina kave v Brazi Up J? povzročila padec cen, ki je prizadel tudi naše tržišče V Dalmaciji so se police s kavo spraznile in potrošniki bodo spet ostali brez pri ljub Ijenega užitka. O pomanjka nju kave pa tožijo tudi v notranjosti države Ju bile j ni puljski festival V sredit, *2b. julija, se bit z iftjvodinskim filmom na temo S OH »Priti pred zon t«, začel tradicionalni puljski festival. Do 2. avgusta se bo v Areni zvrstiht petnajst filmov, med njimi tudi Hevčevi »Gadje« in Stigličevo »kaznovanje po mladi«, ostalih šest filmov pa ho na sporedu v novozgrajv nem Domu mladosti. Med njimi se bit predstavil tudi slovenski film »Kit zorijo /a gode«. Srečanje mladih kmetov Vransko - Jutri in v nedeljo bo na Vranskem drugo srečanje mladih kmetov iz vse Slovenije. V »uradni« del srečanja sodi posvet s proizvajal ri kmetijske mehanizacije in posvet i republiškimi predstavniki o kme tiistvu. Poleg tega bo v soboto i večer tekmovanje ekip v pripravi domačih jedi, V nedeljo ob 16. uri pa se bodo začele II kmečke igre. Mladi kmetje in kmečke gospodinje iz Slovenije in zamejstva se bodo pomerili v košnji in grabljenju, V sekanju hlodov in cepljenju drv. izdelavi testa za kruh, za zaključek pa bodo priredili še igre l vodo. vožnjo s cizo in štafeto. . H J Specializirana prodajalna nogavic - Kranjčani smo , p,,nedel,el dobil, sv eno prodajalno nogavic Na Maistrovem trgu ,o ,<■ „dprlu Veletrgovinu Kokra, v njej pa prodajajo ženske, otroške ni moške imtianee. tudi za toniti i/l plamnarjenje. priznanega saru/evskega proizva/aha nogavic KlmC - Fatu h . Perdan Nov taborni center Tržič — Dobiti prostor, ki In bii primeren za dališa taborjenja; \ tržiški občini, ni le dolgoletna želja tabornikov, ampak je zaradi potreb teritorialne obrambe in nekaterih drugih že postal nujnost, vedno večje zanimanje za taborni prostor ka-žejo tudi vzgojno varstvene in iz ohraževalne organizacije v občini, saj so organiziranemu letovanju otrok in mladine ob morju vse bolj zaprta vrata. Pobudo za začetek akcije za uredi tev tabornega centra so na zadnji seji izvršnega odbora Zveze tabornikov občine Tržič dali taborniki iz Križev. Njihov odred je že vrsto let organizator taborjenj v Gozdu pod Kriško goro Zaradi vse večjega števila udeležencev pa ta prostor, ki v neposredni bližini nima vodnih virov, ni več primeren Njihov predlog za nov taborni center za potrebe ce lotite tržiške občine je bil zato ugodno sprejet. Na seji so tudi že sklenili, da bosta nosilca akcije za ureditev tabornega centra Zveza tabornikov občine in občinska konferenca ZSMS. Posebno pri izbiri lokacij«- pa naj bi sodeloval tudi občinski štab teritorialne obrambe. Akcija se bo začela z izbiro naj pri tnerne)še lokacije, morebitnim odkupom zemljišča in verifikacijo tabornega centra. Ce bo potreben denar za odkup, ga nameravajo zbrati s sklenitvijo samoupravnega dogovora (» zbiranju sredstev vsi za interesirani za uporabo tabornega centra. Na enak način naj bi zbrali tudi denar za opremo. Ce bo šlo vse pO načrtih bodo prve platnene strehe v novem centru /rasle le prihodnje leto. K Vse moči za družbeni dom Stara Fužina — V tej krajevni skupnosti živi več- kot 140 mladincev, ki v prostem času doma nimajo možnosti niti za kulturno niti zabavno življenje. Kljub temu pa so m odločili, da z životarjenjem prekinejo. Tako so se na pobudo nekaterih najprizadevnejših mladink in mladincev v začetku meseca zbrali na ustanovni konferenci osnovne organizacije ZSMS Stara Fužina. Pri začetnih težavah so jim priskočili na pomoč predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Zveze komuni- Praznik pripadnikov enot ABKO BEOGRAD - Včeraj so slovesno proslavili svoj praznik pripadniki enot ABKO -atomsko biološke in kemijske obrambe naše JLA. Ta praznik je bil pri nas uveden šele pred nedavnim. Po vseh enotah so se v teh dneh zvrstile številne proslave. Vojaki in starešine enot ABKO pa so prejeli tudi številne čestitke. V vseh je bila poudarjena velika vloga, ki jo imajo pripadniki teh enot v sedanjem času. ■ Javne razprave končane Tržič — Javne razprave o doku mentih za K), kongres ZSMS so v tržiških osnovnih organizacijah zaključene. Izostal«' so samo nekatere organizacije, ki se bodo septembra in oktobra, to je tik pred kongresom slovenske mladine, reorganizirale Tu gre zlasti za osnovne organizacije ZSMS Kavne. Križe in Jelemlol ki so v zadnjem času le životarile in se vključevale samo v športna tekmovanja. Iz razprav je razvidno, da mladi v osnovnih organizacijah ZSMS ne razumejo povsem svoje družbene vloge. Prav tako je očitno, da so mladi v drugih družbenopolitičnih organi/ t cijah preveč zapostavi leni, da se njihove želje in predlogi ne sprejemajo tako kot je zapisano v dokumentin. Kritika je letela tudi na mlade dele gate v samoupravnih interesnih skupnostih, posebej pa so v raspra- vah poudarjali vlogo mladih v druž-benoekonomskih odnosih, kjer ie čutiti največjo praznino. Osnovne organizacije ZSMS se bodo odslej morale največ posvetiti prav tem vprašanjem, saj bodo le tako lahko prešle k pravemu vselim sketnu delu. Mlade Tržičane torej čaka do 10. kongresa še cel kup nalog. . . . J, Kepi< stov in SZDL. veliko zanimanje za ustanovitev osnovne organizacije pa ie pokazala tudi krajevna skupnost Krajani so se odločili, da jeseni razpišeio referendum za gradnjo družbenega doma ki bo dal streho vsem družbenopolitičnim organizacijam v krajevni skupnosti, društvom, upokojencem, najmlajšim, prostor pa bodo našli tudi za knjižnico. Prav pomoč pri gradnji tega doma je ena od osnovnih nalog mlade mladinske organizacije. Poleg tega pa se nameravajo mladinci udejstvovati še na športnem in kulturnem področju, predvsem pa se bodo posvetili idej-nopolitičnim ciljem in usposabljanju mladih, da ustvarijo osnovo za boljše družbenopolitično delo. Na konferenci so izvolili za predsednico osnovne organizacije ZSMS Vero Zalokar, sekretarka je Bernarda Pekovec. blagajničarka pa Olga Tanear. Potrdili so pravila o delu in sprejeli okviren program nalog. Pred 10. kongresom ZSMS Ljubljana — V našem glavnem mestu so se konec preteklega tedna zbrali mladi delegati iz. vse Slovenije na seji republiške konference ZSMS Potrdili so možne kandidate, in sne? m predsednika Borisa Havdka iz Kranja, za podpredsednico Vido Mikuž in za sekretarko ZSMS Neveliko Grgič Določili so tudi datum 10. kongresa ZSMS, ki bo od 12. do 14. oktobra v Novi Gorici in sprejeli njegov dnevni red Mladi so tako zaključili del priprav na 10. kongres, ki so se začele pred dobrim letom. Analizirali so delo svoje organizacije med !» in 10 kongresom. To obdobje so oceni h kot obdobje organizacijske, idopie. akcijske in kadrovske krepitve or gamzaci je Prireditve ob dnevu vstaje Po vsej Gorenjski se bodo v teh dneh zvrstile številne proslave v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda — 22. julija. Osrednja pa bo jutri popoldne v dolini Draga pri Begunjah. Sprehodimo se torej po Gorenjskem JESENICE Jutri dopoldne ne bodo prebivalci Blejske Dobrave v dolini Rado v ne ob spominskem obeležju poklonili spominu na padlega borca in prvega sekretarja SKOJ za to področje Janka Rekarja-Špika. Ob 14. uri pa bo velika proslava v počastitev praznika na Poljanah nad Jesenicami. KRANJ V kranjski občini bo prav tako več proslav. Osrednje proslave Kranjčani tokrat niso pripravili, ker pičakujejo. da se bo veliko prebivalcev kranjske občine udeležilo osrednje gorenjske proslave v dolini Drage pri Begun |ah. RADOVUICA Najslovesneje bodo dan vstaje slovenskega naroda prav gotovo proslavili na veličastni proslavi v dolini Drage pri Begunjah. Pripravljajo jo krajevni odbor ZZB NOV Begunje, aktiv borcev Kokrškega odreda ter družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Begunje. Nanjo so vabljeni vsi prebi valci Gorenjske, predvsem pa še udeleženci NOV. Proslava se bo začela jutri ob 13.30 na športnem igrišču Partizana pri Jožovcu v Begunjah. Pol ure kasneje bo povorka krenila proti Dragi. Tu bodo odkrili spominsko obeležje Kokrškemu odredu ter prenovljeno cesto v dolino Drage. Sledilo bo tovariško srečanje v Krpinu. Na njem bo govoril predsednik zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner. Pokrovitelj srečanja je delovna organizacija Elan iz Begunj, po osrednjem delu programa pa bodo obiskovalce na tovariškem srečanju v Krpinu zabavali godba na pihala iz Gorij ter ansambel Gorenjci iz Radovljice. Treba je še pripomniti da bodo proslave tudi po nekaterih drugih krajih znanih iz NOB. ŠKOFJA LOKA Ze d rev i ob 2(1 un bo na Mestnem trgu v Skofji Loki v počastitev praznika koncert pihalnega orkestra iz Kranja Veliko proslavo pa v nedelio. 21. lubja ob 14 uri pripravljajo na Trebiji v Poljanski dolini občinska konfeenca SZDL Škofja Loka. krajevna skupnost Prebija ter trebijsko gasilsko društvo Proslava je nameniena počastitvi praznika, letošnjih kongresov ter 45-letnici obstoja gasilskega društva Trebija. Ob tej priložnosti bodo trebijski gasilci odprli tudi nov gasilski dom s kulturno dvorano Kasneje pa bo i\a veliki vrtni veselici igral ansambel Veseli planšarji. Ze tokrat se bodo v Trebiji spomnili tudi svojega krajevnega praznika, ki ga praznujejo le nekaj dni kasneje. TRŽIČ Tudi v tržiški občin, bo več proslav. Med največjimi pa bo v Podljubelju. kjer bodo podljubeljski gasilci slovesno proslavili 55-letnieo obstoja svojega društva. J Govekar Redki obiski ob Bohinjskem jezeru Odkar so zaradi posledic potresa zaprli priljubljen in obiskan hotel Jezero, se v Bohinju iz meseca v mesec slabša turistična bilanca. Vse kaže. da je v »konkurenčnem boju« z blejskim turizmom Bohinj poteg li i I krajši konec. Nekako do 10. julija je kazalo, da se število obiskov v primerjavi I istim obdobjem lani ne bo spreme nilo, zdaj pa se je obrnilo na slabše Resda so hoteli zasedeni, zato pa so prizadeti zasebniki, ki imajo žal še vedno dovolj prostora. Ob občasnih izboljšavah vremena, ki jih spremlja Gasilska slovesnost Voglje - Pionirji prostovoljnega gasilskega društva Voglje so v iu'-deljo razvili svoj prapor in predali namenu novo brizgamo črpalko ■ katero bodo pridobili prve gasilske veščine Sredstvi M prapor m brizsalnc so prispevale delovne organizacije, obrtniki m posainei niki Pokrovitelj slovesnosti |e bila Zavarovalna skupnost Triglav, zdru-/,.n;« pa |e bila I mimohodom gasilskih čet sosednjih društev J Zuparu Dražje meso 2e konec tega tedna ali v prvih dneh prihodnjega bomo kupovali meso po višjih cenah, ki pa bodo odslej enotne v vsej državi. O tem so v sredo razpravljali na republiškem komiteju za tržišče in cene v Ljubljani. Izvršni odbor Živinorejsko poslovne skupnosti je cene že potrdil, I njimi pa sv strinjajo tudi na republiškem zavodu za cere. Tako ne bodo dvignile cene teletine /.a 11 odstotkov, piščancev brojlerjev za 16,7 odstotka, svinjsko meso se bo podražilo za 12,8 odstotka, govedina u IW odstotka, ju- netina pa za 14,2 odstotka s tem, da junetine Slovenci ne bomo plačevali tako drago kot drugi Jugoslovani. Republiški izvršni svet je namreč do konca leta odobril za vsak kilogram sveže junetine 5,80 dinarja nadomentila. V poprečju, če ne upoštevamo kakovostnih razredov, bo odslej veljal kilogram telečjega mesa 59.84 dinarja, kilogram svinjine 54,78 dinarja, govedina bo po 45,05 dinarja, piščanec pa bomo kupovali po 39,15 dinarja za kilogram , tudi otoplitev jezera, je bohinjski kot tudi množičneje obiskan, a se vedno prevladujejo tuji turisti Le-teh je v hotelih trenutno okrog 200. medtem ko Število domačih komaj dosega 130. Bohinjski turistični delavci se sprašujejo, zakaj tako, saj je turistična ponudba dokaj pestra. Gostom omogočajo vsakovrstno rekreacijo kot je kolesarienje. tenis v ho telu Bellevue. plavanje v Zlatorogo-vem bazenu. Alpetour pa prireja tudi enodnevne izlete Tisti, ki jih ne privlači športna sprostitev, se lahko vsak četrtek udeležijo poskušnje sira in vina v Turističnem centru. Ob 22. juliju bodo Bohinjci priredili vasovanje, v nedeljo pa kmečko ohcet. ki bo za turiste Še posebej privlačna. Da bi ugotovili razloge za »zapu-ščenost« bohinjskega kota, turistični delavci izvajajo anketo pri hotelskih gostih. Rezultati, ki se bodo pokazali ob koncu turistične sezone, bodo prihodnje leto pomagali oblikovati turistično ponudbo, ki naj bi privabila večje število gostov. D. 2. Veliko zanimanje za pot v Srbijo KRANJ - Za letošnji vlak bratstva in enotnosti, ki bo iz Slovenije odpeljal nekdanje pregnance v Srbijo, je izrvdno zanimanje. Prijavilo se je namreč kar 850 nekdanjih izseljencev in njihovih sorodnikov. Tako bo denimo, iz Kranja 51 potnikov, z Jesenic pa 40. Koordinacijski odbor je tudi sklenil, da bosta letos poleg reputlifike in drugih delegacij ter kulturniških skupin v Srbijo potovali tudi delegaciji zamejskih Slovencev s Koroške in sosednje Italije. Med glasbenimi skupinami bo Gorenjsko zastopal pihalni orkester z Jesenic. Vlak bo odpeljal na pot 12. oktobra. -jff ^21 Julija 1978 Le Pobuda vredna podpore 3. stran G LAS RADOVLJICA - Književnik 1^idemik Matej Bor ki stalno J„llru»tv«rja v.Radovljici, je £olgo to*a sprožil zanimivo *?!f, da bi se v Radovljici, ^■tnem kraju slovenskega im.tika Antona Tomaža Liniji ustanovilo Linhartovo »Mi.i.ače posvečeno spominu » zaslužnega velikana sloven- besede 18. stoletja. Pobud-je naletela na dober itaVtepri članih Društva slo-«.kih pisateljev in Slovenske-rcentra PEN kluba, ki so jo podprli, pripravlje-JTm njeno uresničitev pa so ikaMli tudi skupščina, druž-*sopolitične organizacije in ^TJedatavniki kulturne skup-mdovljižke občine. Linhartovo gledališče po tej zamisli ne bi bilo klasično gledališče, pač pa kulturna ustanova, ki bi spodbujala in gojila na Slovenskem žlahtno komedijo in satiro. S tem bi prispevala h kultiviranju te zvrsti dramatike, ki se posebno v zadnjih letih vse bolj pogreza v poceni in vulgarno burko ali pa že povsem izginja. To bi bil velik prispevek k plemeniti kritiki sveta in dogajanj, na duhovit način v skladu z Linhartovo tradicijo. Svoje poslanstvo bi lahko gledališče opravljalo po vsej občini, kjer bi se vsaki dve leti prirejali Veseli dnevi, predvidoma v treh --~ IT1 turni KOLEDAR GORENJSKEGA MUZEJA KULI uit™ OD 18. 7. DO 25. 7. 1978 V Mestni hiši je\na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturno-j ■„«!,« in Aimetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del šfin^M^"** Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa S lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornje- Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Fotografski plakat avtoriev Milana Orožna-Adamiča in Milana Pajka. Razstava bo od-Drta do 3 avgusta. V galerijskih prostorih Prešernove h.se je na ogled SStava akvarelov S poti po Italiji Ljuba Ravnikarja ob obletnic. s^Heve smrti. Razstava bo odprta do 16. avgusta. R«maveoz zbirke so odprte vsak dan razen ponedeljka in nedelje V kl^rni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove k / Ma Ze Jezerskem si lahko ogledate restavnran pozno- SStfSS^ BVohT„iu SOdrpra ie vsak dan od 9. d„ .2. in „d do 19. ure.____ zaorednih večerih komedijskih prireditev. Program bi obsegal večer izvirne domače komedije, večer komedije iz klasičnega svetovnega izbora in večer, ki bi bil posvečen novim predstavitvam starejših slovenskih in jugoslovanskih komedij. Za tako zamišljeno organizacijo in izvedbo Veselih dni v okviru Linhartovega gledališča bi izbrali poseben odbor, v katerem bi bili zatpani pisatelji, gledališčniki in kritiki, ki bi ocenjevali in izbirali komedijska dela za uprizoritve in ustrezne denarne in druge nagrade. Veseli dnevi naj bi postali vseslovenska kuturna prireditev, ki bi jo vodil upravni odbor, hkrati pa skrbel za utiranje poti prikazanih del do jugoslovanskih pa tudi drugih odrov na tujem. Razen tega bi odbor poskrbel za prevode v jugoslovanske in svetovne jezike ter objave izvirnika v posebni knjigi. Linhartovo gledališče bo pomenilo izjemno pridobitev in dopolnilo k turističnemu razvoju občine, zlasti v mrtvi sezoni v času od 11. do 13. decembra, ko slavijo svoj kulturni praznik z vsakoletno Linhartovo razstavo. Pobuda za ustanovitev Linhartovega gledališča bo kot osnutek obravnavana v vseh delegacijah samoupravnih interesnih skupnosti za kulturo, končna odločitev pa bo prepuščena skupščini kulturne skupnosti Radovljica, ki bo o tem sklepala že v začetku jeseni. JR Kako dolga je (lahko) pot do svojega doma tM? in Berta Kopač iz Dobračeve pri Zireh sta >7dločila za gradnjo svoje stanovanjske hiše že M desetimi leti - Vso potrebno dokumentacijo za gradnjo pa sta dobila sele pred dnevi ,/ " ^rta nopac iz Dobra- »tvo in to pod posebnimi pogoji.« , pVZi^'bVnajbr* danes *e * <"">>" pred desetimi leti iseotu »Kupila sva zemljo, G? Ja^*redni bližini, na Do-^ne|^4 kvadratnih metrov Jfa^kdaj Je bila na tistem !** -t?- kamor so vozili &S *e Te tam delala 5*.' ootlej pa so jamo zasu i. C. hrasti ločje. Torej je bila W ^kakršnokoli kmetova-neuporabna. ,Morda rH*Es tTm nahranil kvečje-k « z**c£* je pripovedoval so- t™\ kraievna skupnost Ja-Z^ska krajevn teJay 3* in Berti nikdar ni kjh in .od. dokumentacije *^P*telo ^ph organov nikaKor ^tij]e treba, da so bile 2in ^ »Tatftudf p"vi *asto Wosk~obc.no. Z.Z.nP.^ .lfftl urbanistični red občine *? \n preden so se začele Usklajevati- je trajalo kar pre- ^f>l5!p2lo je: eGrad-Škofje Loke ^ fttevilka f na se^-ke občine Dobrače-'I k«t»**£kek°r leži zemljice /ni mogoča, * sprejetem f področj«. k>J»e» naCrtu ^tnenern^ , za gradnjo ^SS&h za kmetij- Da ne govorimo samo o občini Škofja Loka. Povejmo še to, da sta Janez in Berta prejela tudi več odgovorov že prej z občine Logatec. Toda tudi ti so bili vedno negativni. »Začni graditi ,na črno' so mi nekajkrat svetovali prijatelji,« pripoveduje Janez. »Toda v kaj takega se nisem maral spustiti. Tudi žena ni bila za to. Kajti tega mi ni pustilo srce. Mislim, da se imamo zdaj pri nas tako lepo, da na kaj takega niti pomisliti ne smem. Pa tudi ne morem. Želim biti pošten državljan naše socialistične Jugoslavije.« Crne gradnje se torej Kopačeva družina ni hotela podstopiti. Pa četudi je petčlanska družina stanovala v domala nemogočih stanovanjskih razmerah. Janez in Berta, pa njun naraščaj, sinu je osemnajst let in zdaj gre na vojaško akademijo, drugemu v družini je šestnajst let, najmlajšemu pa sedem let, se zdaj »stiskajo« na Dobračevi. Le kuhinjo in majhno sobo imajo na razpolago. Toda vseeno so zadovoljni. »Ja, še posebno zdaj, ko smo dobili dovoljenje za gradnjo hiše,« pravi Janez. »Kajti zdaj vemo, da se nam ne bo treba dolgo stiskati v tem prostoru. Prepričan sem, da bomo že prihodnje leto v novi hiši.« Toda pot do vseh dokumentov, do vseh soglasij, je bila rare« dnlea. »2e oktobra 1972 sem vriskal od veselja, ko sem dobil od Loka-investa iz Škofje Loke pismo, naj vplačam 37 starih tisočakov za dokumentacijo,« pripoveduje Janez. »Kar letel sem na pošto, a nazadnje se je izkazalo, da gre le za pomoto. Vesel pa sem bil zato * ker je tudi ta račun, kajpada s potrebno obrazložitvijo, prispel na moj naslov natanko po treh letih odkar sem vložil svojo prošnjo za pridobitev potrebne dokumentacije za gradnjo hiše. Ja, natanko po treh letih ...« Leta 1975 so Kopačevi zaprosili za izjeno gradbeno dovoljenje. Toda vsa stvar se v dveh letih še vedno ni premaknila z mrtve točke. Še pred dobrim letom je na Janezov in Bertin naslov prispelo sporočilo, da na predlog občinske kmetijske zemljiške skupnosti gradnja v starih vaških jedrih nekmetom ni dovoljena. Toda stvari so se v prid Kopačeve družine lani le začele premikati na bolje. Lokacijsko dovoljenje je bilo deset mesecev po zadnji prošnji končno izdano. Za gradnjo Kopačeve atrijske stanovanjske hiše pa je bilo potrebnih kajpada tudi vseh devet soglasij raznih organov. Naj jih bodočim graditeljem kar naštejemo. To so soglasje za priključitev na vodovodno omrežje, soglasje PTT, tega je Janez dobil kot zadnjega prav pred dnevi, soglasje ljubljanskega zavoda za spomeniško varstvo, elektroenergetsko soglasje, soglasje kmetijske zemljiške skupnosti, težko ga je bilo dobiti, soglasje sosedov, sanitarnega inšpektorja ter požarnovarnostnega inšpektorja, predložiti pa je bilo treba tudi dokaz o lastništvu. »Po pravici vam povem, da sva pred tremi leti obupala,« pravi Janez. »Imela sva vse možnosti, da zaprosiva za družbeno stanovanje, a zakaj bi se odločila za to, če pa sva vedela, da so teh stanovanj mnogo bolj potrebni drugi, da pa sva midva pripravljena sama graditi. Le .papirje , vso potrebno dokumentacijo, sva hotela imeti. Toda te ni bilo. Zato tudi nisva mogla najeti kreditov, ki so ga bile pripravljene dati delovne organizacije kjer sva zaposlena - Alpina in Mizarsko podjetje Žiri.« Kopačevi bodo torej v teh dneh začeli graditi svoj lasten domek. Hišo, v katero pravita Kopačeva, se bodo vselili že prihodnje leto. V hišo, v kateri bi Kopačevi lahko stanovali že pet, sedem ali še več let. Tako pa se zdaj še stiskajo v skromnem majhnem stanovanju. Janez in Berta sta kljub vsemu še vedno polna volje. ».Morda pa niti ni bilo tako slabo to tesno stanovanje,« pravita. »Morda je prav zato naša družina še vedno tako tesno povezana. Da se tako lepo razumemo.« . _ J. Govekar Grafike iz Groharjeve kolonije - Desetdnevno srečanje likovnih umetnikov prve Groharjeve grafične kolonije seje v soboto končalo z otvoritvijo razstave v galeriji na loškem gradu. Grafične umetnine, nastale v koloniji, so oblikovane v linorezu, jetkanivi. akvatinti. serigrafiji in litografiji in so delo Milana Batiste. Henrika Marehela. Kamila Legata. Bonija Čeha, Borisa Jesiha. Janeza Hafnerja. Berka Berčiča. Hermana Gvardjančiča. Štefana Galiča. Lueijana Bratuša, Živojina Mijatoviča, Ane Si tek ter Jana Szmat-/oeha. (H. J.) - Voto: F. Perdan V spomin Štefanu Simoniču-Pišti Razstava v galeriji na loškem gradu Kot finale letošnje Groharjeve kolonije so v soboto zvečer odprli v galeriji na loškem gradu razstavo grafik, ki so jih v desetih dneh izdelali udeleženci kolonije. Razstavo so posvetili pokojnemu grafiku, ki se je tudi nameraval udeležiti letošnje slikarske kolonije v Škofji Loki, Štefanu Simoniču-Pišti. Odprta bo mesec dni. Ko je spregovoril ob otvoritvi, je direktor Loškega muzeja Andrej Pavlovec dejal, da je razstava brez dvoma rezultat naporov organizatorja, da bi spremenil že nekoliko preveč utečeno, preveč samo vase zaverovano in tudi že preveč tradicionalno slikarsko obliko kolonije. Treba je potrditi, da so zadeli žebelj na glavo, da rezultati na tej razstavi kažejo pravilno usmeritev bodoče grafične Groharjeve slikarske kolonije. Čeprav je vsem, ki delajo v slikarskih kolonijah jasno, da je težko iz del sodelujočih slikarjev napraviti razstavo, ki bi prehajala iz ozkega lokalnega okvira v širši slovenski likovni prostor, je grafični Groharjevi koloniji uspelo prav to. Kljub temu, da je razstava zgrajena iz del grafikov, ki so jih povabili v Škofjo Loko na podlagi poznavanja njihovega dela, na podlagi poznanstva z umetnikom, prijateljstvo je pri tem igralo vlogo in tudi prijateljske vezi Škofje Loke s pobratenimi občinami in mesti — le s pobrateno občino Medicino iz Italije do sedaj niso uspeli navezati stikov na likovnem področju — je organizatorju uspelo prvič v grafični koloniji združiti izredno mikavna dela, ki so nastala v desetih dneh bivanja in dela v Škofji Loki, v izredno dobro razstavo grafičnih del. »Ob sami otvoritvi se še ne moremo spuščati v podrobnejše ocenjevanje celote, niti posameznikov,« je dejal ob koncu Andrej Pavlovec n Za nas je važnejše, da smo prestali preskušnjo, da smo nakazali smer za bodoče delovanje, da smo pokazali problem grafične delavnice, ki je za takšno delo nujna in da smo se zavzeli za to, da bo prihodnja grafična kolonija bolje organizirana in, da bodo imeli grafiki več časa in prostora za svoje delo.« L. Bogataj La Montanara v Kropi V toskanskem mestecu Fivizzanu prirejajo vsako leto mednarodno pevsko srečanje. Pred nekaj leti so povabili k sodelovanju tudi slovenski zamejski zbor iz Doline pri Trstu. To je bilo prvič, da so se Italijani odločili sodelovati s slovenskim manjšinskim zborom. V krog tega sodelovanja je bil lani povabljen tudi moški zbor iz Krope. Skupaj s predstavniki krajevnih organizacij, občinske kulturne skupnosti in zveze kulturnih organizacij je obiskal prijazne in napredne prijatelje naših tržaških Slovencev ter nastopil na dveh koncertih. Pred dnevi pa smo bili priče izmenjavi tega obiska. V nedeljo in ponedeljek, 16. in 17. julija, so se namreč na Gorenjskem mudili pevci zbora La Montanara iz Fivizzana. Razen koncerta, ki so ga priredili prvi dan v Kropi, so si ogledali tudi kraje in muzeje v radovljiški občini, tako v Kropi, Radovljici. Begunjah, Dragi in na Bledu. Ta obisk prav gotovo pomeni nov prispevek k prizadevanjem za boljše odnose med sosedi, razen tega pa je ponudil lepo priložnost, da spoznamo tipično italijansko pevsko kulturo, predvsem zanimive planinske pesmi. GE DOGOVORIMO SE SEJE ZBOROV JESENIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Jesenice — Za torek. 2"). julija je sklicana seja družbenopolitičnega zbora, za četrtek. 27. julija pa sta sklicani ločeni seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Jesenice. Na sejah zborov bodo obravnavali poročilo o delu občinskega sodišča na Jesenicah v lanskem letu. poročilo o delu sodišča združenega dela v Kranju, poročilo o delu občinskega javnega tožilstva v Radovljici, poročilo o delu javnega pravobranilstva Gorenjske, poročilo .o delu občinskega sodnika za prekrške ter letno poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1977. Delegati bodo na sejah obravnavali tudi predlog sporazuma o razmerjih občin za organizacijo in financiranje temeljnega sodišča v Kranju in temeljnega javnega tožilstva v Kranju, predlog o določitvi in organizaciji enot temeljnega javnega tožilstva v Kranju, poročilo o delovanju odbora za izgradnjo šolskega centra na Plavžu, predlog odloka o potrditvi zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Hrušica, pomenili pa se bodo tudi o predlogu za podelitev občinskih priznanj I. avgust. PREIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE KOROŠKA BELA Jesenice — Osnovna šola Koroška Bela naj bi se poslej imenovala temeljna organizacija združenega dela osnovna šola Karavanških kurirjev NOB. Šola naj bi tako ohranjala spomin na vse kurirje, ki so med vojno vzdrževali /veze na območju Karavank, predvsem na nekaterih kurirskih postajah. Slovesno naj bi se šola preimenovala ob praznovanju krajevnega praznika krajevne skupnosti Javornik — Koroška Bela. ODSLEJ LE POSEBNA OBČINSKA PRIZNANJA Jesenice — Jeseniška občina je podeljevala Gregorčk'eve in C u far je ve plakete ob občinskem prazniku posameznikom in delovnin. organizacijam, ki so dosegle pomembne dosežke na kutlurno-prosvet-nem in na športno-telesnem področju. Skupščina občine Jesenice pa se je odločila, da bo poslej podeljevala posebna občinska priznanja za izredne uspehe, ki so širšega družbenega pomena najbolj zaslužnim posameznikom in organizacijam. Kulturna skupnost Jesenice bo odšle j sama podeljevala Cufarjeve plakete, telesnokulturna skupnost pa Gregorčičeve plakete. D.S. Tekstilna industrija TEKSTILINDUS Kranj, ena največjih in najstarejših tekstilnih tovarn v Sloveniji, z bogato revolucionarno zgodovino, danes praznuje svojo petdesetletnico — Na proslavi bo slavnostni govornik predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner 50 let Tekstilindusa Stanovanja, počitniški domovi TEKSTILINDUS je eden od kolektivov na kranjskem področju, kjer so največ vlagali v objekte družbenega standarda. Zgrajenih in kupljenih je bilo 540 stanovanj in danih veliko posojil za individualno gradnjo ali nakup stanovanja. Z vedno večjimi potrebami po stanovanjih za samce, je bil zgrajen samski dom z 272 ležišči, obratom družbene prehrane, vrtcem in jaslimi. Poleg omenjenega obrata družbene prehrane obstojata še dva obrata v delovni organizaciji. TEKSTILINDUS ima 3 počitniške domove in to na morju v Novigradu, v Bohinju in na Krvavcu. Skupna zmogljivost vseh treh domov znaša 227 ležišč. Imajo 2 splošni in 2 zobozdravstveni ambulanti, kjer poleg kurativnega zdravljenja dajo poseben poudarek preventivnemu zdravljenju delavcev, predvsem tistim, ki delajo na za zdravje škodljivih delovnih mestih. Veliko skrb posveča TEKSTILINDUS tudi izobraževanju svojih članov, tako strokovno kot družbeno politično. Izobraževanje poteka delno v okviru podjetja, deloma pa tudi izven njega. Športna dejavnost je v TEK-STILINDUSU močno zastopana. Posebno aktivne so panoge mali nogomet, kegljanje, streljanje, smučanje in šah. Ostale športe gojijo v manjši meri. Leta 1974 so se v TEKSTILIN-DUSU odločili za ustanovitev svoje lastne trgovine. Poimenovali so jo Informativno prodajni center. Namen tega centra je seznanjati končnega potrošnika z njihovimi izdelki, namembnostjo posameznih artiklov in vzdrževanjem tkanin. Istočasno pa v centru tudi registrirajo eventualne pripombe, želje in zanimanje potrošnikov za posamezne artikle. Modernizacija Zaradi izredne zastarelosti in iztrošenosti obeh predilnic so avtomatizirali predpredilnico do končnega produkta mikalnikov in raz-tezalk. Vsi novo nabavljeni stroji so visoko produktivni. Pri občutno zmanjšanem številu delavcev so povečali proizvodnjo preje in tako dosegli boljši ekonomski uspeh. Produktivnost predilnice je na prvem ali drugem mestu tekstilne industrije v Jugoslaviji. V letu 1977 je bilo kupljenih nekaj sodobnih strojev in aparatov v plemenitilnici, predvsem za odpravljanje ozkih grl in za menjavo novih strojev. Za srednjeročni program se v OZD TEKSTILINDUS predvideva 175 milijonov investicij za nadaljnje ?osodabljanje tehnološkega procesa, 'ovečanje proizvodnje ne načrtujejo, strmijo za izboljšanjem asor-timenta in vse večjo pozornost polagajo zahtevnosti in kakovosti tkanin. Tekstilindus — obrati Tekstilindus, ki se uvršča v vrh največjih tekstilnih organizacij združenega dela v Jugoslaviji, je nastal 1. julija 1961 z združ itviio Intexa in Tiskanine. S predhodniki obeh podjetij pa praznuje letos 50-letnic o obstoja. Leta 1928 je bila ustanovljena tekstilna tovarna Jugobruna. Lastniki so bili Cehi, kakor tudi vodilni strokovnjaki. Domačih tekstilnih strokovnjakov, ki jih je dajala Tekstilna šola v Kranju, so se izogibali. Na splošno je slovela Jugobruna po slabih odnosih do delavstva, predvsem po nizkih mezdah. Strojni park tovarne je bil star, ker so že več ali manj iztrošenega pripeljali s Češke. Izdelovali so cenene tiskane tkanine, razne podloge, cefirje, oks-forde in podobno. Zaradi težkih razmer, s katerimi so se soočili predvojni delavci Jugo-brune, so bili med prvimi revolucionarji delavskega gibanja. Ko je bil leta 1936 v Kranju osnovan komite Komunistične partije, je bil njegov prvi sekretar delavec- iz Jugobrune. Komunisti in ostali napredni delavci Kranja so leta 193$ organizirali veliko tekstilno stavko, ki je proletarce naredila za politično zrele in jih pripravila ter usposobila za narodnoosvobodilno borbo in ljudsko revolucijo NOH s«' || mirit-žil«) mnogo delavcev tega podjetja, tisti, ki M pa ostali na delu. so zavestno podpirali borce, Tekstilna tovarna Intex je bila druga največja tekstilna tovarna v Kranju, ki je nastala 1938. leta. Lastniki so bili Poljaki. Izdeloval' so pestre tkane bombažne tkanine, razne popelihe, kord žamet, rini panama, velveton in podobno De lovni pogoji so bili nekoliko bol)ši kakor v Jugobruni Zaradi ne/.ado voljstva so se tudi delavci Int»-vključili / veliko tekstilno stf ko leta 1136 Tiskan inst vzorcev, izpolnjuje se obdelava tkanin itd. TEKSTILINDUS uživa doma in v tujini velik ugled zaradi visoke kakovosti svojih izdelkov, kar potrjujejo številna priznanja z raznih sejmov. Hitreje od proizvodnje se je zmanjševalo število zaposlenih. Da- nee ima OZD TEKSTILINDUS u poštenih okrog 2.300 Ijtldi Delovna storilnost se i<- 1/ leta v leto dvigala. Tckstduulns - nhnit II Intex Ime tega podjetja se je zadržalo vse do leta 1961. Povojno stanje je bilo podobno kot v Tiskanini. Zastarel strojni park so v Intexu kaj kmalu modernizirali. Zgradili so novo predilnico, adaptirali in razširili tkalnico. Z novo barvarno so zaključili prvo fazo rekonstrukcij. O«! leta 1946 do 1960 so več kot dva in pol krat dvignili proizvodnjo. I julija 1961 se je Tiskanina /c I m žila /. Intexom in tako je nastalo novo podjetje, ki je prevzelo ime TEKSTILINDUS od male tovarn«', ki je bila na vrhu gaštejskega klanca in, ki je imela pred II. svetovno v«>jno bistveno drugačen odnos do delavstva kot ostale kranjske t<>\ trne. Informativnoprodajni nnter 7 asi alpinisti na Mont Everest 5. stran O LAS Ljubljana — Natanko pred petindvajsetimi leti je na najvišjo goro sveta 8848 metrov visoki Mont Everest prvič stopil človek. To sta bila Novozelandec Edmund Hillarv o šerpa Tensing. Kasneje je »streho teta« skušalo osvojiti še več odprav. Toda le redkim je to uspelo, olungma. tako Everest imenu-. Tibetanci, je bila za mnogo -prav nedostopna. Kljub temu, da je Everest zahteval že mnogo žrtev, $ je želja vsakega navdušenega Ipinista, da bi se povzpel nanj. In takšna je bila že vrsto let tudi 'ja naših alpinistov. Končno bo ičena prihodnje leto. Po šestih, aj vedno izredno uspešnih ju-ovanskih odpravah v pogorje alaje so naši fantje zaprosili za ljenje za vzpon na Everest. Ker se z najvišjo goro sveta vsako leto »rime« mnogo odprav, so »zele-uč« za vzpon dobili šele za •uodnje leto. Priprave naših alpinistov so zdaj v polnem teku. Za vodjo odprave je zbran 41-letni alpinist iz Mengša Tone Skarja. Izkušeni alpinist in gorski reševalec je opravil že številne prvenstvene vzpone v do- mačih in tujih gorah, posebno se je izkazal pri plezanju v zimskih razmerah, izvrstno pa je vodil tudi peto jugoslovansko himalajsko alpinistično odpravo, ki je osvojila Kangbačen. Izbranih je že tudi 25 izkušenih alpinistov, ki se bodo v sredini februarja prihodnjega leta odpravili v Nepal. Odprava bo na poti tri mesece in pol, zato so v njej zares samo'tisti, ki so opravili doslej že veliko število zares zahtevnih vzponov. Tone Skarja je za svojo ekipo izbral Zvoneta Andrejčiča, iz Lesc, Staneta Belaka, Dušana Podjbevška in Bojana Polaka iz Kamnika, Boruta Berganta iz Tržiča, Stipeta Božiča iz Splita, Muhameda Grafića in Mohameda Šišića iz Sarajeva, Viktorja Grošlja, Staneta Klemen-ca, Vanjo Matijeviča, Igorja Tekav-čiča in zdravnika odprave Evgena Vavkna iz Ljubljane, Franca Kneza iz Rimskih toplic, Ivana Kotnika iz Velenja, Jožeta Zupana iz Rimskih toplic, Marjana Manfredo iz Bohinjske Bele, Romana Robasa iz Medvod, Štefana Marenčeta iz Šmartna, Vladimira Mesarica iz Zagreba ter Kranjčane Tomaža Jamnika, An- dreja Stremflja, Toneta Stremflja in Nejca Zaplotnika. Jugoslovanska alpinistična himalajska odprava se bo na Mont Everest povzpela po zahodnem grebenu, po poti, kjer človek še ni hodil. Na tej poti po ugotovitvah ostrih kop ledenih gmot menda ni, mogoči pa so plazovi svežega snega. Po sedanjih predvidevanjih bo potrebno postaviti med potjo en šotor za bivak ter pet taborov. Vodja odprave Tone Skarja je namreč z nekaterimi poznavalci najvišje gore sveta letos že obiskal to področje. Zdaj se bodo torej začele kondi-cijske priprave alpinistov in temeljiti zdravniški pregledi. Potrebno pa bo tudi čimveč zahtevnih vzponov. Posebna pozornost velja tudi opremi. Kar za pet ton jo bo, poleg tega pa bo potrebnih še kakih deset ton hrane. Vse to bo proti Everestu znosilo približno 600 nosačev. Člani odprave so med drugim že v stikih z žirovsko tovarno obutve Alpina, kjer naj bi izdelali posebne višinske čevlje. Ti bodo namreč morali biti lahki, močni, zračni in nepropustni. J. Govekar Nova vez držav v razvoju Vrhunski sestanek organizacije afriške enotnosti — Pogovori med Dajanom in Kemalom — Obisk jugoslovanske delegacije v ZDA in na Kitajskem — Prebivalci Bejruta zapuščajo deželo — Prva skupščina Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lastnini — Zbor fašistov kaj večja športna prireditev doslej VIII. mediteranske igre MIS5'79 Split, mesto pod Marjanom, bo prvič v zgodovini mediteranskih iger gostil najboljše športnike in športnice iz Alžirije Egipta, Francije, Italije, Libanona, Libije, Malte, Monaka Maroka, Sirije, Španije, Tunisa, Turčije in Jugoslavije Pokroviteljstvo nad to doslej največjo športno manifestacijo v Jugoslaviji je prevzel predsednik SFRJ maršal Josip Broz Tito. Gostitelj, Split, pričakuje, da se bo osmih iger udeležilo nad 4000 tekmovalcev in tekmovalk ter okoli 1500 novinarjev Vsi novi objekti, ki bodo zgrajeni za igre morajo biti nared do 1. junija prihodnjega leta. MIS bo namreč od 15. do 29. septembra leta 1979. Doslej so bile mediteranske igre leta 1951 v Alek-sandriji, leta 1955 v Barceloni, leta 1959 v Bejrutu, leta 1963 v Neaplju, leta 1967 v Tunisu, leta 1971 v Izmiru in leta 1975 v Alžiru. Tu so Splitčani dobili tudi organizacijo osmih iger MIS '79 pa ne bo samo v Splitu, temveč tudi v Makarski Trogirju, Sinju, Omišu, na Hvaru, Šibeniku, Supetaru in Zadru' 8PLIT MESTO MLADOSTI IN SPORTA Mesto Splft bo torej v septembru ffihodnjega leta gostil najboljše fortnike in športnice mediteransko držav. Osrednje dalmatinsko ***to ima okoli 224.000 prebivalcev 1 leti v srednjem delu jugoslo-l;»nske jadranske obale, na polotoku ^ov in gozdov Marjan. Na seve-jfcahodni strani je obdan s planino fazjak (807), na drugi strani je ?aeor s 1340 metrov nadmorske ,'*ine. Mosor ima prehodni Klis, ^00 Jet stari prelaz, v dalmatinsko ^•fedje in Bosno ter Hercegovino. Nd ^Splitom ležijo otoki spinom icijji/ Brač, ^Ita, Drvenik ter za temi Hvar, Vis, '»evo. Širši resor, ki gravitira 5lWtu/zavzema zaledje vse do Bosne 11 obalni prostor od Trogirja, Ro-ftznice vse do pristanišča Ploče. Mesto ima blago mediteransko ^imo z umirjenimi vlažnimi zimami ^ toplimi poletji. Povprečna tem .skupni promet s prevozom raznega blaga znaša reci in piši 2.370.000 ton. Split je mesto mladosti in športa, smo uvodoma zapisali. Ima izredno veliko nadarjenih športnikov. Naj samo spomnimo ime Hajduk in Ju-goplastika in smo menda povedali dovolj. Lahko dodamo še odlične plavalce, jadralce, veslače, vaterpoliste in atlete. Poleg teh je še vrsta odličnih športnikov v ostalih športnih panogah. Vsi ti so nas in nas bodo Še vedno zastopali v mednarodnih arenah, bazenih, atletskih stezah. Metropola Dalmacije ima za seboj razvejano zgodovino, ki je vidna še sedaj. Od antike pa vse do danes se je ohranila bogata kulturna dediščina. Najslikovitejši spomenik feratura je 16 stopinj Celzija. V iger, septembra, bo povprečna *toepratura okoli 22 stopinj. Taka '«nia daje burno mediteransko rast, [jjj je obilo oljčnih nasadov, vinske f^e, figovca, pomaranč, limon, .'•eandra, palm, rožmarina, ciprese, ^ra in drugega mediteranskega tstlinja. Mesto je najmočnejši upravni in '^Iturni center Dalmacije. V Splitu J sedež univerze. Tu so pravna, ^onomska, gradbena, kemijsko-finološka fakulteta, fakulteta za 'kktroniko, strojništvo, medicino, ^jedelništvo ter fakulteta za .^zem in zunanjo trgovino. Na Jej imajo tudi podiplomski Študij ^ zgodovino pomorstva, pomorsko ^vo in pomorsko kulturo. Je tudi Vnariška šola, a v kratkem bodo $>rli tudi mednarodno ribiško šob 000 Split 1979 Dušan Humei 000 Split 1979 splitske kulture, simbol, ki prerašča v sedanji čas, je Dioklecijanova palača. To palačo je okoli leta 300 v bližini starega ilirskega naselja Aspalatos postavil rimski cesar Dioklecian. Zgrajena je v obliki nepravilnega četverokotnika, po vzorcu tedanjih rimskih vojaških utrdb, imenovane logor castrum. Pri vhodu so še danes vidna obzidja in lepo negovana vrata. Na severu je porta aurea, na vzhodu Porta argentea in na zahodu Porta ferea ter na jugu manjša Porta enea. Od šestega stoletja, ko so se v mesto naselili izseljenci porušene Salone, porušili so jo Avari, se je začel razvoj bodočega Splita, Spalatusa. Svoj razcvet Split doživi v trinajstem stoletju kot srednjeveška komuna. Tedaj se je razvijal kot obrtniško in pomorsko mesto. Od leta 1420 do leta 1537 je pod vladavino Benečanov. Nato pride v roke Avstrijcem, od leta 1808 do 1813 pod Francoze kot ilirska provinca. Po odhodu Francozov, Split ponovno pade v roke Avstrije in vse do leta 1918, ko pride vladavina kraljevine Jugoslavije. Takrat mesto že postane važna luka. V drugi svetovni vojni svobodni Split preživi težke dni fašistične okupacije. Vojna je skoraj popolnoma uničila mesto in njegovo kulturno dediščino. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je bil Split svetla luč podjarmene Evrope. Leta 1944, 24. oktobra, ko je mesto osvobojeno, se je začela pisati nova stran splitske zgodovine. V Kartumu se je začel vrhunski sestanek organizacije afriške enotnosti z obširnim dnevnim redom. Sestanka se udeležuje večina državnih poglavarjev vseli afriških držav. Zasedanje je odprl sudanski predsednik Numeiri. Poglavarji bodo za zaprtimi vrati obravnavali problem tujega vmešavanja na celini ter problem medsebojnih odnosov med državami. Na sestanku sodeluje rekordno število delegacij, kar 96 jih je, od tega jih je polovica iz vrst članic organizacije afriške enotnosti. Ministrskega srečanja neuvrščenih držav v Beogradu se bodo udeležile številne delegacije, v Beograd je tudi že prispela delegacija Demokratične Kampučije pod vodstvom podpredsednika vlade Ienga Sarija, ki je odgovoren za zunanje zadeve. Dele- Jracijo iz Kampučije je na leta-išču sprejel član zveznega izvršnega sveta Stojan Andov v prisotnosti ostalih predstavnikov zveznih organov Jugoslavije. V Londonu se je začel prvi krog pogovorov med egiptovskim zunanjim ministrom Ibrahimom Kemalom in izraelskim zunanjim ministrom Moše Dajanom. Gostitelj egiptovsko-izraelskega sestanka v Veliki Britaniji je ameriški državni sekretar Cvrus Vance, ki je dal pobudo za medsebojne pogovore. Cilj pogovorov je predvsem v tem, da bi razpravljali o idejah egiptovskih in izraelskih mirovnih načrtov ter morda mašli pot za nova mirovna pogajanja med Kairom in Tel Avivom. Pogajanja naj bi se po tem pogovoru nadaljevala. Delegacija skupščine SFRJ je prvič v zgodovini jugoslovan-sko-ameriških odnosov odpotovala v Združene države Amerike. Delegacijo so na letališču An-drews sprejeli z najvišjimi državnimi častmi, člani pa se bodo v "sedmih dneh obiska srečali s številnimi predstavniki ameriškega gospodarskega in političnega življenja. Že na prvem pogovoru so govorili o razvoju obojestranskih odnosov, o ekonomskih odnosih med obema državama in razvoju mednarodnega položaja, kjer so dali poudarek vlogi in mestu neuvrščenih držav. V Bonnu so je končalo dvodnevno zasedanje voditeljev sedmih razvitih industrijskih držav. Objavili so skupno poročilo, v katerem so opredelili stališča do nekaterih vprašanj gospodarskega razvoja. Države so poudarile pomen nadaljnje ekonomske krepitve in gospodarske rasti, protiinflacijske politike, sprejele pa so tudi sveženj ukrepov za usklajevanje energetske politike. Po strahovitih bojih med sirskimi vojaki in ekstremno desnico so Libanonci množično začeli bežati, posebno prebivalci Bejruta. V eni sami noči je eksplodiralo tudi več tisoč raket in granat v stanovanjskih četrtih. V teh raketah je bilo več sto kilogramov razstreliva. V Bejrutu je bilo ubitih več ,sto ljudi, mnogi pa so po deset in več dni prebili v kleteh brez elektrike. Ljudje zato množično kupujejo letalske voznovnice in bežijo, če sploh lahko ubežijo ostrostrelcem, ki streljajo na civiliste. V Ljubljani je potekala prva skupščina Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lastnini, ki pomeni novo vez držav v razvoju. Center se ukvarja z raziskovanjem, z izobraževanjem, usposabljanjem podjetij v družbeni lastnini v državah v razvoju. Na skupščini so poudarili, da se morajo nujno okrepiti vezi s podobnimi ustanovami v državah v razvoju, z ustreznimi organizacijami v Združenih narodih ter vzpostaviti primerni stiki z ustanovami, ki jih nekatere razvite države imajo za sodelovanje z državami v razvoju. S programom centra države imajo za sodelovanje z državami v razvoju. S programom centra ekonomskega reda m miru, napredka in varnosti za vse, je med drugim poudaril tudi dr. Anton Vratuša v svojem poročilu. Prve skupščine se je udeležilo 21 od skupno 24 držav v razvoju. Član politbiroja CK KP Kitajske in podpredsednik državnega sveta Ci Teng-Kuei je sprejel skupino partijskih delavcev ZKJ, ki se na Kitajskem mudi na obisku. Našo delegacijo vodi član predsedstva CK ZKJ Branko Mik u lić. V daljšem pogovoru so ugotovili, da so odnosi med državama zelo dobri in da je obojestranska želja po nadaljnjem sodelovanju ter za razvoj obeh dežel. Fašisti iz Španije. Italije in Francije so skupaj s svojimi privrženci z vseh koncev sveta pripravili v spomin na diktatorja Franca v madridski areni, namenjeni za bikoborbe, svoj prvi e>rofašistični shod. Bilo je okoli 20.000 fašističnih privržencev, ki so nameravali ustanoviti južno-evropsko fašistično fronto. Zahtevali so, da oblast v državi izročijo vojski in da se ohranijo pridobitve fran-kizma. Španski opazovalci in javnost so zaskrbljeno spremljali shod in opozarjali na grozečo nevarnost fašistične pošasti. TE DNI PO SVETU '40. i industrija zaposluje okoli Tu je Cementarna, elniStvo, prehrambena indu-redelava plastičnih mas ter • i____matarmla ['(. elava gradbenega materiala. T« r^jeg turizma glavni ekonomsk Razvoja. Ta raznolika industrija čelu omogoča, da je ^ečmnMetnni zaslužek na delavca \1 2000 dolarjev letno. Proizvodih^ splitskih delovnih orga-iarij daje -««tu m naš, samoupravni socia 1 V» do 300 m^onovjola^ev %odka letno. Zarad položaja je Split tudi £l&o tranzitno mesto, prometno gvezano s kopnim, po morju, Veznici in cesti. Široko pa se jim je tiprlo okno v svet tudi z izgradnjo išča v Kaštelib. Po potniškem ietu leta 1977 je splitska luka ožila 1.000.078 potnikov, a Pokrov, te// iger /„vdscdmk ShRJ Josip Britz Tito st i* družin predsedniku organizacijskega odbora iger ogleduje maketo novozgrajenih športnih objektov POBEGNILO 124 ZAPORNIKOV V nedeljo zvečer je iz zapora Alcoentre na Portugalskem pobegnilo 124 jetnikov. Pot na prostost so si utrli skozi rov. ki so ga skopali pod jetniškim obzidjem. Pred tem pobegom, kakršnega na Portugalskem ne pomnijo že več deset let. je prišlo do množične gladovne stavke. Zaporniki so protestirali proti »hudim anomalijam«. Pri tem jim je menda, kot tudi pri pobegu, pomagala organizacija COPRA (koordinacijski odbor zapornikov, ki zahteva reformo in pomilostitev). Zapor Alcoentre je namenjen obsojencem na najstrožje kazni. Do poskusa pobega iz te kaznilnice je prišlo že konec maja. vendar ni uspel. INDIJANCI NA PROTKSTNEM POHODU Okoli 2000 Indijancev se je v soboto utaborilo v nekem parku v predmestju ameriškega glavnega mesta. Indijanci so se februarja napotili iz Kalifornije in prehodili okrog 5000 kilometrov do Washingtona, da bi preprečili izdajo vrste zakonov, o katerih bo razpravljal ameriAki kongres in ki naj bi Indijance ločil od njihove zemlje in kulture. Deset zakonskih predlogov, s katerimi naj bi omejili ali popolnoma ukinili pravico Indijancev v rezervatih do lova, ribolova, policijske jurisdil cije in podobno, čaka na odločitev zakonodajalcev. SODBE PO OSMIH LETIH Rimsko sodišče je zaključilo razpravo o poskusu neofašističnega državnega udara 7 decembra 1970. Od 40 policistov je nenadoma vdrlo v dve ladji, ki sta bili zasidrani v pristanišču. Posadki obeh ladi). pripluli sta pod panamsko in ameriško zastavo, so takoj prijeli. Policija je sporočila, da je tovor marihuane jiajvečji. kar so jih kdaj skušali pritihotapiti v Kanado, vreden okoli 28 milijonov kanadskih dolarjev. Domnevajo, da so zavojčke marihuane pripeljali iz Kolumbije. O JL A S 6. stran_ ©RADOVLJICA 2. skupno zasedanje zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica bo v SREDO, 26. julija ob 18. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica. Gorenjska c. 19 Dnevni red: 1. Določitev dnevnega reda za 2 skup no zasedanje vseh zborov skupščine občine Radovljica 2. Potrditev zapisnikov: — 4. seje zbora združenega dela z dne 28. 6. 1978 — 4. seje zbora krajevnih skupnosti / dne 27. 8 '9?H — 4. seje družbenopolitičnega zbora z dne 27. 8. 1978 ter poročilo o izvršenih sklepih 3 Razprave o osnutku statuta občine Radovljica 4. Predlog dopolnil statuta skupnosti slovenskih občin in predlog dogovora o financiranju dejavnosti skupnosti 5. Poročilo o stanju obrambnih priprav občine Radovljica 6. Poročilo o štipendiranju v občini Radovljica 7. Poročilo o pnpravah za sanacijo Blejskega jezera 8 Predlog odloka o razveljavitvi predpisov skupščine občine Radovljica 9. Predlog odloka o registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali v občin Radovljica 10 Osnutek odloka o ureditvi oprav ljanja blagovnega prometa v imenu organizacij združenega dela in na njihov račun 11. Poročilo o uresničevanju plana razvoja malega gospodarstva 12. Predlog podelitve občinskih priznanj skupščine občine Radovljica 13. Volitve in imenovanja 14. Delegatska vprašanja Priznanja Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Radovljica in koordinacijsko-kadrovska komisija pri predsedstvu občinske kon ference SZDL Radovljica sta po temeljiti obravnavi predlagali vsem zborom občinske skupščine, da po delijo priznanja skupščine občine Kaiiovljica za letos: Artorju Šiler-ju iz Podnarta, dolgoletnemu direktorju Kemične tovarne Podnart za prizadevanje ob razvoju delovne organizacije; Alojzu Silerju iz Radovljice, aktivnemu udeležencu NOV, ki je opravljal številne naloge v II,A, pred upokojitvijo pa je služboval kot komandir postaje milice v Radovljici; Ivanu Cerkovniku iz Bohinjske Bistrice za dolgoletno družbenopolitično delo; Pavlu Tolarju z Bleda kot aktivnemu ude ležencu NOV in družbenopolitične mu delavcu; Elzi Ostermanovi / Bleda, udeleženki v NOV in družbe nopolitični delavki. Za javna priznanja pa je komisija predlagala: Gorsko reševalno službo iz Radovljice, občinsko organizacijo Rdečega križa Radovljica, Hotelsko-turistično podjetje Bled — temeljno organizacijo hotel Toplice. DOGOVORIMO SE Za povezave občin Skupnost slovenskih občin je predložila vsem slovenskim občinam v razpravo predlog dopolnil statuta skupnosti slovenskih občin, program in predlog dogovora o financiranju dejavnosti Skupnosti slovenskih občin in njeni obveznosti do občin mesta Ljubljane in obalne skupnosti občine Koper. V statut skupnosti so vnesli skupne izkušnje zadnjega delegatskega obdobja in druge vsebinske elemente, ki naj skupnost še bolje povezujejo. Skozi statut naj bi se skupnost še čvrsteje samoupravno povezala. Pri spremembah statuta gre za nadaljnje poglabljanje samouprave v občini in po tej poti do okrepitve same skupnosti kot izvirne samoupravne organizacije občine. V okvirnem delovnem programu so začrtane najvažnejše delovne naloge v prihodnje. Te okvirne teme Statut občine v razpravi Od marca dalje je bil osnutek statuta občine v javni razpravi, ki jo je vodila občinska konferenca SZDL Radovljica. O statutu so občane dobro informirali, saj je sekretariat občinske skupščine Radovljica poslal vsem krajevnim skupnostim ustrezno število izvodov — za vsa gospodinjstva. Osnutek statuta so torej predelali marsikje, pripombe nanj pa je posredovala le delovna skupina, ki jo je imenovalo predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica. Kaj to pomeni? Ali se z novim besedilom občani strinjajo ali pa povsod razprav niso organizirali tako, kot bi bilo potrebno? S prvo obravnavo osnutka bodo tako razčistili nejasnosti in najbrž poživili razprave o tem pomembnem dokumentu. Namestnika občinskega javnega tožilca Radovljica — Javni tožilec SRS je skupščini občini Radovljica posredoval predlog za imenovanje BAJ2ELJ PR1-MOZA in SAVNIK MANJ K za namestnika občinskega javnega tožilca v Radovljici. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je predlog obravnavala in meni, da kandidata izpolnjujeta pogoje ter tako predlaga vsem zborom občinske skupščine, da ju imenujejo za namestnika javnega tožilca v Radovljici. Pozitivno mnenje sta dali tudi občinski konferenci SZDL Je-Mftict m Radovljica. Letos manj štipendij V občini je vedno manj kadrovskih štipendij, ker delovne organizacije pričakujejo, da se bodo štipendije podeljevale iz združenih sredstev — Resneje o štipendiranju RADOVLJICA - Letos so v občini na novo štipendirali iz združenih sredstev 177 učencev in študentov. Od 200 prošenj jih je pet odpadlo, ker jim štipendija po izračunu ni pripadala, 13 prosilcev je preseglo cenzus, štirje pa so imeli slab učni uspeh, enemu pa štipendije mimo dodelili zato, ker se ni odločil za prednostni poklic. V občini prejema štipendije iz združenih sredstev 442 učencev in študentov, 364 solidarnostno in 194 razliko. To pa je 14 manj kot v minulem šolskem letu. Med prejemniki Atipendij je 64 odstotkov staršev zaposlenih v družbenem ali zasebnem sektorju, 10 odstotkov staršev je upokojencev, 12 odstotkov samohranilk, 9 odstotkov kmečkih staršev, 3 odstotki ao poročeni študenti, 1 odstotek so otroci obrtnikov. Struktura je podobna razmeram na Gorenjskem. Spodbudno je, da seje študijski uspeh solidarnostnih štipendi stov v primerjavi s prejšnjimi leti izboljšal. 51 odstotkov jih ima dober uspeh, 32 odstotkov je prav dobrih, odličnih 11 odstot kov ter 6 odatotkov zadostnih. Po študijski usmeritvi prevladujejo neprednostni poklici, največ štipendistov pa je na ekonomski fakulteti, Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter na Filozofski fakulteti. Med dijaki prejemajo štipendije večinoma gimnazijci, dijaki ekonomske srednje šole, dijaki tehničnih šol in dijaki zdravstvenih šol. Veliko bolj zaskrbljujoče pa je, da v obCini razpisujejo vse manj kadrovskih štipendij. Med gorenjskimi občinami je radovljiški! na /.adnjem mestu. Na Jesenicah so — za primerjavo — razpisali 122, v Kranju 329, v Škofji Loki 131. v Tržiču 75 kadrovskih štipendij, v Radovljici pa le 72. Kadrovske štipendije razpisujejo le večje delovne organizacije, premalo pa gostinske in turistične. V posebni anketi, s katero no želeli izvedeti, zakaj delovne organizacije ne podeljujejo kadrovskih Atipendij je odgovorilo 58 delovnih orga-nizacij, ki so pod vzroki navedle, da večina pričakuje kadre, ki se Atipendirajo iz združenih hi«-, elek troinstalaterstvo, elektro mehanika za RTV in slaščičarstvo Za te in za še nekatere druge deli citarne panoge bo izvršni svet prednostno obravnaval lokari|e, od enem pa priporočil banki, tla bo poti Ugodnejšimi pogon nudila kredite Pripravil INDOK center Radov-Ijica Prostorski plan in črne gradnje Delegati bodo razpravljali tudi o predlogu odloka o pripravi prostorskega pisna občine ter o osnutku odloka o merilih za razvrstitev objektov, zgrsjenih bre/ dovoljenj v občini Radovljica. Z odlo kom nsj bi določili območja, na katerih naj bi hv nedo-voljene gradnje povsem lega lizirale, področja, kjer hv ne bi legalizirale, vendar lahko ostale, ter področja, kjer naj bi se takoj odstranile. Zaradi kmetijskega, gozdarskega in naravovarstvenega interess so območja, kjer naj bi odstranili črne gradnje 1'oci gora pod Dohrčo. Meiakla v celoti, Rčitno, Helska planina, h .»privini.. Gorjnee, T<> krovci. Jelje. Zajamniki. KonjAčica, Cskovnics, OoAkn raven. Voje, Vogar. Blato v Ckancu in Rlhčev Is/ Kdaj spet bistro Blejsko jezero V radovljiški občini si prizadevajo, da bi z vrsto ukrepov uspešno uresničili sanacijo Blejskega jezera, ki postaja onesnaženo zaradi različnih vplivov — Urediti kanalizacijo in speljati v jezero čiste dotoke RADOVLJICA - Problematika Blejskega jezera ni ne od danen in tudi samo občinska ni. Prvi znaki staranja oziroma slabše kvalitete- jezerske vode zaradi naravnih vplivov, ki so za alpska jezera, kakršno je Blejsko, značilna, so se pokazali že pred več desetletji. Prve pomore rib, ki so resneje opozorili na kritičnost problema, pa so zaznali v začetku petdeset let. Zato je bila te leta 1955 ustanovljena posebna komisija, ki naj bi pripravila predloge za izboljšanje kvalitete jezerske vode. Na osnovi strokovnih analiz se je odločila za uvajanje Radovne — bogate s kisikom — v jezero z zahtevo, da se obenem uredi tudi kanalizacija. Ob tem pa se pojavlja tudi predlog globinske dre-manže oziroma odvijanje globinske jezerske vode z natego. Vodnogospodarsko podjetje Kranj je v sodelovanju z Limno-loško postajo na Bledu začelo dovajati Radovno v jezero leta 1964. s polno zmogljivostjo pa šele leta 1972. Doslej je priteklo v jezero več kot 98 milijonov kubičnih metrov bistre Radovne, vendar je dotok neenakomeren, predvsem pa ne ustreza potrebam jezera. Leta 1976 je spet prišlo do popolnega prirodnega mešanja v jezeru, ki je spravilo do dna večje količine kisika. Čeprav je kisika v vodi več, pa se kvaliteta vode slabša. Uvstvarja se vtis, da več kisika celo ugodno vpliva — ob stalnem dotoku hranilnih snovi iz drugih ugodnih razmer — na razvoj različnih vrst alg oziroma na cvetenje jezera. Prav zaradi tega je skrajni čas, da začnemo odpravljati umetne onesnaževalce jezera, med katerimi so najpomembnejši: še vedno neurejena kanalizacija ob večji turistični in stanovanjski dejavnosti, neposreden izliv kanalizacije iz povečanega kamping prostora v Zaki s kar 30.000 nočitvami v sezoni, poslabšanje kakovosti jezerskih dotokov tako Mišce, Krivice in Solznika. Ti dotoki prinašajo poleg komunalnih odplak tudi odplake intenzivno obdelanih kmetijskih zemljišč. Vzroki za slabo kvaliteto so tudi onesnažen zrak, številni kopalci, manj naravnih dotokov iz čistih izvirov ob jezeru, sedaj speljanih kar v kanalizacijo, padavinska voda s cestišč in tako dalje. Posebna komisija, ki sta jo ustanovila izvršni svet skupščine občine Radovljica in izvršni odbor Zveze vodnih skupnosti Slovenije je že obravnavala najnujnejše ukrepe, kijih je treba čimprej uresničiti. Tako se mora ustaviti dotok odpadnih voda iz Zake v jezero (projekt za kanalizacijo bo izdelan letos, zgrajeno bo tudi črpališče in dovodni kanal po dnu jezera); izdelati program dodatnih raziskav kakovosti voda objezerskih izvirov, ki so speljani v kanalizacijo; izdelati predlog za odvajanje čistih objezerskih izvirov neposredno v jezero-nadomestiti onesnažene vode Mišce s čisto vodo iz Radovne z ureditvijo bifurkacije na Rečici; izdelati izhodišča za dokončno ureditev kanalizacije okoli jezera ter izdelati projekt za odvod globinskih voda z natego. 29. maja letos je občinski izvršni svet natačno obravnaval poročilo odelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja. Zveze vodnih skupnosti Slovenije, Republiške komisije za varstvo okolja iz Ljubljane, Vodnogospodarskega podjetja iz Kranja in drugih strokovnih organov in sprejel poleg predlaganih ukrepov Ae več stališč, ki bodo, tako vsaj upajo, bistveno prispevala k takojšnji in učinkoviti akciji. DOGOVORIMO SE Kaj vsebujejo predlogi odlokov? Radovljica - Osnutek odloka o ureditvi upravljanja blagovnega prometa v imenu organizacij združenega dela in na njihov račun ureja status kolpor terjev tiska, drobnih živil, časopisov . knjigi papirja, vžigalic ter galanterijskih m drugih d roge ruskih proizvodov s pismeno pogodbo o delu / orga ni/ac nami idFUifMfS. stišću Turk na Crninu pri Brezjah (lani Rekreacijskega kluba rečno mladih fantov. V tem klubu je včlanjenih oko/i 4(H) Radovljica m n m okoličanov, hi vsako leto organizirajo več izletov m se udeležuje/o pohodov V nedeljo organiziraj,, veliko vrstno veseliva s kegljanjem ta pon\ k(do in srečolov z okoli j(H) dobitki, G >,s t išče Turk hm gostoljubno odstopi prostore, za zubac, večno mladih fantoi m vseh tistih, ki hod,, prišli na veseliva, pa bo igral ansambel Murka (š Naravni spomenik Poljanske doline, orjaški kostanj, ima obseg deset metrov. - Foto'M. Aljančič GORENJS GORE e o Beli, Slamnikih... K naslednjemu sestavku me je hen< dei Kovuža, le najstarejši in zpodbudil, kar malo prisilil članek najmlajši del je prava Dolenja vat v r,,hi ruski Beli, oziroma i7rn„, „/w toc. Zorca o Bohinjski Beli, oziroma Slamnikih. Po nekem izročilu je nastal zase-kk nad Bohinjsko Belo precej pozno "i prvi naseljenec je bil neki Slam-*ik, oskrbnik z blejskega gradu, ki k za svojo dobro opravljeno službo dobil ta svet nad Belo. Imel je pet *nov: Blaža. Miha, Vaška. Gala. Matička, odtod tudi imena domačij: Pri Blažu, pri Mahavu, pri Vozniku, Pri Goleju, pri Matičku. Pozneje se M rodo vina porazgubila (»Vse je h . kraj prišlo,« kot pravijo domačini) «i so prišli drugi lastniki. Le pri Mahavu je še 1846. leta priimek Slamnik. V drugih hišah zasledimo Pnmorske priimke kot naprimer Torka r, Čufar. . . (Slednji je bil v lorrjdu s Tonetom Cufarjem) Podatek, da je bilo 17H0. na slamnikih V hiš s petdesetimi prebivalci, je prav gotovo zmoten, ker je I letu 1746 v naselju bilo le pet bajtarjev (po Gorniku), leta 1H12. družinski knjigi župnika Jakoba Stanonika) pgvišno« /. resničnim, »štrike« z vrvmi in podobno. Zois je pisal Vodniku: »Ali izraz žabe »kvakajo« ni morda povzet po nemškem quacken? Slovani morajo vendar imeti bolj svojo besedo zato. ker je njihov jezik v tem pogledu, kakor znano, zelo bogat.« — In Vodnik je izraz »kvakajo« res popravil v »reg-1 janje«. No. takih primerov je bilo še VPIS V KNJIGE animiv malo znan je slovesni vpis na čelu novovpe-ljane krstne knjige v cerkvi Najdenja sv. Križa na Koprivniku: Planinam brez eirkve Nova faza Skuz Povele cesarja Jožefa II Plačo Bledske gosposke Železo Bistriške fužine Nujo Koprivnikarjev in Gorjuša-nov v lejtu 1791 Valentin Vodnik Valentin Vodnik, ko je služboval na Koprivniku in na Gorjušah ■ bili, da znam nehati, kadar hočem, ako mi uk ne pojde od rok.« »Od 1770 do 1775 poslušam pri jezuitarjih šest latinskih šol. Tega leta me ženejo muhe v klošter k frančiškanarjem, slišim visoke šole, berem novo mašo, se z obljubami zavežem; ali 1784 me ljubljanski škof Herberstein ven pošlje duše past.« »Kranjsko me je mati učila, nemško in latinsko šole; lastno veselje pa laško, francosko in sploh slovensko. Kamenje poznati sem se vadil leta 1795.« »Z očetom Markom Pohlinom. bosonogim, se izznanim 1773, pišem nekaj kranjskega in zaokrožim „ nekatere pesmi, med katerimi je od Zadovoljnega Kranjca komaj enma-lo branja vredna. Vselej sem želel kranjski jezik čeden narediti. Baron Žiga Zois in Anton Linhart mi v letu 1794 naročita Kalender pisati, to je moje prvo delo, katero tukaj vsem pred oči postavim, da se bodo smejali in z menoj potrpljenje imeli. Ce bom živel, hočem še katero noro med ljudi dati; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti.« »Pisano v Gorjušah v bohinjskih gorah 1. rožni cveta 1796.« KOPRIVNIK ALI GORJUŠE Hotel je duhovni oskrbnik Koprivnikarjev in Gorjušanov povedati, da je h gradnji nove cerkve ■•gmotno prispevala Zoisova fužina v Bohinjski Bistrici in delež domačinov v denarju in v delu. Na Koprivniku je Vodnik napisal tudi svoj sloviti lastni življenjepis. Zaradi pesnikove šegavosti. navajam nekaj poglavij: »Rojen sem J. svečana 1758. ob 3. uri zjutraj v Gornji Šiški na Jami pri Zibertu iz očeta Jožefa in matere Jere Pance z Viča. Dedec Juri Vodnik je rojen v Šent Jakobu onkraj Save. se je priženil na Trato pod Goro nad Dravi jami k hiši Zibert. Potle kupi hišo v Šiški na Jami. s seboj prinese ime v letu 1730; umrje 1774. star osemdeset in pet let. Je rad delal in vino pil. Večkrat mi je sam pravil, kako sta on in njega oče Miha hodila na Hrovaško. kupčevala s prešiči. vinom in platnom, zraven dober kup v oštarijah živela.« »Devet let star popustim igre. luže in drsanie na jamenskih mlakah, ^trem voljan v šoli. ker so mi obiju- es čas govorim o Valentinu Vodniku na Koprivniku, Kamor je bil tudi s škofijskim dekretom poslan »duše past«. No, tu pod svoj življenjepis pa zapiše — Gorjuše. Kdo ve. zakaj? Morda je mož stanoval na Gorjušah in le maševal na Koprivniku? Morda tedaj še ni bilo župnišče zgrajeno? Saj so domačini začeli zidati cerkev šele v letu 1791. Prej so Gorjuše in Koprivnik spadale k stari (ari sv. Martina v bohinjski Sredn ji vasi. Valentin Vodnik je služboval v »bohinjskih gorah« od 24. februarja 1793 do 2. julija 1796. Med Gorjušami in Jereko ie vzpetina, ki so jo domačini in planinci poimenovali Vodnikov raz-glednik (1003Nmi. Mar je prav tu nastala veličastna oda Na Vršacu? Napisana je bila zagotovo v letih Vodnikovega pastirovanja med Ko-privnikarji in Gorjušmani«. Tudi slovite Jeklenice. prva slovenska delavska pesem, ki nazorno posnema hrušč in trušč V Železarni, so imele svoj izvir v Vodnikovem obisku Zoisovih fužin v Bohinjski Bistrici. Najbrž ni tako narobe, da sem povezal spomin na Valentina Vodnika s potopisi po »bohinjskih gorah«? Jože Smodila brez torbe Petintrideset let je Jože Smodila iz Kranja prenašaj težko poštarsko torbo. Bila je vojna, ko jo je prvič nadel na rame. hudi časi, ko so naši ljudje poleg boja proti sovražniku bili tudi boj za hrano. Še danes je Jože hvaležen ljudem, k: so ga v zameno za pisma in karte postregli z malico. Njegova življenjska pot ni bila lahka. Ze kot 5-letni deček u Kozjanskega je moral služiti kruh s pase-n jem krav, veliko lažje pa mu ni bilo niti kasneje. Dež, veter, sneg, vročina in težka torba. Kljub temu Jože trdi, da je imel rad svoj poklic in da se težko poslavlja od njega in od sodelavcev. Od njih se je »uradno« poslovil v sredo popoldne, ko so mu poleg drugih daril poklonili tudi -lepo novo črno kolo. Da bi z njim prevozil še lep kos poti! Zagotovo jo bo, saj bo še rad priskočil na pomoč, če bo treba. Jože Smodila je veliko storil tudi za naš časopis in naše bralce. Same lani je pridobil kar dvesto novih naročnikov. Zato se čestitkam za . mirna in zdrava leta v pokoju pri- . družuje tudi naš kolektiv. (H. J.) — Foto: J. Zaplotnik DRUŽINSKI POMENKI Jezerski »masunjek« (maselnik) v. Odgovor Bluza je dolga ob strani odprta, zapenja se z gumbi po celi dolžini. Izrez je nekoliko večji in nabran. Rokava so reglano vstavljena. Segajo pa do komolcev. Krilo je spredaj in zadaj nabrano Pas je širok ca. 3 cm, zapenja pa se z zadrgo ob strani. Dolžina je midi. Pas, ki ga nosite čez bluzo je elastičen, lahko pa ga zamenja tudi pas iz blaga, kadar boste bluz« nosila čez krilo. PORABA za 3 osebe: 1/21 kisle smetane, 10 dkg ajdoee ali koruzne moke, sol, sladko ali kislo mleko. IZDELAVA: Moko med nenehnim mešanjem požigajte v globoki kozici tako dolgo, da se iz nje prične rahlo vzdigovati sopara. Ajdova moka je pravilno požgana, ko rahlo zaru meni. Premalo požgana moka je ne zdrava, preveč požgana postane grda in grenka, z njo jed skazimo. Moka mora biti za nadaljni postopek ohlajena in jo potemtakem lahko pripravite že prejšnji dan. Na zmerni vročini zavrite osoljeno kislo smetano (zelo gosto, mastno smeta- no razredčite s par žlicami sladkega ali kislega mleka). Ohlaj eno moko počasi vsipajte v odstavljeno, pret reto smetano in maso med stalnim mešanjem kuhajte tako dolgo, da stopi maščoba na vrh. Masunjek je gotov ko se zgosti in v kepi zapit š, po posodi. Ponudite ga v lončeni skledi k latvivi kislega mleka ali k zavretemu sladkemu mleku. Masunjek je jezerska in kt iraška po sebnost, recept zanj pa so nam izrecno za naš kttttček pomradovoU stare, izkušene gospodinje, ki so >, tt> jed naučile pripravljati od si o/i/i mater in babic. Jutri bo prepozno Primeri se, da se sele na dopustu spomnimo, da smo doma pozabili zapreti vodovodno pipo v kopalnici, zato pred odhodom ne pozabite izključiti elektriko in plin ter preveriti vodovodne priključke. V ljubeznivo oskrbo sosedom pravočasno izročite tudi mačka, psa, ptička m rože. Da vase odsotnosti ne bi izkoristili molji, potaknite v vse ogrožene kotičke Se sredstva za zatiranje mrčesa. S tem. da pozabite zakleniti vrata in zapreti okna v stanovanju, močno olajšate delo zmikavtom, ki vam bodo uslugo vrnili tako, da vas bodo olajšali za kakšno malenkost; odvisno za koliko časa in kam ste odšli na počitnice. Mislite na to že danes, kajti jutri je lahko prepozno. MARTA ODGOVARJA Jana - Kranj Kupila sem si svilen jersev - vzorec prilagam. Iz njega bi imela rada komplet za poletje. Bluza naj bo taka jo bom lahko nosila tudi k hlačam. Stara sem 26 let, visoka 168 cm, tehtam pa 67 kg. Ste vedeli da se testenine in riž ne bod razkuhali. če jih boste pristavili i vodo. ki ste ji dodali majhno ko ličino masti ali olja? Počitniško premišljevanje V prijetnem počitniškem brezdelju premišljujte o temle glo bokoumnem izreku neznanega avtorja: SREČA JE EDINO, CESAR NIMAMO SAMI, A VENDAR LAHKO DAMO DRUGIM I: zbirke letnih /nihner/et >/»•» za vas izbrali dvoje modelot . katerih značilnost /e sestuta bannih tonov in različnih ust pletu Moški pulover s kratkimi rokavi ima vodorincn tratni um N šintko obrobo r surovi beli barvi. Enaka kombinacija sv.ponui i/a tmli na te/ikem prsnem :epu. prišitem na črtasto potllago putotcr/u \dmesto patenta trna pulover v /kisu vstavi/eno tanko inuo. > katero />o//ithno tirat nat anio širino Ženski pu/overček s kratkimi rokavi in tankimi okrasnimi obrobami i svetlo nonlri baru /c enak kot moški pulover, s/deten U hladnih bombažnih niti Na ramenih vi prsih ima vstav/jen okras t t/robnem cvetličnem vzorcu t ne:nih n.za. modrih in zelenkastih toiuh Protin — bolezen izobilja (2) V prejšnjem sestavku smo omenili, da je protin bolezen, povzročena zaradi nepravilne presnove celičnih beljakovin. Življenjsko pomembne beljakovine v hrani (npr. v mesu) se v telesu razgradijo, stranski prota vod, če smemo tako reči, je sečna kislina. Kri jo prenaša do ledvic, kjer se z urinom izloči iz telesa. Pri preobilnem dovajanju beljakovin se soli sečne kisline pričnejo usedati. Pojav lahko preprosto ponazorimo z usedlino sladkorja na dnu skodelice za kavo. Kakor rečeno, se nakopičene soli nalagajo v sklepnem hrustancu in celo v hrustancu na uhljih. Ker so protinski vozlički zelo podobni določenim tvorbam, nastalim zaradi revmatičnih sprememb, dostikrat ne vemo, za katero od obeh hojami gre. Preprost preskus s solitrno kislino nas pouči o izvoru bolezni. Odlagališče sečne kisline tore| BČS soma usodno prizadene obolele skle pe, vendar dostikrat pretečejo leta. da M nenavadni kristali sploh ista čijo iz krvnega obtoka Ca zdravnik pravočasno spozna nevarnost, -.ta pomoč in zaščita še vedno mogoča Rentgenski posnetek siirnljiviti predela telesa dokom'no potrdi ali ovrže dvom. Bolezen je nevarnejša, kot m do/ deva prvi hip. Ca 1» prizadeli MUHO sklep«', bi ne ogrožala bolnikovega OD VSEPOVSOD Stroge kazni v Bolgariji V Itolgun/i so /toostrt/i kazni .ti to.ntkt motornih tožil, ki /»•,/u on, alkohola srde/o za lolan \'oznik. ki ga za/ott/o /irtit /tri takem /ntkisku izgubi topniško tloi ol/en/v za tile. pri /to/iot nem /ntJ.išku />a za eno t/o /nt l*-1 Za vsele/ pa ho izgubi/ t/ovol/cn/c t saktlo. fa/oi ho t /uti/i h tih /nkiat kaznoran .nnuli t u■ n/c /mt/ c/tliioni alkohola Zakon ni milosten niti tlo tistih, ki odklont/o alt pre/nttt/o ugotat l/an/c alkohola t /,fii Ti t.gnhiio vozniško doutl/en/e za dve leti Razen oinl/cn/a /c telili liitlcscl hi t o. t/ tu foniohilt m da rtf n/ake /><>k/n /// *•>/< t /. < U/cnhtu ha t Za/io,lni A./;/ čtjl. Ob prometni nesreči, ki /e ni sani ukrivil, /c /mla ts/om /toka al uradno pol nI ilo, tla so mu t Posar/tt ukrotili tlo/aimcntc Tulil /c (/o /< i o rasla izpit opravil pred trittese/imi leti. /ncislaia /ta /c nalo />o/,a zala. da /e imel le t/ovol/en/e ?o motorno ko/o Gondoljerji protestirajo Na na/bol/ /a ona tat ni hcncšKcm >hrt\'/ii MOST zbrali u al/cnt gondol/an in začeli »bitko« proti motornim čolnom, ki plu/e/o po kanalih Iti otežkoča/o iožn/o trudu toiiulnih gonilo/ Prtrtestniki so na ohrež/t />o(,gnt/i m../( gtrntlolc. nan/c ra.ohcsi/i parole proti niofotmm to/noni in tima. tmini Henti kam. ku/padu /m tiit/t zbira/o /lotl/nsi turist,,, , ,,o,l/,oio st o,,m /ni ,a/, i amem. Pljune ribe V rečni Muezin pri francoskem mestu \cttlan so nuslt na tisotc mrtvih rib Razlog so ugotovili kasne/c Poti v/iln oni alkohola /c mlati /ant spustil v reč u o §000 heklohtnu vina iz kleti, v kateri /t tlela/ V ///,, te hih> ribam očitiut všet. tendtir so t/rag,, platnic si o,,, nezmerno*/ življenja. Drugače je, ko zasledimo kristalne tvorbe tudi V ledvicah, da ne govorimo o škodljivih vplivih bole/ni na Brc« in krvni obtok. Nekako desetina vseh bolnikov ima poleg bolečih, razobličenih in slabo gibljivih sklepov tudi proslule ledvične kamne. Nabiranje soli sečne kislin« v ledvicah lahko primerjamo s koralami, ki po preteku določenega časovnega razdobja tvorijo pod mor sko gladino pravcati koralni greben Ker nameravamo o tvorbi kamen ja v človekovem telesu še spregovoriti, hi se v današniem BSStavku omejili It || na dietno prehrano, ki je nujna za bolnike s protinom — Prepovedano je uživanje Dre kajenega mesa. |eter. ledvic, priželj-ca, možganov m mesa diviačine Znano je, da vegetarijanci It i/i« moma oholev a |<> zaradi prot ina — Na spisku prepovedanih živil m pijai M BB grah. fižol. BtajMobf čokolada, žgane piiačs m btJo vino V tretjem, zadnjem, nadaljevanju bomo nanizali varovalne ukrepe ga preprečevali |e m izboljšanje obolen | zaradi prot ina J Priporočamo poldnevne planinske izlete Po kurirski poti na Kališče Avtobus nas bo zpitrai ob ti odpeli.d i/ Krania \ Rasel | Na dalievali bomo peš po markiram \aški < est i ob potoku in nato levo mimo hiše st 21 v gozd 1'red domom Kade Komar nadaljuje ino pot po poljskem kolovozu in po testi do Vaškaipi Tu /.i\i jemo desno na rob pobočja m I BB gozdno cesto Takoi nad cento |e na desni strani odcep kuriisk. poti, ki VOCH po ste/i do skalna tega kmipi, na katerem so Ra vidni ostanki nekdanje lovske* koče Nadal|ii|emo sprva po kolovo/n. nato pt spel po sie/i ob grapi Btlice dO oheležia NO\ oziroma lesene lope. ki simboli /ira partizansko bolimo Košuta Od tu bomo krenili če/ grapo Belice strmo navkreber, sprva skozi bukovie. zatem po slabo zaraščenem greben« u Skozi /a plato bukovja bomo prišli k lovski koči, od koder |e le Ae dobrih deset minul do doma na Kolišču I/ Mašlpt d,, Hotna na KahAču bomo hodih dve uri in pol, medtem ko bomo sestopili v uri in tričetrt po običaim poti skozi Mače v 1'reddvor Avtobus «hI|h-l|e v K ran i ob 13.06, 16 00 itd 00 delavnikih pa vsako uro V__4 Kjer je GLAS v krajevni skupnosti Ribno pri Bledu Z obnovo zadružnega doma bi bilo družbeno življenje krajevne skupnosti uspešnejše — Krajani izdatno prispevajo za ureditev komunalnih problemov — Turizem zaostaja — 34 črnih gradenj Ribno - Za zadružni dom t Ribnem si krajevna skupnost prizadeva, da bi pridobili /astntšti a in ga ustrezno obnovili. — Foto; F. Perdan Ribnem, predvsem streha, nezadovoljstvo s pretesno trgovino pa prerašča že v dogovore krajevne skupnosti, ki se povezuje z ostalimi trgovskimi organizacijami za gradnjo nove, večje. Špecerija Bled oskrbuje v premajhni trgovini vse štiri vasi, kar je občutno premalo in nezadovoljivo, zato naj bi našli skupni jezik z eno izmed drugih trgovskih, delovnih organizacij. Eden izmed najbolj perečih problemov krajevne skupnosti, ki s prizadevnim delom nekaterih krajanov skrbi za razvoj vasi, je zadružni dom, ki je dotrajan in > zelo slabem stanju. Krajani se i vsemi silami prizadevajo, da bi pridobili lastništvo za dom, ki je bil zgrajen z udarniškim delom. Ko bi bili lastniki, bi prav gotovo dom dobil lepšo podobo, postal bi boli primeren za dejavnosti krajevne skupnosti, zdaj pa v njem gostuje le aktivno kulturno umetniško društvo, katerega člani so sami popravili elektriko. Za drugo vzdrževanje pa ni denarja, niti za oder, ki je v izredno slabem stanju. V krajevni skupnosti imajo težave s kanalizacijo, deloma z vodovodom, treba bo poiskati novo lokacijo za pokopališče, pojavljajo se vedno nova in nova divja smetišča. Čeprav so opozarjali na gradnjo črnih vikendov, jih je zraslo kar 34 na Taležu. Vsekakor bi morali za vikend naselja poiskati primeren prostor in zajeziti pojav nedovoljenih gradenj. Ob koncu Ribnega proti Selu je tudi gramoznica, iz katere vsak dan odvaža material obrtno podjetje (irad Bled. Predvidevajo, da letno od vzamejo okoli 30.000 do 40.000 kubičnih metrov gramoza in tako vsak dan vozijo po cestah krajevne skupnosti težki tovornjaki. Krajani se pritožujejo, saj očitno uničujejo ceste, odškodnina pa ni visoka. Tako se srečujejo v Ribnem in v okoliških vaseh s problemi, ki jih poskušajo sproti urediti, tudi s sodelovanjem sosednjih krajevnih skupnosti V minulem obdobju so popravili in zgradili nove mostove, asfaltirali so ceste in dali vasem lep m privlačen videz. Vendar pa so danes še daleč od tistega turističnega obiska, ki so ga imeli nekdaj Ribno in okoliške vasi so bile vedno privlačna turistična točka, Franc Odar, /irct/sci/nik st tla km/ti nc sku/niostt Ribno pri Bledu - Krajevna skuonost Ribno pri Bledu vključuje kraje Ribno. Modešče. Kontno m Selo ter ima okoli !M() prebivalcev, od tega i ih ie 292 zaposlenih, večinoma na Bledu, v Radovljici, na Jesenicah in v drugih bližnjih krajih m mestih. V sami krajevni skupnosti imajo zadružni dom, šolo za štiri razrede, trgovin«, špec.ni«' ter Izletniški dom Ribno ki je v lasti turističnega podieti.i Kompas Od 20 kilometrov , tmi nb i« v.-čina asfaltiranih, tako. |e prometna povezanost ugodna. V Ribnem pa čakaio na telefon, sai imaio BOflJ I«' dva telefonska priključka, urediti pa bodo morali še ne katera druga vprašanja. Problemi bi vodno /nova porajajo, sai se v se \ asi hitro širi |<>, gradijo se , .ebne -.t.iuovaniske hiše m tako |e danea ! 10 bil m !b dva objekta sta \ družbeni last nini. Kraiani Ribnega. Kontnega. Bo daft in Sela so številne težave v mm.ilib letih ž.' uspešno rešili, saj niso « akab le dniibolM DOmOCI, tems.. BO marsikaj storili / lastnimi pns|>evki m lastnimi r«.kann Poleg teaja, da bo vaečani ladatao prispe vab pri Ureditvi rasnih komunalnih probl.-m.A DO idaj KoritOO /ač.-lo / gradn|o potrebnih bazenov . letos pa n..| bi asfaltirali še preostali d«'l , pata Od Ribnega pi«.ti Sebi. k,.t ja še makadam Na obnovo čaka šola v Ribno Obrtno/, //>'/• črne matttia/a od- » ,,,/ •nivo o i- gramoznice t Ribnem velike kast ,,, da težki ttivtirnjaki uničujejtt ceste - 9. stran O Ribno - Turistično podjetje Kompas namerava še letos temeljito obnoviti dom v Ribnem. načrtujejo pa tudi ugradnjo hotela poleg sedanjega gostišča -Fnttt: F. Perdan r Nudistov pa ne Ribno — Ribno je gručasta vas med dolinama obeh Sav ob vznožju Strgavnika in Ribenske gore. Do Bleda je le nekaj kilometrov. Kraj se zelo hitro razvija, saj ima imenitno lego, mir in nudi možnost za številne izlete. Pod izletniškim domom v Ribnem pa je tudi lepo obrežje Save Bohinjke z naravnimi kopališči. Posebno v toplih poletnih dneh je ob Savi na tem kraju vse polno kopalcev, nedeljskih izletnikov, družin z otroki, skratka, pod Ribnem se je poleti prav prijetno kopati. Pa je od nekod priplavala ideja, da bi bilo prav imenitno, ko bi namenili ta naravna kopališča nudistom in postavili nudistični kamp. Ideja je seveda dobila krila, a ne tudi trdnejše osnove, kajti v krajevni skupnosti bo priletela na stvarna tla. Predstavniki krajevne skupnosti in sami krajani so trdno odločeni, da rečejo: ne! zdaj pa je obiskovalcev le malo. Turistično podjetje Kompas bo vsekakor moralo temeljito obnoviti izletniški dom in ne le graditi novega hotela, ki naj bi predvidoma stal ob sedanjem domu. Gostinski lokali v Ribnem niso kaj posebno privlačnega, zato s turističnim obiskom ne bo bolje vse dotlej, dokler se ti primerno ne uredijo in poskrbijo za solidno turistično in gostinsko ponudbo. V krajevni skupnosti si torej prizadevajo, da bi resnično vasi postale dostopne, komunalno urejene in opremljene, čeprav jim danes ni očitati zanemarjenosti. Stanovanjske hiše in poslopja v vseh vaaeh dokazujejo, da so tu doma akrbni in gospodarni ljudje, ljudje, ki jim veliko pomenita čistoča, urejenost in privlačnost. Se tiste probleme pa, ki so danes najbolj pereči, bodo prav gotovo znali razrešiti, saj so že neštetokrat do-kazali svojo pripravljenost in voljo, ki pomenita pot do novih uspehov. D. Sedej r Albina Cvek, kuharica v domu Ribno: »V Kompasovem Izletniškem domu Ribno sem v kuhinji zaposlena enajst let, dom pa ima okoli 200 sedežev in 26 prenočišč. V domu je zaposlenih deset delavcev, obisk domačih in tujih gostov pa je večji predvsem ob sobotah in nedeljah. Prihajajo večinoma prehodni gostje, agencijski gostje, ki se zadržujejo na kosilih. Za manjši obisk v teh mesecih je vzrok v izredno slabem vremenu, ki nagaja vsem gostincem in turističnim delavcem. Kompas namerava letos dom temeljito obnoviti.« Milena Novak, zaposlena v LIP Bled: »Prav vsi krajani vseh vasi si želijo večjo in sodobnejšo trgovino. Sedanja je premajhna za toliko ljudi, dobiš pa le najnujnejše in za vsak večji nakup se moraš odpeljati na Bled. Tudi ni prav, da skozi Ribno vsak dan vozi toliko tovornjakov, ki uničujejo asfalt in cesto. Sicer pa bi bilo lahko več turističnega obiska, vsaj toliko kot pred leti.« Krajani , o problemih Živahna kulturna] dejavnost ) ' Ribno — V krajevni skupnosti lj imajo družbenopolitične organi-f zacije stalne težave s kadri in W zato delajo le nekateri, ki si pri-| zadevajo za razvoj kraja in za T družbenopolitično delo. Uspešna f je krajevna organizacija ZB, delajo pa tudi v okviru osnovne organizacije Zveze komunistov Julija Arh, učiteljica: »Na osnovni šoli v Ribnem 0 zacije Čeprav - nimajo osnovne organi-ZSMS, so številni mladi vključeni v razne akcije, v društva, tako v Športno društvo, še posebno pa v Kulturno umetniško društvo, ki s svojo vsestransko in nenehno dejavnostjo zasluži vso pohvalo. Kulturno društvo deluje že osemdeset let, člani pa so vklju čeni v dramsko, recitatorsko, pionirsko in likovno skupino, radi pa spet ustanovili pevski zbor. poučujem v prvem razredu. Šola je bila leta 1948 obnovljena, med vojno je pogorela, bila je požgana. Tudi zdaj je šola prenovljena, s centralno kurjavo in boljšimi prostori. V njej je 17 oddelkov, vsako leto pa je več vpisanih otrok, kajti v Ribnem je vedno več stanovanjskih hiš. Zdaj urejamo igrišče, telovadnice nimamo, na popravilo čaka še streha šole. Vsekakor je največji problem stanovanje za učiteljski kader. Letos smo razpisali dve prosti delovni mesti, a je bil razpis neuspešen prav zato, ker ni. stanovanj.« Jaka Zupan upokojenec: »Koritno je urejena vas, imamo asfalt, vodo in elektriko, radi pa bi dobili še telefon. Težave pa so prav gotovo še z odtočnimi kanali in z onesnaževanjem vasi. kajti vsako leto je več novih stanovanjskih hiš in več novih ljudi. V zadnjih desetih letih smo dobili 30 novih hiš in tako se Koritno, nekdaj izrazito kmečka vas, hitro spreminja. Krajani so zaposleni na Bledu, v Radovljici in drugod, s kmetijstvom se jih le malo ukvarja.« bi dve do tri tudi gostujejo in po vsej Go Prizadevajo si, da bi zbora ustanovili folklorno skupino in da ' Vsako leto pripravijo _ I premiere dramskih del, redno pa pripravljajo proslave in sveča-I nosti. Letos so si obiskovalci I lahko ogledali že 4. razstavo ročnih del, mladi v kulturnem društ-' vu pa redno I krajih občine renjski. poleg pevskega zb i tudi folklorno sku,,.. bila tako kulturna dejavnost 1 bolj pestra in vsestranska, pohvale vredna je tudi akcija kul turnega društva, ki je ob deln finančni pomoči kulturne skup nosti popravilo električno om rež je v orostorih zadružnega doma. V Ribnem pa ne moremo tud. mimo gasilskega društva z dvema domovoma, mimo sodobne opreme gasilskih enot in njihove vztrajne prizadevnosti in uspo sobljenosti. nov Valentin Luznar, zaposlen v Dragi pri Begunjah: »V Bodeščah smo dobili . asfalt, ki so ga bili vaščani Bo-dešč veseli, vendar žal še ni odtočnih kanalov. Sicer pa leži vas na zelo lepem kraju nad Savo, ki je tod bogata rib in jo zato obišče precej ribičev. Voda še ni toliko umazana, za jezom je tudi cesta, tako, da ni nobenih težav. V Bodeščah ni avtobusnih zvez, vendar imajo že skora krajani svoje avtomobile.« vsi Ferjan Lovrenc, kmet: »Na Selu se nekaj krajanov ukvarja s kmečkim turizmom, okoli pet hiš sprejema tuje goste. Tako tudi pri nas, ki se sicer ukvarjamo s kmetijstvom. Selo je povezano z Ribnem s cesto, ki je prav na koncu vasi še makadamska, a jo nameravajo še letos urediti in položiti asfalt. Tudi povezava z Bledom ni najbolj ugodna, saj se cesta na Mlinem precej zoži in otežkoča vožnjo predvsem tovornjakom. Drugače pa na Selu nimamo ne gostilne in ne trgovine, tudi telefona ne. Tako kot je vas že do zdaj precej napredovala, sem prepričan, da se bodo tudi ti problemi v prihodnjih letih primerno uredili« DS Plavanje del splošne omike Narava človeku ni podarila plavalnih sposobnosti — gibanja v globlji vodi, postal je izrazito pokončno, najbolj pametno kopensko bitje. Dane so mu gibalne možnosti, ki jih s prilagajanjem na vodno okolje in urjenjem razvija v plavalne vrline. Te se kažejo v načinu plavanja, v plavalni zmogljivosti, v pravilnem dihanju, v posebnem občutku premikanja na vodni gladini in pod njo. Dobri plavalci so bolj popolni gospodarji na kopališčih, odlikuje jih občutek varnosti in gotovosti. Manj izurjeni plavalci so bolj plahi, se najraje zadržujejo v plitvini ob obrežju, niso dovolj vešči v potapljanju, boje se čolnarjenja in drugih aktivnosti na vodi. Takim je bolj do sončenja in manj do plavanja. Znanje plavanja se širi, število plavalcev narašča, vse bolj, če tako rečemo, odpravljamo plavalno nepismenost. V tem prizadevanju se uveljavljajo plavalne šole, mnogi se urijo sami po metodi posnemanja in po navodilih strokovnjakov. Večkrat sta oče ali mati otroku prva plavalna učitelja. Včasih pa je tudi obratno, da otroci v plavalnih veščinah prekašajo starše. Lahko trdimo, da smo boljši plavalci kakor so bili naši predniki. Vendar je še veliko neplavalcev. Manj med mladino in več med odraslimi. Neplavalci čutijo odpor do vode. Besede — letovanje, morje, plavanje ipd. jim vzbujajo neprijetne pomisleke, čeprav jih mika na dopust v obmorska letovišča, da ne bi zaostajali za sosedi, da bi po dopustu imeli kaj povedati kje so bili in kje so vse namakali. Ce bi ocenili stopnje plavalne izurjenosti ali neizurjenosti dopustnikov ob naših obalah, bi ugotovili, da so med njimi mnogi neplavalci. Taki po pestre bivanje v letoviščih z drugimi manj koristnimi dejavnostmi. Obilna prehrana in pijača zagotavljata dovolj mokrote v notranjosti, kožo ov-lažijo pri jutranjem umivanju, prhanju ali pa tedaj, ko oživi plavalni pogum, ko se ob mesečini počasi, obotavljajoč priplazijo do pasu v vodo. Pri urjenju plavanja veljajo ista pravila kot pri urjenju v drugih dejavnostih. Se več: danes v tujini posredujejo pouk plavanja pod znanim geslom »preje plavati kot hoditi« že najmlajšim. Ti še niso obremenjeni s strahom pred vodo. Pri nas ta praksa še ni oživela. Vendar je otroke potrebno kaj kmalu z igrami, raznimi pripomočki navajati in prilagajati na gibanje v vodi, da bi čim preje zaplavali. Največja ovira pri urjenju plavanja je strah. Ta je pridobljen, posebno, če ima otrok v zvezi z vodo, umivanjem ali tudi z urjenjem plavanja slabe izkušnje, ko je pogoltnil preveč vode ali se je zaradi nepazljivosti odraslih že po malem utapljal. V takih primerih se osnovns plavalna šola podaljšuje. Kdor se navaja na plavanje v zrelih letih ga rada pesti sramežljivost, kar še posebno velja za bolj občutljive značaje. Plavalno znanje je del splošne omike. Naša pokrajina je bolj planinska z ne preveč toplim vodovjem, vendar smo po osvoboditvi postali obmorski narod, zgradili smo veliko plavalnih bazenov, širi se splošna omika in z njo življenjska, katere del je tudi plavalna omikanost. J. Ažman KRAJEVNO SKUPNOST SO PREDSTAVILI: Franc Odar, predeednik sveta krajevne skupnosti, Ferjan Gabrijel, predsednik skupščine krajevne skupnosti Janez Vidic, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov in tajnik krajevne skupnosti, Jože Ažman, predsednik krajevne konference SZDL, Rado Mužan, predsednik kulturnoumetniškega društva DPD Svoboda Rudi Jedretič Ribno ter Franc Torkar, delegat v delegaciji krajevne skupnosti. Selo - Od Sela vodi proti Ribnem zeli nameravajo še letos asfaltirati. - Foto: F. ' slaba makadamska vesta. Perdan ki jo IZTjZipdi. ihJm°' 89 nam dejali fantlčl v Vogljah-8 Palčka™ ^ Štefan Kadoič: do BP bo vse v redu KRANJ — Le Ae štirinajst dni nas loči in na Jesenicah in gorenjski metropoli se bo odprla zavesa dveh največjih športnih prireditev v teh dveh gorenjskih mestih nasploh. PK Jesenice in PK Triglav sta namreč organizatorja, od 3. do 6. avgusta, desetega jubilejnega balkanskega članskega prvenstva v skokih v vodo in plavanju. Oboji pa se mrzlično pripravljajo na obe prireditvi. Tako kot na Jesenicah so tudi v Kranju vsi, ki so kakorkoli povezani z organizacijo, zagnani v svoje delo. Organizacija take prireditve niso namreč mačje solze. Pred obema organizatorjema je zahtevna in težka naloga. Oboji si ne smejo privoščiti nobenega »kiksa«. »Organizacijo desetega jubilejnega članskega balkanskega prvenstva v plavanju smo dobili lani novembra« pravi predsednik plavalnega kluba Triglav in podpredsednik organizacijskega odbora balkanskega prvenstva Štefan Kadoič. »Dokončni sklep o organizaciji pa smo sprejeli decembra, ko smo dobili vso podporo tudi pri organih skupščine občine. Menim, da je ta organizacija lepo priznanje za klub, ki je znan po dobri organizaciji plavalnih prireditev. V svojih vrstah pa ima klub tudi vrsto državnih reprezentantov v vseh kategorijah. Prepričan sem, da smo storili prav, ko smo sprejeli organizacijo te prireditve. To bo ena največjih športnih manifestacij, tako kot po številu nastopajočih kot po kvaliteti le teh, v Kranju. Takoj po dokončnem sprejetju organizacije smo bili primorani, da dobimo častni in organizacijski odbor. Pri prvem ni šlo lahko, vendar je predsedstvo prevzel član predsedstva CK ZKJ Roman Albreht, organizacijski komite pa vodi sekretar OK ZKS Kranj Jože Kavčič. In zakaj prav tako močan častni odbor? Prav zaradi programa razvoja slovenskega plavanja. Opozoriti smo hoteli na odprto vprašanje o slovenskem plavanju in Kranju. Če sedaj ne bomo izkoristili potencialne možnosti za novi pokriti olimpijski bazen in za slovenski plavalni center, ki naj bi bil prav v Kranju, jih ne bomo nikoli već. Deseto jubilejno člansko balkansko prvenstvo v plavanju naj bi bilo osnova za dolgoročno načrtovanje razvoja. In ne samo z vidika napredka kranjskih plavalcev, temveč za napredek celotnega slovenskega plavanja.« In kje so bile največje težave organizacijskega odbora. »S pomočjo delovnih organizacij, ki so nam priskočile na pomoč in TKS Kranj, nam je uspelo sanirati letni bazen, ki je puščal. Skoraj vse delovne organizacije so pomagale z denarjem, da je bazen tak kot bi moral biti že prej. Planika, IBI. Tekstilindus, Sava in iskra pa so prevzele pokroviteljstvo nad reprezentancami Turčije, Grčije. Bolgarije, Romunije in Jugoslavije. Pri nastanitvih le-teh smo naleteli na še en problem. Kranj namreč nima možnosti prenočiti 250 udeležencev prvenstva. Tako smo bili primorani, da bodo Jugoslovani stanovali v Škofji Loki, reprezentanca Turčije in Bolgarije bo v Radovljici, Grki in Romuni pa v Kranju.« Organizacijski odbor je delal dobro in z njimi vse komisije, tako da smo pred končnim ciljem že skoraj z vsem nared. Edina skrb, ki je še, je postavitev montažne tribune za gledalce. Čeprav bo finalne boje prenašala televizija pričakujemo vsak dan okoli 2000 gledalcev. Vsem moramo dati možnost, da si prireditev tudi ogledajo. Za obiskovalce bodo na voljo tudi značke, majice, nalepke. Cene bodo ugodne. Za samo prvenstvo, da bo organizacija kar najboljša, nam bodo priskočili na pomoč tudi vojaki s kranjske garnizije. Prvenstvo sodi tudi v okvir športnih prireditev ob občinskem prazniku občine, 1. avgusta.« Kranj je odprto in prijateljsko mesto. Prepričani smo. da bodo tudi občani prijateljsko sprejeli vse reprezentance. Le-ti naj bi spoznali samo mesto in njeno gospodarsko rast. našo samoupravo, kakor tudi vse lepote naše Gorenjske. I). Uuiiifi Občinska rokometna liga A Prvak Preddvor KRANJ - Zaradi zaostalega 11. kola in (vet.) : Preddvor še nekaterih srečanj občinske rokometne Križe 29:22 (15:1 iige - skupina A, je bila končna lestvica b.b. sestavljena kasneje. Ponovno so zmagali Lestvica mladi rokometaši Dupelj tokrat nad ekipo Preddvor Gorenjskega sejma, tržiški veterani pa so s Žabnica tremi goli prednosti premagali vodečo Tržič (vet.) ekipo Preddvora. Naiusoešneiša ekioa Storžič spomladanskega dela tekmovanja je ekipa Krvavec Zabnice pred Tržičem, Preddvorom in Gor. sejem Dupljami, ki so po jesenskem delu prven- Besnica stva ostali brez točke na zadnjem mestu. V Sava nadaljevanju pa so jih zbrali 11. Duplje Izidi: Duplje : Gor. sejem 39:34 (19:16), Križe Krvavec : Besnica 25:22 (13:13). Tržič 33:30 (16:10). Storžič : 1). Zabnica : Sava 10:0 18 14 2 2 520 18 13 2 3 420 18 13 2 3 517 18 8 3 7 388: 7 1 10 433: 6 3 9 450: 5 3 10 375: 6 1 11 322: 5 1 12 437: 1 1 13 350: 398 30 355 28 :477 28 389 19 448 15 483 15 395 13 358 13 493 11 396 9 ■I Kuh 122 65 40 1 - 1 - 15 - M - 20 -36 -56 -43 Občinska rokometna liga B Dupljanski veterani najboljši KRANJ — Končano je tekmovanje v občinski rokometni litri - skupina B. Prvaki so postali dupljanski veterani, ki so edini poraz doživeli v 13. kolu na domačem igrišču proti drugouvrščenemu Gumarju. Na tretje mesto so se uvrstili Veterani iz Kranja, ki so v spomladanskem delu tekmovanja izgubili kar tri srečanja, po jesenskem delu prvenstvH pa so se potegovali za prvo mesto. Lestvica: Duplje (vet.) Gumar Veterani (Kranj) Jelovica Bazenarji (Kranj) 14 Huje 1 i Zabnica (vet.) 14 Stadion I I 14 12 1 14 110 14 10 I 1 I HO 1 339:203 25 3 422:244 22 3 343:284 21 6 322:318 16 H 289:330 12 9 243:307 9 4 0 10 329:387 0 1 13 274:388 6 0 I 1 136 78 59 4 -11 -ti I 8 -r>8 1 -114 ! Kuhali C Mladinska rokometna liga Mladinci Save KRANJ — Prvaki v mladinski rokomet-r ligi so mladinci Save, ki so v dvajsetih kolih zbrali kar 34 točk. V spomladanskem delu prvenstva so doživeli samo dva poraza. V srečanju 17. kola na domačem igrišču jih je premagala Jelovica z 17:12, ki je v končnem seštevku točk zaostala za Savo za sedem točk. Zelo veliko mladinskih tekem se je končalo brez borbe, kar kaže na neresnost posameznih ekip do tega tekmovanja. Lestvica: Sava 20 18 2 2 471:247 34 Jelovica 20 13 1 6 469:370 27 Preddvor 20 10 I 9 425:396 21 Zabnica 20 8 2 10 413:401 18 Radovljica 20 8 2 10 360:350 18 Storžič 20 I 0 19 192:406 2 J Kuhar Tržičanke na kvalifikacijah KRANJ - Na izredni seji predsedstva KK Slovenije, ki je bil« v Ljubljani so sklenili da bo v prihodnji tekmovalni sezoni v vzh'odni kot zahodni skupini nastopalo po deset ekip. Za nastop v ženski rokometni Uri - zahod se bodo potegovale na kvalifikacijskem turnirju ekipe Mirne. Stopič Sežane, Kamnika in Trtica, v vzhodni skupini pa so prosta tri mesta, ker se je ekioa Drave uvrstila v II. zvezno rokometno ligo. Za n..top na k vaHrtkacijskem turnirju za vstop v slovensko rokometno ligo -zahod pa se bodo pomerili igrslc. Črnomlja. Kamnik«, Usnjarja in predstavnik Gorenjske, vendar Ae ni /nano, katera ekipa ho nodelovala na kvalifikacijah. Seveda pa morajo vse - kipe zadostiti vsem pogojem /n nastop v republiškem tekmovanju. V republiški ligi bodo lahko nastopali igralci rojeni leta 1952 in mlajši, / i/iemo treh »tarejših, ki bodo prijavljeni tekmovalni komisiji RZ Slovenije, trenerji pa bodo za vodenje ekip potrebovali licenco, ki si jo lahko pridobe ■ udeležbo v rokometni šoli ali na enem ikI strokovnih seminarjev. .1 K uliiii Nogomet Olimpiakos v Škofji Loki SKOPJA LOKA - Že pred dnevi so s priprav na novo nogometno sezono iz Škofje Loke odpotovali nogometaši državnega prvaka Partizana iz Beograda, včeraj pa so mesto pod Lubnikom zapustili nogometaši prvoligaša Osijeka. Vsi so bili s pripravami izredno zadovoljni. Partizan je to že dokazal na tekmah na nedavni turneji po Pranciji. 2e jutri pa bodo v škofjo Loko, v hotel Transturiat, pripotovali na priprave nogometaši večkratnega grškega državnega prvaka, ki se lahko pohvali z vrsto velikih mednarodnih uspehov in ki ga trenira Jugoslovan Veselinovič. Olimpiakos iz Aten. Olimpiakos ho v prihodnjih dneh odigral tudi več prijateljskih tekem z našimi nogometnimi klubi. Množični rekreacijski tek NAKLO — Domači Partizan bo v počastitev krajevnega praznika in dneva vstaje organiziral množični rekreacijski tek »Od spomenika do spomenika«. Start in cilj bo na nogometnem igrišču, proga pa bo šla mimo spominskega obeležja na Cegelnici, do spomenika padlih borcev v Strahinju in nazaj mimo spomenika borcem in talcem v Naklem. Na 4500 m in 2500 metrov dolgi progi bodo nastopili pionirji in pionirke ter skupina mladink do petnajst let. Mladinci, člani in veterani pa bodo tekli na 4500 metrov dolgi progi. Stert bo v soboto, 29. julija ob 18. uri. nastopijo pa lahko člani Partizana, člani drugih društev, občani krajevnih skupnosti ter delavci OZD ali TOZD na območju KS Naklo. h Vaterpolo V drugem nastopu poraz ZADAR - MVL - zahod Jedinstvo : Kamnik 17:7 (5:1, 2:1, 5:2. 5:3), fetni bazen, gledalcev 200, sodnika Klisovič (Šibenik). Nankovič (Rijeka). Kamnik: Cermelj, Avsec 1, Pibernik. Snabl 3, Slapar 1. Podobnik, Homar, Doj-činovič. Golob, Podveršček. Planinšek 2. V igri proti favoritu za prvo mesto Jedinstvu Kamničani niso mogli narediti več kot so. »Zaspali« so že v prvi četrtini, ko so jih' domačini popolnoma nadigrali. Po boljši predstavi v drugi, ko so jo izgubili le z golom razlike, so v preostalih dveh vaterpolisti Jedinstva spet zaigrali boljše in niso imeli težav za visoko zmago. -/i! pod t. in 1. i«' možen na dan prodaje, v sredo, _'<>. 7. lf)7. varilce 7. čistil ko Pogoji: pod 1.: viv|,i ,di sredina izobrazba. » let delovnih izkušeni na uvozno-i/voznih oVKh. aktivno znanje nemAkega jezika, zunanjetrgovinska i i-mst i ari ia. pod ti \ iM.k.i. \ isia ili Mcdni.i i/ohrazba st ropie smeri; pod S.: mm;i -tli srednja ixobrar.ba elektro smeri z najmanj triletnimi tlelo* umu i/.kusnpiini; pod 1.. 5. in «.: poklicna šola / nekajletnimi delovnimi izkušnjami; pod 7.: končana »li nedokončani aanovn* *ni». Na voljo imamo se nekaj učnih mest za: strugarje, rezkalce, strojne ključavničarje, kovača, kleparja Pogoji: uaprAno dokončana naeinletka Prijav* sp.vMMiK. kadrovska služba delovna organizacije v 15 dneh od I KOS Kranj J dneva oliptv«* razpisa. Petek, 21. julija 1978. 11. stran o / i t c?* ^ Verižno trčenje Vzrok torkovega trčenja na cesti Medvode-Kranj je bilo spet nepravdno prehitevanje Voznica osebne« avtomobila Zonca Bevc iz Krania se je, ko se je izognila naproti vozečemu, ki je prehiteval tovorni avtomobil, umaknila v des-no Pri tem pa jo je zaneslo v levo in L najprej oplazila osebni avtomobil Franca Studena iz Sebenja pri Trži-™ nato pa je Se močno trčila v avtomobil Jožeta Lončarja iz Sela Dri Vodicah. V nesreč, sta bih Sevčeva in njena sopotnica Sonja Lončar težko poškodovani, na vo-illmpa je okrog 110 dinarjev Škode. Nesreča na železniškem prehodu Nezavarovan in slabo, pregleden železniški prehod v Podnartu ter voznikova nepravilnost sta ponovno botrovala nesreči, ki bi lahko imela '^tntca^^sebnega avtomobila Anica Miklavčič iz Podnarta je oeTiala čez progo kljub utripajočemu semaforu in postavljenemu Andrejevemu križu. V istem trenutku je ,z Hubljanske smeri pnpelja a motorna i"-;«« ki io ie upravljal Husem ggfc Zaloga pri Ljubljani, trčila v osVbni avtomobil in ga 4C»metrov Jokala po progi. V nesreč, je bila hudo ranjena, avtomobil pa popolnoma uničen. S ceste v drog V torek je po Gorenjesavski cesti v Kranju vozil voznik osebnega avtomobila Stane Rakovec iz Kranja. V levem ovinku pred železniškim podvozom ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati. Zadel je v drog javne razsvetljave na desni strani ceste, pri čemer se je lažje, njegova sopotnica Stana Samardžija pa težje ranila. Gorsko reševanje V planinskem domu na Kredarici je v ponedeljek zvečer zaradi zastrupitve hudo zbolela 9-letna Krista Enderson, ameriška državljanka. Republiška stalna služba je takoj organizirala reševanje s helikopterjem, ki pa zaradi megle ni mogel pristati. Z reševanjem so nadaljevali naslednjega jutra, vendar pa dostop s helikopterjem še vedno ni bil mogoč. Obolelo deklico so peš prenesli na Korensko sedlo, od koder jo je helikopter v spremstvu matere odpeljal v jeseniško bolnišnico. Nesreča zaradi izsiljevanja prednosti Dvajsetletna Prestor Tatjana, ki je v sredo zvečer peljala po lokalni cesti Trstenik —Preddvor, je na Trsteniku pri hiši številka 7 prečkala cesto in izsilila prednost vozniku motornega kolesa Petru Staretu iz Povelj. Le-ta je zadel v zadnji blatnik avtomobila in se pri padcu hudo ranil. sCt. na reZček 20 din, ee8en UČa- čebula H din, fižol 26 din, 50 dl?,i din kumare 16 din, paradiž-pesa I* a 01 j:n paprika 30 din, slive nik 20 4°£j,ki is din. hruške 25 din, 26 din, J«?°do 24 din, višnje 18 din. breskve * ^Q dm ijm0ne 22 din, borovnice • ^ rfin koruzna moka # ajdova m« surovo maslo 80 din, ka*a i« 3g 'din skuta 18 diri) din, «ne,ae g din. kislo zelje 10 din, sladko zeiJ klobase 26 din, gobe kiBlfl ^fehi 150 din, jajčka 1,80 do 2 *°din' Zlit5, novi 8 din din, krompir o, Gospodarski Kriminal se ne pojavlja v hujših oblikah, v porastu pa so nesreče pri delu. Kljub opozorilom in sodbam sodišča v delovnih organizacijah ne upoštevajo varstva pri delu, delavci morajo ponekod delati celo ob strojih, ki so življenjsko nevarni. Lani je sodišče redilo skupno 6934 zadev, kar je precej več kot prejšnji dve leti. Rešili so predvsem prednostne zadeve ter nekatere starejše nerešene zadeve, odpravili pa so tudi zaostanke v zemljiški knjigi. Zemljiška knjiga prejme letno, vključno z zemljiškimi knjižnimi izpiski, več kot 2500 zadev. D.S. »Zlatarna« v utrujenem blatniku Velik uspeh carinikov Korenskega sedla KRANJ - V četrtek, 15. junija letos je okoli 23. ure vstopil na mejnem prehodu Korensko sedlo 40-letni jugoslovanski državljan Nenad Nikolič, po poklicu monter centralnih kurjav, trenutno brez zaposlitve. Nenad Nikolič se je na mejni prehod pripeljal z osebnim avtomobilom znamke mercedes 220 Diesel, z registrsko številko SCS 3270. Nikolič je bil štirinajst let zaposlen v ZRN in je prebival v Stuttgartu, kjer ima tudi ženo in tri otroke in se je nameraval zdaj vrniti ter v Beogradu opravljati poklic taksista. Pri pregledu osebnega avtomobila je carinik odkril plen, ki je eden večjih doslej na Gorenjskem. Pod zaščitno pločevino notranjega levega in desnega prednjega blatnika je bil v dveh, »tovarniško« izdelanih bunkerjih zlat nakit, povit in zalepljen. Ko so ga odvili, se je zasvetilo več kilogramov zlata, skupaj 20 kilogramov, 14-karatnega, italijanskega izvora. Bilo je natančno 2705 prstanov, poročnih in prstanov s kamni, 1452 uhanov, 468 verižic ter 428 raznih obeskov za verižice. Nominalna vrednost nakita je 210 starih milijonov dinarjev, na jugoslovanskem tržišču pa bi zanj iztržili okoli 300 starih milijonov dinarjev. Takšen nakit se kupuje v Trstu, tudi na kilograme in ni ročno temveč industrijsko izdelan nakit. Kilogram tega zlata velja v Italiji, v trgovinah Darvvilla 8 starih milijonov dinarjev, pri nas pa od 8 do 15 milijonov starin dinarjev. Voznik Nikolič se je nakitu prav tako pošteno čudil kot carinski uslužbenec. Prav nič ni hotel vedeti, odkod njegovim blatnikom takšno premoženje. Ko je pobrskal po spominu, se je spomnil le toliko, da je nameraval popraviti avtomobil, ki je bil očitno potreben popravila, tudi blatnikov. Prejel je telefonski klic iz Celovca, da mu bo znanec njegovega bratranca avto« popravil. Svoj utrujeni mercedes je zato peljal v popravilo. Ker ga pa ni prav nič zanimalo, kako takšno avto kleparsko delo poteka, se je za nekaj časa odstranil. V tem času mu je pač nekdo že moral podtakniti nakit pod blatnike. Delavci UJV Kranj zgodbici niso verjeli, a so jo vseeno temeljito preverili in resnično se je izkazala za pravljico. Nikolič je pri poslu sodeloval kot prevoznik in je tudi vstavil nakit pod blatnike zato, da bi si pridobil Malomarnost ali naključje? Jesenice — V sredo, 12. julija, se je v jeklolivami, pri žarilni peči, kjer so vzdrževalci plavža menjavali ventil, nabral plavžni plin. Nekdo od livarjev je zaspal, potem pa se je plin razširil v strojne delavnice in kantino. Gasilci, ki so bili ves čas prisotni z instrumentom, so opozarjali, toda bilo je prepozno. Kar osem delavcev je bilo zastrupljenih z ogljikovim monoksidom, tem zahrbtnim plinom, ki ga ne moremo ne okusiti, ne videti in vonjati. Nekaj delavcev se je kljub takojšnji intervenciji gasilcev poklicne čete in varnostnikov železarne še za nekaj trenutkov zadrževalo na svojih delovnih mestih in to jih je stalo poštene omotičnosti. K sreči so jih hitro odpeljali z ambulantnim avtomobilom na rešilno postajo. To samo priča, kako resen poziv gasilcev je, ko nam ukažejo: Takoj na zrak! T.Iskra Carinski uslužbenci na Korenskem sedlu so zaplenili 20 kilogramov zlatega nakita, ki ga je Beograjčan Nenad Nikolič tihotapil pod levim in desnim blatnikom starega mercedesa ■ v.:.::.::::-;:;::-.: X Nenad Nikolič je tihotapil 20 kilogramov nakita, verižic, prstanov, uhanov, obeskov.. premoženjsko korist. 15. junija je Nikolič prestopil mejo Korenskega sedla in se odpeljal v Trst ter se še istega dne preko istega mejnega prehoda tudi vrnil. Ni mu uspelo, da bi bil tako manj vpadljiv, vsa »zlatarna« pod utrujenim blatnikom mercedesa je ugledala beli dan Korenskega sedla. Nenada Nikoliča so priprli in uvedli preiskavo zaradi nedovoljene trgovine. D. Sedej Pod prvima blatnikoma mercedesa sta bila »bunkerja«, v njih pa za 300 milijonov starih dinarjev premoženja .. . Cestni »zamašek« — Kranjčani smo postali pravi moj&iti «. 'p*i#tavgai i >edu/c < > Švedskih družinah iz rev nih krajev, ki so se sredi 19. stoletja množično pri' sel/eVale v novo domovino, v Združene države Anic rilu. - V glavnih vlogah Liv Ullman m Max von S vdov. 21.10 Za konec ledna: Avtobusna postaja - film nedelja 23. JUL. Poročila TV koledar Festival otroka v Šibeniku J. Laušič: Penzija — TV novela TV dnevnik K. Cipci: Dundo Maroje — 2. del opere 24 ur Portreti Športna sobota TV Ljubljana 9.15 9.20 9.50 10.10 11.00 11.30 12.30 14.40 15.05 15.10 16.20 16.25 17.00 17.15 19.20 19.30 20.00 21.25 22.00 22.30 23.00 Poročila Za nedeljsko dobro jutro: Moč zborovskega zvoka 625 M. Vitezovič: Dimitrije Tucović — nadaljevanka Hunterjevo zlato — serijski film Kmetijska oddaja (Sa) Poročila Britanska enciklopedija Poročila Omiš 78 - festival Športna poročila Afriške športne igre: atletska tekmovanja (Bg) Okrogli svet Ubiti ptico oponašalko — ameriški film Risanka TV dnevnik M. Krleža: Tomo Bakran — 1. del drame Zrmanja — dok. oddaja Športni pregled (Bg) Šahovski komentar (Bg) Poročila Oddajniki II. TV mreže 17.00 Julijski ogenj mladih — proslava v Lazinah 18.20 TV novice 18.35 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Slovenija od leta 1973 do 1977 20.45 Včeraj, danes, jutri 20.55 Kratek film 21.05 Amerikanec v Parizu — film TV Zagreb — I. program 8.50 Poročila 9.00 Srečanje folklornih skupin 10.30 Čudežno sedlo 11.00 Poletje s Katico 11.30 Kmetijska oddaja 16.10 TV dnevnik 16.25 Afriške športne igre 17.00 Julijski ogenj mladih 18.00 Bennvjevo dozorevanje — film 19.30 TV dnevnik 20.00 Rdeče in črno - nadaljevanka 21.10 Sinjska alka 21.40 TVdnevnik 22.00 Športni pregled 22.30 Šahovski komentar ponedeljek 24. JUL. TV Ljubljana 16.(K) Afriške športne igre: atletika (EVR-Zg II) 17.50 Profesor Baltazar — risanka 18.00 Obzornik 18.10 Britanska enciklopedija 18.45 Mladi za mlade I Bg) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 J. Kesar: Kaj je mogoče, tovariši, da smo vsi mi voli? — predstava SNG Maribor 21.25 Kulturne diagonale 22.05 T V dnevnik Oddajniki II. T V mreže 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Dogodivščine mačka Toše Za vaše malčke, s katerimi se pravkar odpravljate na morje, bo gotovo treba kakšno novo igračo za igro ob vodi. V Murkini specializirani otroški trgovini PIKA v Radovljici jih imajo na pretek: od kan-glice do bazenčka in velikega čolna. Cena: 10,10 do 250 din 18.30 Dositejeve basni 18.45 Mladi za mlade 19.30 TVdnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualnosti 21.00 24 ur 21.10 Devet mesecev — film TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TVdnevnik 20.00 Sonce je zašlo za zalivom — drama 21.15 Glasbeni trenutek 21.20 Kultura v objektivu 22.05 TV dnevnik 22.20 Risanke 22.30 Šahovski komentar Oddajniki II. TV mreže 18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 Otroška oddaja 18.45 Koncert popularne glasbe 19.30 T V dnevnik 20.00 Prosta sreda 22.00 TV dnevnik 22.15 Kronika konference zunanjih ministrov neuvrščenih TV Zagreb — I. program isto kot na odd. II«, TV mreže petek 28. JUL. četrtek 27. JUL. torek 25. JUL. TV Ljubljana 9.40 Začetek konference zunanjih ministrov neuvrščenih (Bg-Lj) 17.00 Afriške športne igre: TV Ljubljana 17.40 Batik, čudežna tkanina 18.10 Obzornik 18.25 Folklorni ansambel Piatnicki 18.50 Čas, ki živi: boks, iinaie (Zg ii) 18.15 Obzornik 18.25 Daljnogled 19.00 Od vsakega jutra raste dan: Globasnica 19.20 Risanka 19.30 TVdnevnik 20.00 Iz tropskega deževnega gozda: Življenjski krogi 20.35 A. Blomcjuist: Maja z viharnega otoka — nadaljevanka 21.35 Glasba takšna in drugačna 22.25 TVdnevnik Oddajniki II. T V mreže 17.(K) Afriške športne igre — boks 18.30 Zagrebška kronika 18.45 Brigadirski TV studio 19.30 TV dnevnik 20.00 Štiridesetletnik - serijski film 20.50 24 ur 21.(K) Znanost 21.45 Izviri 22.05 Afriške športne igre: atletika T V Zagreb — I. program 9.40 Začetek konference zunanjih ministrov neuvrščenih 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Pionirski TV studio 18.45 Brigadirski TV studio 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču 20.50 Akcije: varstvo pri delu 21.00 Najdaljša pot - film 22.50 TV dnevnik 23.05 Šahovski komentar Sreda 26. JUL. TV Ljubljana 17.30 Obzornik 17.4.r> Toni Savvver — film 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Bourgoin-Jailleu: Igre brez meja — prenos (EVR) 21.25 Glasbeni magazin 22.00 TV dnevnik in kronika konference zunanjih niinist rov neuvrščenili Pn FUŽINARJV na J v scnuah so dobro za/ožcm z vi/eda krpami. Tudi neka/ posebra- ponudbe /c zraven. \'sekakia- />a /c bolje kit/nti zavitke I ci krpami Cene za krpe zu posodo: 1 kom 6,75 din 5 kom 2 1,20 din TV Ljubljana 18.05 18.15 18.50 Obzornik Viking Viki Slovenski ročk: Izvir in Jutro 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Jadranska srečanja (Zg) 21.15 Kontrapunkt Yehudi Menuhina 21.30 TVdnevnik in kronika s konference zunanjih ministrov neuvrščenih 22.00 Detektiv Shaft -serijski film 23.10 Šahovski komentar 23.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Bistrooki 18.45 Zabavna glasba 19.30 TV dnevnik IZBRALI SMO Pri Zarjini TEKSTILKI na tržnici na Jesenicah dobite odslej tudi vseh vrst usnjeno galanterijo — od denarnice, pasu, etuija za ključ, do kovčka ali poslovne aktovke. Da o ženskih torbicah ne govorimo. Partizanska lira 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Nova zemlja — švedsko- ameriški 22.40 TV dnevnik in kronika konference zunanjih ministrov neuvrščenih Oddajniki II. TV mreže 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Čudežno sedlo 18.45 Vabilo na potovanje — kviz 19.30 TVdnevnik 20.00 Jazz na festivalu Beograjska pomlad 78 21.05 24 ur ZA VAS 20.00 Kulturni mozaik 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Dokumentarna oddaja 21.50 Koncert zbora RTV Zagreb 23.00 Književni klub 23.30 Afriške športne igre: nogomet T V Zagreb — I. program do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Jadranska srečanja 21.15 Noči in dnevi — nadaljevanka 22.10 TV dnevnik 22.25 Kronika konference zunanjih ministrov neuvrščenih 22.50 Nočne premiere: Klara Lust 21.15 Ženski spol. moški spol — dok. oddaja 22.(M) Afriške športne igre: atletika 23.00 Kronika puljtkega test ivala TV Zagreb - L program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže [9.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 78 20.50 Bili smo ranjenci - feljton 21.20 Gruntov čaru 22 20 T V dnevnik 22.35 Kronika konference zunan jib minist rov neuvrščenih 23.00 Šahovski komentar 23.30 Dubrovmške poletne priredit ve Imate radi solato s česnom? Da se ne boste preveč mudile s pripravo česna, kupite raje kar že aroma-t iz i ran kis s česnom SA-LATINA, ki ga dobite pri ŽIVILIH v GLOBUSU. Cena: 15 din Polno izložbo zelo modnih dvodelnih in enodelnih kopalk smo posneli pri Eliti-ni MODI v Kranju na Titovem trgu. Materiali so odlični, med modeli pa tudi priznane kreacije Nine Richi. Cena: ednodelne 186,25-778,60 din dvodelne 148,85 - 50»,26 din ! Petek, 21. julija 1978 RADIJSKI SPORED 13. stran O LAS Informativne oddaje lahko poaluaate na prvem nrocrtmu vsak dan, ra-EKSalJe, ob 4.30, 5.00, TJo, «00, 6.S0, 7.00,8.00, a aa 10.00 (Dane« dopol-£5, H««. 12.00^13.00, 14 m. 1500 (Dogodki in JjSeVi), 18-00, 1».00 nudijaki dnevnik), 91M 24.00, v nočnem JJor«lu ob 1.00 2 00 1M» in 4.00, ob nedeljah jTob 4.30, 5.00, 6.00, foo 8.00, 9.00, 10.00, ltO#. 1300, 14.00, 19.00 SdJj.ki dnevnik), 22 00 SCS. 24.00, 1 00, 2.00, 3.00,4.00; mm. druge™ radijskem JVS? 11-30. 12.30, 13.30, 16.3©. 10-30 in 18.30, na 22. JUL program V praznično jutro Glasbena matineja V. Nadrah: Usoda dveh An Mladina poje Ob glasbi nam je bilo vselej lepo Turistični napotki za naše goste iz tujine Mi pojemo (posvečena Dnevu vstaje) L. Ambroži? -M.Zorko: Pomniki iz začetkov nase revolucije pripovedujejo Lepe melodije Za prijetno razvedrilo Iz partitur velikih pihalnih orkestrov Naglo puške smo zgrabili Od arije do arije Revolucionarna pesem v preteklosti in sedanjosti Lahka glasba slovenskih avtorjev M.Maležič: O Dnevu vstaje slovenskega naroda praznični spomini Lahko noč, otroci! Minute s slovenskimi ansambli Koncert iz naših krajev - Črnomelj Oddaja za naše izseljence Za ples m razvedrilo Nočni program -glasba Drug* program 8 00 Sobota na valu 202 ,^nO Iz partitur velikih 1300 zabavnih orkestrov it TO Danes vam ubira J-OoTudi tako nam lepo 1A20 Kl«*"" v ntmu Jl6 Iz naših sporedov U33 Srečanja republik M'1o Z vami in za vas 6 00 NaS podhstek « i? Z majhnimi 1 zabavnimi ansambli 16 3» Glasbeni casino 7*5 Popevke jugoslovanskih avtorjev 1X40 Z ansamblom 18 DečoZgur 18.50 Svet in mi Tretji program 7a vas muziciralo £■£ Male skladbe W slovenskih partizanov g* galska glasba ^ v prostoru in času (ob Dnevu vstaje genskega naroda) 2,.(X) Mu^l^"NOB »« gKSnSnokturno gg ffslovenskepoez.je Prvi 4.30 8.08 9.05 9.30 10.05 10.40 11.05 1120 11.50 12.10 13.20 14.05 14.30 15.30 16.40 17.05 18.05 19.35 19.45 20.00 21.30 23.05 00.05 J* i 1 23. JUL Prvi progr-m ^ on Dobro jutro Had.jska.gra za otroke «37 Skladbe za mladino 5 05 Se P°r»",te tovariši „r Nedeljska panorama ]f,-°" Knke glasbe l03O gSnoreakatega 1 tedna ,. . . ^sbena medigra H 1^ čestitajo m pozdravljajo w. 7a kmetiJsK« Soirvajalce &bisk pr' orkestru , zborom . Nedeljsko popold"«' 14 (^ ?.bavna radijska Kaj sejez^d« Jružini Slavič . KLo noč. otroci! '^rtasbenera/gl-ln..< 19 ^ V nedeljo zvečer **22 Skupni program JK 22.20 .SK^u^i„Zagreb ^ Turami nokturno 23.05 L'^jhen« parad« 23 1S SE*""-. 1978. glaaba P^ktiil melodij »3 ^ y voki n »tud'» 14 13.40 Z^i„ut humorja 'iS 5o-ik,,ltfOV ' M.airnaVsebimvam l^Ktrliinenrivntm,, 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Iz musicalov in glasbenih revij 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Večerni glasbeni studio 20.30 Poročila 20.35 Renesansa 21.00 Naši znanstveniki pred mikrofonom 21.15 M.Musorgski: Odlomki iz opere »Hovanščina« 23.00 Beethovnovi sonati v domači izvedbi 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 24. JUL Prvi 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.15 10.40 11.03 12.10 12.30 12.40 13.00 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.25 19.35 19.45 20.00 20.10 22.20 23.05 23.15 program Dobro jutro! Glasbena matineja Počitniško popotovanje od strani do strani Pesmice na potepu Vedre melodije Kdaj, kam, kako in po čem? Turistični napotki za naše goste iz tujine Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri •Kmetijski nasveti — ing. Vlado Schlamberger: Poljedelski pospeševalni odbori pri Zadružni zvezi Slovenije Pihalne godbe na koncertnem odru Danes do 13.00 Priporočajo vam ... Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Naš radio »Vrtiljak« Studio ob 17.00 Izročila tisočletij Zvočni signali Lahko noč. otroci! Minute z ansamblom Alpski kvintet Kulturni globus Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih studiev Literarni nokturno Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek, na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križem kraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Od ena do pet 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail (radio Koper) 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 19.45 Albeniz in Ravel — dva cikla za klavir 20.30 Poročila 20.35 Igor Stravinski: »Slavčkova pesem« 21.00 Literarni večer 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.00 Iz slovanske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije 25. JIIL Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Mladi koncertant 9.40 Vedre note 10.15 Kdaj. kam. kako in po cem? 1040 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Promenad ni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti — ing..Jože Babnik: Vrste ropanja pri čebelah in vzroki zanje 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam . 14.06 V korak t. mladimi 16.30 Mozaik glasov 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio Ob 17.00 18.06 Poletni sprehod I našimi solisti 19,36 Lahko MOČ, otroci' 19.45 Minute i ansamblom Jože Kampič 20.00 Slovenska zemlja v i><'Mni in besedi 2030 Radijska igra 20.55 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program J RT — studio Sarajevo 23.05 Literarni nokturno 23.1 5 Popevke se vrstijo 00,06 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 1,1.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov [3,33 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja |6,06 Moderni odmevi 16.40 Disco podnevi 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Z ansamblom Tone Janša 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.06 G. Donizetti: Odlomki iz opere »Lucia Lammermoor« 20.00 Dvignjena zavesa 20.20 B.Martinu: Variacije na slovaško temo za violončelv in klavir 20.35 Slovenska komorna glasba nekdaj in danes 21.20 Hamburški glasbeni večeri 23.00 Iz albuma tonskih zarisov življenja 23.55 Iz slovenske poezije 26. JUL Prvi 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.15 10.40 11.03 12.10 12.40 13.00 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.30 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 00.05 program Dobro jutro! Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb Igrajo majhni zabavni ansambli Zapojmo pesem Kdaj, kam, kako in po čem? Turistični napotki za naše goste iz tujine Po Talijinih poteh Veliki zabavni orkestri Kmetijski nasveti — ing. Jože Debevc: Pomen in vloga hranilno-kreditnih služb za nadaljnji razvoj zasebnega kmetijstva in gozdarstva Pihalne godbe Danes do 13.00 Priporočajo vam ... Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Mladi mladim Slovenska in svetovna zborovska glasba Lahko noč. otroci! Minute z ansamblom Franci Puhar Koncert iz našega studia S festivalov jazza Literarni nokturno Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe ■ Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli J RT 14.(K) Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba (Radio Koper) 18.40 Srečanja melodij Tretj 19.05 20.00 20.30 20.35 21,.4(l 22.IMI 23.25 23.55 Prvi 4.3(1 8.0« 9.05 9.20 9.40 10.1.. 10.10 II.(K) 12.10 12.30 12.40 13.00 13.30 14.05 14.20 14.40 1630 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 30.00 21.00 i program Glasbena soareja Skladbice ruskih mojstrov Poročila Iz manj znane operne literature Sodobni literarni portret Ivo Svetina Razgledi po sodobni glasbi — Koncert v radiu Toronto. Kanada, I I )ubravka igra Debussv ja I / slovenske poezije 27. JUL program I)obrti jutro! (; taabena matineja Počitniško popotovanje lil delovnih izkušeni pri oprav hamu enakih uli podoluuli delovnih nalog Prošnje sprejema splošni oddelek tovarne v 15 dneh po objavi. T INEX adria aviopromet ljubljana INKX ADRIA AVIOPROMET Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge mehanika za vzdrževanje osnovnih sredstev na Brniku Poleg splošnih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: VK delavci kovinarske si roke. izpit za varilca. dve leti delovnih izkušenj na enakih ah podobnih delih Poskusno delo je S mesec«1. Kandidati lahko vloži- svoje vloge z dokazih o |zpoln|e\aniu |>ogojc\ na naslov INKX ADBIA AVIOPHOMKI Ljubljana. Titov« »h v ruku 15 dni od objave. Vlog, ki jim ne bodo priložena dokazila, ne bomo upoštevali. (JNTRAL Hotel KAZINA Jezersko prireja v soboto, 22. julija 1978 ob 1«. uri »golcarski ples« z nagradami Poleg izbranih pijač vam priporočamo še odojka m iagnje na ražnju, sveže postrvi in goreti iske krofe Socialni zavod dr. Franceta Bergel j a Jesenice razpisuje prosta dela in naloge računovodje Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba — 5 let kol samostojni računovodja Delo je za nedoločen čas s poskusno dobo 2 mesecev. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Socialni zavod dr. F rame t a Bergel ja Jesenice. Boka lova 1 ŽG — Podjetje za elektrifikacijo prog Ljubljana, p.o. Prešernova 35 Komisija za delovna razmerja razglaša prosta dela in naloge snažilke v Nadzorništ vu za vzdrževanje vozne mreže Jesenke Pogoj za sprejem: nepopoln« osemletka in uspešno opravljeno L'-mesečno poskusno delo Prijave sprejema komisija za delovna razmerja v 15 dneh od objave oglasa. /K Delovna organizacija Avtokovinar Škofja Loka, Kidričeva c. 51 objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. 10 ključavničarjev 2. 5 NK delavcev za priučitev Praksa zaželena, odslužen vojaški rok, stanovanj ni. OD za točko 1. ca. 6000 za točko 2. ca. 4500 din. Ponudbe pošljite na gornji naslov v 8 dneh od objave. Cesta fiLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrt«' za v s«-vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga /. načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. I'radne ure za strank«' vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. modna Pred odhodom na letovanje nikar ne pozabite obiskati Modno hišo v Ljubljani, ki je za vroče počitniške dni pripravila zelo bogat asortiment ženske, moške in otroške konfekcije, velik izbor kopalnih oblek, lahkih pletenin, galanterijskih artiklov in aktualnih modnih dodatkov. Kroji, materiali in dese ni sledijo modnim smernicam, izbirali pa boste lahko med modeli za vse starosti in postave ter najrazličnejše priložnosti po dosegljivih cenah. Modna hiša vas pričakuje! Splošno gradbeno podjetje Tržič, Blejska 8 objavlja za enoto ARHITEKT BIRO Kranj, Reginčeva 8 prosta dela in naloge tajnice biroja Pogoji: končana št irilel na >l rokov na šola. dve let i delovnih izkušen i I »elovno razmerje s«- sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom > posebnim pogojem poskusnega dela dveh m«'secev. Osehm dohodki so določeni s Samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih /a razporejanje čistega dohodka m sredstev za osebne dohodke delovne orgam/ai i|e Pismene prijave pošljite v 15 dneh od objave na naslov: ARHITEKT BIRO. Kranj. Keginčeva H. kjer dobite tudi podrobne informacij«'. Zadružni svet Gorenjske kmetijske zadruge Kranj ponovno razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa GKZ Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: ..... visoka ah V.šjH ./.....a/ba kmetijske al. ckonon.sko-ko.nerc a Ine smer,. 5 le, delovnih ,/kusen,. od leg« vsa, .1 let« pri opravl.an,,, del m nalog s posebnimi pooblast n h. moralno polilična neoporečnost. da niso bih kaznovan, po 51 I členu zakona u združen«-,,) delu. Delavec bo izbran za opravljanje nalog individualnega poslovodnega organa /a štiri leta. Kandidati naj puftUrj« prijave t Muudli «. '/H;«;^; kratkim ž,vl,en,ep,so,„ v 15 dneh po objav, razpis« n« naslov. Ooienj-Hk« kmetijska zadrug«. Jezerska c. 41« Kranj. 0 izbiri razpisa b«>m«. vse kandidate obvestili v 15 dneh po .zb.n. Petek, 21. julija 1978 MALI OGLASI _ PRODAM Prodam KUHINJSKE ELEMENTE, s pomivalno mizo, štedilnik na olje ter SOBNO LUČ na o žarnic. Benko, Kebetova 16. Kranj Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Zg. Duplje 19 5514 Prodam gumijast ČOLN Galeb Snort Beograd z Tomosovim mo-Sl 4 km. Tel. 064 60-819 5519 Prodam rodovniške mladice VELIKI SNAUCER. Čas odvzema j aveust Kavčič Matjaž, Stara vas 12,Ziri vj . . Poceni prodam dolgo, beio POROČNO OBLEKO št. 42. Sajovic Predoslje 67 5522 Prodam LONEC za pečenje. MLIN za domaČo uporabo, naravne KAMNA 80 cm, lesen SOD m gnojnico, ročno in motorno ČRPALKO ?A^AJVUivllKJSka BRALNI 15 kv mm 10 in 15 cm in KASCE za Žto. Jezerska c. 44, Krah, J™> Prodam droredni IZKOPALiNiK KROMPIRJA. Rupa 16. Kranj oo46 Kp?odam GRADBENO BARAKO ja 30 000. Križišnik. Nova vas 42 *: . ^54 / Prodam SPALNICO in trajno iarečo PEČ. Bobovek 15. K ran, Prodam večje Javilo . ™i&dl* A,pVw D RO V, M A H O N » k in HORTENZIJ. Roblek Bntof * Prodam ŠOTOR za 4 osebe, j po- "Shodno prodani 13 mesecev sia-^rodovniskega PSA pasme D0-S?BERMAN in mladice pasme C^SKCTPEC 2 kw ^ v garancij, m (Mnbinirani BOJLbK o Je»ra^ cesta 13|Kran^ jn ATOLOV- ter 3 VRTNE G AR-STUBE Vnc Zvab, Cest, talcev KROMP-K ItsgSaa^^r al" L FOTELJE.BentKiici_ ^ polje ^mXA/ 10X) kori. rdečih dravo-Prodam 1W ko n traianka. Prodam ŠPORTNI VOZIČEK za dvojčke, dobro ohranjen. Gerič Marinka, Zlato polje 3 c, 64000 Kranj" Zamrzovalno SKRINJO 3801, brezhibno in HLADILNIK Himo prodam. Podlogar, Kranj, Koroška cesta 14 5560 Prodam 300 kom. novih rdečih dravograjskih STREŠNIKOV. Hra-stje 102 5561 Prodam mlado KRAVO, v 8. mesecu brejo. Zg. Lipnica 1, 64246 Kamna gorica 5562 Prodam dvoredni PLET1LNI STROJ Passap - Duomatic. Perko, Trg svobode 9, Tržič 5563 Prodam 60 basno KLAVIRSKO HARMONIKO Melodna turist Prebace vo 62. tel. 49-043 5564 Prodam novo MIZO ZA NAMIZNI TENIS. Ogris Andrej. Kranj, Trojarjeva 9. tel. 23-928 5565 HROGESAN MLEKO ZA SONČENJE vam zaščiti kožo preti sončnimi opeklinami - koža pa postane enakomerno zagoreta. Kozm. P. Šinkovec Kranj, Prešernova 19 IfctjKtSC al? po izbiri: Trboje 4! Poceni prodam rabijeno OPEKO - navaden zidak. Tenetiše 33. Golnik Prodam 14 eolski GUMI VOZ. Sp. Brnik 7 5534 P«odam mlado KRAVO, dobro mlekanco, ki bo drugič telila. Lužan Stane. Žabnica st. 3 5585 Prodam mlado KRAVO s teletom in DIATONICNO HARMONIKO. Bodešče 17, Bled 5586 Prodam 3 mesnate PRAŠIČE po 70 kg in enoredni IZRUVAČ ZA KROMPIR Kuxmann. Visoko 39 Prodam 2 novi OKNI z okovjem J m x 1,40 m in 1.40 1,50 m. Bled, Koritno (Darinka) 5588 Prodam nova GARAŽNA VRATA, velikost 260 X 240 cm, po zelo ugodni ceni in 1 kub. m suhih HRASTOVIH PLOHOV Godešič 33, Škot-a Loka 5589 Prodam POMIVALNO MIZO Rosttrei. Tušar Brigita, Podreča H2 Prodam električno DVIGALO. Maglica Cilka, Stara Loka 58, Škofja Joka 5591 Prodam KRAVO pred telitvijo. Preste/' Anton, Ljubno 74 5592 Prodam mlado, težko KOBILO. Bukovsčica 22, Selca 5593 Prodam STREŠNO OPEKO bo-brovec, BETONSKE STEBRE za kozolec in rabljene vinske SODO VE. Gorice 6 5594 Prodam belo kamniško MIVKO za bavarsko fasado Jankovič. Golnik 62. Mali je vo brdo 5595 Cenjene stranke obveščamo, da bo lokal, zaprt od 24. julija do 13. avgusta. FOTO - STUDIO Majhenič Domžale Prodam nov BETONSKI MEŠALEC z bencinskim motorjem in nov VARILNI APARAT Vareks. Šoštr-sič. Voglje 125 5596 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Informacije: Zupin Danica, Vrečkova 5, Kranj 5597 Prodam KRAVO, ki bo avgusta telila. Vopovlje 20, Cerklje 5598 Prodam dobro ohranjeno SLA-MOREZNICO Tempo z verigo. Bohinc, Glin je 6, Cerklje 5599 Prodam mlado KRAVO, ki bo čez 14 dni telila. Zalog 38, Cerklje 5600 Prodam TERMOAKUMULACIJ-SKO PEČ. nov BO-jLER 80 1 in kombinirano PEČ za kopalnico. Kuhar, Visoko. Ogled od 15. ure dalje 5601 Prodam nemški ŠOTOR - 2 spalnici. Ljubljanska 27, Knni 5602 Prod am JARCA. Naslov v oglasnem oddelku 5603 Nov kilopondmet? momentni KLJUČ za avtomehaiiike prodam. Vranka/, Suha 34, Kran i 5604 Prodam ZGRABLJAi.NIK sonce 3. ŠROTAR za žito in MLATI L-NICO na prvo čiščenje. Preddvor 10 Prodam večjo količino STREŠNE OPEKE, bobrovec, kikincia nodel 272 in folc. Hrast je 51 te) 49-006 Prodam STREŠNO OPEKO ki-kinda, vhodna VRATA m KAMIN. Mlaka 52 a. Kranj 5607 Poceni prodam PUNTE. Britof 106 5608 Dobro ohranjena 2 velika KAVČA s predali ugodno prodam Tobias, Golnik 47, 64204 Golnik 5609 Prodam IZRUVAČ KROMPIR JA (fuks) in SEMENSKO REPO. Plevel, Velesovo 9. p. Cerklje 5610 Prodam PUNTE in BANKINE. Britof 189 5611 Prodam več metrov BUKOVIH DRV. Srednja vas 11, Gorice 5612 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, el. ŠTEDILNIK (2 + 2) in POMIVALNO KORITO. KramariČ. Naklo 242 5613 Prodam večjo količino KAMENJA. Gregorc, Sp. Veterno 3. Tržič Prodam mlado KRAVO. 7 mesecev brejo. Češnjevek 29 5615 Prodam rabljene KUHINJSKE ELEMENTE. Zg. Brnik 41 5616 SEKULAR železne konstrukcije z motorjem 3 KS ugodno prodam. Šmarca 56, Kamnik 5617 ZAHVALA Ob boleči m prerani izgubi nase drage žene, mame m babuc Frančiške Zupane rojene Rozman •k eno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom m znancem, ki sle jo spremili na ** m njeni zadnji poti. u podarili \ slovo toliko lepega cvetja in vem »v let nam izrazih sožaha i* • bno se zahvalju lenio družini Zaletel, radovljiškemu g. župniku Hamu Trunke! JU za upravljeni 'rlr ' ni obred in pevcem za zapete žalostinke Lepa hvala obratni ambulanti Veriga Lesce. Zdrav c.erkvc (|()nul Radovjjica. Psihiatrični holmci Begunie. Pekarni Kranj "» Almin Radovljica za darovane vence Žalujoči domači Radovljica.dne 17 mina l*»7s ZAHVALA Oh boleči izgubi dragega moža. brala, strica in svaka Alojza Urha Iskreno zahvaljujem vsem zdravnikom, dr. Majdi Tanca r in vsemu osebju kirurškega oddelka jeseniške bolna b za ves t md. nego in zdravljenje, da bi ga (diranih pri živi jen ju. la zahvala sosed on vaščanom /a pomne in vsem, ki so ga spremili na njegovi /adnn poli. "* u darovali vence m cve t je Hvala vsem za izrečena sožalja m vsem. ki so se pos/ovih od njega. Prisrčna hvala pevceni m it. župniku /a opravi jeni obred ZaliiJOča žena Angelca rti .sorodstvo Lam ovo. li. itiii JH 978 VOZILA Ugodno prodam osebni avto NSU 1200 letnik 1970, potreben manjšega popravila, za 9000 din, lahko tudi na potrošniški kredit. Naslov: Šparovec Darko, Koroška 2, Tržič 5538 Ugodno prodam osebni avto ZASTAVA 1300. Ogled v soboto in nedeljo. Kavčič, Gradnikova 119, Radovljica 5567 Prodam FIAT 1100, tudi po delih, letnik 71 in dobro ohranjen OTROŠKI VOZIČEK, Mam Alojz, Jezerska c. 136, Kranj 5568 AMI 8 prodam po delih. Bohte, Zasavska c. 15, Kranj 5569 VVATBURG, nov ali dobro ohranjen, najraje »turist«, kupim ali zamenjam za rabljeni dobro ohranjeni PEUGEOT 204 letnik 1972. Ostalo po dogovoru. Flerin Rajko, Kranj -Britof 284. tel. 21-820 5570 MOPED Tomos 14 V prodam. Švegelj, Kokrica, Golniška 46 5571 Prodam dobro ohranjen OPEL KADETT. Britof 189 5572 Prodam avto R4 letnik 77. Zadnikar Jože. Preddvor 69 5573 FIAT 850 v voznem stanju, registriran do 15. junija 1979, poceni prodam. Ogled vsak dan od 9. do 18. ure. Ukova 7, Jesenice, tel. 82-572 Ugodno prodam MOPED T 12 na 3 prestave. Skarja Alojz, poizve se v Potočah 27, Preddvor 5575 Izredno ugodno prodam TRABANT 601 letnik 1969, celega ali po delih in RENAULT 4 letnik 1967 po delih. Peterneli, Koprivnik 2 Sovo-denj 64225 5623 ŠKODO letnik 74, prevoženih 26000 km prodam po delih. Ahčm Marjan, Suha 30, Kranj 5624 Prodam ŠKODO po delih. Naslov v oglasnem oddelku 5625 Prodam neregistrirano ZASTAVO 101 letnik 1973. Gregorc. Sp. Veterno 3. Tržič 5626 Prodam karamboliran FIAT 126 p letnik 1977. prevoženih 21000 km. Informacije na telefonu 81-551 Jesenice. Kotnik, od ponedeljka do petka od 7. do 12. ure 5627 Poceni prodam dobro ohranjen PONY EKSPRES. Hrastie 107. Kranj ' 5628 Prodam novo KAMP PRIKOLICO Adria 450 Q. Bitenc, Zg. Bitnje 34 5629 ŠKODO 1000 MB prodam tudi na kredit. Laha jn ar. Dobračeva 68. Žiri 5630 Prodam karamboliran NSU 1200 C. Ambrožič. Posavec n. h. 5631 Prodam ZASTAVO 101 letnik 74. Britof 83 5632 Prodam lahko TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Kidričeva 26, Kranj 5633 Prodam motorno kolo TOMOS ELEKTRONIK 90. Avdič Himza. Novi svet 13, Škofja Loka 5634 Prodam ZASTAVO 750 ietnik 1972. Juvančič. Podreča 49. Ogled v petek in soboto 5635 Prodam Z 750 L 71, registriran do julija 79. Rekar, Praše 27 5636 Prodam ZASTAVO 750 letnik 1970. Arh, Vrečkova 7, Kranj 5637 Prodam SPAČKA letnik oktober 1973, 57000 km. Gradnikova 7/a. Radovljica, telefon 75-611 "5638 OPEL KADET kupe LS 1100 SR. 60 ks. letnik 1970. prodam ali zamenjam za FIAT 750. Sr. Bela 1, Preddvor 5639 Ugodno prodam »ZAPOROZCA«. letnik 76. Proletarska 18. Tržič Prodam MIN i COOPER. cena 43000 din. Telefon 864 50-577 5641 Ugodno prodam MOPED APN 4. Velesovo 57. Cerkl ie 5642 AMD Cerklje proda FIAT 750. Ogled v nedeljo, 23. 7. od 7. do 8. ure. pred društvenim domom. 5643 Poceni prodam AMI 8 letnik 1972, obnovljen, registriran do junija 1979 Gregonč. Stražiška ul. 9, Kranj - Stražišče 5644 KUPIM Kupim OTROŠKO STAJICO. Kolar J. Telefon 21-005 5618 Kupim BORDO ZELENE KERAMIČNE PLOŠČICE formata 15 X 15 cm od izdelovalca Jugokera-mika Zagreb. Iskat pridem na dom tudi manjšo količino od 10 kom. dalje. Sporočite na naslov Dovrtel -Janko, Posavec 24 5619 Kupim malo M LATI LN ICO s tresenjem in retanjem. Jerala, Zg. Besnica 19 5620 Kupim rabljeno KOLO za 7 letno deklico. Peneš, Veljka Vlahoviča 7, Planina, Kranj 5621 Kupim dobro ohranjeno GRADBENO BARAKO. Tel. 23-470 5622 ZAPOSLITVE FRIZERSKI SALON Primožič Meri. Maistrov trg 10, Kranj sprejme 2 VAJENKI za poklic dam-skega frizerja 5576 Iščem mojstra za FASADO nove hiše. Naslov v oglasnem oddelku 5577 Iščem VARSTVO za 10 mesečnega sina. Telefon 24-133 ali 26-960 5650 Iščem INŠTRUKTORJA KE MIJE za gimnazijo. Kličite na tel. 21-577 565.1 Honorarno zaposlim SNAŽILKO. Javite se na Beleharjevi 2. Šenčur 5652 V redno delovno razmer ie sprejmem K V PLETILJO. Ponudbe oddati pod šifro 1. avgust 5652 _15. stran C L* A8 Potrebujem delavko v delavnici plastike, plača po dogovoru. Kosmač, Sovodenj 5653 STANOVANJA Zamenjam stanovanje v Kamniku v velikosti 95 kv. m za dvosobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Interesenti naj se oglase na tel. 061 831-868 5645 Mlajši upokojenki oddam SOBO za pomoč v gospodinjstvu pri starejši ženski. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod Kranj - center 5646 Mlada družina išče v Kranju ah bližnji okolici SOBO s kuhinjo za dobo 2 let. Ponudbe oddajte pod šifro Stanovanje 5647 Kupim dvo ah trosobno STANOVANJE v Radovljici ali okolici. Plačam v gotovini. Telefon 064 60-333 od 13. do 17 ure 5648 POSESTI Prodam 2 ha GOZDA. Stružnik, Stružnikova pot 12, Šenčur 5478 V centru Kranja prodam dvosta-novanjsko HIŠO z nekaj vrta. Naslov v oglasnem oddelku. Telefon 24-641 5649 PRIREDITVE mm GD VOKLO bo v sklopu praznovanja Dneva vstaje slovenskega naroda razvilo PIONIRSKI PRAPOR in prevzelo MALO MOTORNO BRIZGALNO. Vabimo vas na naše prireditve dne 22. julija ob 20. uri in 23. julija ob 14. uri v Voklo. Na VESELICAH vas bo zabaval ansambel TRGOVCI. Vsem delovnim ljudem čestitamo ob Dnevu vstaje slovenskega naroda 5578 GASILSKO DRUŠTVO VISOKO priredi v počastitev Dneva vstaje v soboto, 22. 7. 1978 ob 20. uri PROSLAVO. Po proslavi bo veliko LJUDSKO RAJANJE. V nedeljo, dne 23. 7. 1978 ob 14. uri bo izročilo namenu 2 POŽARNA BAZENA. Po otvoritvi bo VELIKA VRTNA VESELICA. Obakrat bo igral ansambel SELEKCIJA. Za jedačo m pijačo bodo poskrbeli gasilci. Vabljeni! Gostilna PRI JOŽICI Zg. BESNICA vabi dne 22. 7. 1978 na veliko VRTNO VESELICO s pričetkom ob 18. uri. Kegljanje za PRAŠIČA. Za prijetno glasbo in dobro počutje bo poskrbljeno. Vabljeni! 5580 GASILSKO DRUŠTVO MOŠNJE priredi ob 80-letnici društva v nedeljo, 23. 7. 1978 ob 16. uri veliko VRTNO VESELICO z bogatim SREČELOVOM in KEGLJANJEM za 1 tono CEMENTA. Igral bo ansambel GORENJCI iz^Radovljice • pevcema SONJO GABRŠČEK IN FRANCEM KORENOM. Prireditev Po ob vsakem vremenu. Vabijo ga- silci! 5656 Cenjene stranke obveščamo, da bo gostilna ALEŠ na Bregu ob Savi pri Kranju od 24. julija do vključno 13. avgusta zaprta zaradi letnega dopusta. »OBVESTILA EKSPRES čiščenje tapisomov, itisonov, foteljev, kavčev z najnovejšo, v svetu priznano metodo. GO-GALA Marko. Kidričeva 38, Kranj, (tel. Seniak 22-059) 5205 Cenjene stranke obveščam, da bo frizerski salon ŠIMUNAC, Zupančičeva 30, zaradi letnega dopusta zaprt od 27. 7. do 7 & 5657 Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna NA SEDLU Čepulje zaprta zaradi letnega dopusta od 29. 7. do 21.8.1978 5658 ROLETE: lesene, plastične, tudi v temni barvi, in žaluziie naročite Špilerju. Gradnikova 9, Radovljica. Pišite* ali kličite telefon 75-610, pridem na dom. , 5505 ——— IZGUBLJENO mM Izgubil sem stranico od avtomobilske prikolice od Šenčurja do Voklega. Poštenega najditelja prosim, da sporoči proti nagradi v Moše 36. Smlednik 5654 NAJDENO I Našla sem žensko jopico. Šmajdek Ivana. Planina 18, Kranj 5655 0STAL0I Po konkurenčni ceni vam takoj naredim CENTRALNO KURJAVO, kakor tudi CISTERNO z A testom. Kleindienst Jože. Brezje 27 V najem vzamem manjši LOKAL na Gorenjskem. Ponudbe oddajte pod Gostinstvo 5582 4V najem vzamem LOKAL za diskoteko in dvosobno stanovanje v bližini Kranja ali Ljubljane. Po-valei Edo. Loka 96. Tržič 5583 Izdaja ČP Glas. Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica. Ljubljana. Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva ir uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Te-iefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835. novinarji 21-860, malo-oglasn: in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din. polletna 150 din. cena za 1 številko v kolportaži 4 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72, Pogumni fantje komandanta Momčile Marjanca ✓ -._______ Spet odlični rezultati enote Momčila Marjanca — Na nedavni vaji so fantje enote na maršu prc-pešačili 160 kilometrov — Vojaki in njihovi starešine so vzdržali vse napore — Planincem same pohvale VOfaki in starešine enote Motmda Marjanca, ki nadaljujejo tradicije stavne Prešernove brigade, zadnja leta dosega/o velike uspehe — Foto: F. Perdan Na nedavni vaji enot ljubljanskega armadnega območja so se ponovno izkazali fantje enote Momčila Marjanca, enote, ki je bila predlanskim v tekmovanju »Izbiramo najboljšo enoto« prva v Jugoslaviji, že vrsto let pa je med najboljšimi. Analiza po končani vaji je namreč pokazala, da so poveljstva, enote in posamezniki uspešno izpolnjevali vse zastavljene naloge v skladu z zasnovo našega splošnega ljudskega odpora, našim obrambnim sistemom, držeč se naših borbenih načel, izredno iznajdljivo pa so fantje znali uporabljati tudi moč sodobne vojaške tehnike. In Marjančevi fantje so dokazali, treba je povedati, da so v Marjančevi enoti fantje mnogih služb in specialnosti, da so dobro izurjeni, da dobro obvladajo vojaške veščine, da so polni mladostnega poleta, da so kondi-cijsko odlično pripravljeni, vzdržljivi, torej sposobni opravljati tudi najtežje naloge. Za vse to pa je potrebno večmesečno usposabljanje, večmesečna borbena »vzgoja«. Seveda morajo biti odlično usposobljeni tudi starešine. In tako v enoti Momčila Marjanca tudi )e. Kajti starešine in komande lahko uspešno vodijo svoje enote le, če dobro poznajo taktična načela in le-ta uspešno uporabljajo tudi v praksi. Zelo hitri in iznajdljivi pa morajo biti tudi pri sprejemanju raznih odločitev. V stalni povezavi morajo biti i enotami, ki jih vodijo, vedeti kakšno je stanje v njih, kakšen je njihov razpored na terenu in seveda še marsikaj. Prav od tega je v reloti odvisen uspeh. Še posebno na težkem terenu. Pa naj se gre za planine, v teh so vojaki planinci domala doma. za reke, valovit teren ali močvirja. Toda vse napore je s trdno voljo in poletom mogoče premagati. To novo iz leta v leto dokazujejo fantje enote izkušenega komandanta Momčila. Vojaki planinci iz vseh predelov •Jugoslavije. In čeprav prihajajo na služenje vojaškega roka iz vroče Makedonije, s toplega Jadrana, iz ravninskih predelov naših republik se kmalu vživijo v novo okolje. V okolje, ki je dosti drugačno, kjer je hladneje, kjer morda nekateri prvič DEŽURNI NOVINAR *E? 21-860 Beograd — Sekretar predsedstva CK /CKJ Stane Dolaru je sprejel delegaii|o Maribora, ki mu je izročila darilo za predsednika Tita — miniaturo m ari bonikejra spomenika. Mestna skupščina ie namreč sprejela sklep, da <>h letošniem dnevu vstaje podeli najvišje pnznanie mesta predsedniku Titu /a njegove zasluge pri razvoju in grad n 11 samoupravnega toei-.1 Ikon« Ljubljana — Včeraj so v Ljubljani na slavnostni seji republiškega odbora Z ve se /druženj borcev NOV podelili letošnje nagrad«' vstale slovenskega naroda. Prejeli 00 jih pisatelj in filmski s