Vredniitv«: ■a Tw»»lk« <1. tTt. I. uiilr. (n* .kri« t*4i; p* U*r*)k i., Pojm-ja » aa tfta*' * PlU«' »«' m. «uki aMN* mu S K«WuiiU Mp* mir«! (iaae, U dvakrat, H »»M-, b lriknl. 10 >■ ». ».' — P««rfc len te i»X IV« t XO ». M ilei^rfj. V Gorici, v petek, 8. oktobra .i.i..i/ 1869. DOMOVINA. teCaj iii. LI8T 40. Izhaja vsak petek. Velja /IV poih po ii Ija n> ■• <-«U, le 3 goU,, «« r«| |«l« I S^Hj*4' . Ua četrt Iti« -SO Kdor taiit pu-n/o pobija. » «• nolo !«<• itaroo 2 g. Ml ... « l/Z I. I K- »•».. aa <\«rtrl I. 70 a. Naročila. m roL IMU||C a«) an |>uA.I|«Jtt. »irjnil(v« 1'oaamai liali »r |i>ogojem} da državni zbor hitro topu *) Po drugih ■ poroči lih pa ae niso do tdaj i« ogiaaiti In-nH I« storili. Vr. Podlistek. Potočnica. 8p. Joeip Fwlanir Potočnica modra V potoku leži, Skor kakor bolnika Povsod jo m razi. Od časa do časa Pokima z glsvč Čel, mrzlica trese Nje drobno telč „ O, kaj bi jaz dala, Ko b'Brnela na vrti Tam srečna bi bila Sred rožic in trt." v Tam toplo bi solnco Sijalo mi zmčr, Ne zeblo me' v noge. Ko zdaj v enomčr." Pristopi devica •Ter reče jej koj: v Potočnica zala, Al' hoče6 z menoj?" „ Na vrta prežlabtnsm Cvetela mi boft, Veselje boč kmali Devičic iu rož." Potočnica mokra Prikinka z glavč, In deva jo vzame lz vode v rokč. Na vrtu ovetlica. Že gleda okrog. In srečno se čuti, Da šahih je nog. Arsolnce pripeče, . Iztiska jej p£t, Vsa, reva, skesana Podviza odtod. Potočnica modra Spet v vodi cveti, Nikdir si več bolji'ga Slan 6 ne želi. * • • . • Nu zemlji ni raja, Gotovo je res: Kjer cvetejo rože, Tud'trnje jc vmes. s t imo, te n« bo hotel pritrditi temu, kar v resoluciji zahtevamo. Ker pa uo gre pričakovati, dn bi državni zbor Poljakom dovitfil v»o tinto autonomi ju, ktero v svoji resoluciji pulile vajo, jo gotovo, da bi poljski jmalanci v kratkem državni zbor zapiudili, in to hi bilo na zadnje iu po ovinkih tn i«lo, kar hoče timolkn imeti, nam-icč, da uaj bi poalanei ua Dunaj eelO ne Ali. Vendar pa jo Ac bistven razloček med tema |>rogramuuia. rllaflAČC rcHiiluclouintov ne inaru, ko £i| Galicijo, kteri sami bočo pridobiti, kolikor mogoče, HiuiiOHVojnosti aH antonoiuijc; za druge dežele v Avstriji ni rcMohicioui-slom nič rnftr, uaj se uravnajo, kakor hočejo. Proti tomil pa niuiajn oni nič, du hc i udi drugim dožcluin, p.Gcski, to (IA, kar njim-, oni mlalijo lo n/i zholjAanjc nvoje domače deželne mitnvo, nu zholjAanjn nbČno državne ti-ravnavo ne minlijo. Kmolka ov program bodi miHjirotno pot: aillonuuiijo, ki jo zahteva za Galieijo, noče Hinolka samo za i\)<> in je ne mUteim brez obzira na oetale avstrijske kraljevine in delete, nmjiiik lo kot ddaleduk M|»oziiHryn -zato ker je upoznal, da hi Avutrija nai bolje ustrezala svojim nalogam, ki jih ima nred evropukih držav, ko bi no federativno uravnala. O Hmolka-i smemo misliti, du iio bi /.ahUival za Galieipi toliko, ko bi nu Inl overjen, da je federalizem za Avstrijo nar bolj A uravna vu, nar bolj i način vladanja; rcHolucioiiiHti pa—kakor so kaže, hočejo to, kur jo v resoluciji zapopadeuo, po vsaki ceni imeti, no gldč ua uravnavo občno drŽave.— 1'rotjram miniiterske strank* (Ziumialkovski -ga) ne zali-leva nič druzega, nego da tn^/ poflje Galicija svojo jm>-slaucc nepogojno v državni zbor, du so bodo lin Dunaji potegovali za pnucbnc intercHe galifiko, in da liodov zvezi med Nomci iu Mjulžjnri -tretji ; drugi naro
  • aloveuako tlvojo iutorpclluoij: a. ) zastran ravuo-pravnosti jeiikov v šolah in uradih (j« P® »apopadku, razun poalodnjo točko in nektorih razlogov, lo ponovitev lanske dotično iuterpcllaoije, na ktero ui vlada niti odgovorili«, uiti kaj storila toga. kar no je v ujej zahte-valo). Vpratanja jo stavil ta lo: 1.) Kaj jo visoka vlada storilo, uli misli storiti, ds so nu Goriškem enakopravnost jezikov v ljudskih in srednjih Šolah iu v.uraanijah vrosničiV .... , 2.J Misli H vlada tisto nraduiko v slovenskem dolu Goriške deiele, ki slovonski ne znajo, odstaviti, tistim pa.'kteri slovonski samo gororč, pa uo pišejo, čas odločiti, da oo tudi sloveuski pisati navadijo, d« bodo mogli svojim uradnim dolluostiiu tudi v slovenskem jeslku zadostovali. 5.) Ali misli viioka vlada sploh, kedar sluihe po-dolujo, sosebno pa pri o. k. apellacijaki sodniji v Trstu driati ae načela, da samo lakira osebam sluibc podeli, ktero so ludi slovenščino ustmeno in piameno zmotne,? 4.) Mislili vis. vlada poduk v srednjih šolah tako uravnati, da so bodo slovenski učenci na o. k. gimnaziji in roalki po alovenski podučevali? Misli li vb. vlada storiti začetek dejanske izpeljavo enakopravnosti jesikov na Goriškem s tem, da pri o. k. okrožni *odnyi v Gorici iipraznjeno mesto prodsoduika podeli laki oeebi, ki je slovenskega jezika. .v govoru in pismu popolnoma zmotna? . Dr. Tonkli, A. AfaruiiČ, dr. Abram, dr. Žigo*, Karol PagKanuKi. Draga interpellaeUa aadeva driavno ceeto, ki dr-il ia Gorioo akoz Kanal, Tomin itd. na Koroško. Občino Sočke doline, ktere to eeeto bat več rahUo, ao, hjle vlotile 1. 18*^8 prošnjo, da bi ae po meetih popravila; detelni odbor je to prošnjo podprl. Nameatništvo je 3. avg. 1868 (valed miniateratr. razpiaa od 11. j«n. 1868) naznanilo, da jo 20,000 gold. za popravo te eeate v do-tični driavni proračun za 1869 aprejetib. Ali, ker ni do aedaj še nikakih poprav videti, prašajo interpollavoo in tovarši tako-le: I. 2akaj ae ni še do »daj rasravnal klanoe pri Dolgi Njivi in Udi uo popravil kak drugi koe Koroške coate, daairavno je bilo v U namen sprejetih 20.000 gold. v driavni proračun leta 1868? — II. Ali in xa kak drugi namen se jo potroeil4omenjeni znesek? — I1L Je li via. vladi mar, izpolniti obljube, ktore obsega razpis miniateratva notranjih opravil od 11. -junija 1868 štev. 8281, —ter poskrbeti, da ao poprej, ko mogoče, popravi iu poršvni dri. cest*, ki drii na koroško? Poelanec baron Ritter podi petiaijo kupčijske zbornice Goriške, da naj bi ae tiati ksa coate, ki drii iz Rodoljab sem, varuh sveatl Tak mi vedno priča veat. Dom čo tirja, mošnjo praznim, Kad postrežem z blagom raznim. Čujem, veo da obveljš, ... y Kar postara rodu da. Rodoljub sem, varuh zveatt Tak mi šlvo priča veat. Kar jo tčmno in ledeno,' Viigam a glavnjo vao ogajeno. Nel ne neham dčma gret'. Dok ne aUga ae mu led. Rodoljub sem, varuh zvest! Tak mi glaano priča vest. Roiico, ki ac razpleta, In ie rodu venec apleta, Močim ter redim jo zmčr, Da mi cvčte v enomer. Trtiča (Moufalkona) do ladjoatajo Bosega, ia akladovno cesto izrekel (Izročeua odaeku »a.peticije). t-. - ^Mslfi glavar nasnaui še mnogo druzih petioij, ki e^i ,po njegovem nasvetu vao poticijskemn odseku v prodpoovetovanje jiročš. Došle eo pa to de prošnje: -1.) Občini Dol In Otlioa proalte, da hI ae jima priznale njuuo stare pravloe na erarakem zemljišči Trnovem Ia SC jima odpuBtilo, kar doltujete gozdnarskerau erarju. —-2.) Scmpeterska občina-prosl,da bi seji odpustil en bolnišnični dolg."— ,3.) Costui odbor Tomjnaki prosi deparno pomoči aa skladovbi cesti kraj BaČo in Idrijce. — A.) K-iiaka prošnja cestnega odbora Cerkljanskega za cc^to prek Idrijoe. — 6.) Druga enaka prošnja Setanskoga. očetu-odbora za cesto proti Občini.— u.) Dve prošnji.očeta, odborov Goriškega in Komenakega. *a pronaredbo oeat-, ne poštave. — 7). Cestna odbora Goriški in Komouski naav* tujola, naj so v vrat i centa kl «e ima delati od Komna čez Skrbino iu telesna vrata proti Gorici, med akladovno. — 8.) Cestni odbor Kanalski zahteva, uaj ae itbriše oosta odTlavi v IJrda izmbd »kladovuih. - 9,) Gostili odbor Goriški polaga pritožbo. d* »c brani Ka« ualski odbor delati ooato is Brd v Pleve.' —' 10.)' ,To-; minaki oeatni odbor proai, naj bi ip pooblastili cestni' odbori, da smejo (KMleljevati občinam podpore ia ooetn. zalogov za narcjauje obč. oosta.— 11.) Prošnja Izido-ra Pagliaruzii-a in tovaršpv, da bi se naredila poata-va zastran Čobclaratva. — 12-) Zupanitvi BjUiumka!',ia Modansko sto podali po del poslancu dr- ,Tookli-u peticijo: a. da bt so oai\ovala u Brda poaebnaaodnija; b. da hi ao ločile Briake slovensko občine od Giradiš-kega glavaratvcnega okraja, ter pridružile Goriškemu la c. da bi ao vvratila cesta od Muše čca Preval v Mo-dsuo mod skladovne. T.. Ha to so prestopi na dnevni red; na kterem ao bile naalednje stvari: ... ;,..„'• . , L Naavet deielnega odbora aadovojoč prtiaredbo §. 52. potlava od S. febr. t. 1. zatirat ioltkoga nadzor: siva. Zadnji odatavek omenjenega § določuje, da bodo. morale okrajnim šolakim nadzornikom, kedar bodo šole obiakovali, občim vos preakrboratJ. Po naavota vlado aame, ki je spoznala, kako aitno bi to bjlo za občino in nadzornike, jo la.' odstavek pbstave »daj tako spremenjen, da ne občine, ampak driavni 6rar ima dotično stroške [>ovrašati. Glaai ae torej adaj zadnji odatavek g. 32. takole: 4Okrajni šolaki svetovavci dobivajo za nadzorovanje in periodično obiskovanje šol nsvpročni znesek (paušal) za dnine in odškodnino za voino otroško is driavnih. zalogov. u -; < IL Predlog deicln. odbora o dopisu v. namest-ništva od 21. aept t. I. zadevajočem imenovanje udov deiclne komisije ssi uravaavaaje zemljiških davkov. (Odbor jo bil nameetništvu nas veto val 10 udov, nameot-ništvo meni, da bi jih bilo zadoeti 8). Sprejet je aa* svet d. odbora, naj bi ee ta atvar izročila odaeka za vladiae predloge. •"/ . m , . . • 1 III. Sporočila finančnega odaeka o proračunih za 1870 in računih za 1868 teh-le deielnih zalogov: Proračun (preudarek) proviocialnega in deielnega zaloga (poročevavec dr. Abram); zemljiško-odveznega (por. Winkier); račun bar. Codelli-evih in Werde u berg -o vi h Rodoljub sem, v ara h zvesti Tak mi priča čista vest Kar za dom se jih uacma, Moj poljubec vae objedta. Kličem dragim vsem krepkč : Caat in alava naj vam bol Rodoljub aem, varuh aveatl Tak mi rada priča veat. Po domačo zmčr sc vfidom, . Truden, se pqd lipo vjMdem. Bod' v Slovenji Še moj dom, . Ko več čuval tO ne bom. Ko bom io pod lipo gnjil, Duh moj bo Slovenoem vpil: • Bratje 1 ljnb'te mater Slavo! Čojtel bran'te ai postavo I Vočno aaj vam priča voot; Rodoljub asm, varuh zvstl / stipcudijev za I. 1808, gospinakega in deželnega občinskega uloga (za vse poroč. Candussi-)— Potrdilo se te bres razgovora vae po nasveta fluančn. iidscka, ker so te densrake stvari le od poprejinib let "pretresene in uravnane. Konec aeje ob 7. uri. Prihodnja seja bo v saboto, 9. t m., ob 10. uri dopoldne. Dnevni rod: 1. .Sporočilo dei. odbora o vo-litvi enega dei. poslauea fVilb. vit. Itittrr-ja) sa mesto Gorico; II. nasvet odseka sa vladine predloge zadevajoč načrt postave zustran zamenjave zenljiič; III. tfodlog det odbora zadevajoč napravo mosla čez Sočo pri Pieria u v okraji TrŽiškem ; IV. Predlogi finančnega odseka o a.) proračunu za 1869 dei. občinskega zaloga, b.) zaloga za uboge in c.) šolskega. Drugi riaielni zbori, ki so zdaj ie vsi (17) odprti, ob-raviiujcjo ali tiste reči, kakor naš, ali kar si (»odi domačega, ki ni mikavuo za naAe bravee, pa tudi nimamo prostora, da bi prinaftali posnetke doilčnih obravnav. V nemških zl>orib tlela nar več hrupa pretresanjo nasvetov zastrsn direktnih (neposrodnjib) volitev za driavni zlmr, ktero prihajajo po vladini iolji na dnevni rod. Vlada bi namreč rad* izvedela, kaj razni deielni zbori v tej zadevi mislijo. - V kranjtkahi zboru se jo reiilo zahtevajo vladiuo, da s« mora sejni zapisnik no satno v slovenskem, temuč tudi v nomAkein jeziku spisavati iu brsti, Po nasvetu odseks za ustavno zadeve so bo sostavljal zapisnik v obok jezikih, kot enakopravnih in onako uradnih. Ogled po Hvotu. Avstrijaka-sperska država. Na Dunaj je prišel (5. 1. m. pruakl kraljevič Friderik Vilkelm,kteri jo I. IHfMi pri Kraljičinem (Uraden bitvo določil ; zdaj pa je prišel v Boč, ztiahiti zvezo sklepst med Pruiijo in Avstrijo. Kraljevič potuj« dalje v Egipt. Gradec. C. namestuika za štajarsko še ne morejo najti; zdaj se trdi, daje poprejšnji Tržaški namestnik baron JiacJi, za Gradeo odmonjen; ( katol.-konsorv.) „ Gratzor Volksblatt" so ga veseli. Iz IVsta piše ^Jadranska Zarja": Posebno vaioe-ga do zdaj tržaški deželni zbor še ni sklenil. V soji 30. sept je izrekel meBtui zbor Cegnarjovo volitev za neveljavno, vendar ne soglasno, kakor trdi ^Tricstcr Ztg." Zakaj se je to zgodilo, naj tukaj pojasnimo. Da bi C. bil lahon, nobeden no bi se bil spotikal nad njegovo volitvijo; ker se pa poteza za pravice slov. okoličanov, zato ga mestni očetje ne morejo videli. Da bi njega bili pri volitvi spodkopali, poslali so v njegov volilni okraj (pa tndi Vdruge) mnogo volitnib listkov. Pisala je te listke vse ena oseba, kar se po pisanji lehko pozna Če niso bili magiatratu listki ukradeni, ali če bo niso skrivaj natisnili, kar bi vredno bilo da se preišče, moral jih je poslati magistrat sam. Magistralni beriČ KriŠčak (po magiatratovo Criachaokl) in še neka druga osoha, kakor Ču[emo, iz društva „Progressou, nosila ata jih kmetom na dom. Na vaeh teh listkih jo bit za volilca zapisan dr. Enotikcl in tndi ime vsakega volilca. Velevala sta kmetom, kdaj i kdo se imajo ti listki-oddati. 27 kmetov jih je v resnici oddalo in tako je dobil dr. Enen-kol 27 glaaov; 13 kmetov je izbrisalo dr. Buenkelnovo ime i zapisalo namesti njega Cegnarja na listke; drtgi kmetje so listke atrgali, ker Enonkla niso hoteli voliti, pa si niso vedeli aioer pomagali. Cegnar je pri vsem tem dobil 63 glaaov, nasprotnik njegov, dr. Enenkel, pa lo 27. Zarad tega pa. ker je onih 13 kmetov izbrisalo Enouklove ime, zavrgla ao jo Cegnarjeva volitev. PraŠamo: ali ta faktuin ni unicum v zgodovini ? Sicer so pa temu nič ne čudimo, vsaj amo vže javno slišali necega zelo čislanega mostnega očeta govoriti: „čo bo Cegnar jzvoljeu, pa ga ovržemon. Nazadnje bi pa še našo vlado poprašali: kako je to, da sedi g. Valon v mestnem starešinstvo? Vlada sama jo volitev g. Piana zato ovrgla, ker jo bil učitelj v o-kolici, tedaj magiatratni uradnik, Valon je tudi magi-stratni uradnik, 300 gld. letno plačo ima od magistrata { ia je uradaik pri mfficio di cimentazions. Razložite uam lo dvombo, Če vam jo po volj L Vssaje detel«. Benetke. Francoska cesarica Evgenijs je zdaj V Benetkah; potiye v Egipt in v jotrovc kraje. — Na HpfinJmkem jo republikanska stranka čo dalje predrznčjia; Ift jia tam se ju ie s orožjem vzdignila zoper vlado iu jej uiočno nagaja. r>oipi». 0d gornje 8oČe. Strah, ki so ga imeli nokleri slanovalei Sočko dolino (gl. „ Domovino lista M. in 36.1 zavoljo merjenja telozuične črte Predčlske, ao jo razkadil, kakor jutomja megla. Goap. vifc nadzornik Kerd. Ilofmann, se jo zavolj vaoga obrekovanja osob-uo na Dunaji opravičil, kar mi jn sam povedal. On se jo rea polozal za Potabcljsko črto, dokler Jn bila Benečija Ae pri Avstriji, a pozneje uo voč. Da so merjenje talto ua dolgo vloče,'kakor ao nokteriiu zdi, ni reaj ker mnoge druge črlor ki ao bilo Joijo, ao ao šo bolj počasi merile. Prrdolalta črt* bo pa gotovo dolgo pred novembrom zmerjena. 44 gg. inženirjev, kolikor vrome pripušča, ii« vso krinko pridno dela, vsak dau od jutra do večera /še nedelja jim ni aveta ; kako gg. iuienirji, ki no izraelske vere, njih „ Aebal a praznujejo, ne vem), če ao komu lo iiierjonjo vendar lo prepočasno zdi, uaj si ogloda lo kraje mod Kobaridom in Itaboljiioiu, pa bo gotovo druzih misli. Tako leiavuih črt ae jo še malti morilo v Avstriji. Da g. llof. prejAnji načrt zameta, ao ni čuditi, ker je bil rea aemlrtje tak, da so ae mu Ao nezvodeni kmetje t glavami majajo jmamehovali. Umetno tlelo, zavita črta (peuklja) pri Logu, ki £S je „ Dom. u ie omenila, mora lo apretiioat g. II. hvaliti, če mogočo, šo bolj, kakor od uicga izpeljani žoleznični most pri Zidanem moatu na Stirskom. G. II. prejšnji načrt nar bolj zavoljo tega zamota, ker so ogiba brezštevilnih mostov in pol|, dobro vetioč, da oboje vejiko stane. Omenim le prejšnji načrt med Kobaridom iuSr-licnico, ki je iiuel v daljavi dobro pol uro 4—5 mostov Čez Sočo namenjenih. Vrb tega je hotel pobrati Trnov-cem šc to malo polja, kar ga imajo. Vlekel ae je pa jki takih krajih, ki niao celo zimo varni pred anežnimi plazovi. Zgodilo ao je io, namreč, da ao taki plazovi cclč Sočo zajezili,- kaj bi bilo šo le z železniČnimi r-laki? Tolažili ao aicer stanovalce, da, čo imajo malo polja, bodo toliko boljše odškojeni; tega pa ni nijeden pomislil, da bi moral le firar plačati in da kmetje drug-do polja kupiti ne morojo, kor ga ni. Sedanji načrt gre po trdnih tleh, jc varen pred plazovi, no ho imel ni jednoga mosta in se polja ne bo dotikal, razun na Sr-peniei, kjer pa nikakor drngače biti ue moro. Kolikor mi je znauo, je ljudstvo z novim načrtom sploh zadovoljno. Toliko v pojasnilo, ktero naj bi ludi drugi časniki svetu naznanili En Vgviien.u Domači novičar. (Kmetijska fola v Gorici) bo bode, potem ko se je ta stvar tako dolgo plctla, vendar enkrat pričela. 4. t m. jo došel sloveoskj učitelj, g. Franc Poofo, (brav-com „ Novic" in „ Domovino" že dobro znan; — vao Itaže da je prav poaobua pridobitev za Goriško); do 16. t. m. pričakujemo ludi italijanskega profesorja iu ravnatelja Ohlaen-a. Nadejamo se, da se bodo naši ljudje kmetijskega poduka, po klorom ae ima dežela A časom preroditi. z veseljen poprijeli, kakor jo bistroumni, vsestransko izobraženi mladi naš učitelj P- ves navdušen za pospeševanje vaeh razpolov kmetijstva v naših krajih. V kratkem razglasi deželni odbor povabilo k vpisovanju učcncev za novo kmet. šolo. Da so bodo vzrenjanci marljivojše učili, bodo se podolovtlo tndi nekaj atipon-dijev iz državnih pripomočkov. (Ihihovkr prememhf. f p. n gK Uanloetu tvan 1. koop » Uradu (otoku) gr.-. u koop in u£it«l|a v Kapriro ; Ani. Franiol, koop. r Vilni-o, koti. koop. « Urad PuiiS Jak. t. koop v Gradu kol koop. t 1'odUirn (v tiorioij. .Sion Lenaril. ..o.om.la.k, z. S. koop. » Grad.— Jt\l. Kot mar, koop. t Rentah, za koop » Kaanjo, Itonda Anion., ao-vomainik, u koop. » Maio . („8oia") Naznanjamo še oukrat, da bč iu^lo to našo politiško društvo v čelrtek, 14. t. ni., prvi občni »bor, v leten*in »e bo v»lil aatrdnl od bar. VJdov foejtS' „Soča" do zdaj te 10». .......... V.------- >* (Cesarjev god), dJ t.»m.;**fe obhajal, kakor druga leta- V prvostolni oerkvi ao imeli av. opravilo Nj. ekao. prč. knez aadtkof; a» rojatčino je bila maša ob i(X uri pri av. Igaa-ciji, , (Itulijmutko letooadeko Uruštuo) bo imelo priliml-njo nedeljo, IO. t. m., svojo pričetim avečatioat in |rriča-kuje goatov is Trata. _ ,' .".'t r aa Gorttkear n t)ber Itodou Afrtioraiiouen u (o zboljšanji zCml io) na Goriškem ju naslov knjižici, ki nam je te dni do-Ala, Iti ki jo ju apiaal nad ta blagostanje deželo ves vneti rojak in mnui kmetovavco vr. goaji. Franc grof Corotuni v Al. Petru pri Gorici. Ta knjižica jo iiobo-Imj natisnjen airalavek, priohčon v letniku /.a avstrijsko kuinCoraveo aa 1. 1870. Na čelu kažo gotovo residč-ni rek Aristotelov: Naj holji ljudje so tisti, ki kmetu jejo. Po kratkem v vodu govori i>(salel| Uarpred o načrtu (dr. Itaf Vioeiitiui ovnu), kako Iti ae dala napo Ijati voda ix Hoče pri Zagraji (znani žolezuični postaji „ Bagrado u) čet Tržlškl (Monfalkbiytk1) okraj, kteroiiiil dojo navadno wteril6ri * (bil jo nokdajj prid republiko I teniško). Dalje razpravlja misel, kako hi ao dalo lagune Onočavirlh med Oglejem in otokom Gradom na aulin ojati. Ou bregov Jadranskega morja polje pisatelj čitatelje v gore, v Kobarid, pod Krn, in to jO tisti o*f-lomek gr. Coronini ovc knjiilee, ki amo ga ualim bruv-eem za rianaa poelorcnfli. „ /.daj naj pcljrm "— pravi — „ bravou v doliiio Idrije •), ktera ae izteka v zgoroujo SoČo pod Kobaridom/ Krnu (7095 čevljev viaokemuj nasproti. Prej ko se zOdlai i Sočo, lečo Idrija kake 2 uri dolgč od zahoda proti izhodu in loči Mabijur (BI84') od prčdgor Golovca (Mdnte Maggiore 6118'). Žalibog je tukaj nekaj lagun '(močvirja), kar je naj Žslosthejša posebnost tega kraja. Mrzli časti obrazi staboVavecv ovijajo te na prvi pogled obžalovanj t vredno jtt'"^ gorskem kraji nepričakovano nazočaoet predobro znanega gosta iz (primorskih^ nižav (t i. mrzlice ) Mrzlica jirjbaja od močvirja, ki vso dolino obsega in ki mu jO vzrok Idrija. Navadno se U reka vije leno, da so konuy por.iloge k postavi • zomljtikem davku. ObrazJ~ VU k §. 36. Sestava podobrotnih vrat za vsaka občino. Obdelov :injski red ali način Parcelna številka od — do — ") Ta I4n$a p* »i liala, ki »vira bliso ruJaragnga maala Idrija, ia ki m do dolge« trku tcin proator davka prostHi iu nčroduih zcmljitč, IjHiVršja rodiiib alznljišČ t.-u.i. iiiluuga čialoga aneaka |M>pred na en oral in akupui znesek vaoga pnfršja, ludi z ntrodniro avoto m vrod. V idili . , Sestavljen dne . - . . . due .... Okrajua oenilua komisija (Podpis./ (Podpisi) . Loterijsko številke. V Trotu 2. oktobra M, «4, «». Borzni kurs ti. oktobra Metali. 69:70; narodno po- Hojilo 08:80; London l22:DO;t ^d^io srebra 120:15; cekini 5:88. " ' " 1 Žitna ceaa vCoriolcrtMlica' nova po 2 gld. 40 kr.; do 2:00 (goriški kaznanik); turšica 1:46 do-:—; tnrtica bela l;40j ječmeli, delan 2:90 do* 8:—; ncdelan nor 1:74; fižol 2!—'do 2:3»; sjda 1:86; do ; oves 1:26 do OGLASNIK, i Q|wm*daiko¥, , ki bi razprodajali uaŠ izvrstni 'chmnc za porcelanaste in enako posode, za Gorico in njo okolioo, itčc f. K. metrlih «t Va«r. v Dra&lanah (Dreedtn). __" • 1'.. • ■ ■ . ■ .••• = ■■ Pravo sioln^no-rpžno (arnl^no) platno ] , lekarnika 0. GftllMUi-a a Milanu, v ulici Meramgli (Ukamica 24) Ta obllt (-flatter) je aaj boljši pomoček, da sc odpravijo ialji in trda koža: da se ozdravi vnotja ml nogah, kedar so spotjene; dober je - tudi proti kvrifm očesom ia ajstri koži; t njim se zdravijo rano, stiske, opekline, revmataične bolezni (|»tin) ia pat/k s, daj, tpahki ia »dprte ozebline, tudi potolaJU stara Močita in zlasti v bodrili. — Že brit prvi dan, ko ae začae rabiti ta oblit, čuti se preeejtnja polajtba, in, 6e ga dalje apotrebujat, ozdraviš za tnlao. — MB. Vsakemu dvojaatema koau tega aolnčoo-rotnega platna je pridjan poduk, kako naj ae ž a jim dela. Na tem podaku je podpla lekarnika O. GaUeani in saki pečatni Vtiack: O. Oallemmi, MUano. En dvojual koa platna ve^a 60 aoldoe a.v. t^jf V GoHoi se dobiva ▼ lekarnid pri Paatam-u, kjer je zaloga vsakorfinih zdravil iz domačih in vnanjfh detel. -------r—-r-r—-T-— Čedno staaovanjo za toterjo, prav na lepem in zdravem kraji, tik meetaega vrta, realki nasproti in tudi ne daleč od gimnazija in por-malke, je na nonudbo v Pečenko vi lilti ttev. 40 pri gosp. Štefanu /iittfJfnik U- j