cins __
poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občim ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Nada Humar, Štefan Markovič, Jože Skok, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.:721-359,odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazpvec,   tel.: 721-082.
Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
a -^——^_m
Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dno 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
Domžale, 21. 5. 1984, leto XXIII, št. 8
23. maj — praznik .naše občine
Volja in moč sta v ljudeh!
Čas, ki ga živimo danes, je drugačen od tistega, ki smo ga živeli včeraj in ki ga bomo živeli jutri. Na trajajoči poti naše revolucije smo prišli še na eno prelomnico, kije nismo načrtovali, vendar pa moramo priznati, da smo jo s svojo nedoslednostjo dograjevali toliko časa, da smo se morali ob njej zaustaviti in začeti realno razmišljati o tem.kako v prihodnje. Toda napačno bi bilo, če bi vso krivdo za sedanje stanje prevzeli nase brez širšega ocenjevanja svetovnih razmer, ravno tako pa ne moremo govoriti samo o objektivnih vzrokih in istočasno pozabiti na subjektivne slabosti in naše lastno ponašanje.
Resnica je neizpodbitno samo ena: da je minil čas lagodnosti, prekomernega trošenja domačih in tujih kreditov, da se ne moremo skrivati za nedoločeno kolektivno odgovornostjo, ne da bi pri tem pravilno ocenili ponašanje slehernega izmed nas in da je treba narediti konec tudi vsemu leporečju o samoupravljanju in delegatskemu sistemu ter jima z materialno osnovo dati možnosti resničnega odločanja. Dejstvo je, da je prišel čas streznitve, utrjevanja, realnega ocenjevanja, prišel je čas dela in resničnega vrednotenja s pravimi merili in doslednim nagrajevanjem, prišel je čas volje in moči delovnega človeka.
Razmišljanja nas pripeljejo tudi v tisti čas med obema vojnama, ko so se zaradi gospodarskih in socialnih razmer skozi Komunistično partijo širile ideje o boju za osvoboditev dela in človeka, ko je rasla povezanost med delavci in kmeti, ko so se ljudje zbirali na Ijudskofrontnih shodih in občutili spoznanje, da je v enotnosti njihova moč.
Tako je bilo 23. maja 1937. leta na prvem takšnem shodu na Taboru nad Ihanom, tako je bilo na Limbarski vi in na zletu Svobod v Celju. Iz občutka povezanosti je vzklila iskra upora, rodil seje narodnoosvobodilni boj in ljudska revolucija, rodila se je svoboda in človeka dostojno življenje.
Previharili smo mnoge viharje, na najvišjih valovih smo dograjevali ljudsko oblast, demokracijo in samoupravljanje, v razburkanih tokovih lastne in svetovne zgodovine smo smelo krmarili v zavesti, da želimo živeti boljše in bogatejše življenje, kot smo ga živeli nekdaj, pred desetletji in do včeraj. Vedno smo uspevali, vendar samo pod enim pogojem: da smo bili polni volje in enotnosti.
In če se danes, ob tem prelomnem trenutku ozremo nazaj, na našo prehojeno pot, na opravljeno delo v občini, potem moramo reči mnogo velikih besed za tisto, kar smo uspeli storiti, vendar pa istočasno priznati, da je ostalo še marsikaj, kar smo načrtovali.
Že skoraj desetletje dosegamo dobre rezultate na področju industrije in kmetijstva, v mednarodni menjavi smo našli poti na zahod, vzhod |n dežele v razvoju, uspeli smo združevati sredstva za poravnavo zapadlih obveznosti in skrbeli smo za rast osebnih dohodkov.
Pri tem pa nismo pozabili na družbeni standard, na objekte in dejavnosti, kijih potrebujemo v razviti družbi. Marsikaj smo zgradili s sredstvi, ki smo jih v obliki samoprispevkov združevali v občini in krajevnih skupnostih, mlajšim rodovom smo odpirali vrata vrtcev in šol, nam samim smo gradili ceste, vodovode, kanalizacijo in telefonsko omrežje. Skrbeli smo za kulturno in telesno udejstvovanje, dograjevali splošno ljudsko obrambni in samozaščitni si' 'em ter uveljavljali samoupravni in delegatski sistem.
Številne ocene so pokazale, da bi bili doseženi rezultati lahko še boljši, če ne bi marsikdaj zapadli v malodušnost in če se ne bi hoteli „spočiti" na doseženih rezultatih, če ne bi popustila politična volja in če bi pravočasno znali razrešiti mnoge drobne stvari, o katerih smo govorili na sestankih, za katere smo klicali na pomoč „neko družbo", kot da bi mi sami ne bili sestavni del te družbe.
Vendar sedaj ni čas, da bi znova ocenjevali dobro in slabo, da bi razpravljali o forumskem načinu dela, da bi ponovno analizirali slabosti v samoupravnih odnosih in v delovanju delegacij, o napakah, ki so bile prisotne na vseh toriščih našega življenja m dela. Vse to poznamo. In da se ne bodo spet pojavljale napake, moramo tako kot v najtežjih časih vsakemu in vsem skupaj dopovedati le eno: volja in moč sta v ljudeh! Z drugimi besedami povedano: vse obveznosti, ki nas čakajo v sedanjem času gospodarske stabilizacije zahtevajo doslednost, usklajenost, enotnost, medsebojno zaupanje, odgovornost do dela in funkcij, ki jih opravljamo. Pri tem pa moramo vedno demokratičnost razumeti kot frontno povezanost vseh družbenopolitičnih organizacij, preko katerih mora priti do izraza tako osebna odgovornost kot skrb za delovnega človeka in občana od rojstva do pozne starosti.
Zavedati se moramo, da bodo mnogi ukrepi vplivali na naš življenjski standard, vendar pa tudi tega, da le delo zagotavlja našo socialno varnost in da brez materialne osnove ni mogoče več ustvarjati blagostanja. Poti, po katerih bomo hodili, poznamo: večja disciplina pri delu, večja produktivnost, stalnost v izvozu, več znanja in večja zavzetost pri opravljanju samoupravnih in delegatskih dolžnosti ter pravic.
To pa so vrline, ki smo jih poudarjali v času narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije ter v povojni graditvi, ki so sicer imele nekoliko drugačne besede, vendar pa isto vsebino.
Ob prazniku vsem delovnim ljudem in občanom iskren* čestitke ob trdnem prepričanju, da STA VOLJA IN MOČ V LJUDEH - v NAS SAMIH! PREDSEDNIK Skupščine občine Domžale Karel Kušar
VABIMO VAS NA SLAVNOSTNO SEJO SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE, KI BO V SOBOTO 26. MAJA 1984 OB 10,00 URI V HALI KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE.
Tole je pa prav precizno postavljeno in do milimetra točno središče občine, ki so ga določili in postavili strokovnjaki Geodetskega zavoda Slovenije. Za »poživitev« nam je bil »občan« 7-letni Capudrov Robi iz bližnje vasi Koseze.
Vsem
delovnim
ljudem
in občanom
občine
Domžale
čestitamo
za, občinski
praznik
— 23. maj!
SKUPŠČINA OBČINE IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE DOMŽALE
I Dela na obnovitvi spomenika iz NOB
I— Lukova bolnišnica
i i
Razgovor s predsednikom IS Sob Domžale MILANOM MAROLTOM:
Več dela, produktivnejše delo in smotrnost so izhod iz težav
Na predzasnji seji vseh treh zborov delegatske skupščine je bil za novega presednika IS izvoljen MILAN MAROLT, diplomirani ekonomist. Tov Marolt dolgoletni javni in družbeni delavec, v zadnjem času je bil predsednik Komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje, se je vabilu na razgovor rad odzval. Tu so odgovori na postavljena vprašanja.
Vprašanje:
Katera so najpomembnejša in za domžalske razmere specifična torišča dela domžalskega izvršnega sveta?
Odgovor:
Za občino Domžale je značilen izredno hiter razvoj po drugi svetovni vojni, zlasti po letu 1970, ki je bil pogojen po eni strani z razvojem gospodarstva, po drugi strani pa s stanovanjsko politiko, ki je omogočala priseljevanje precejšnjemu številu občanov, ki so se zaposlovali v gospodarstvu v sami občini, precejšnje število pa se jih je zaposlovalo v organizacijah združenega dela izven občine. Nastal je precejšen razkorak med potrebami občanov po različnih storitvah od vrtcev, šol, zdravstva, trgovine ipd. ter materialnimi možnostmi, da bi te potrebe zadovoljili. V tej zaostreni gospodarski situaciji so problemi tu še večji in prav razreševanje teh problemov je ena od pomembnih nalog izvršnega sveta.
Vprašanje:
Katere gospodarske okoliščine in podatki najbolj karakterizirajo stanje in perspektive razvoja domžalskega gospodarstva?
Odgovor: _ Za domžalsko gospodarstvo je v bistvu osnovna značilnost, da smo praktično Jugoslavija oziroma Slovenija v malem, ker imamo na področju gospodarstva prisotne praktično vse gospodarske panoge. Organizacije združenega dela piso prevelike, so fleksibilne in se hitro prilagajajo pogojem gospodarjenja. Značilno je tudi to, da imamo tako kot Jugoslavija probleme z zadolženostjo v tujini, predvsem zaradi deviznih dolgov Papirnice Količevo. Bistvena razlika v
Podeljena priznanja OF in ZSS:
primerjavi z nekaterimi drugimi občinami v Sloveniji ali Jugoslaviji pa je, da so rezultati, ki jih dosegamo na področju gospodarstva, precej boljši, ker znatno presegamo vse zastavljene cilje tako pri proizvodnji v industriji, kmetijstvu, tako na področju konvertibilnega izvoza, skratka na vseh življenjsko pomembnih področjih gospodarstva. Takšni rezultati omogočajo tudi nekoliko hitrejšo rast osebnih dohodkov tako v gospodarstvu kot negospodarstvu v primerjavi z drugimi občinami. Vprašanje:
V čem vidite najbolj zaznavne uspehe delovanja izvršnega sveta? Odgovor:
Izvršni svet je v prvi vrsti izvršilni organ občinske skupščine, kar pomeni, da je dolžan predvsem izvajati sklepe, stališča in politiko, ki je sprejeta na skupščini, po drugi strani je odgovoren za stanje na vseh področjih, oziroma mora predlagati skupščini ustrezne ukrepe, da bi se even-tuelni problemi razreševali. Prej sem že omenil, da so sprejeti cilji na področju gospodarskega razvoja znatno preseženi na vseh ključnih področjih, da je problematika vsakdanjega življenja v naši občini manjša, kot je drugod, k čemur je nedvomno prispevala ustrezno sprejeta politika, pri izvajanju katere je v okviru svojih pristojnosti in možnosti prispeval tudi izvršni svet.
Vprašaaje:
Ali smo prešli stopnjo največje devizne obremenitve zaradi odplačila dolgov Papirnice Količevo?
Odgovor:
Na to vprašanje je v tem trenutku še težko odgovoriti predvsem zaradi
tega, ker ni v celoti jasno, kateri dolgovi bodo reprogrn rm sklenitvi ustreznih državnih spora^iov z mednarodnim monetarnim skladom in mednarodnimi finančnimi institu-ci jami, katere dolgove pa bo potrebm poravnati. Smatram, da je bil bistven korak storjen v Papirnici zlasti v preteklem letu, ker je Papirnica z ogromnim prizadevanjem vseh delavcev v sami Papirnici in razumevanjem ter pomočjo tudi ostalega dela gospodarstva v občini naredila pomemben korak, saj je postala največji izvoznik, kar pomeni, da se tudi usposablja, da bi lahko devizne dolgove v čimvečji možni meri odplačevala tudi z lastnim izvozom, ob tem pa dosegala pozitivno finančno poslovanje.
Vprašanje:
Kaj pa kmetijstvo? Se kažejo že rezultati resolucijskih opredelitev, okroglih miz, problemskih konferenc?
Odgovor:
Rezultati, ki jih ugotavljamo v zadnjih treh letih na področju kmetijstva tako v družbenem kot zasebnem sektorju, nam potrjujejo pravilnost zastavljenih usmeritev oziroma dogovorjene politike, ki je bila sprejeta s srednjeročnim planskim obdobjem 1981-1985. V občini smo že dalj časa namenjali precejšnja sredstva za stimuliranje razvoja prioritetnih usmeritev v kmetijstvu. Na ta način smo po eni strani skušali odpravljati neravno-vesja na področju cenovne politike, predvsem pa smo skušali stimulirati družbeno usmerjeno proizvodnjo.
Vprašanje:
Kako komentirate rezultate samoprispevka in kaj kaže reči, preden začnemo graditi po programu IV. samoprispevka in planih krajevnih skupnosti?
Odgovor:
Velika udeležba občanov na voliščih in pa samo dejstvo, daje referen-
Praznično in delavno
„Sedaj je čas, da enotnost ponovno dokažemo v sleherni sredini in to tako, da bomo skozi odgovornost, delavnost, poštenost in samoupravnost uresničevali sprejete plane in programe ter vrednotili delo," je poudaril v slavnostnem govoru na osrednji slovesnosti ob Dnevu OF in
tov. Miroslav Birk, predsednik OS ZSS Domžale. Orisal je dogodke ob 27. aprilu 1941 ter se spomnil prvih praznovanj 1. maja, ki vrsto desetletij vodi proletarce vseh dežel k dokončnemu uresničenju njihovih ciljev. %
Vse to pa od slehernega izmed nas zahteva poštenost in doslednost, tovarištvo in humanost, prepričanje o pravilnost naše poti in dolžnosti, da dograjujemo tisto, kar se je rodilo na barikadah in se potrjuje skozi desetletja. S tem pa uresničujemo tudi cilje naše družbe, da vse rešujemo po samoupravni poti, kar nam omogoča naš samoupravni socialistični sistem, naša naloga ^dolžnost in pravica pa je, da krepimo nadaljnji razvoj samoupravnega delegatskega sistema. Pri opravljanju vseh teh nalog in dolžnosti, pa so nekateri aktivisti tako SZDL kot Zveze sindikatov pokazali še posebno aktivnost, prevzemali so VTSto pomembnih dolžnosti, ki so jih opravljali z vso vnemo in po svojih močeh prispevali k uveljavljanju in krepitvi našega sistema na vseh področjih dela in življenja. Le-ti so iz rok predsednika OK SZDL tov. Mira Ukmarja ter predsednika Žirije za podeljevanje priznanj OF tov. Borisa Lenčka, prejeli srebrna priznanja OF oz. srebrna priznanja Zveze sindikatov Slovenije, ki jih je podelil tcv. Miroslav Bilk; predsednik OS ZSS Domžale.
Letošnja priznanja OF so prejeli:
LADO GORIČAN - za kreativno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti Trojane in občini Domžale.
SLAVKO POVŽ - za doprinos v NOB in povojno aktivno delo v občini Domžale, zlasti v krajevni skupnosti Ihan, kjer je opravljal vrsto odgovornih funkcij.
ZLATKO REPNIK*- za udeležbo V NOB in aktivno družbenopolitično delo zlasti v KS Homec - Nožice.
IZIDOR RIBIČ - za aktivno udeležbo v NOB ter dolgoletno družbenopolitično delo zlasti v KS Velika vas - Dešen, kjer je veliko prispeval k razvoju komunalne opremljenosti tega območja.
PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE - za dolgoletno prizadevno delo na področju vključevanja mladih v delo društva.
Srebrna priznanja Zveze sindikatov Slovenije so prejeli:
ALBIN CVETKO - za dolgoletno uspešno delo v osnovni in občir:s»j Orgap.ilaci)! 7.SS Domžale ~
LIDIJA PETACCI     za uspešno delo v osnovni in občinski organizaciji
Zveze sindikatov predvsem na področju' obveščanja osnovnih organizacij in članstva ZSS o delu konference 00 ZS in usposabljanju članstva preko Kluba samoupravljalcev.
MILAN RADOŠEVIČ - za dolgoletno uspešno delo v Zvezi sindikatov predvsem pri uveljavljanju osnovne organizacije ZSS
FILIP ROME - za dolgoletno uspešno delo v Zvezi sindikatov v osnovni in občinski organizaciji predvsem na področju uveljavljanja osnov-■ ne organizacije sindikata pri uresničevanju družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu.
CILKA UKMAR- za dolgoletno uspešno delo v Zvezi sindikatov tako v osnovni,republiški in zvezni organizaciji za doprinos k uveljavljanju te organizacije na vseh področjih.
SINDIKALNA ORGANIZACIJA TERMIT MORAVČE - za uspešno delo v delovni organizaciji in sodelovanje s kraievno skupnostjo Moravče.
OSNOVNA SINDIKALNA ORGANIZACIJA V CENTRU ZA USPOSABLJANJE IN VARSTVO INVALIDNIH OSEB - za izredno uspešno delo pri motiviranju delavcev Zavoda za uspešno izvajanje nalog dejavnosti Zavoda.
V pestrem in kvalitetno izvedenem kulturnem programu so sodelovali:
Godba Mengeš, Moški pevski zbor Rudolf Božič iz Radomelj ter Simfonični orkester Domžale - Kamnik s ■iolisti. V.V.
Milan M moli, dipl. oec, predsednik IS sob Domžale
dum uspel, predstavlja velik uspeh. Smatram pa, da je iz rezultatov referenduma razvidno, da se ljudje zavedajo resnosti situacije, v kateri je tako naše gospodarstvo, na splošno pa celotna naša družba. Pred vsemi, ki bodo lahko kakorkoli vplivali na izvajanje programa samoprispevka, je odgovorna naloga, da bodo s sredstvi samoprispevka čimbolj racionalno gospodarili, da bodo objekti zgrajeni v skladu z normativi in da bo celoten program tudi izveden. Vprašanje:
Kako gledate na uspešnost (terminske vsebinsko, organizacijsko, operativno) občinskih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti in drugih organizacij družbene režije? Kaj je tu treba še storiti?
Odgovor:
Mislim, da nas na tem področju vse v bodoče čaka še precej dela. V primerjavi s številnimi drugimi občinami so strokovne službe SIS pri nas precej racionalno organizirane.
V kolikor bi hoteli napraviti bistveno racionalizacijo, pa bo potrebno predvsem odpraviti vzroke za precejšnjo nepotrebno režijo tako na področju samoupravnih interesnih skupnosti kot tudi drugod, med drugim tudi
veliko režijo v organizacijah združenega dela. Vprašanje:
Delegatski sistem; kako se izvršni svet želi vključevati v ta sistem? So kakšne novosti, zamisli glede organizacije?
Odgovor:
Ena izmed osnovnih nalog izvršnega sveta, za katere smo se domenili je, da je potrebno tako pri našem delu kot pri delu drugih izvršilnih organov opozarjati in delati tako, da ne bi administriranje prešlo v navado in da bi skušali vse, ki hočejo na tak način urejali zadeve, usmerjati na delegatske skupščine, kjer je mesto za razreševanje ključnih vprašanj tako gospodarskega kot družbenega razvoja. Izvršni svet se bo poleg ostalih subjektivnih sil vključil v prizadevanja, da bi z racionalnejšimi oblikami in organiziranostjo SIS, z jasnejšimi razmejitvami v pristojnosti obravnav in odločanje posameznih zadev in s kvalitetnejšimi gradivi prispeval po eni strani k racionalnejšim rešitvam, ki pa bodo prispevale k nadaljnjemu uveljavljanju delegatskega sistema.
Vprašanje:
Vaš prosti čas, koliko ga imate? Kako ga izkoriščate?
Odgovor:
Prostega časa imam bolj malo, saj mi različne obveznosti v popoldanskem ali večernem času, pa tudi konec tedna tega ne omogočajo. Kadar pa nimam obveznosti, se ukvarjam rad s športom, zlasti s smučanjem in tenisom.
Vprašanje:
Smo v razgovoru morda kaj pozabili, pa bi želeli vendarle podčrtati?
Odgovor:
V sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ne samo pri nas, temveč tudi drugod po svetu, se marsikdo sprašuje, kako se bomo izkopali il težav. Odgovor je v bistvu preprost, hkrati pa zahteva mobilizacijo vseh ljudi, ki nam bo omogočalo normalno vključevanje v mednarodno delitev dela in postopen prehod iž težav. j
S predsednikom IS se j« pogovarjal urednik
19. maj 1984 ob 16.00 uri
ob 7.00 uri
23. maj 1984 ob 15.00 uri
24. maj 1984 ob 11.30 uri
25. maj 1984
ob 10.00 uri   Otvoritev prenovljene  Lukove  bolnice na Ko lovcu
ob 17.00 uri   Zaključna prireditev šolskih športnih društev občine Domžale v Športnem parku Domžale
26. maj 1984 ob 8.00 uri
7. tek „PO POTEH AKTIVISTOV NOB" v Trzinu
Tradicionalni „AVTO—RALLY" v spomin narodnega heroja Matija Blejca — Matevža v Mengšu
Razglasitev „GEOGRAFSKEGA SREDIŠČA OBČINE DOMŽALE"na geografskem središču občine Domžale
Otvoritev novih zapornic in preurejenega perona na Železniški postaji v Domžalah
ob 9.00 uri ob 10.00 uri
Tradicionalni kegljaški turnir invalidov na Kegljišču v Jaršah
Košarkarski turnir članskih ekip v Športnem parku Domžale
Slavnostna seja Skupščine občine Domžale v hali Komuna/nega centra v Domžalah z izročitvijo občinskih priznan/ in kulturnim progra1, mom
ob 18.00 uri   Izročitev telefonov v javni promet v naselju Loka pri Mengšu •
Tradicije stari Keber in mlada dva Kebra — nista in ne bosta zanemarila ali izneverila. Prav je tako
Zastave in rože so tu. Še napis pribijem. Ko obesim delovno obleko na klin se zame praznik lahko začne.«
Mladostne godbenike muči nespečnost. V mraku komaj razločijo note, a bud,.ica krepko odmeva prek mesta
1. junij 1984
ob 11.00 uri   Otvoritev razstave ročnih del Društva invalidov Domžale v preddverju hale Komuna/nega centra
ob 19.00 uri   Koncert učencev Glasbene šole Domžale v Kinodvora*hi Domžale
1. in 2. junij 1984
ob 16.00 uri   Streljanje z malokalibrsko puško v Kamnolomu v Trzinu
1. junija do 16. junija 1984
Nogometni turnir članskih ekip občine Domžale
Finale nogometnega turnirja članskih ekip bo v Športnem parku Domžale dne 16. junija 1984 ob 10.00 uri
2. junij 1984
| ob 8.00 uri Občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči v Osnovni šoli Šlandrove brigade v Domžalah
ob 20.00 uri   Koncert mešanega pevskega zbora Delavsko kulturnega društva Svoboda Mengeš
3. junij 1984
ob 10.00 uri   Srečanje pihalnih orkestrov Gorenjske v Moravčah
9/unij 1984
ob 8.00 uri Kegljaški turnir na kegljišču Ftepovž Domžale 15. junij 1984
ob 15.00 uri   Slavnostni koncert v počastitev 100-letnice ustanovitve godbe
'6. junij 1984
ob 15.00 uri Otvoritev doma Društva upokojencev Moravče 117. junij 1984
ob 15.00 uri   Srečanje godb na pihala v počastitev 100-letnice Mengeške godbe
Pohod na partizanski Rudnik. Pri Hrastarju izletniki lovijo      Če ni bilo prav vse primerno za ušesa, kaj hočemo. Nad pe-
sapo in sadjevček.
čenko pa ni nihče vihal nosu. (Foto: Peter Roje)
občinski poročevalec
1567
999999999999^
V v
■ K
občina domžale zavod za geodezijo
Prvi občinski GEOS v Sloveniji
je izračunan za domžalsko občino:
• V V
Geometrično središče občine je pri Lukovici
Ideja, da bi tudi v domžalski občini — po slovenskem zgledu — izračunali geometrično središče, je stara komaj kak mesec. Izračun tega središča so poverili strokovnjaku z Geodetskega zavoda SRS tov. Marjanu Jenku, sicer diplomiranemu inženirju geodezije. Z njim smo tudi opravili razgovor, ki ga prinašamo na drugem mestu. Sicer pa nam je podatke o tej zelo zanimivi novosti, ki jo bodo svečano odprli ob občinskem prazniku 23. maju, povedal direktor Občinskega zavoda za geodezijo tov. Zmago Čermelj.
Izračun - elaborat je bil po dogovoru napravljen v kratkem času, geometrično središče pa je določil in
postavil na terenu brezplačno Geodetski zavod SRS. Sodelavci Občinskega zavoda za geodezijo iz Domžal pa so
postavili druga obeležja na mestu, kjer to središče je. Ta obeležja je po njihovi zamisli izdelal mizar Marjan Mav iz Lukovice.
Kako pridete v GEOS občine Domžale?
V Lukovici od glavne ceste zavijemo iz smeri Domžal desno proti kraju Spodnje Prapreče in se še lep čas vozimo po asfaltu do prve hiše v kraju VIDEM. Tam nas na levi strani že usmeri kažipot in popelje po kolovozu (še 500 m) do središča. Do tja sta še dve usmerjevalni tabli, tako da GEOS-a res ni mogoče zgrešiti.
Nekaj
splošnega
o
geometričnem središče
Človek se je že zelo zgodaj zanimal za obliko, velikost in druge lastnosti Zemlje, planeta, ki mu daje osnovne pogoje za-življenje. Danes, ko smo na pragu osvajanja drugih svetov, sc zanimanje za naš svet še povečuje in poglablja. Ob tem je na vssh kontinentih vse več obeležij, ki so povezana z zemljepisno lego posameznih dežel ali Zemlje kot celote. V nordijskih deželah so številni objekti, ki opozarjajo popotnike na polarni krog, ekvator je obeležen na mnogih mestih z znamenji različnih oblik, središče Afrike ima svojo oznako na pol poti med Kairom in Capetownom in še bi lahko našteli primere iz vsega sveta, nam najbližje pa je seveda označeno središče Slovenije v Vačah pri Litiji.
Poleg turističnega značaja je namen vseh teh obeležij tudi dvigniti zanimanje širše javnosti za geoznanosti, zlasti za*geodezijo, ki ima pri določanju oblike in velikosti zemlje odločilno vlogo. Čeprav so obeležja lahko različnih arhitektonskih oblik, je osnova vedno kamniti steber s skrbno označeno točko, ki so jo geodeti precizno določili. Ob tem si lahko predstavljamo, kakšno delo je bilo izvršeno, saj je praktično ves svet pokrit z mrežo takih točk, ki nam pomagajo razreševati številne skrivnosti površine našega planeta, njegove notranjosti, pa tudi vesolja. Tudi pri nas nam pri tem pomagajo sodobni elektronski pripomočki, geodetske in astronomske meritve največje točnosti, umetni sateliti in računalniška obdelava podatkov.
Zato so se geodeti in drugi lotih dela za določitev in označitev geometričnega središča tudi v naši občini. Ozemlje domžalske občine ima še kar „pravilno" obliko - s tem mislimo reči, da je v glavnih obrisih ta oblika preprosta in nerazgibana. Je pa precej podolgovata in meri v smeri zahod-vzhod skoraj 30 km, v smeri jug-sever pa ne doseže 13*km; njegova širina večji del niha okoli vrednosti 10 km. Ob takih približno eliptični obliki leži režišče ploskve, ki jo predstavlja ozemlje občine, vsekakor v njenem osrednjem predelu in zato dobro ustreza pojmu geometričnega središča (kije bolj splošen).
Geometrično središče občine Domžale leži r neposredni bližini vasi I idem pri Lukovici
Razprava s strokovnjakom:
Domžalska občina je zanimiva...
govori Marjan geodezije
Jenko, dipl.ing.
Kaj pomeni izračunati geometrično središče občine, kakršna je domžalska?
Pri takem izračunu gre za določanje težišča neke plošče, v našem primeru r pravilnih oblik. Strokovni pri-stoj ; moč najti v učbeniku za mehaniko, gre pa za računsko-grafič-no metodo! ki zahteva mnogo grafičnega dela.
Kakšno je to delo in kakšna je v kratkem metoda?
Podobno kot svojčas v primeru celotne SR Slovenije, smo se lotili določitve središča (težišča) po grafič-no-analitični metodi. Karta občine Domžale v merilu 1 ; 50.000, ki jo je izdelal leta 1983 Geodetski zavod SRS, je predstavljala takorekoč najboljšo podlago za grafično delo.
Na tej karti je bilo območje občine Domžale razdeljeno v ozke pasove v obeh smereh državnega koordinatnega
V smučin središt u so po\lu\ ili Imli ncLui drugih objeklin , laku du sc obisko t ali rm, ki sc bodo iiumciuli ninskim In lučko, nhela poteg lepe iuna\c Iv.di mnznnsl pm ilka; rekreacije
sistema. Nastalo je 200 pasov v eni in 85 pasov v drugi smeri. Dolžina vsake-, ga pasu je bila izmerjena. Vsota dolžin pasov po eni in drugi smeri se je ujemala z veliko zanesljivostjo (0,04%). Na ta način je bil določen položaj geometrijskega centra občine v državnem koordinatnem sistemu in na tej osnovi tudi precizne geografske koordinate (zemljepisna dolžina in širina). Pri tem je bilo treba upoštevati vse posebnosti omenjenih koordinatnih sistemov in končne podatke ustrezno korigirati.
Kje torej leži geometrično središče občine?
Z »nanašanjem koordinat na karto občine, na topografsko karto I : 25.000 in na TTN 1 : 5000 smo ugotovili, da leži središče občine 1,8 km južno od Lukovice med naseljema Videm in Presfiijc (KS Lukovica k.o. Sp. Koseze). Področje je lahko dostopno; nadmorska višina je 338,20 m, teren je gozdnat, prav blizu pa je obdelana ravnica, ki se razprostira ob potoku Zaloki proti Vidmu.
Občino Domžale ste torej ob tem delu natančneje spoznali. Kaj kot geodet pravite?
Občina Domžale je želo zanimiva, raznolika, čeprav nima visokih gora. Ker je mnogo gričevnato pokrajine, gozdov, (udi sam rad zahajam na vaše območje. Rad grem na Moravsko, v okolico Blagovice, na Zlalo polje; ker je lepo, se bom v domžalsko občino še rad vračal.
l)ela\ ci našega občinskega /a\oda za geodezijo so sc poti nega centra občine lepo opremili z usmerjevalnimi tablami naju.
udih in pol , tako da ga
do geoinen sploh ni le:
ic-ko
lov. /inagti ( eniielj, dnckioi /a\ nda a geodezijo <>/> obeležju : osnovnimi podaiki o., koordinatami sicdišca.
• Na podlagi sklepa Skupnosti Klubov samoupravljalcev Jugoslavije, priporočila skupščine Klubov samoupravljalcev Slovenije, sklepa predsedstva Občinskega sveta ZSS Domžale in izvršnega odbora Kluba samo-upravjalcev Domžale
RAZPISUJETA
predsedstvo Občinskega sveta ZSS Domžale in izvršni odbor Kluba samoupravlja/cev Domžale pogoje za podelitev LISTINE S PLAKETO "JOSIP BROZ TITO - 30 let samoupravljanja"
Listina s plaketo se podeljuje organizacijam in delavcem — samoupravlja/čem za prispevek in aktivnost k razvoju družbenoekonomskega in političnega sistema socialističnega samoupravljanja, povečanju samoupravne zavesti delovnih ljudi in občanov, razvijanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov, razvijanju bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov in narodnosti, negovanju ter razvijanju revolucionarnih tradicij, utrjevanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter osebno pripravljenost in prispevek posameznikov k razvoju socialističnih samoupravnih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
1. LISTINA S PLAKETO „JOSIP BROZ TITO - 30 LET SAMO-UPRA VLJANJA "se podeljuje:
— organizacijam združenega dela
— družbenopolitičnim organizacijam in družbenim organizacijam
— krajevnim skupnostim
— posameznikom.
2. LISTINA S PLAKETO ,JOSIP BROZ TITO - 30 LET SAMO-UPRA VLJANJA"se podeljuje na osnovi naslednjih meril:
Izjemni dosežki, ki so bili doseženi v daljšem obdobju
— pri razvijanju proizvodnje in celotnega poslovanja,
— pri razvoju samoupravljanja, delegatskega odločanja,
— pri krepitvi SLO in družbene samozaščite
— pri celotni družbenopolitični in družbeni aktivnosti
— pri negovanju in razvijanju revolucionarnih tradicij
— pri razvoju družbenoekonomskega in političnega sistema socialističnega samoupravljanja
— pri razvijanju bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov in narodnosti
— pri razvoju samoupravne zavesti delovnih ljudi in občanov
— pri izpolnjevanju delovnih in družbenih nalog
— pri celotni družbenopolitični aktivnosti v svoji organizaciji in družbenopolitični skupnosti
— pri vsebinski angažiranosti za uresničevanje Zakona o združenem delu
— pri razvijanju medsebojnega sodelovanja in krepitvi mednarodne solidarnosti na podlagi revolucionarnih tradicij delavskega razreda.
3. Predsedstvo Občinskega sveta ZSS in izvršni odbor Kluba samoupravljalcev bosta za leto 1984 podelila 5 priznanj (organizacijam združenega dela, družbenopolitičnim organizacijam in družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim in posameznikom) ob Dnevu samoupravljalcev - 27. junija.
4. Predlog za podelitev tega priznanja podajo:
— samoupravni organi
— osnovne organizacije ZS
— družbenopolitične organizacije
— predsedstvo Občinskega sveta ZSS
— izvršni odbor Kluba samoupravlja/cev Domžale
5. Predlog za podelitev priznanja mora biti dokumentiran v skladu z merili, ki so opredeljeni v razpisu. Obsegati mora tudi naziv* in naslov predlagatelja, datum, kdaj je bil sprejet sklep. Pri predlogu za posameznika je treba napisati tudi osebne podatke.
6. Predloge je treba posredovati najpozneje do S.junija 1984 na naslov: Odbor za kadrovsko politiko pri Občinskem svetu ZSS, Domžale, Ljubljanska 70.
7. Priznanja bodo podeljena na proslavi ob DNEVU SAMOUPRAVLJALCEV- 27. junija
Klub samoupravljalcev Domžale Izvršni odbor
Občinski svet ZSS Domžale
V petek II. maja smo v naši občini v poznih večernih urah v Radomljah pričakali štafeto mladosti
Mladi taborniki iz Radomelj ob šlajetni palici, ko je v tem kraju prenočevala.
★
Kaj je mladini bližje kot ritem, glasba, disco, aerobika. Na sliki: mladinke Centra srednjih šol na enem izmed nastopov v Radomljah
Spominski park revolucionarnih tradicij Domžale
I gina
^ shoi don Jud
LZ
V smislu določila 18. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini predlaga Zavod za spomeniško varstvo v Kranju, da se območje Spominskega parka revolucionarnih tradicij Domžale razglasi za kulturni in zgodovinski spomenik.
Spominski park revolucionarnih tradicij občine Domžale obsega vas Brdo pri Ihanu in zaselke Oklo, Opaške in Dobovlje. V območje je vključen tudi grajski kompleks Krumperk na severu in Tabor na zahodu. Na jugovzhodu poteka meja območja po občinski meji med občinama Ljubljana—Bežigrad in Domžale.
Valovit svet kraškega značaja, pokrit pretežno z mešanimi gozdovi in redko poseljen, je imel veliko vlogo v času delavsko revolucionarnega gibanja že med NOB. Leta 1937 je bil na Taboru velik ljudskofrontni shod, ki se ga je udeležilo nad tisoč ljudi, večinoma delavcev in kmetov z domžalskega in kamniškega okrožja; nad Vinjami pa je bila v opuščeni Judeževi domačiji leta 1939 III. konferenca KPS, ki ji je prisostvoval tudi tovariš Tito.
Med NOB sta najpomembnejša dogodka: ustanovitev občinske organizacije OF za Domžale na gradu Krumperk ter tragedija borcev Kamniško —zasavskega odreda na Oklem.
V spominski park so vključeni tudi umetnostni in arheološki spomeniki: grad Krumperk, ki sodi med naše najbolje ohranjene gradove iz 16. stoletja, gotska cerkev Sv. Miklavža na Goropeči z freskami iz 15. stoletja in kvalitetno opremo ter podružna cerkev Sv. Kunigunde na Taboru z grobnico in nagrobniki lastnikov Krumperk, tabornim Obzidjem in prazgodovinskim gradiščem. Med naravne znamenitosti pa uvrščamo Železno jamo pri Krumperku in grajsko lipo ob tem gradu.
Kvalitetni kulturni in zgodovinski spomeniki, v sožitju z naravno ter kulturno krajino, utemeljujejo razglasitev Parka revolucionarnih tradicij Domžale za kulturni in zgodovinski spomenik, z namenom, da se te vrednote ohranijo in da se sodobnemu človeku obenem z razvijanjem revolucionarnih tradicij nudi kvaliteten prostor za oddih in rekreacijo.
Na območju spomenika se ob primernem kmetijskem in gozdarskem izkoriščanju ohranja kulturnoagrarna in gozdna krajina. Območje je odprto za javni promet. Zaradi ohranitve naravne in kulturne krajine pa je gradnja stavb za stalno in občasno bivanje ter gradnja komunikacij1 omejena na potrebe gozdarskega in kmetijskega izkoriščanja in turistično rekreacijske dejavnosti, ki so povezane s prosto naravo.
Namen razglasitve te pokrajine za kulturni spomenik je predvsem zaščititi majhen del ozmelja naše občine pred nezakonitimi posegi nikakor pa ne omejevati razvoj kmetijstva in drugih panog.
P. Pevec
I I I I I
»segi.
Pričakovanje pred njenim prihodom so mladi izpolnili tudi s prikazom dejavnosti Modre ptice in številnih drugih društev. (Foto Igor Lipovšek)
9999941
Solidarno tudi tokrat
(ob zbiralni akciji rabljenih oblačil, obutve, posteljnine, šotorov, bivalnih prikolic - 24.5.1984)
Socialistično solidarnost izpričujemo vsak dan v najrazličnejših oblikah -prisotna je na vseh področjih našega življenja in dela: v združenem delu, v krajevnih skupnostih, v skrbi za posameznika, skupino, celotno družbenopolitično skupnost. Ob izrednih razmerah,ko so prizadeta življenja ter ogroženo družbeno in zasebno premoženje ljudi ter možnosti za delo, je solidarnostna zavest naših ljudi še
posebej velika. Takrat je potreba po hitri in organizirani pomoči ter vključenosti vseh družbenopolitičnih in samoupravnih dejavnikov za zagotovitev čimhitrejše normalizacije pogojev življenja in dela največja.
Rdeči križ Slovenije preko občinskih odborov tudi v letošnjem letu organizira že šestnajsto zaporedno akcijo zbiranja oblačil, obutve, posteljnine, pohištva in tekstilnih odpadkov ter drugih predmetov. Občinski odbor RK Domžale vas vabi, da v tej akciji po svojih močeh sodelujete.
Otvoritve nove Petrovčeve ulice, ki so jo prispevki, se je udeležilo veliko število
v veliki meri zgradili občani sami z delom in krajanov iz KS Jarše-Rodica
Ob tej priložnosti ni manjkal trakec, pa bc je treba tudi proslaviti
- in botra... Res je: izreden delovni uspeh
Novi dom družbene samozaščite v Ihanu
Novi dom družbene samozaščite — plod zavzetega dela krajanov Ihana
Ihan postaja bogatejši za nov lep dom družbene samozaščite, ki stoji na mestu, kjer je nekoč stal gasilski dom, torej skoraj v središču Ihana. Kar pa je pri vsem tem najpomembnejše, ni to nikakršen dar z vrha, ampak plod zavzetega dela mnogih krajanov Ihana.
Zamisel o gradnji doma je stara že več let. Na žalost pa je bil temeljni kamen postavljen že, ko se je na semaforu novih gradbenih naložb ugašala, zelena luč. Ker v tem primeru ni šlo za družbena solidarnostna sredstva, smo se Ihanci le zavzeli in nabirali sredstva za gradnjo doma na vseh mogočih in manj mogočih krajih in — GRADILI. Vmes je bilo potrebno zamenjati gradbeni odbor, kar ni sicer v naši družbi nobena redkost, na srečo je bil drugi prizadevnejši od prvega.
Gonilna sila odbora in sicer tudi funkciji; Zvone Slovnik in Franc Gni-najodgovornejša krajana po družbeni    dovec sta res vložila precej svoje
Uspeh skupnega dela na Petrovčevi v KS Jarse-Rodica:
V slogi je — cesta
Pred dnevi so s skupno svečanostjo vseh občanov v soseski ob Petrovčevi ulici v Domžalah ter ob prisotnosti nekaterih javnih delavcev Skupščine občine in OK SZDL odprli 514 m prenovljenega cestišča, od tega 235 m v širini 5 m in 276 m v širini 3,25 m. Izdelan je bil tudi pločnik za pešce v dolžini 192 m in poprečni širini 1,10 m.
Vsa dela so bila z izjemnimi napori večine prebivalcev (od 34 družin je delalo 29 družin) opravljena v 45 delovnih dneh in dve tretjini v lastni režiji. Ko se opravi pogled na opravljeno delo in stroške investicije, lahko vidmo, daje bilo delo opravljeno za le 40% predračunske cene in da je torej kar trikrat cenejše od najbolj ugodnega ponudnika.
Potrebe so se tod kazale že dalj časa. 15 let je že minilo od tedaj, ko so na Petrovčevi zrasle prve hiše, pred tremi leti pa je bila položena kanalizacija; do urejenih cest pa nikakor ni bilo moč priti. S skupnimi močmi,
I
I I
I I
O delu sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnikih:
Lepo je, če v nesreči ne ostaneš mm
Dušan Lamberšek, četudi na vozičl je vedno dobre volje...
Tako nekako je predstavnikom sindikata delavcev zaposlenih pri nosilcih samostojnega osebnega dela rekel eden ustanovnih članov te organizacije Dušan Lamberšek, ko so mu ti izročili denarni znesek/ ki so mu ga namenili za lepše in prijetnejše preživljanje dopustniških dni.
Dušan z ženo Betko in sinom živi v prijetno urejeni hiši, ki sta si jo z mnogo napora postavila z ženo na Murnovi 41 v Domžalah. Hiša ob novogradnji ni imela dvigala, potem pa je pred devetimi leti prišel tisti nesrečni dan v Umagu, ko je Dušan nič hudega sluteč skočil v morje in si poškodoval hrbtenico. Od takrat je tetraplegik in dvigalo, ki ga je v hišo dodatno vgradil brat, mu je v znatno pomoč, saj le tako lahko z vozičkom pride do avta.
„Zdaj je že dobro", pravi. „Najhuje je bilo takoj po nesreči, ko sem dobrega pol leta popolnoma nepremičen ležal v bolnici. Huda psihična obremenitev je bila to. Včeraj še zdrav, danes pa . .. Mislil sem, da me bo konec. Oporo sem našel pri ženi, pa tudi nekaterih prijateljih. Potem pa, ko prideš iz bolnice se začne življenje doma. Iz dneva v dan isto. Pozimi je hudič, ko ne morem ven. Letošnja je bila še posebej dolga. Tudi dopoldnevi, ko po prespani noči nepremično ležim in čakam, da se bo žena vrnila iz službe, so dolgi. Se sreča, da ji v tovarni dovolijo med delom skočiti domov, če je nujno.
' Ja, nekoč ko sem še hodil, sem imel veliko prijateljev, zdaj pa lahko na prste ene roke preštejem tiste, ki me kdaj pa kdaj obiščejo. ... Pa toliko smo se skupaj preveselili, v klubu skupaj igrali nogomet.. . No, ja morda bo pa že jutri kdo prišel. Ugotayljam pa, da .imam prijatelje, za katere sploh vedel nisem, da to so. Vesel sem, da ste prišli. Preko društva invalidov grem verjetno junija v Novigrad, pa si bom lahko privoščil kakšen priboljšek, ki bi si ga z redno invalidsko pokojnino le-težko. Še enkrat, hvala!"
Rekel bi, da je bil DUŠAN LAMBERŠEK celo bolj vesel našega obiska, kot denarja. O marsičem smo se pogovorili, pa tudi zahvaljevanju ni bilo konca.
Kako bo šele veselo, ko ga bodo obiskali kolegi, s katerimi je nekdaj družno zabijal gole ... Boris Kopitar
I
I I
izredno prizadevnostjo gradbenega odbora (24 rednih in 4 izredne seje), denarnimi prispevki gospodinjstev, sofinanciranje Skisa in konkretnim delom je bilo zbrano 2,444.956 din, kolikor je investicija veljala.
Še nekaj zgovornih podatkov je potrebnih: na skoraj celotni trasi ceste so morali pobrati 60 cm materiala, kar nekako znese 1700 m3, mnogo tega dela je bilo treba opraviti ročno, tudi prispevek v delu ni bil majhen: obvezno 50 delovnih ur „na hišo".
Kaj ob čestitkah marljivim občanom ob Petrovčevi, delavcem v KS Jarše-Rodica in drugim ki so kakorkoli prispevali k cesti, še reči:
Čestitamo, Rodičani!
Brojan
energije in prostega časa v gradnjo doma, zato zaslužita pohvalo, kakor tudi večina družbenopolitičnih organizacij in društev v kraju.
Naložba je danes vredna preko 1,3} stare milijarde. V zidove novega doma pa je vtkanih blizu 5000 prostovoljnih delovnih ur krajanov, res da ne čisto vseh, vendar dovolj, da lahko rečemo: Ihanci smo ga zgradili.
Pojavili so se seveda tudi nekateri zavistneži, ki so z rokami v žepih šteli prostovoljne delovne ure najaktivnejših posameznikov in preračunavali V njihov „dohodek" in ga že videli v ceni njihovega novega avtomobila ali česa podobnega. Da so le-ti v zmoti, ne bi poudarjal. j
Izredno veliko materialno in finančno pomoč sta izkazala delovna ko- G lektiva Emone TOZD Prašičereja in Termita TOZD Ilpos.       ' d,
Do dokončanja del ne manjka veli- rn ko, na vrsti so le še posamezna obrtni- K ška dela in dom naj bi pričakal svojo yj otvoritev nekje pri koncu meseca mla; p, dosti. Uredili bomo tudi okolico iri rti asfaltirali dvorišče.
Od doma družbene samozaščite q poleg gasilcev, ki tu domujejo, največ pričakuje kulturno prosvetno društvo 0i SVOBODA, ki bo dobilo prostornej- R šo, akustičnejšo in lepšo dvorano za p, posredovanje svojih kulturno-umetniš- z i kih storitev občanov. Prostore bodo nj dobili  tudi  mladinci,  urejena bo ei manjša sejna soba za potrebe KS in druge DPO. Vsi skupaj pa se bodo n morali še krepko potruditi, da si pridobijo sredstva za nakup inventarja ni in spremljajočo opremo. V
Splošno mnenje je; da takšna pri' ni dobitev za kraj nima. para niti v naši Z£ širši družbeni skupnosti in lahko s Uj ponosom rečemo: „SAMI SMO sv ZBRALI IN SAMI SMO GA ZGRA
DILI!" J. Gregortf |
Počastimo spomin tragično preminulih v bolnišnici Triglav
Dne 25.maja 1984, ob 10. uri ob 40-letnici napada na partizansko bolnico TRIGLAV v Kolovcu pri Radomljah (Lukova bolnica) bo tovariško srečanje vseh preživelih borcev - ranjencev, ki so se zdravili v tej bolnici.
1944. leta po zaslugi izdajalca odigrala tragedija, ko so Nemci in domači izdajalci uničili bolnico, pobili težke ranjence in zdravstveno osebje.
Posebno prosimo vse preživele borce, da se udeležijo srečanja v spomin na padle in pred petimi leti umrlega PIRŠ JOŽETA-LUKE, ki je bil organizator in vodja gradnje bolnice ter nadvse skrben zdravstveni referent, dobro poznan številnim borcem in organizatorjem narodnoosvobodilnega gibanja na kamniško-domžalskem območju.
Na spominsko slovesnost vabimo vse borce, svojce padlih in umrlih, aktiviste, občane, predvsem pa mladino na to uro zgodovine iz časa boja za našo svobodo. Slovesnost ob 40-letnici bo še posebej praznična, saj bomo borci skupaj z kolektivom Zdravstvenega doma Domžale, ki je pokrovitelj te svečanostijiiresničili željo Pirš Jožeta-Lute in tako odprli prenovljeno bolnico, ki bo pričala kje in v kakšnih pogojih so se zdravili med vojno naši borci.
Prosimo vse, ki so se zdravili v bolnici in zdravstveno osebje, ki se te slovesnosti ne bi mogli udeležiti, da sporočijo svoj naslov Občinskemu odboru ZZB NOV Domžale, Ljubljanska c. 70, da bomo na ta način dobili točno evidenco borcev, ki so se zdravili ali delali v tej bolnici.
Občinski odbor ZZB NOV Domžale
k ž,
h k
Bojan Habjan
Boris Razpotnik
Tadej Šterk
Franci Kokulj
Blat Meselj
Elizabeta Doupona
Jani Mihelič
Tomaž hrelih
Izreden uspeh v delu Glasbene šole:
Domžalski harmonikarji »državni prvaki«
V mesecu aprilu 17. in 18. aprila je bilo v Prištini na Koso vem zvezno glasbeno tekmovanje, ki se ga je udeležil tudi harmonikarski orkester domžalske Glasbene šole p. v. prof. Majde Go/obove. V hudi konkurenci so mladi obetavni harmonikarji Doupona Elizabeta, Tomaž Frelih, Franci Koka/j, Alojz Pezdirc, Helmut Pušnik, Natalija Sajevec, Bojan Habjan, Blaž Mihelčič, Damjan Tomažin, Boris Razpotnik, Tadej Šterk, Blaž Mase/j in Janko Mihelič zasedli prvo mesto, kar je izjemen uspeh. Ob čestitkah, ki jih za uspeh temu glasbenemu kolektivu namenja vsa domžalska kulturna in druga javnost — pa velja poudariti, da so sodelovanje na tekmovanju (in torej tudi uspeh) zlasti omogočile O IS Domžale, Kulturna skupnost Domžale in ZKO Domžale; ob njih je omogočilo nastop tudi združeno delo in sicer: Helios, Papirnica, Napredek, Melodija, Univerzah, Lek, Tosama, Slovenijales ter Zavarovalnica Triglav PE Mengeš.
Vsi se pridružujemo čestitkam ob uspehu, ob tem pa smo mlade povabili tudi k razgovoru. Tole so povedali:
Bojan Habjan, učenec S. razreda Glasbene sole:
f,Harmoniko sem dobil v 1. razredu, veliko veselje imam z njo, v veselje mi je glasba. Sprva me je učila tov. Kustma, sedaj že dve leti tov. Povže-va. Všeč mi je vsaka dobra glasba, posebej zabavna. Avsenik je pa tako mojster na harmoniko..."
Natalija Sajevec, učenka 2. razreda Glasbene šole:
»Prvo harmoniko sta mi kupila oče in mati, v veliko veselje seveda. Rada imam svoj inštrument, ki mi prinaša glasbene užitke. Zato mi sesti z inštrumentom v roki k vadbi sploh ni težko ... Za tekmovanje smo vadili enkrat ali dvakrat tedensko ..."
Boris Razpotnik, učenec 1. razreda Glasbene šole:
»Tekmovanja samega se sploh nisem bal, saj sploh ni bilo prehudo. Všeč so mi tekmovanja, merjenja moči, kdo je boljši. Pri glasbi seveda zelo uživam, posebej občudujem umetnost Avsenikov, ki so res mojstri svojih glasbil. To pa že čutim kaj je
dobro narejeno, zaigrano in kaj ni..."
Tadej Šterk, učenec 1. razreda Glasbene šole:
„Pred tekmovanjem me je zelo skrbelo, kako bo, bomo sploh šli, kakp bomo uspešni, če bomo šli. Ko sem slišal, tudi na tekmovanju v Ljubljani Italijane, me je bilo kar malo strah, kako bo. Pa smo poprijeli, pa je šlo ... Vesel sem uspeha, pa naši starši, ki so mnogo žrtvovali, seveda tudi... "
Franci Kokalj, učenec 7. razreda Glasbene šole:
„Vedno sem imel veselje do glasbe, zahvaliti pa se moram predvsem staršem za to. Vsaka dobra glasba mi je všeč, še posebno pop glasba, narodno zabavna (dobra) prav tako. Glasbo kaj hitro začutim ali gre za kvaliteto ali ne. To pa je tudi zelo veliko, če človek od glasbenega izobraževanja odnese. O tekmovanju: pripravljali smo se dovolj, uspeh sem pričakoval, presenetilo me je le-to, da je bilo navzočih tako malo gledalcev."
OSEBNE IZKAZNICE
Ne glede na rok veljavnosti osebnih izkaznic moramo imeti W nove do oktobra 1984. Nove osebne izkaznice so nekoliko večjega formata od dosedanjih, bistvena novost pa je hrbtna stran blanketa, kjer so naslednji podatki:
— prostor za vpis enotne matične številke občana (EMŠO)
— prostor za vpis spremembe bivališča
— prostor za vpis spremembe osebnega imena
Ponovno vas opominjamo, da si pravočasno priskrbite 2 fotografiji!
V dneh od 21. maja do vključno 25. maja bomo v Hali komunalnega centra (predverje) sprejemali vloge za občane živeče v
— KS Simona Jenka
— KS Slavka Šlandra ~ KS Venci ja Perka.
Sprejem vlog bo trajal od 8.00 ure zjutraj do 19.00 ure **ečer. Vse, ki ste rojeni oziroma poročeni izven naše občine prosimo, da prinesete na vpogled izpisek iz rojstne oziroma Poročne matične knjige in potrdi/o o vpisu v državljansko *nJigo. Vsak občan mora oddati vlogo sam — kjer se bstnoročno podpiše in odda prstni odtis.
Junija 1984: bo zamenjava v KS Homec - Nožice in KS ^feserje Julija 1984: v KS Mengeš Avgusta 1984: v KS Trzin Septembra 1984: v KS Radomlje
Sekretariat za notranje zadeve
Blaž Maselj, učenec 1. razreda Glasbene šole:
„Strah me sicer ni bilo, tremo sem pa imel vseeno. Vadili smo v hladnem prostoru, pa sem kljub temu imel dober občutek. Pri glasbenem izpopolnjevanju imamo veliko vzpodbudo v mami in očetu, ki je bil tudi eden od spremljevalcev, našega orkestra v Prištino. Uspeh - prvi med osmimi orkestri mi tačas seveda pomeni največ."
Elizabeta Doupona, učenka 4. razreda Glasbene šole:
„Všeč mi je dobra glasba, še posebej hitra. Kaj je v glasbi dobro in kaj slabo zelo hitro občutim in ta občutek mi je dala šola. Na tekmovanju smo se dobro odrezali zaradi dobre pripravljenosti, vzdušja, pravega t ekmovalnega občutja in vzpodbud, ki so nam jih dajali vodstvo šole in starši."
Jani Mihelič, učenec 2. razreda Glasbene šole:
„Naš orkester je bil med najmlajšimi na tekmovanju. Vsi so nas gledali, ko so edini izkazali tolikšno mero pripravljenosti, da smo lahko igrali brez not. Sicer pa mi to tekmovanje pomeni želo veliko, saj je dosežek, ki nas bo vsakega še dolgo motiviral za delo vnaprej. V glasbi mi je všeč ročk, disco glasba, v resni glasbi Mozart."
Tomaž Frelih, učenec 7. razreda Glasbene šole:
„Od prejšnjega orkestra sem ostal v „ekipi" sam. Všeč mi je bilo resno delo, mnogo vadbe, ki so se je mlajši resno lotili, saj tako ni bilo treba preveč skupnih vaj. Pri glasbi sta mi všeč hiter ritem - denimo fokstrot ali kaj takega. Kot orkester, ekipa se odlično razumemo med seboj, držimo skupaj kot se temu reče, to pa je tudi osnova za dobre uspehe. Vsi smo med sabo dobri prijatelji. Kot najstarejši član orkestra moram pohvaliti našo profesorico Majdo Golobovo in tov. ravnateljico Milko Živulovičevo, ki sta storili vse, kar je peljalo k uspehu.
V imenu orkestra obema - hvala.
Brojan
Pismo občana:
Ne kazimo prvomajske budnice
V zadnjih letih občanom Domžal, morda še drugim, prvomajski praznik oznanjujejo, v zelo zgodnjih jutranjih urah, vsa mogoča motorna vozila, ki z dirkanjem po cestah glasno ropotajo in piskajo.
S takimi pritiskanji na plin glasnih vozil verjetno pridejo na svoj račun hrupa željni dirkači, saj to po veljavnih predpisih o prometu na cestah in vzdrževanju javnega reda sodi v prekršek.
Mislim, da to ni izvirni način prvomajske budnice, da je zelo grob in da zmanjšuje praznično razpoloženje večine občanov.
Ni lepšega kot je prebujanje z tradicionalno godbo, li jo, žal, večina Dom-žalčanov in okoličanov ne slišimo. Njene melodije bi lahko poslušali domala vsi občani, če bi v ta namen vključili ozvočen avtomobil, ki ga sicer čez leto poslušamo, ko je treba reklamirati kako cirkuško ali podobno prireditev.
Kaj mislite drugi občani?
V.VuL:kic
Dober dan, domžalski občan:
Tadej Oražem
Ni običaj, da se v tej rubriki predstavljajo mladi ljudje. Zato smo se odločili, da v majski številki objavimo pogovor z Tadejem Oražmom, učencem 8. c. razreda OŠ Josipa Broza Tita. Tadej je učenec, ki ga ne zanima samo ozko šolsko učenje, ampak se udejstvuje še na mnogih področjih. Je predsednik 00 ZSMS na svoji šoli, letos pa je na najrazličnejših tekmovanjih pokazal veliko znanja.
Zmagal je na republiškem tekmovanju za Cankarjevo nagrado na osnovnošolski stopnji, bil je drugi (imel je isto število točk kot prvouvrščeni) na Občinskem Vegovem tekmovanju (matematika), postal je zmagovalec občinskega tekmovanja Tito—revolucija—mir. Deluje v novinarskem krožku in hodi v Ljubljano na tečaj nemščine.
Videli smo, da si zeio aktiven in deluješ na mnogih, tudi zelo različnih, področjih. Kakšen je tvoj delovni dan?
Kar pestro je. Ko pridem po pouku domov, najprej opravim šolske obveznosti, vendar pa se ne učim veliko. Potem pa vse ostalo — še posebno rad pišem za novinarski krožek in nekaj člankov je bilo objavljenih tudi v Ljubljanskem dnevniku. Sodeloval sem tudi v šolskem glasilu, ki je izšlo ob samoprispevku.
Povej nam nekaj več o tekmovanju za Cankarjevo nagrado, na katerem si pokaza! najboljše znanje slovenskega jezika?
Tekmovanje je bilo v Kopru, tema pa poznavanje pisatelja Cirila Kosmača. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz dveh delov - testa, s katerim smo dokazovali znanje slovnice in poznavanje literature Cirila Kosmača in spisa. Po končanem tekmovanju so nas prizadevni organizatorji peljali na ogled Kosmačeve spominske sobe na Beli Križ nad Portorožem, kjer je avtor živel in pisateljeval, v zadnjih letih življenja.
Nagrada?
Knjiga Branka Hofmana Pogovori s slovenskimi pisatelji. Prebral sem jo in mi je všeč.
Tekmuješ na področju matematike, zgodovine, slovenskega jezika -kako združuješ vse to?
Mislim, da mi bo vse to koristilo in tudi veliko novega se naučim. Sklenil sem, da se bom vpisal na naravoslov-no-matematično šolo v Ljubljani (bivško bežigrajsko gimnazijo).
Kako ti vidiš in občutiš uvajanje srednjega usmerjenega izobraževanja?
Nisem še srednješolec, a vendar: imeli bomo sprejemne izpite in težko bo. Slab dan in konec možnosti. Poleg tega menim, da se moramo prezgodaj odločati za poklic, ki ga bomo opravljali vse življenje.
Ali meniš, da obstaja generacijski konflikt?
Zdi se mi, da starejši prevečkrat vidijo le slabe mladince in posplošujejo to na vse mlade. Mislim, da so starši tudi krivci za mnoga prestopni-štva, saj premalo vzpodbujajo svoje otroke za delo, ustvarjalnost, krožke, aktivnosti. Mene prav starti spodbujajo, a ne na silo, ampak na prijeten, zanimiv način.
Kaj misliš o ZSMS?
Jaz rad delam v mladinski organizaciji, saj se srečujem z mnogimi zanimivimi starejšimi mladinci. Vendar pa -lahko bi odločali več in nam bolj zaupali.
Delo mladine na šoli je odvisno od mentorja, njegove priljubljenosti. In mi imamo srečo, saj je tov. Medvedova odlična. Vedno pomisli na mlade in njihove želje ter nas zelo razume.
Ideali, zgledi mlade generacije?
Moj zgled so starši, saj me vzpodbujajo, se zanimajo za moje uspehe in težave. Rad bi jim bil podoben. Toda vsi otroci nimajo takšne sreče s starši. O idealih med pevci in športniki pa mislim, da to ne morejo biti vzori, saj jih sploh ne poznamo, le nekaj sekund jih gledamo na ekranu, zato ne vemo kakšni ljudje so. Moti me tudi, da iščemo vzornike med Ustirni, ki lahko hitro in na lahek način prihajajo do denarja, ne cenimo pa dela, truda, ustvarjalnosti.
Tadej nam bi imel še veliko povedati. Svoje mnenje in poglede ima na vsako stvar. A do tega ima pravico, saj je delaven, ustvarjalen. Ne smemo pa od mladih zahtevati pohlevno sti. ponižnosti, nekritičnosti.
Tadeju želimo veliko uspehov v šoli in upamo, da bomo znali zaupati in zaposliti ljudi, ki želijo spreminjati svet - z delom, ustvarjanjem in znanjem.
Cveta Zalokar-Oražem
STARŠI NE POZABITE !
PRIJAVA ZA VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV
Vse osnovne šole v občini Domžale razpisujejo prijavljanje za vpis šolskih novincev, ki bodo v šolskem letu 1984/85 obiskovali pripravo na Osnovno šolo (malo šolo).
Starši prijavite vse otroke, ne glede na to, kje bodo obiskovali pripravo na šolo — v vrtcih ali v osnovnih šolah. Obiskovanje priprave na osnovno šolo je v letu pred vstopom v šolo po zakonu obvezno.
Za vpis v šolo morate v skladu z zakonom o OS obvezno prijavita otroke, rojene v času od 1.3.1978 do 28.2.1979; pogojno (neobvezno) pa lahko prijavite tudi otroke, rojene v času od 1.3.1979 do 31.8.1979.
Otroka prijavite za vpis v prostorih vseh centralnih osnovnih, šol v občini Domžale v:
- petek, 8.6.19S4 od 8. do 12. ure in v
- sobrfco, 9.6.1984 od 8. do 12. ure.
S seboj prinesite izpisek iz matične knjige rojstev, zdravstveno izkaznico s potrdili o cepljenjih in enotno matično številko občana (otroka). Pripeljite tudi otroka.
Otroka prijavite za vpis v šolo v šolskem okolišu, kjer živite.
OSNOVNE SOLE
Pomanjkljivosti pri evidenci stalnega prebivalstva
Ob nekaterih akcijah v zadnjem času, kot je izvedba referenduma ipd. se je pokazalo, da so podatki o stalnem prebivalstvu v naši občini, ki jih je posredoval Sekretariat za notranje zadeve, pomanjkljivi, oz. neažurni. Pokazalo se je, da so v izpiskih občanov, ki imajo stalno prebivališče v naši občini številni mrtvi, odseljeni ipd. V zvezi s tem bi radi občane informirali o sledečem:
1. Že dalj časa ne moremo podatkov za željene večje izpiske črpati iz naše kartoteke stalnega prebivalstva, ker je postal stari mehanografski stroj, ki smo ga v preteklosti uporabljali za tako obdelavo iztrošen do te mere, da je neuporaben.
2. Podatke smo prisiljeni v tem času pridobivati iz centralnega registra prebivalstva SRS, ki ga vodi Zavod za statistiko SRS. Navedeni register pa je, kot se je pokazalo neažuren tako, da prihaja do številnih napak v odnosu na kartotečno stanje. Te napake se pojavljajo pri preko 10 % občanov. Do teh napak je prišlo, ker Zavod za statistiko ni ažuriral vseh sprememb, o katerih je bil obveščen s strani Sekretariata za notranje zadeve občine Domžale.
3. Dodatni problem in povečanje razkoraka med evidenčnim in dejanskim stanjem pa predstavlja kršenje določil zakona o evidenci stalnega prebivalstva s strani nekaterih občanov, ki ne prijavljajo sprememb stalnega bivališča. To se je jasno pokazalo pri izdelavi volilnih imenikov za izvedbo zadnjega občinskega referenduma za uvedbo samoprispevka.
4. V tem času urejamo tudi na tem področju računalniško obdelavo podatkov, na katero bomo v celoti prešli predvidoma v mesecu juniju.
Da bi ustvarili čim popolnejšo evidenco stalnega prebivalstva smo pristopili k:
— usklajevanje kartotečnega stanja s podatki iz centralnega registra prebivalstva SRS
— izvajanju ugotovitvenih postopkov o dejanskem stalnem prebivališču občanov, za katere je bil ob usklajevanju volilnih imenikov podan sum, da so spremenili prejšnje stalno prebivališče.
Vse občane, ki niso uredili odjave, oz. prijave stalnega prebivališča pozivamo, da to opravijo v najkrajšem času, ker bodo v nasprotnem primeru prijavljenih sodniku za prekrške.
Občina Domžale Sekretariat za notranje zadeve Sekretar Darko Gognjavec
Da bo dom upokojencih i Moravčah dograjen še i tem mesecu, gre zalnala prostor oljnemu delu upokojence\ - boixe\, krajanm in mladine, (loto: J. No\ ak)
Moravče pri Domžalah
Moravski upokojenci so aktivni
v* nedeljo 8. aprila v dopoldanskih urah So se zbrali člani društva upokojencev Moravče, na letni konferenci v prostorih gostilne „Kavka". Pregledali so svoje delo v preteklem letu in sprejeli program dela za letošnje leto.
Iz poročil predsednika društva tov. Ivana Lavrača, predsednika gradbenega odbora za izgradnjo doma društva upokojencev, tov. Antona Cerarja in drugih poročevalcev ter iz same razprave, je bilo moč razbrati, da je upravni odbor društva zaupane naloge v lanskem letu dobro opravil.
V okviru danih možnosti je UO društva svojim članom nudil pomoč in nasvete z različnih področij, predvsem s področja pokojninsko invalidskega zavarovanja. Poskrbljeno je bilo'za rekreacijsko dejavnost - vključujoč tudi izlete članov društva,
Soteska pri Moravčah:
Pletenje košev in še kaj!
V Soteski pri Moravčah, streljaj od glavne ceste, ki se dalje vije proti Negastrnu, stoji na malem griču nova stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem. Naš korak se je ustavil pri hiši Capudrovih, kjer sp pravkar krmili živino. Prijazna gospodinja Majda nas je povabila v kuhinjo in nudila gostoljubje.
Začel se je pogovor o pletenju košev in košar, ki so že tradicija pri Capudrovih. V zimskem času še vedno zaživijo domača dela: pletenje košev, košar in „korb", saj to zanimivo in koristno delo opravljajo vsi člani Capudrove družine. Posebno za to delo je nadarjen Janez Capuder, star 12 let, učenec 6.c razreda osnovne šole .Jurij Vega" Moravče. Zastavili smo mu nekaj vprašanj o pletenju mini košev, košar in „korb".
Kdaj si pričel s pletenjem, kdo te je navdušil za ta posel?
,,Z pletenjem sem začel pred dvema letoma, navdušil me je oče France, ki je pletel koše in košare, v zimskem času pa sem mu pomagal. Vsled tega sem to delo vzljubil in s pletenjem začel samostojno."
Kdaj pleteš in koliko košev si že izdelal sam?
„Pletem vedno v zimskem času, takrat je največ  časa.  Seveda je
najprej domača naloga. Zimske počitnice sem preživel v kuhinji pri pletenju mini košev. Izoblikoval sem jih 17 v različnih velikostih in jih večinoma že prodal."
Kdaj si se Janez prvič lotil piesti in kako ti je šlo delo od rok?
„Prvo sem pričel izdelovati košarice (manjše velikosti), ker mi je delo šolo v redu od rok, sem začel piesti mini koše. Večkrat me je kontroliral
Dvanajstletni izdelovalec pletenih košai in košc\. Jane: t apudci ,: Soteske pri Mo ravčuh med svojimi izdelki
oče, kako delam. Izdelek je bil v redu, zato sem dobil še večje veselje za pletenje."
Ali pleteš samo za dom ali morda še za koga drugega, morda tudi za prodajo?
„Pletem po naročilu krajanov Moravske doline, pa tudi izven nje, za sorodnike, znance, prijatelje, predvsem za rojstne dneve, obletnice, za darila ..."
Kje dobiš, oziroma kje raste les, za izdelovanje košev, košar?
„Za pletenje so potrebne sveže leskove palice, te pa je potrebno dobiti v zimskem času, saj so takrat kvalitetnejše „vitre" za pletenje."
Kakšno orodje potrebuješ pri svojem delu?
Potrebujem rezilnik, vrtalni stroj, špic-žago (lisičji rep), nož (lisičji rep), nož, kladivo, „hlobelč" in seveda spretne roke, da je izdelek lep."
Dno je iz orehovega ali bukovega lesa, ročaj iz kostanja ali jesena, na-ramnik bukov ali jesenov les, količki so hrastovi ali jesenovi.
Janez pravi, da je vsega skupaj izdelal že preko 40 košev in košar, predvsem za okrasitev stanovanj. Sicer pa ima še vedno na zalogi nekaj robe, če kdo želi mini koš, naj se zglasi pri Janezu v Soteski pri Moravčah, pa bo dobil zaželjeno ali pa naročil po okusu. Janez pravi, da denar za prodane predmete porabi za nakup šolskih potrebščin, predvsem obutve in obleke.
Pravijo, da dober glas seže v deveto vas. Tudi Janezov glas naj seže daleč izven njegove vasi. Če kdo ne verjame, naj se sani prepriča, dokaz ipa je tudi fotografij.
Jože Novak
predvsem pa dela pri izgradnji novega doma.
Moravsko društvo upokojencev združuje trenutno 302 članov s celotnega področja Moravske doline. Vsi upokojenci pa še niso člani; ugotavljamo, da je že 78 kmečkih upokojencev, kar je lepo število.
Lani je umrlo 20 njihovih članov, na novo sprejetih je bilo 14 članov, tako je članstvo vedno približno enako številčno. Najstarejša članica je Ivana Stenko iz Peč, kijih ima 97 let.
Sekcija za izlete vsako leto za svoje člane in njihove svojce organizira izlete po lepih turističnih krajih Slovenije. Zanimanje za izlete je veliko, saj se jih vedno udeleži mnogo ljudi.
V letošnjem letu imajo planirane 2 do 3 izlete po zgodovinskih turističnih krajih, udeleževali se bodo meddruštvenih, občinskih in republiških tekmovanj v šahu, balinanju in streljanju, organizirali bodo rekreativno telesno dejavnost po poteh spominov NOB, kolesarjenje in planinarjcnjc.
V preteklem letu so se člani UO društva upokojencev udeležili republiškega praznovanja dneva upokojencev v Trbovljah in srečanja upokojencev v Ljutomeru. Tudi v prihodnje se bodo udeleževali takih srečanj.
Organizirajo razna srečanja upokojencev ob 8. marcu, novem letu, ob raznih priložnostih obiščejo upokojenec v domovih, v bolnicah, obdarijo jih z praktičnimi darili. Svojim članom za rojstne dneve čestitajo, to delo že več let vestno opravlja Štefka Otolani.
Invalide in bolnike obiskujejo na domovih, pogovarjajo se z njimi in jih primerno obdarijo. Udeležujejo se pogrebov umrlih članov itd.
. Na letni konferenci je bilo veliko govora tudi o gradnji novega doma društva upokojencev. Sprejete so bile ugotovitve, da so vsa dela v končni fazi. Moravske upokojence predvsem krasi ,,udarniško delo", saj so opravili preko 2.000 delovnih ur prostovoljnega dela/ Delati so pričeli v letu 1980, in 1 zaželjeno tudi že uresničili. Dom DU Moravče bo dan v upravljanje za občinski praznik občine Domžale še ta mesec. V ta namen že tečejo .priprave na slavnostno otvoritev tako potrebnega doma, ki ga bodo uporabljali upokojenci za svoje potrebe, v njem pa bo pisarna, v kateri bodo lahko člani iskali pomoč. Nov dom pa ne bo namenjen samo članom, pač pa slehernemu krajanu občanu, saj se bodo v njem srečevali ljudje različnih profilov.
Pripravlja se lep kulturni program, v katerem bodo sodelovali člani matičnega društva upokojencev. Kulturno umetniško društvo „Tinc Kos", učenci osnovne šole ,,Jurij Vega", godba, mladina in pevski zbor iz sosednjih društev upokojencev. Skratka: program bo pester, zato društvo upokojencev Moravče, vabi vse svoje'člane - upokojenec, občane in ostale, na slavnostno prireditev v partizanske Moravče, kjer se boste dobro počutili med moravškimi upokojenci. Jože Novak
Predlog
Trojičanom,
Zejanom
in okoličanom
i_11,_ —**
Od kdaj so, pred leti, začeli šolarj s Trojice, Žej in drugih okoliški! vaseh voziti k pouku v Dobu, stavb« nekdanje Osnovne šole na Trojic' sameva in propada. Nihče ne skrbi t njeno vzdrževanje in če bo tako * trajalo, čez nekaj let ne bo več # nikakršno uporabo.
Po drugi strani pa se iz teh vas skorajda iz vsake hiše vsaj po en1 oseba dnevno vozi na delo v dolino na območju domžalske občine ter tj-do Ljubljane, V službo in nazaj p potujejo ,z avtomobili, kolesi ali p celo peš. Koliko je pri tem izgubljeni! ur, vloženega truda in stroSkov ' lahko mislimo.
Panorama Žej, zlasti Trojice 1 nekaj enkratnega. Kdor poleti ali zirt zaide v ta kot domžalske občine, se b tja še rad vrnil. Da je temu taki pričajo množični obiski teh naravni lepot, obiski skupin ali posameznik« vseh starosti in v vsakem letnem čas« zlasti sedaj, ko imamo asfaltiran1 cesto. Turisti, ki so prepešačili pet i več kilometrov, od strani Domžs Moravč ali Vinj, se nimajo kje odž jati ali kaj pojesti. Naravnost prosji čijo od hiše do hiše za kozarec vod ali šilce žganja. Temu kraju, ki r daleč od Ljubljane, Domžal in Kami) ka in drugih industrijskih središč, S naravnost ponuja zaslužek ozironi denar, vendar ga ne znamo vzeti.
Na podlagi povedanega in mars česa, kar bi se še dalo o tej za de1 reči, predlagam krajanom Trojice, Ž< in okoličanom naj bi prazno stavi)' omenjene Osnovne šole, z združenih močmi obnovili in preuredili 1 gostinski oziroma kmečki turizem. < malo prispevka, truda in nekaj v. dobre volje bi stavbo lahko preuredi za gostinski lokal z kuhinjo in neki prenočišči. Pri tem bi se lahko zap< slilo nekaj domačinov, ki sicer na del odhajajo v dolino, stavba pa bi bil vzdrževana in zob časa je ne bi skrha kot jo sedaj neusmiljeno gloda i dneva v dan.
Premislite in če se vam ta predlo zdi pravi, preidite v akcijo, raje (cen' je) danes kot jutri.
Dr. Velimir Vulikić-Veljk
Praznovanje 1. maja na
Moravškem
_i
Kljub večerni uri in lepemu vr« menu se je pred podružnično šolo D1 Vrhpolju zbralo majhno število obči nov, mladine in pionirjev, da bi p" častili praznik Osvobodilne fronte i! praznik 1. maj.
Nastopali so učenci Pionirske^ odreda Franceta Prešerna, pevski zbo1 in recitatorji.
Slavnostni govornik je bil Tor> Pačnik, predstavnik Krajevne kontf renče SZDL. Na tej prireditvi je spn" govoril o pomenu praznikov Osvobtf dih«; fronte in mednarodnega dela1 skega praznika 1. maja in še poseli poudaril, da je vsako praznovanj' namenjeno pregledu opravljenih nalft1 in dogovoru za bodoče naloge. T< velja še posebno za krajevno skupno*' Vrhpolje-Zalog, katere občani i mnogo storili za napredek tega kraj* izgradnjo ceste, elektriko in telefonij' v vsaki vasi, v planu pa imajo ? ureditev boljše vodooskrbe v sleher zaselek, pa še komunalne načrte.
Na sam praznik 1. maja v jutranji urah se je oglasila moravska godb nekateri občani so se množično u« ležili pohodov po poteh spomin^ NOB, obiskali Limbarsko goro Miklavža. Skratka: prvomajski praZi* ki so bili lepi in mirni v zadovoljst** vseh. Jože No^r
Pomoč na podlagi solidarnosti naj dobi samo kljub prizadevanjem ne more s svojim delom družbeno dogovorjene socialne varnosti
tisti, ki si zagotoviti
Občinski svet ZSS Domžale je 9. maja letos organiziral posvet s predstavniki kadrovsko-socialnih služb in predsedniki osnovnih organizacij ZSS o nalogah združenega dela pri uresničevanju enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči ter o samoupravnem sporazumu o enotni skupni evidenci prejemnikov socialnovarstvenih pomoči v občini Domžale.
Z omenjenim samoupravnim sporazumom naj bi se tudi v naši občini dogovorili o enotnem načinu uveljavljanja socialnovarstvenih pravic ter o skupnem opravljanju strokovnih opravil v postopkih uveljavljanja socialnovarstvenih pravic.
Osnovni namen uvajanja skupne evidenco je nadaljnje podružbljanje in selektivnejše odločanje o socialnovarstvenih pravicah. Tako podružbljanje bo omogočilo uresničiti osnovno načelo, da je vir socialne varnosti posameznika njegovo uspešno in produktivno delo. Pomoč na podlagi solidarnosti naj dobi samo tisti, ki si
kljub prizadevanjem ne more s svojim delom zagotoviti družbeno dogovorjene socialne varnosti. Dobiva naj jo le toliko časa, dokler je pomoči resnično potreben.
Delavci in občani so doslej lahko uveljavljali svoje socialnovarstvene pravice v celi vrsti samoupravnih interesnih skupnosti (otroškega varstva, socialnega skrbstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, skupnosti za zaposlovanje, stanovanjski in zdravstveni skupnosti).Pri tem pa so celo v isti SIS kriteriji in merila za pridobi-
tev posameznih vrst pomoči različni. Zato si v" sindikatu prizadevamo in-podpiramo napore za poenotenje pogojev za pridobitev pravice do socialnih prejemkov.
S tem bo odpadla tudi različnost postopkov pri ugotavljanju upravičenosti do socialnovarstvenih pravic in bo obstajal le en sam postopek, kar bi pomenilo zmanjšanje administracije in zmanjšanje istovrstnih komisij pri posameznih SIS. Istočasno bo upravičenec razbremenjen večkratnega predlaganja raznih potrdil. Organizacija, v kateri dela oz. krajevna skupnost, kjer živi, pa bo imela celovitejši pregled nad njegovim realnim socialnim položajem.
Na osnovi zgornjih ugotovitev in predloženega dokumenta so udeleženci posveta podprli ugotovitve, mnenja in predloge Občinskega sveta ZSS, ki so naslednji:
1. Akcija za uvedbo enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstve-
Več prijav za varno delo s traktorji
in traktorskimi priključki
Število nesreč s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji je iz dneva v dan večje. Nesreče s kmetijsko mehanizacijo se v večini primerov zgodijo pri delu, botrujeta jim premajhna izkušenost pri uporabi mehanizacije kot delovnega pripomočka in nepoznavanje vseh nevarnosti, ki ogrožajo uporabnike pri delu. Iz tega razloga je zelo pomembno zagotoviti uporabnikom kmetijskih strojev dodatno znanje za varno uporabo in delo z mehanizacijo.
Po delovnem načrtu v zimski sezoni 1983/84 je AMD Domžale skupno s Srednjo agroživilsko šolo iz .Ljubljane (predavatelji), organiziralo že drugi tečaj v sezoni. Prvega, ki je bil v decembru 1984, se je udeležilo 42 tečajnikov, drugega v marcu pa 30 tečajnikov. V drugem tečaju so prevladovali mladinci, med njimi je bilo tudi nekaj mladink, ki so vse opravile preizkus znanja in to uspešno. Tečaj je trajal 20 ur, to je štiri dni po pet ur. Sedaj že prihajajo nove prijave za tečaj, ki ga bomo imeli v mesecu maju. Vsem tistim, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil B, C ali D, se lahko izda, na podlagi potrdila o opravljenem tečaju „0 varnem delu s traktorji in traktorskimi priključki, DOVOLJENJE ZA VOŽNJO TRAKTORJA.
TOZD KEMIJA, proizvodnja kemičnih izdelkov, r.o. Mengeš, Kolodvorska 27
objavlja dela in naloge
KEMIJSKEGA TEHNIKA
za vodenje in usklajevanje proizvodnje po proizvodnih fazah, nadzorovanja doslednega izvajanja navodil za delo in ravnanja v skladu s tehnološkimi postopki
Pogoji:
— srednja šola kemijske ali druge ustrezne smeri
— 1 leto delovnih Izkušenj, ali tudi začetnik
— izmensko delo
— poskusno delo 60 dni
VEC POMOŽNIH DELAVCEV
za opravljanje del in nalog v proizvodnih obratih Pogoji:
— končana osnovna šola
— starost nad 18 let
— izmensko delo
— poskusno delo 30 dni
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave sprejema 8 dni po objavi kadrovski oddelek LEK Mengeš, Kolodvorska 27, 61234 Mengeš.
MERCATOR—ETA, ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK
potrebuje:
1. dva delavca za opravljanje del VILIČARISTA
2. štiri delavce za opravljanje del SKLADIŠČNEGA DELAVCA ter večje število delavk za opravljanje svoje dejavnosti.
V času sezone, od 1. julija do konca avgusta pa sprejme na počitniško delo večje število dijakov in študentov za opravljanje dela pri predelavi povrtnirv.
Za vsa navedena dela nudimo primeren zaslužek. Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovski službi delovne organizacije, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.
Več knjig v knjižnice
V zadnjem času v širšem družbenem prostoru veliko govorimo o pomenu knjige in o njeni prisotnosti v sleherni slovenski družini, ob tem pa ugotavljamo, da zaradi pomembno povečanih cen slovenske knjige ob hkratnem padanju realne vrednosti sredstev, kijih namenjamo knjižnicam za knjižne nakupe, splošno izobraževalne knjižnice skoraj niso več sposobne opravljati svoje temeljne naloge - ponuditi bralcem, kar je pomembnega na knjižnem trgu.
Prav to je vodilo Republiško konferenco SZDL, da je v letošnjem letu pričela z aktivnostmi na tem
področju pod geslom VEĆ KNJIG V KNJIŽNICE, v katerih imajo pomembno vlogo zlasti OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV IN ZVEZE SINDIKATOV. Pri tem gre zlasti za to, da bi del sredstev, ki se zberejo v omenjenih organizacijah iz članarine namenili v občinah svojim občinskim matičnim knjižnicam za nakup novih knjig, in s tem obogatili knjižnice zlasti s knjigami, ki jih knjižnice v zadnjih letih niso mogle kupiti, pa brez njih vsekakor ne bi smele ostati.
V naši občini naj bi te aktivnosti koordiniral SVET ZA KULTURO Predsedstva OK SZDL Domžale, ki
ima v programu tudi organizacijo sekcijske razprave o tej problematiki v naši občini, o kateri bomo še pisali.
Predlagamo, da o akciji VEĆ KNJIG V KNJIŽNICE spregovorite v vseh delovnih sredinah, da proučite možnosti vašega sodelovanja in ne nazadnje, da se dogovorite tudi o konkretnih oblikah vašega sodelovanja v tej akciji, ki naj postane naša skupna skrb, da obogatimo knjižni fond naše knjižnice in s tem omogočimo prisotnost knjige, pa naj gre za leposlovno, strokovno ali družboslovno literaturo v sleherni družini v naši občini.
nih pomoči ima velik pomen, saj naj bi z njo omogočili še večje podružbljanje, selektiven, pravičnejši in racionalnejši prijem pri ugotavljanju upravičenosti do socialnovarstvenih pomoči.
2. Občinski sindikalni svet si .bo p r i zadeval, da bodo delavci seznanjeni s cilji akcije za vzpostavljanje enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči in da bodo dojeli koristi, ki jih bomo imeli kot družba od te akcije, predvsem z vidika učinkovitejšega dodeljevanja pomoči iz. solidarnostnih sredstev tistim družinam in posameznikom, ki si z lastnim delom iz objektivnih razlogov ne morejo zagotoviti socialne varnosti sami v krogu družine oz. gospodinjstva, v katerem živijo.
3. Občinski svet ZSS bo podprl tesno sodelovanje kadrovskosocialnih služb v OZD z izvajalci enotne skupne evidence glede sporočanja podatkov o socialnem stanju prosilcev za socialno-varstveno pomoč, vključno podatke o pomočeh, ki jih dobivajo delavci iz sklada skupne porabe in sredstev sindikalne članarine ter drugih sredstev v organizaciji združenega dela. Tako sodelovanje je potrebno tudi glede informacij, ki jih nudi enotna skupna evidenca o vseh vrstah družbenih pomoči, ki jih delavec in njegova družina že prejemata.
4. Občinski svet ZSS odločno nasprotuje razraščanju administracije ob uvedbi enotne skupne evidence. Potrebna je koncentracija kadrov, ki so doslej opravljali strokovna in administrativna opravila pri dodeljevanju socialnovarstvenih pomoči pri raznih organih in organizacijah. Z boljšo organizacijo dela je treba izpeljati enotno skupno evidenco prejemnikov socialnovarstvenih pomoči v okviru obstoječega obsega administracije.
5. Občinski svet ZSS se zavzema, da se uvede skupen organ samoupravnih interesnih skupnosti — podpisnic samoupravnega sporazuma v občini, ki bo na podlagi mnenj strokovnih služb v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti in centra za socialno delo odločal o višinah in oblikah pomoči.
S tem se ne bodo okrnile pravice delavcev samoupravnih interesnih skupnosti, pa tudi pristojnosti ne bodo s tem izgubile. Tu gre le za racionalizacijo dela.
6. Načini uveljavljanja pravic morajo omogočati delavcem in drugim občanom, da čim hitreje in čim lažje pridejo do informacij o svojih pravicah in obveznostih na tem področju.
7. Na predlog samoupravnega sporazuma o enotni skupni evidenci prejemnikov socialnovarstvenih pomoči v občini Domžale ima Občinski svet ZSS naslednje pripombe in predloge:
- med podpisnike Samoupravnega sporazuma o enotni skupni evidenci prejemnikov socialnovarstvenih pomoči je treba vključiti tudi Občinsko izobraževalno skupnost, ker ima le-ta nekatere pomembne naloge pri njegovem izvajanju, kot npr.: sofinanciranje šolske prehrane, šolski učbeniki.
med socialnovarstvene pomoči, ki, so navedene v 5. členu, se naj vnese tudi šolska prehrana.
- v 5. členu je treba vnesti tudi denarno nadomestilo za duševno in telesno prizadete odrasle osebe
- predlagamo, da se spremeni 7. člen in sicer, da delavci vlagajo zahtevke za uveljavitev socialnovarstvenih pomoči v svojih organizacijah združenega dela. Će občan zavoljo nepouče-nosti vloži zahtevek v strokovni službi, ki opravlja skupno evidenco, strokovna služba sprejme zahtevek in ga nato pošlje organizaciji združenega dela, da o njem izreče svoje mnenje.
Justi Arnuš
Nič nas
ne sme presenetiti 84
Tako kot smo napovedali v prejšnji številki, bomo tokrat spregovorili o ostalih aktivnostih, ki se bodo v okviru NNNP 84 nadaljevale tudi v letošnjem letu.
Na področju prometne varnosti bomo nadaljevali s procesom podruž-bljanja in sicer bomo vlagali ncfve napore
predvsem v področje preventivnega delovanja. Zavedati se namreč moramo, da je mogoče z vzgojo, izboljšanjem prometnih razmer in krepitvijo samozaščitne zavesti celotnega prebivalstva, zlasti pa neposrednih udeležencev prometa, doseči še boljše rezultate na tem področju. Več moramo storiti na tudi za spoštovanje cestno prometnih predpisov, s čimer bi bistveno zmanjšali število prometnih nesreč, varnejše prometne razmere pa bomo lahko dosegli le ob še večji angažiranosti vseh organiziranih družbenopolitičnih dejavnikov, saj odgovornosti za celotno prometno varnost ne moremo naložiti le strokovnim službam npr. prometni milici, temveč mora postati skupna skrb.
Na področju požarne varnosti bomo z organiziranim, stalnim in preventivnim delovanjem ter doslednim spoštovanjem zakonskih predpisov zmanjšali število požarov kakor tudi materialno škodo. Poleg praktičnega ukrepanja bi morali doseči, da požarna varnost postane sestavni del odgovornega delovanja in obnašanja slehernega delavca in občana. Kot cilj smo si zastavili ocenitev požarnovarnostnih razmer ter sprejem ustreznih ukrepov v sleherni TOZD in KS. Kot pomembna vzpodbuda za mobilizacijo delovnih ljudi in občanov za večjo požarno varnost pa je tudi organizacija kongresa slovenskih gasilcev v letošnjem letu in aktivnosti v zvezi z njim.
Na področju varnosti oz. zaščite pri delu naj bi v letu 1984 oz. 85 dosegli predvsem to, da v sleherni organizaciji združenega dela izboljšujemo organizacijo dela, odpravljamo vzroke za nastanek nesreč in zagotovimo dosledno uporabo zaščitnih sredstev. Zaščita pri delu mora postati sestavina slehernega delovnega procesa. Pri tem pričakujemo še posebno aktivnost organizacij sindikata in samoupravnih organov.
Navedene aktivnosti naj se odvijajo v temeljnih okoljih na osnovi lastnih ocen ogroženosti in varnostnih problemov ter samozaščitnih in varnostnih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov, podlaga pa naj bodo konkretni programi, ki naj temeljijo na množičnosti, pri tem pa ne smemo pozabiti na upoštevanje specifičnosti in konkretnih potreb varnostnega in samozaščitnega delovanja v posameznih okoljih. Vse aktivnosti moramo
povezati z obstoječimi oblikami organiziranosti, vanje vključiti kar največ delovnih ljudi in občanov, kajti zavedati se moramo, da kolikor bolj bomo v zaščitnem in obrambnem delovanju že danes povezani z delovnimi ljudmi in krajani, toliko bolj bogato se nam bo to obrestovalo v vseh morebitnih težjih in najtežjih prilikah. Zato naj bo NNNP 84 delovno in akcijsko usmerjena, v prvi vrsti naj obsega predvsem usposabljanje in praktično preverjanje pridobljenega znanja. Ni dovolj, da smo s stvarmi le seznanjeni in jih poznamo, temveč se usposobimo, da se bomo znali opredeljevati, delovati in ukrepati, kadarkoli bo to potrebno.
OK SZDL Domžale
Mladi • Mladi • Mladi • Mladi • Mladi • Mladina V SLO
NAPOTILO ZA MLADE ISKALCE ZAPOSLITVE:
Kako do zaposlitve
V zadnjem času se mnogo govori o naraščanju nezaposlenosti in problematiki zaposlovanja mladih, kar predvsem pri mladi generaciji izziva ugibanja, nemir in upravičene ali neupravičene kritike na račun usmerjenega izobraževanja, združenega dela in gospodarske politike.
"Zato želimo v nadaljevanju nekoliko osvetliti to problematiko in dati nekaj napotkov.
Po podatkih, ki jih zbiramo pri skupnosti za zaposlovanje, si oglejmo nekaj številk.
Potrebe po kadrih v letu 1984 v občini smo dobili iz OZD v občini Domžale, podatke o prilivu kadrov pa iz šol usmerjenega izobraževanja. Žal podatki o prilivu ne vključujejo tudi spolne strukture, ki pa je zelo pomembna za zaposlovanje v nekaterih panogah gospodarstva. Prav tako niso vključeni podatki o fantih, ki gredo v JLA in namere o nadaljnjem študiju.
tedaj se ta razkorak še poveča. Tako nam bo manjkalo kadrov za proizvodnjo, predvsem v kovinarstvu, kemiji in papirni industriji. Največji razkorak je med prilivom in potrebami pri tehnikih, kar pa v celoti gledano ni tako kritično, ker se jih bo del lahko zaposlil tudi v drugih, predvsem ljubljanskih občinah. En del pa se bo usmeril v študij.
Po družbeni naravnanosti in naših izkušanjah ne bi smelo biti problema pri zaposlovanju kadrovskih štipendistov. Težje pa bo pri neštipendistih. Največ težav bo pri zaposlitvi gradbenih tehnikov, vzgojiteljic, prodajalcev in gimnazijskih maturantov.
Po zakonu o delovnih razmerjih in zakonu o usmerjenem izobraževanju so sedaj vsi pripravniki, ki uspešno zaključijo katerokoli šolo usmerjenega izobraževanja, kar pomeni, da so pripravniki tudi tisti, ki končano SKR ali SR program (2 ali 3-letno šolanje). Kljub temu, da delovne organizacije niso predvidele dovolj pripravniških
Izobrazba	Potrebe Priliv
I. osnov.šola (NK)	72 ?
1I.SKR program (PK)    59 22	
III. in IV. (KV)	206 152
V. (tehniki)	72 284
VI. (višja)	41 31
VII. (visoka)	42 28
potrebe zaradi	
upokojitve	cca200
skupno	cca700 517 +?
Priliv celotne	
generacije je	cca650
Podatek o prilivu kadrov s samo osnovnošolsko izobrazbo je nepopoln, ker ne moremo točno ugotoviti, koliko jih bo ostalo doma ali na kmetiji, koliko se jih bo zaposlilo, koliko se jih bo zaposlilo po neuspešnem izobraževanju . ..
Iz podatkov je razvidno, da bi se lahko zaposlili vsi, ki to tudi želijo, dejansko pa temu ne bo tako, kajti izobrazbena struktura priliva kadrov ni enaka potrebam po kadrih v združenem delu; če pa upoštevamo spol.
Učenci poročajo:
Zopet se oglašamo iz Krtine in vam posredujemo nekaj opisov našega dela v šoli in izven nje. V aprilu smo namreč imeli kar nekaj akcij: očiščevalno, zbiralno in urejevalno ter obrambi dan. Vse to smo opisali in sedaj vam pošiljamo naše prispevke.
OBRAMBNI DAN
V sredo, 18. aprila smo se zbrali pred šolo. Tovariši so nam že prej povedali, da bomo imeli obrambni dan, pri pouku pa smo se o tem tudi pogovarjali in povedali, kaj in kako lahko učenci pomagamo oziroma moramo vedeti o SLO in DS. Nekatere stvari pa bomo preizkusili tudi na obrambnem dnevu in na športnih ter naravoslovnih in drugih dnevih.
Učenci I., 2., 3. razreda smo se najprej odpravili na pohod po manj znani poti čez travnike do Prevoj, kjer smo si ogledali spomenik padlim borcem, se o njih in njihovih življenjih pogovorili in jim posvetili nekaj časa. Nato smo krenili nazaj, vendar po drugi poti. Poiskali smo primerno mesto, kjer smo se preizkusili v metanju in zadevanju cilja, skoku v daljino čez jarek pa še tekli smo. kdo bo najhitrejši. Tovarišica je pisala rezultate, a zmagovalci smo bili vsi, ker smo tako pridno sodelovali.
Da smo se šc malo ohladili, smo se še igrali razne igre in nato odšli proti šoli. Med potjo nam jc Matjaževa mamica ponudila sok, ker smo bili zelo žejni. Zahvalili smo se ji in odšli do šole, potem pa zadovoljni domov.
Nataša Ravnikar, 3.razred
NA OBRAMBNI DAN SMO USPEŠNO TEKMOVALI
Obrambni dan učencev 4. in 5. razredov OŠ Dob in podružnične šole Krtina jc potekal takole:
Zjutraj smo prišli krtinski učenci v šolo s kolesi. Odpravili smo se v Dob, odpeljali kolesa v kolesarnico, se preo-buli in slekli ter odšli najprej v telovadnico, da smo si ogledali tekmovalno progo. Nato nas je tov. ravnateljica na hodniku razdelila na peterke in nam dala ocenjevalne listke. Ker sem bil jaz vodja druge skupine, sem moral zelo paziti" na list:
Nato smo šli k prvemu tekmovanju. Uspešno smo premagovali ovire, plezali, preskakovali orodje in tekli k cilju. Dosegli smo šestdeset točk in predno se jc zvrstilo vseh 25 skupin, smo mi že opravili naslednje tekmovanje iz prometnih pravil, znakov in sploh, kako se moramo vesti kot udeleženci v prometu. Naloge so bile kar težke, vendar smo zbrali dvaindvajset točk od štiriindvajsetih možnih. Tudi drugi dve skupini i/. Krtine sta se kar dobro uvrstili.
Nato smo se vrnili v Krtino, kjer
sta nas čakali še dve pic./M..,.., naloge iz NOB in metanje medjcinke. Seveda smo mod obema tekmovanjema malicali, saj smo bili žc pošteno lačni.
Tudi tukaj smo tekmovali po skupinah in naša skupina jc odgovorila na vsa vprašanja, le zadnji odgovor ni bi± pravilen.
Kar hitro smo odšli na dvorišče, kjer smo opravili še zadnjo nalogo met medjcinke. Vsi smo si oddahnili, ko je bilo tekmovanje za nami in smo odšli na igrišče, kjer smo dečki igrali • nogomet, deklic-e pa med dvema ognjema.
Ko so tovarišice preštele točke, smo se zbrali, da smo poslušali uvrstitve. Bili smo veselo presenečeni, saj jc naša skupini zasedla tretje mesto in smo dobili diplomo. Tudi ostali dve skupini sta bili kar uspešni in /ato smo zadovoljni zaključili obrambni dan.
Jane/, Logar. 4. razred
mest v svojih letnih planih zaposlovanja, bomo skušali zaposliti čimveč pripravnikov, oziroma omogočiti vsaj pripravniški staž. Prav vsem tega ne bomo mogli zagotoviti, zato se bomo v takih primerih dogovarjali o poklicni preusmeritvi, preusposabljanju in dousposabljanju, vendar le v skladu s potrebami združenega dela. Seveda se bomo o takih rešitvah dogovarjali le s tistimi, ki se bodo kot iskalci zaposlitve z delovno knjižico prijavili pri strokovni službi skupnosti za zaposlovanje. Delavsko knjižico pa kandidati dobijo na Sekretariatu za kadrovske zadeve občine Domžale (nad fotografom Majheničem), s seboj pa morajo prinesti zadnje šolsko spričevalo in osebno izkaznico.
Priporočamo, da se iskalci zaposlitve čimpreje prijavijo pri skupnosti za zaposlovanje,, kajti tako imajo večjo možnost, da prej dobijo zaposlitev.
Podatke o prostih delili in nalogah v Domžalah, Kamniku in Ljubljani pa lahko dobite tudi na oglasni deski strokovne službe, ki je v stolpnici na Ljube Šercerja 4, Domžale.
Janez Cerar
Tako kot vrsto let doslej je tudi v letošnjem letu v mesecu aprilu v naši občini potekalo tekmovanje „MLADINA V SLO", v katerem so sodelovale ekipe vseh osnovnih šol, ekipe usmerjenega izobraževanja ter ekipi izvenšolske mladine, od katerih se bo ena udeležila tudi zveznega tekmovanja na tem področju in tam zastopala našo republiko.
Tekmovanje je potekalo sredi aprila na območju okolice Osnovne šole Janko Kersnik Brdo, ki se je izkazala kot dober gostitelj, več kot 200 udeležencev in organizatorjev, ki so pokazali oz. preverili svoje znanje na naslednjih področjih:
— civilna in narodna zaščita, kurirska služba,
— prometna varnost, prva pomoč,
— protipožarna zaščita, poznavanje zdravilnih rastlin,
ki so zahtevale predvsem teoretično znanje, medtem ko je drugi del pokazal praktično usposobljenost učencev za gibanje na terenu, streljanje in druge veščine s področja SLO in DS.
Letošnje tekmovanje, v katerem je pri ekipah iz OŠ zmagala ekipa OSNOVNE ŠOLE MATIJE BLEJCA MATEVŽA /Z MENGŠA, med starejšimi pa ekipa CENTRA SREDNJIH ŠOL  KOVINARSKA USMERITEV,
12. ekipa) je pokazala precejšen napredek učencev na tem področju, vendar s samimi rezultati nc moremo biti v celoti zadovoljni, pač pa nam morajo biti dobra osnova za nadaljnje aktivno delo na tem področju. Pokazalo se namreč je, da so učenci teoretično zelo dobro podkovani, da pa jim primanjkuje praktičnih znanj in izkušenj, kar pomeni, da bo potrebno še v večji meri krepiti delo in vlogo obrambnih krožkov in jih tudi ustrezno materialno in finančno stimulirati za njihovo nadaljnje delo. Več skrbi bo potrebno nameniti tudi izvedbi šolskih tekmovanj, ki naj bi bila organizirana v okviru obrambnih dni. Odbor, ki je tekmovanje pripravil, je v svojih zaključnih sklepih tudi zapisal, da je potrebno več skrbi nameniti tudi zagotovitvi ustreznih zemljevidov za samo tekmovanje in pa tudi stroko vnejši pripravi testov za posamezna področja, ki naj bi temeljili izključno na snovi, ki se obravnava v okviru rednih učnih načrtov. Obenem je bilo sprejeto tudi stališče, da se ne glede na dejstvo, da regionalnega oz. republiškega tekmovanja za to področje v prihodnje ne bo več, z občinskim tekmovanjem nadaljuje in na tak način konkretno spodbuja mlade k osvajanju znanj in spretnosti tega pomembnega področja.
V. V.
Osnovna   šola   Šlandrove   brigade Domžale
Literarna srečanja
Kdo med otroki in od rasi i mi ne pozna največjega pravljičarja vseh časov Hanse ("h. Andersena, kdo ne pozna njegovega grdega račka, pa nečimrnega cesarja, pa bistrega svinjskega pastirja in še cele galerije pravljičnih junakov? Malokdaj pa se spomnimo, da je 2. april Andersonov rojstni dan in njemu v spomin posvečen mednarodni dan Mladinske knjige.
V prvem tednu aprila smo na osnovnih šolah zaključili bralno značko od 3. do 8. razreda. Število značkarjev, ki iz leta v leto raste, je zelo zgovorno: skoraj dvem tretjinam učencem je knjiga vsakdanja potreba, srečanje s knjižnimi juhaki jim pomeni spoznavanje samega sebe, bogato čustveno doživetje in estetski užitek, iz knjig črpajo vedenje d svetu in življenju.
Podelitev bralne značke so spremljali tudi recitali in likovne razstave. Razmahnile so se ustvarjalne sposobnosti šolarjev, predstavili so svoje pesmice in zgodbice, peli so in plesali.
Na osnovnih šolah v Domžalah smo pripravili tudi srečanje s pisateljico Berto Golob in učenci 3. in 4. razredov ter humoristom Tonetom Partljičem in učenci 5.. 6., 7 in 8. razredov. Dela obcljavtorjev učenci radi berejo, zato so se srečanja zelo veselili, pripravili so si vrsto vprašanj, kajti želeli so si potešiti radovednost, ki jo vzbujajo knjige in pisatelji.
Pisatelj tone Partljič se je pripeljal iz Maribora dobro razpoložen in "nas očaral. Pripovedoval nam je o sebi, svojem otroštvu, o vsakdanjem in ustvarjalnem delu. o težavah, radostih in načrtih. Bilje neposre-
den, prepričljiv in tako človeško topel. Prigodam je poiskal vesele in hudomušne bodice, učencem se ie približal kot prijatelj, ki pozna in razume njihove skrbi in vragolije,
/asuli so ga z vprašanji. Na vsa je odgovoril, potešil je njihovo radovednost. Svojo ljubezen do slovenske besede je prelil v poslušalce.
Naš gost ni kazal časovne mrzlice, sproščeno smo se pogovarjali, ga spraševali in poslušali, lira srečanja je prehitio minila.
Vtise o srečanju z Berto Golob pa je opisala pisateljica sama:
Hladno deževno jutro vsiljuje še bolj hladno misel: seje na teh mokrih in razritih cestah vredno izpostavljati nevarnostim zaradi kratkega obiska na šoli? Otroci so prebrali toliko in toliko knjig in za to so zaslužili bralno značko. Prav. Življenje pa bo teklo dalje in statistika bo kadar hočete vrgla na dan podatek, da dolga vrsta Slovencev vse leto ne prebere niti ene same samcate knjige. In ali se ni malce dolgočasno prekladati s šole na šolo pa kar naprej govorili o pomenu bralne kulture in odgovarjati na vprašanja, od katerih jih jc veliko privlečenih za lase, da se že od daleč vidi, kako obrobni in prigodniški so lahko "takili obiski?
To so strupene misli, ki jih zaliva mrzel aprilski dež.
Ce bi sijalo sonce, bi bilo vse drugače.
Prispe m. Ugasnem motor. Brisalci se ustavijo kot na ukaz in poležejo smer navzgor. Tako. To so torej Domžale. Tamlc čez je samo šc ena hiša, ki kljubuje času, a ne bo več dolgo, zanestjivo ne. Brž ko okoli
OBVESTILO OBČANOM
Zbiralna akcija rabljenih oblačil, obutve, posteljnine, šotorov, bivalnih prikolic bo v četrtek, 24.5.1984 od 17. do 19. ure.
Predmete, ki so še uporabni oddajte na zbirna mesta, ki so: v mestu Domžale:
— Osnovna šola Vencija Perka Domžale
— Društvo upokojencev Domžale (Simona Jenka)
— Dom upokojencev Domžale (cesta Talcev)
— Poklicna šola Domžale
— Trgovina Napredek Zaboršt (Rape)
— Trgovina Savska cesta
— Gasilni dom Studa
— Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale
— Glavno skladišče - V. Vlahoviča 4 B
Krajevna organizacija Rdečega križa Mengeš
— Samopostrežba Blejčeva 9, Mengeš
— Dom upokojencev Mengeš --■ Loka — Gasilni dom
Jarše Rodica — gasilni dom
Radomlje — Osnovna šola Radomeljske čete Preserje Vir - Krajevna skupnost Vir Dob — Osnovna šola Dob
starih hiš zrastejo nove, bele, bahave, naša čas ostanek davnine poruši. Nc sklada se več z okolico, rečemo. Končno pa, Kozi-nov ata bi to razumel, sa je videl svet in Ameriko.
Tostran ceste in njegovega velikega sadovnjaka - o mrmejš, tele hruške, France, so najboljše, cepe ti bom dal - stoji f S Šlandrove brigade. Nina, ki jc od včeraj aa danes napisala, ilustrirala, opremila in izdala svojo „knjigo", nam bere odlomek iz nje. Svoje sestavke berejo tudi drugi učenci tretjih in četrtih razredov. Eden med njimi jc pesnik.
Z otroki so tudi njihove učiteljice. Vedejo se naravno; nekatere so nasmejane, nekatere bolj resne. Šolsko življenje teče po svojem tiru, vendar še malo ni dolgočasno. Tu se kar naprej nekaj dogaja. Sabina z Vcnelja Perka je napisala tako dobro pesem, da jo je njihov učitelj uglasbil. Postala je šolska himna. Pevski zbor z Josipa Broza Tita je prav znan daleč naokrog. Domžalske šole živijo tudi bogato likovno življenje, ta dan -5.4.1984- pa so tretješolci in četrtošolci prejeli Bevkove in Kersnikove bralne značke. Imeli so, kot pravimo, kulturni dan. Izkazali so se z lastno ustvarjalnostjo in z neugnano radovednostjo. Težko je verjeti, da kasneje nekateri od njih ne bodo prebrali nobene knjige več. Ali je bolj verjeti statistikam ali njihovi živi iskrivosti?
Domžale iz mojega otroškega spomina so majhne, a otroci tega niso mogli razumeti. Zanje so take, kot so: industrijske, obrtniške, z novimi hišami, prepredene z ulicami. V njih se znajdejo opolnoči in pri belem dnevu, jaz pa sem potrebovala pomoč, da gredoč s šole na šolo, nisem zašla . . Srečanje z učenci in učitelji je bilo zame prijetno in koristno.
Obe srečanji so ujele tudi fotokamere učence, ohranile pa jih bodo tudi šolske kronike, učenci pa bodo srečanje nosili v sebi kot iskro, ki vodi k zakladnicam človeškega duha    h knjigam.
Za nagrado in vzpodbudo so si značkarji ogledali tudi francosko filmsko komedijo „Učitelj" in recital mladinske poezije. Obe predstavi so šolarji sprejeli kot zabavo in oddih po dobro opravljenem delu. Zlasti značkarji p:i si bodo v maju Ogledati šc eno kulturno prireditev.
K uspešnemu zaključku najbolj množične akcije na osnovnih šolan" pa je pripomogla tudi ZPM pri občini Domžale in sicer njen tajnik Milan Vidmar, ki je poskrbel, da so bile pravočasno narejene značke in nam pomagal pri finančnih težavah. ZPM je financirala filmske predstave, prevoze pisateljev in kulturno predstavo za zlate znač-karje.
IVi bralni znački pa pomagajo tudi učitelji in knjižničarji. Z učenci se pogovarjajo o prebranih knjigah, z njimi pripravljajo literarna srečanja, recitale in razstave. Tc je plemenito kulturno poslanstvo, ki ima dolgoročne uspehe in ' zahteva celega človeka. Javnost tako malo ve o tej razvejani dejavnosti, ki vodi h knjigi.
' '    Ema Novak
S 13. redne letne skupščine Klubov zdravljenih alkoholikov Domžale;
Tistim, ki se vabilom niso odzvali!
Dne 31. marca 1984 je potekala 13. redna letna skupščina Klubov zdravljenih alkoholikov v ZD Domžale TOZD „SOZV".
Pred leti je KZA obstajala kot društvo. Z letom 1977 se je društvo reorganiziralo in delovalo kot terapevtska skupina - Klub. Leta 1978 je skupina — Klub pripadala Zdravstvenemu domu Domžale. Istega leta je pričel delovati Dispanzer "za metalno higieno pri Zdravstvenem domu Domžale, ki izvaja skupinsko zdravljenje alkoholikov in prevzel Klub, ki skrbi za nadaljevanje zdravljenja in za rehabilitacijo.
Leta 1982 se je matični Klub zaradi prevelikega števila članov razdelil na dva Kluba. Člani enega od teh klubov, tako imenovanega „Kluba veteranov" so se sestajali na 14 dni, sprva brez terapevta, pozneje pa s terapevtom. Klub temu, da so člani sprejeli terapevtski dogovor, se le-tega niso držali, kar je neugodno vplivalo na nadaljevanje zdravljenja in rehabilitacijo. Člani drugega kluba, ki so od začetka imeli terapevte, so se sestajali 1-krat tedensko in se držali terapevtskega dogovora. V ta klub so se vključevali člani, ki so uspešno zaključili zdravljenje na Poljanskem nasipu ali Psihiatrični bolnici Begunje ali v dispanzerski skupini v Domžalah.
Delo v klubu je postajalo v»e bolj težavno, kajti število članov seje zelo povečalo in težko smo uresničevali zahteve terapevtskega programa.
Leta 1983 je potrebe po delitvi kluba in vključitvi novih terapevtov sprejel in potrdil zdravniški kolegij ZD Domžale TOZD „SOZV".
Šc istega leta, meseca junija je bil ustanovljen Svet terapevtov. Člani tega Sveto so: vodja TOZD, glavna sestra, psihiater, psiholog, patronažna sestra in vsi terapevti. Svet terapevtov se sestaja enkrat mesečno in na svojih sestankih strokovno analizira delo klubov. Zdravstveni dom je poskrbel za izobraževanje terapevtov — seminarji, razni posveti, sestanki, super-vizije.
Od leta 1982 do 1983 sta obstajala dva kluba. Konec leta 1983 smo iz obstoječih dveh klubov ustanovili še tretji klub.
Iskreno se zato zahvaljujemo vsem dosedanjim terapevtom, ki so s svojim znanjem in delom v preteklem obdobju mnogo naredili za normalen potek dela v klubih.
Danes kot rečeno, imamo tri klube: v vsakem Klubu imamo 10-15 članov (zdravljencev in svojcev) in dva terapevta. Klubi so enakovredni med seboj. Delo v njih je zasnovano na terapevtskem dogovoru. Vsak klub
ima predsednika, tajnika in blagajnika, poleg teh pa še tričlanski odbor za kulturne in športne prireditve. Nove člane volijo enkrat letno, pred letno skupščino. Člani odborov se med seboj obveščajo osebno ali preko oglasne deske klubov v obliki plakatov, vabil, opozoril, občasno pa organiziramo skupen sestanek vseh klubov.
Redno se udeležujejo sestankov SIS socialnega skrbstva in koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu pri SZDL Domžale. V okviru meseca boja proti alkoholizmu, meseca novembra so člani klubov organizirali posvet z odgovornimi v delovnih organizacijah predvsem zato, da bi se pogovorili o skupnih problemih in izboljšali medsebojno sodelovanje. Naš namen je, da si medsebojno pomagamo ter skrbimo za še bolj uspešno osebno, družinsko, poklicno in družbenopolitično rehabilitacijo naših članov.
Simon Gregorčič: GORJE MU KDOR V NESREČI BIVA SAM, A SREČEN NI, ČE SREČO UŽIVA SAM
Povabili smo odgovorne iz naslednjih delovnih organizacij, kjer so naši člani zaposleni:
Tovarna Lek Mengeš, Induplati Jarše, Papirnica Količevo, Titovi zavodi Litostroj Ljubljana, Rašica Moravče, Svit Kamnik, Slovenijales Radomlje, Mlinostroj Domžale, Agro-emona Ihan, Slovin Ljubljana, Helios Domžale, Žito Mlini Vir, Gozdno gospodarstvo Domžale.
Odzvali so se: tovarna Lek Mengeš, Rašica Moravče, Helios Domžale.
Terapevtski dogovor je obvezen program* nadaljevanja zdravljenja, v katerem je ena od vodilnih točk sodelovanje svojcev in odgovornih v podjetjih oz. delovnih organizacijah pri zdravljenju članov kluba.
Vabila za skupščino smo poslali: — vsem predstavnikom DPO Domžale, — vodilnim in vodstvenim organom DO občine Domžale, — vsem ravnateljem
osnovnih in srednjih šol na območju naše občine, — upravno pravnim službam, - ZRVS in SLO Domžale, - PM Domžale, - SIS socialno skrbstvo Domžale, - CMZ Poljanski nasip Ljubljana, — Psihiatrična bolnica Begunje, - ZD Domžale, - vsem klubom zdravljenih alkoholikov v SR Sloveniji Odzvali so se:
- predstavniki koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu pri SZDL
- SIS Socialno skrbstvo
- Lek Mengeš
- Titovi zavodi Litostroj Ljubljana
- CMZ Poljanski nasip, Bolnica Begunje, ZD Domžale
- več predstavnikov KZA SR Slovenije
V sedanjih zelo zaostreni notranji in zunanji politično-ekonomski situaciji postaja problem alkoholizma vse bolj aktualen, zato je nerazumljiva nezainteresiranost oseb, ki se ne odzivajo vabilom za sodelovanje.
Zdravstveni dom Domžale TOZD „SOZV" Svet terapevtov KZA
POROČILO O MATEMATIČNEM TEKMOVANJU ZA SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE
Letos je bilo občinsko tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje na Osnovni šoli Martin Koželj v Dobu. Iz vseh osmih šol domžalske občine se je tekmovanja udeležilo 97 učencev, podeljenih pa je bilo 45 srebrnih Vegovih priznanj.
Pri določitvi vrstnega reda smo upoštevali rezultate nalog in tudi čas reševanja. Učenci, ki so dosegli prvo, drugo in tretje mesto, so prejeli praktične nagrade.
1. mesto v 6. razredu je dosegla ŽEKAR Mateja iz Osnovne šole Radomeljske čete - Preserje
1. mesto v 7. razredu je dosegla FLERIN Polona iz Osnovne šole Vencelj Perko - Domžale
1. mesto v 8. razredu je dosegla KOS Vojka iz Osnovne šole Jurij Vega — Moravče
Na republiško tekmovanje za zlato Vegovo priznanje pa bodo letos odšli štirje učenci iz 8. razreda in dva učenca iz 7. razreda.
Zaželimo jim mnogo uspeha!
Trop Irena
Koristno tekmovanje upokojencev
Društvo upokojencev Domžale je meseca aprila tega leta sklicalo sestanek vodij in organizatorjev športnih sekcij društev upokojencev: Domžale, Mengeš in Moravče. Na tem sestanku so bile ustanovljene tele
sekcije:
sekcija v streljanju, balinanju, kegljaštvu in šahu in istočasno že napovedana meddruštvena tekmovanja, katera se pričnejo takoj.
Sestavljene so bile tri ekipe v streljanju z zračno puško v Osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah. Tekmovanja seje udeležilo 13 tekmovalcev iz Domžal, Mengša in Moravč.
Rezultati meddruštvenega tekmovanja v streljanju so naslednji:
prvo mesto ekipno Društvo upokojencev Domžale, skupno 176 točk,
drugo mesto ekipno Društvo upokojencev Mengeš, skupno 162 točk
in
tretje mesto Društvo upokojencev Moravče, skupno 19 točk.
V ekipi Društva upokojencev Domžale so se plasirali:
1. JENKO Peter 70 točk
2. NAGY Mihailo 57 točk
3. VODLANJože 49 točk
V ekipi Društva upokojencev Mengeš so se plasirali:
1. ŠTEFE Matevž 69 točk
2. MERČUNJože 50 točk
3. POGAČAR Feliks 43 točk
Naj omenimo, da je bil najstarejši član -tekmovalec Janez JENKO, star 88 let iz Domžal, Cankarjeva 13. Imenovani je član Društva upokojencev Domžale nad 20 let. Vojaški rok je služil v Avstriji 1915-1918. Ima več medalj iz prve svetovne vojne, je še vedno zdrav in rad čita dnevne novice.
Tekst in foto: Jože Novak
AMD Domžale organizira, poleg tečajev za traktoriste vsak mesec tudi tečaj iz CPP za voznike—amaterje motornih vozil „B" kategorije. Tečaj začenjamo vsak prvi ponedeljek v mesecu, razen v juliju, ko bodo naši inštruktorji koristili redni letni dopust. Tečaji so bili v letošnjih štirih mesecih izredno dobro obiskovani — saj je bilo poprečno mesečno v tečaju 35 tečajnikov. Popestrili smo jih s filmi iz prometne stroke - traktoristom pa smo zavrteli film „TRAKTOR", kjer so tečajniki nazorno videli kaj se s traktorjem lahko opravi, oziroma zgodi.
10 AMD Domžale, je na eni izmed rednih sej podprl predlog, da naj se predavanja iz CPP popestrijo in modernizirajo z novimi dognanji sodobnih učnih pripomočkov. Tako smo
imeli 8. marca 84 prvi prikaz poučevanja cestno prometnih predpisov CPP s pomočjo pomnilnika, računalnika, monitorja - TV sprejemnika, skratka začeli smo z mikroračunalnikom. V sredo 11. aprila 84 pa so tečajniki že reševali testna vprašanja iz CPP, s tem, da so odgovore dajali v računalnik, ki je na televizorju takoj izpisal rezultat. Tako tudi AMD Domžale poskuša ujeti korak z napredujočimi metodami poučevanja.
Predvsem zaradi finančnih sredstev in težav pri uvozu, bomo morali še nekaj časa poučevati tečajnike na klasičen način, vendar to ne pomeni, da bomo prenehali z nadaljnjimi poskusi z elektroniko, kije dosegljiva. Demonstracijo in program za računalnik iz CPP nam je pripravil VIDEO STUDIO MOHARiz Domžal.
(Delo z levičarji na osnovni šoli šlandrove brigade)
Tuđi leva roka je »lepa«
Pri delu z otroki se starši in vzgojitelji poleg mnogih težav srečujejo tudi s problemom levičnosti. V literaturi zasledimo različne podatke o številu otrok — levičarjev, celo do 50 %. Kljub tem velikim številkam, pa je kasnejše število levičarjev manjše. Do tega pride zaradi preusmerjanja manj izrazitih levičarjev na desno roko.
Katera roka je pri človeku dominantna, prednostna, je odvisno od strukture centralnega živčnega sistema posameznika. S prednostno roko so povezane razvojno najvišje funkcije človeka, najfinejše delo vodeče roke, proces govora in pisanja.
Mnogi starši želijo svojega levičnega otroka preusmeriti na desno roko. Smatrajo, da je levičnost nenormalna. Ob močneje izraženi levičnosti bodo pri otrocih, ki jih preusmerjamo, nastopile težave, kot so: nemir, spremembe v obnašanju (npr. iz plašnega otroka bo postal napadalen), težave pri pisanju, jecljanje, izostajanje od šolskega pouka, slabšanje učnega uspeha.
Posledice preusmerjanja se torej kažejo na področju motorike, govora, vedenja. Na področju motorike se s preusmerjanjem v najzahtevnejše delo vključuje manj spretna roka. Zato so tudi izdelki slabši, kot bi bili z vodečo roko. Ker so izdelki slabši, pride do reakcije okolja, pri otroku pa do odpora do dela.
Pri nadarjenih otrocih se s preusmerjanjem zmanjšuje kvaliteta njihovega dela, pri intelektualno slabše ravitih otrocih pa so posledice preusmerjanja veliko večje in lahko prizadenejo celotni otrokov razvoj. Čim močnejša je levičnost, tem močnejše so posledice preusmerjanja.
Levičnost otroka moramo upoštevati od samega začetka razvoja. Posebno pa moramo biti pozorni na desno oz. levoročnost v
času hitrejšega razvoja govora in večjega intelektualnega razvoja (ob igri, ko prične otrok pisati). Največjo pozornost pa moramo posvetiti levičnemu otroku, ko začne pisati.
S problemom levičnosti smo se spoprijeli tudi na naši šoli. Zavedamo se težav, ki jih imajo levični otroci in zato jim skušamo pomagati. Naš cilj ni preusmerjanje z leve na desno roko, ampak pravilna uporaba prednostne, vodilne - leve roke. Učence navajamo na pravilno sedenje pri pisanju, na pravilen položaj zvezka in na sproščeno in ustrezno držo pisala. Z učenci levičarji delamo v manjših skupinah, ker se na ta način lažje posvetimo posamezniku.
Uspeh, ki smo ga do sedaj dosegli, je različen. Mnogi med učenci so se že naučili pravilno uporabljati svojo prednostno roko. So pa med njimi tudi taki, ki imajo večje težave. Morda pa ni pri našem delu najvažnejše, da naučimo otroka pravilno sedeti pri pisanju, držati svinčnik, pravilno postaviti zvezek. Morda je važnejše, da otrok spozna, da ni sramota, da je pri njem ,4epa" roka leva. * Ko razmišljamo o levičnosti ( moramo razumeti, da otroka levičnost ne moti. Otrok z veseljem riše, piše, je z levo roko. Morda moti njegova levičnost le nas. Otroku levičnost koristno služi, na ta način se razvija po svojih naravnih poteh.
Majda Hočevar šolski psiholog
Tekmos a Domini i kojenee\.
lec Stili slretS
letin .lune: kem teknim i
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA ^'jPpinsT DOM2ALE
je interesent za nakup starejših stanovanj na področju občl.ie Domžale. Pozivamo občane, ki celijo prodati svoje stanovanje, da ponudbo pošljejo na Samoupravno stanovanjsko skupnost Domžale, Ljubljanska 34, v roku 15 dni po objavi. Ponudba mora vsebovati:
Podatke o stanovanju:
— naslov
— velikost
— lega w
— starost
— način ogrevanja (individualen ali centralna kurjava v stavbi)
— ohranjenost
— prodajna cena
— možen rok prodaje stanovanja namen lastnika
— drugi podatki
Ponudbe bo obravnaval organ Samoupravne stanovanjske skupnosti po predhodnem dodatnem razgovoru z vsakim ponudnikom.
* Za nakup bo sklenjena kupoprodajna pogodba, v kateri bodo definirane medsebojne pravice in obveznosti.
ŠPORT IH TEIESHA KULTURA
Prvaki Slovenije v košarki, člani KK Helios Domžale
Ob osvojitvi prvega mesta, ki so ga člani moške ekipe košarkarskega kluba Heliosa iz Domžal osvojili po dolgotrajnem mrtvem teku s konjiškim Cometom smo povabili člane te ekipe, da v nekaj besedah spregovore o sezoni 1983/84, ki jim je prinesla naslov.
Dušan Kovačič, 23 let, 198 cm; pet let član Ki: Helios
„Glede na celotno tekmovanje ter vse tekme, ki smo jih igrali smo po pravici prvi, upam, da ni prepotentno - bili smo pač najboljša ekipa."
Gregor Žirovnik, 16 let, 187 cm; eno leto član KK Helios, sicer član republiške kadetske reprezentance
„Kot najmlajši član ekipe se še učim in seveda spominjam vsake tekme, v kateri sem igral. Tako se spominjam tekme proti Zagorju in Kraškemu Zidarju, ko sem dal 8 točk." •
Dušan Trifunovič,T6 let, 192 cm;
3 leta član KK Helios
„Mislim, da moramo poudariti, da je uspeh v veliki meri rezultat izjemnega medsebojnega vzdušja, zavzetosti na vseh tekmah, posebej na tekmi s Cometom in pa dobrega vodstva."
Srečo Slapnik, 18 let, 184 cm;
eno leto član KK Helios
„Mislim, da je uspeh posledica res dobrega dela, saj le tako delo prinaša uspeh, ustvarja^ pa tudi pri človeku občutek, da se je vredno potruditi. Z veseljem sem pri košarki, uspeh mi je dal še vzpodbudo."
Igor Slevec, 17 let, 192 cm;
1 leto član KK Helios
„V letošnjem prvenstvu sem igral na nekako 5 tekmah in v njih dosegel
Člani moške ekipe KK Helios - prvaki republišk
nekaj točk; proti Zagorju denimo 6. Vse to mi je dalo voljo za naprej."
Filip Vrhovnik, 23 let, 187 cm;
6 let član KK Helios
„Mislim, da smo dosegli ustrezno kakovost ekipe le z resnim in dobrim delom trenerja Gorjana. Prvenstvo je bilo zelo izenačeno, o čemer govori tudi „mrtvi tek" Cometa in nas skozi vse prvenstvo."
Davorin Kotnik, 27 let, 190 cm;
3 leta član KK Helios
,,Za sezono smo začeli s priprava-
mi relativno pozno, kasneje pa smo se izredno ujeli in do konca prvenstva nismo imeli večjih problemov. Pohvalil bi izredno vzdušje v ekipi, ki je zares homogena."
Rajko Zlatkovič, 25 let, 198 cm;
7 let v KK Helios
„Prvi del prvenstva nam je minil ob dveh porazih, vendar je motiviranost ekipe vendarle ostala na visoki ravni. V prvenstvu smo imeli resno konkurenco le v ekipi Cometa, ki srno jo vendarle premagali."
Martin Osterman, 29 let, 19Ć cm; kapetan ekipe, 12 let v KK Helios
„Menim, da je bila republiška liga letos kvalitetnejša, vendar smo bili mi letos bolje pripravljeni. S tako pripravljenostjo, kot smo jo imeli letos, bi larfi zagotovo zmagali. Vzdušje v ekipi je bilo enkratno!"
Boris Ko kalj, 21 let, 187 cm;
vseskozi član KK Helios
,,Čeprav nisem igral kdovekoliko, sem s sezono zelo zadovoljen. Kljub temu, da so nam tekmeci v 1. delu
tekmovanja ušli že za 4 točke, smo jih vendarle z zagrizenostjo in voljo še ujeli."
Jože Skok, 21 let, 185 cm; 3 leta član KK Helios
„S sezono nisem kdovekako zadovoljen, saj sem bil v JLA {Ja nisem veliko treniral. To se mi je močno poznalo, zato upam da bom v prihodnji sezoni pokazal še več.. i f,
Matjaž Ju van, 18 let, 186 tem; 5 let član KK Helios
„Z borbenostjo smo dokazali ter z enotnostjo in vzdušjem, da & lahko popravi tudi brezizhoden-položaj. Nam je že kazalo, da ne hotno uspeli ujeti Cometa, pa je ekipa z pjnenje-nimi vrlinami vendarle vse to zmogla."
Igor Škerjanc, 20 let, I99:cm. 5 let član KK Helios "'V
„V letošnjem letu serit ■■ večkrat nastopil v prvi peterki, zattf-se takih tekem najraje spominjani, Cežke tekme so bile s Triglavom^Mpikom ter seveda s Cometom. mskI sem prvega mesta saj mi pornaii v>-iiko vzpodbudo za športno udej^ovanje naprej."
Lado Gorjan, trener v KK Helios, dela od leta 1976 dalje:
„Poudariti moram, da|>je/ prvo mesto predvsem rezultat djeta, minulega dela, ki so ga igralci vlp£i)i v svoje treninge. Povprečna starostne okrog 20 let, igralci pa so domala vaS izbrani z domačega območja.
17 zaporednih zmag pomeni, da smo uspeli vzpostaviti veliko stopnjo motiviranosti, da je bila psihofizična pripravljenost odlična, saj smo se po že izgubljenem položaju, ki ni več dajal upov za prvo mesto, vendarle pobrali. V akciji, ki ste jo predstavili je uspešno sodeloval tudi Dušan KRŽAN, ki je trenutno na odsluženju vojaškega roka. Sicer pa se redko zgodi, da je ekipa v celoti končala tekmovanje v istem sestavu, kot ga je začela."
Brojan
Rajko /lutkovie
Manili Osterman
Boris Kokulj
Matjaž, Jut
Igor Skerjanc
Lado Gorjan
Mrzle igre brez meja po mladinsko
Ihanski mladinci so imeli lepe načrte, da med prvomajskimi prazniki pripravijo šaljivo tekmovanje in po njem še veselico. Toda vse načrte je pokvaril mraz in dež. Vendar pa so mladi vztrajali in na igrah so se v soboto, 28. aprila popoldne vseeno pomerile ekipe iz Tunjic, Prašičereje Ihan, Termita, Kasarne Borisa Kidriča iz Ljubljane, ekipa medobčinskih mladinskih funkcionarjev in seveda domačinov. Pripravljenih je bilo sedem iger, skupaj z belo nitjo (tek na smučeh preko ovir). Mladi tekmovalci so morali pokazati veliko znanja in spretnosti (vožnja s cizo, kolesarjenje z dvokolesom), mnogokrat pa je odločila tudi sreča. Največ zanimanja je
vzbudila zadnja igra, ko so se tekmovalci borili za žogo, vmes pa jih je s „mokrim" curkom hladil ihanski gasilec. Ob gledanju igre je mrazilo celo gledalce, ki jih je hudomušni povezovalec Andrej Zaje tolažil z obetajočo vremensko napovedjo,, da bo konec junija že toplo. Nekateri gledalci so potem odšli na veselično prizorišče in kmalu izvedeli, da so se najbolje odrezali mladinski funkcionarji regije. Maja se dobim© v Kamniku na podobnem srečanju, ko bomo odigrali turnir v hokeju na travi. Tudi na ta način se rušijo občinski plotovi med občinami v regiji.
Cveta Zalokar -Oražem
KARATE
V mesecu aprilu so se domžalski kara-teisti udeležili dveh tekmovanj v Sankukai karateju.
Na tekmovanju za Pokal Kočevja je Šorotai Slavko z minimalno razliko osvojil drugo mesto v absolutni kategoriji, Obreza Iztok iz Lukovice pa drugo mesto v srednji kategoriji.
Na tekmovanju za Pokal Komende pa so se pomerili nižji pasovi in pionirji. V kategoriji belih pasov je Strehar Robert iz Domžal osvojil 2. mesto. Pri poonirjih pa je Voler Breda osvojila 2., Habič Tjaša pa 4. mesto. V vseh kategorijah je bilo po več kot 40 tekmovalcev iz vse Slovenije, zato je uspeh članov z nižjim pasom kot tudi pionirjev še tobko bolj razveseljiv.
Zanimivo za mlade:
KARATE TURNIR V DOMŽALAH
PRIKAZ KARATE VEŠČIN
Obveščamo vse ljubitelje karateja, da si ogledajo prijateljski turnir v Sankuaki karateju.
Turnir bo v nedeljo, 27. maja ob 14. uri v telovadnici CSŠ (stara osn. šola zraven postaje milice).
Med tekmovanjem bodo demonstracije trenerjev iz slovenskih karate klubov.
Obetajo se zanimivi boji v srednji in višji kategoriji ter kvalitetni prikazi tehnike v tekmovanju deklet. V demonstracijah bodo prikazane tudi tehnike razbijanja opeke.
/ Vljudno vabljeni!
64^973
657
I Gnojenje travnikov 1 in pašnikov I
I I I I I
i
I
i
i 1
Rentabilne proizvodnje mesa in mleka si ne morete zamišljati brez dovolj kvalitetne krme ali paše z vaših travnikov. Za dosego tega cilja pa je potrebno pravočasno in predvsem zadostno gnojenje. Za gnojenje lahko uporabimo organska ali pa mineralna gnojila.
Organska gnojila so: hlevski gnoji, gnojevka (ki naj bo razredčena) in gnojnica. Organska gnojila niso nujno potrebna, vendar je občasno gnojenje le priporočljivo in to večkrat po malem, največ 10-20 ton na hektar naenkrat.
V povprečju se fosfor in kalij iz organskih gnojil izkoriščata enako dobro kot iz umetnih gnojil. Povsem drugače pa je to z dušikom, ki se pri hlevskem gnojilu izkoristi le polovično v primerjavi z mineralnimi gnojili in gnojevko, kjer se izkoristi 60-80 %.
Potrebno dodajanje čistih hranil z mineralnimi gnojili pri uporabi različnih količin organskih gnojil:
Količina organskih gnojil	N	Količ. čistih hranil v organ, gnoju v kg P202 K20		Dodatek čistih hranil na ha v kg N        P205 K20		
brez organ, gnojil	—	—	_	140	90	160
10 t hlevsk. gnoja	30	25	60	110	65	100
20 t hlevsk. gnoja	60	50	120	80	40	40
22 t gnojevke						
nerazredčena	80	45	150	60	45	(0-50)
Gnojilna norma za trikosne travnike:
P2Os K20 N (dušik damo v treh obrokih)
(fosfor) (kalij) zal. košnjo      za 2. košnjo za 3. košnjo
65-90 kg/ha    100-160 kg/ha     40-60 kg/ha    60 kg/ha     20-60 kg/ha
Gnojilna norma za štirikosne travnike:
P205 K20 N (dušik damo v štirih obrokih)
(fosfor) • (kalij) 1. košnja     2. košnja     3. košnja     4. košnja
80-110 kg/ha   120-200     40-60        60 kg/ha     60 kg/ha     50 kg/ha
Praktični primer, kako iz potreb čistih hranil za rastlino izračunamo količino mineralnega gnojila, ki ga moramo potrošiti na hektar. Za drugi odkos rabimo 60 kg dušika za dognojevanje, uporabili pa bomo gnojilo KAN, ki je 27 %. To se pravi, da je v 100 kg KAN-a 27 kg čistega dušika. In če 60 : 27 = 2,22 x 10 = 222. Na 1 ha travnika potrosimo 222 kg KAN-a.
Zgodaj spomladi 60 kg NPK 8 : 16 : 22 na 1 ha po prvi košnji 220 kg/ha KAN po drugi košnji 150 kg/ha KAN Ce boste upoštevali zgoraj navedene nasvete:
- boste pridelali 2-3 krat več krme
- izboljšali sestav travne ruše
- zmanjšali izdatke za močna krmila
-pridelali kvalitetnejšo krmo z več beljakovinami, rudninskimi snovmi itd.
Gnojene travnike morate kositi že v maju pred cvetjem. Kvalitetno spravilo pa vam zagotavlja siliranje, sušenje s prevetrovanje, v kozolcih in na sušilih.
Pospeševalna služb:
Osnovna šola Lukovica
Janko Kersnik" Brdo
po sklepu sveta šole prodaja na JAVNI DRA2BI
KOMBI BUS IM V 1600 reg. št. 174-252
Licitacija bo 26.5.1984 ob 9. uri pri OŠ Janko Kersnik Brdo.
Na javni dražbi lahko sodelujejo vse civilne in pravne osebe. Ogled vsako soboto v maju na dvorišču Janko Kersnik Brdo.
Namen poskusno-proizvodnih sadnih nasadov na Brdu pri Lukovici
I I
J
SLOVENIJALES RADOMLJE
Delavci delovne organizacije SLOVENIJALES, lesna in pohištvena industrija Radomlje, Pelechova 15, vabimo v svoje vrste mlade delavke in delavce, ki so pripravljeni z vsemi močmi prispevati k realizaciji naših proizvodnih, predvsem izvozno usmerjenih, načrtov. Za uspešno delo nudimo stimulativne osebne dohodke in druge ugodnosti.
Vse informacije lahko dobite neposredno v splošno--kadrovskem sektorju delovne organizacije osebno ali po telefonu 721-922, interna 30, vsak dan razen sobote od 6. do 14. ure.
SLOVENIJALES lesna in pohištvena industrija RADOMLJE
Na pobočju pod gradom in šolo Brdo pri Lukovici je prvotno Kmetijska zadruga Prevoje organizirala sadno plantažo pod vodstvom prof.dr. Adamiča. Ti plantažni nasadi so prešli po ukinitvi te zadruge v upravo Kmetijskega poskusnega cpntra KPC Jable, ki jih je zaradi nerentabilnosti upravljal le kratek čas. Od KPC Jable je nasade prevzel Kmetijski inštitut z namenom, da organizira sodobno sadjarsko proizvodnjo na subalpskem področju. V ta namen je pridobil nove površine in povečal nasade na cca 15 ha. Z namenom proučevanja novih sprt, podlag, tehnologije proizvodnje, sodobne agrotehnike in Varstva nasadov, je v lanskem letu obnovil' in melioriral 7,5 ha po novejši metodi sodobnih gostih nasadov.
Ker je za spremljanje učinkovitosti izvajanja določenih postopkov potrebna cela vrsta različnih meritev, opazovanj in spremljanje poteka rasti
in učinkovitosti posameznih poskusov, so nasadi ograjeni z žično ograjo, da bi bili zavarovani pred divjadjo in različnimi nepoklicanimi nasilnimi obiskovalci. S tem, da nasilni vdori skozi ali preko ograje odpirajo pot divjadi in tudi sami povzročajo v nasadih škodo, onemogočajo tudi ugotavljanje stvarnih uspehov naših poskusov. Poleg tega je potrebno opozoriti, da v ograjenih nasadih izvajamo različna škropljenja s strupenimi sredstvi proti voluharju in raznim sadnim škodljivcem, so pa nevarna tudi ljudem in živalim.
Da bi lahko imeli nad dogajanji v nasadih pregled, svetujemo vsem, ki imajo kakršnokoli potrebo po vstopu in gibanju v nasadih, da se predhodno javijo in posvetujejo z vodjo nasada, ki jim bo dal vsa potrebna pojasnila in navodila. Če pa kogarkoli zanimajo podrobnosti v zvezi s tehnologijo, sortami ipd. v zvezi z nasadi, naj se obrne na Kmetijski inštitut Slovenije,
Zavod za sadjarstvo in vinogradništvo v Ljubljan5, Hacquetova ul.2.
Vsekakor povzročajo nasilni vdori v nasad poleg ostalega tudi določeno materialno škodo. Nikakor pa uprav-ljalec nasadov ne more biti odgovoren za morebitne posledice in zastrupitve pri nepoklicanih obiskovalcih nasadov, ki jim jih lahko povzročijo uporabljena, ljudem in živalim nevarna, kemična sredstva.
V korist poskusnega, raziskovalnega dela in proizvodnje v nasadih Brdo pri Lukovici naprošamo in priporočamo krajanom in okoličanom, da z razumevanjem preberejo gornji sestavek ter z vso vestnostjo in odgovornostjo obvarujejo svoje zdravje, obenem pa prispevajo k nemotenemu razvoju in napredku sadjarstva na tem področju in področju cele Slovenije.
Jože JUVANC Kmetijski inštitut Slovenije Ljubljana
Z DAVČNIMI OLAJŠAVAMI ZA VKLJUČEVANJE V ORGANIZIRANO PROIZVODNJO IN ODDANE TRZNE VIŠKE, BODO UČINKI POVEČANEGA KATASTRSKEGA DOHODKA BISTVENO BLAŽJI.
Tudi kmetje sami ne zanikajo trditve, da je bil davek iz kmetijske dejavnosti nizek in ob drugih družbenih obveznostih kmetijskih zavarovancev (zdravstveno varstvo, starostno zavarovanje kmetov, invalidsko pokojninsko zavarovanje... ) nepomemben.
Eden od razlogov za to je gotovo tudi ta, da katastrski dohodek kot osnova za obdavčevanje ni bil spremenjen že od leta 1978.
Zato je skupščina SR Slovenije v skladu z medrepubliškim dogovorom o valorizaciji katastrskega dohodka, 28. marca 1984 sprejela odlok o valorizaciji katastrskega dohodka. Tako je katastrski dohodek valoriziran z naslednjimi količniki za posamezne katastrske kulture: njive 4,64; vrtovi 4,24; sadovnjaki 4,20; vinogradi 3,46;*travniki 4,30; pašniki 3,24; trstičje 3,03; gozdovi 4,30.
Izvršni svet skupščine SRS pa je določil, da se valorizirani katastrski dohodek uporablja že za odmero obveznosti iz kmetijstva za leto 1984. To pa pomeni, da bi se ob nespremenjenih davčnih in prispevnih stopnjah obveznosti iz kmetijstva že v tem letu povečale skoraj za štirikrat.
Zato je skupščina SRS vsem SIS-om postavila zahteve, da prispevne stopnje preračunajo in znižajo tako, da se obveznosti za SIS ne bodo povečale. Tako pričakujemo znižanje prispevnih stopenj za prispevke kmetov za invalidsko—pokojninsko zavarovanje, zdravstveno varstvo, starostno zavarovanje kmetov, vodni prispevek in druge prispevke.
Davčne stopnje pa ne bodo spremenjene in zato bo davek iz kmetijstva v letu 1984 bistveno višji, toda le za tiste zavezance, ki ne bodo deležni novih davčnih olajšav.
Z odlokom občinske skupščine, ki je v razpravi, pa se uvajajo pomembne davčne olajšave za vse kmete in t.i. „polkmete", ki se vključujejo v družbeno organizirano proizvodnjo v okviru zadruge in oddajajo tržne viške. Pri odmeri davka za leto 1984 bo olajšava priznana na podlagi sklenjenih pogodb kmetovalcev z Emono - kmetijsko zadrugo za oddajo mesa, mleka, žita, krompirja in vrtnin.
Višina olajšave bo odvisna od količine oddanih pridelkov, doseže pa lahko 70 % odmerjenega davka.
Na ta način bomo tudi z davčno politiko vzpodbujali proizvodnjo za
trg in smotrno obdelavo kmetijskih zemljišč.
Vsi davčni zavezanci s hribovitih območij občine bodo tudi v prihodnje oproščeni davka iz kmetijstva. V veljavi ostajajo tudi ugodne olajšave za nakup strojev, gradnjo gospodarskih poslopij in podobno.
Ker bodo obveznosti iz kmetijstva zaradi omenjenih sprememb in spremenjenega načina invalidsko-pokoj-ninskega zavarovanja kmetov odmerjene kasneje kot običajne, bodo zavezanci občutili posledice valorizacije katastrskega dohodka šele ob 3. in 4. obračunski akontaciji.
Obvezno invalidsko-pokojninsko zavarovanje kmetov
Veliko je bilo v javnosti že informacij o novostih pri invalidsko—pokojninskem zavarovanju. Naj jih na kratko ponovimo:
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1983 določa, da je obvezno zavarovanje kmetov in članov njihovih gospodarstev, kateri se ukvarjajo s kmetijstvom kot edinim ali glavnim poklicem.
Po tem zakonu se kmetje in člani
njihovih gospodarstev lahko zavarujejo na naslednje načine:
1. Združeni kmet, ki se zavaruje od osnove; kini nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, je zavarovan v obsegu kot delavec v združenem delu.
2. Združeni kmet, ki se zavaruje od osnove, ki je nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, je zavarovan v obsegu pravic dosedanjega zakona o starostnem zavarovanju kmetov.
3. Drugi kmet, ki se zavaruje po osnovah, je zavarovan v obsegu pravic kot pod točko 2.
4. Drugi kmet, ki je na dan 31/12-1983 izpolnil starost 60 let in je ostal zavarovan po prej veljavnem zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (prispevek bo odmerjen od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in dohodka od gozda ter pavšalnem znesku 7.830.- din), je zavarovan v obsegu kot pod točko 2.
Kmet se mora odločiti sam za obseg pravic zavarovanja zase in za svoje člane gospodarstva z izbiro osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, razen kmetov pod točko 4. Na voljo je deset različnih osnov, ki so že objavljene v »Kmečkem glasu".
Osnove bi morali kmetje izbrati in prijave podpisati do 31/1-1984
- združeni kmetje pri pristojni kmetijski organizaciji
-vsi drugi kmetje (tudi stari nad 60 let) pa pri občinski zdravstveni skupnosti Domžale. Do sedaj je zbranih komaj 50% prijav. Zapoznelo prijavljanje osnov pa onemogoča tekočo odmero tega prispevka.
Zato svetujemo vsem tistim kmetom, ki prijav o zavarovanju z izbrano osnovo še niso oddali, naj to storijo čimprej.
Natančnejše informacije o invalid-sko-pokojninskem zavarovanju lahko kmetje dobijo v strokovni službi SIS na Ljubljanski c. 70 ( pri avtobustni postaji) združeni kmetje pa tudi na Emoni - kmetijski zadrugi (prej Emoni kooperaciji).
iz Uprave za družbene prihodke
^^$F
45
RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI
Mali oglasi
Iščem varstvo za 10-mesec no hčerko. Pokličite tel. št. 721-738.
Kovinarja ali delavca za priuči-tev sprejmem. OD do 32.000 din. Kaplja Drago, Radomlje, Šlandrova 2.
Ugodno prodam centralno peč Standler na trdo gorivo. Juvan Geni, Domžale, Ljubljanska 23 ' A.
Iščem   kakršnokoli  delo na dom. Naslov v uredništvu.
Rabljene deske za opaž za betonsko ploščo prodam. Tel. 731-195.
Sprejme 2 delavca - kvalificirana, polkvalificirana^ali za priuči-tev. Osebni dohodek od20.000,00 do 30.000,00 dinarjev. Naglic Janko, „Slikopleskar", Vir, Čufar-jeva 9, Domžale.
Za strežbo gostov zaposlimo dekle z ustrezno končano šolo. Oglasite se osebno vsak dan razen ponedeljka: Slaščičarna LENČEK, Domžale, Ljubljanska c. 87
HELIOS kemična industrija Domžale Delovna skupnost skupnih služb Splošno—kadrovski sektor
HELJOS kemična industrija Domžale najame garsonjero ali enosobno stanovanje na območju mesta Domžale ali bližnji okolici.
Stanovanje najema za dobo enega leta. Ponudbe s pogoji pošljite na gornji naslov.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, stare mame
MARIJE OBLAK
se iskreno zahvaljujemo vsejrn sorodnikom, sostanovalcem Simona Jenka 13, prijateljem in znancem za pomoč, podarjeno cvetje in izrečeno sožaljc. Zahvaljujemo se tudi Oktetu Pirnat, Domžalski godbi in tov. Koširju za poslovilne besede.
Vsi njeni
ZAHVALA •
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
FRANČIŠKE HIEDERVVANGER
roj. Sitar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so ji darovali vence in cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti in nam izrekli ustno in pismeno sožalje. Hvala župniku za lep pogrebni obred in
pevcem za zapete žalostinke.
Se enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči:
mož Jože, hčerki Stanka in Doroteja, sin Jože z družinami
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mamice in babice
IVANKE KOLOVIČ - JOHCE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, pevcem, dr. Pevcu in njegovi med. sestri, g. župniku za opravljeni pogrebni obred in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni.
_I
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, starega očeta, tasta, strica in brata
FRANCA LONČARJA
iz Prikrnice 4, Moravče
se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, pevcem, govorniku, praporščakom ter župniku za tako lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vse, ki ste ga imeli radi in nam nudili nesebično pomoč v težkih trenutkih ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Se enkrat hvala vsem!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Po hudi in težki bolezni nas je zapustila naša draga sestra
MARIJA FLORJANČIČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, poklonili cvetje in izrekli sožalljc. Posebno se zahvaljujemo sosedom za vsestransko pomoč. Iskrena hvala Janezu Celarju za poslovilne besede in g. župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala!
Vsi njeni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage nepozabne mame, stare mame in prababice
ALOJZIJE ANDREJCIC
iz Zloganja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi sosedom za (»moč, Društvu upokojencev Domžale, VVZ -enota Rodica in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Hčerki Tončka in Stanka z družinama
ZAHVALA Ob smrti najine sestre
FRANČIŠKE SKOK
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom in znancem za sočustvovanje z nama, za cvetje in denar v druge
dobre namene. Posebno zahvalo tudi dr. ("eleslinu za dolgoletno    zdravljenje, Socialnemu skrbstvu   Domžale  in  osebju Doma
počitka iz Mengša. Lepa   hvala ,g. župniku  za pogrebni obred ter pevcem za čustveno zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Sestri Polonca in Micka
Ni te več na polju, ne več med gredicami, ni te več v zarji niti med meglicami, v šumu valog ne vetrov. Ni te nikjer več, kjer bila si prej.
V SPOMIN
MARIJA SUŠNI K
Mineva leto dni, odkar je kruta usoda pretrgala nit življenja ljubljeni dragi mami, teti, babici, orni. Spomin nate bo ostal vedno živ in tudi čas, ki beži, ne bo izbrisal solza in bolečine.
Kamnik, Šentvid, Iinton Indiana
V SPOMIN
14. aprila je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša dobra mama, sestra, babica in prababica
TEREZIJA KUNAVER
roj. Birk iz Mošenika pri Moravčah
Hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi in ki se jo še vedno spominjate. •
Sinovi in hčerke z družinami ter brata-in sestre.
ZAHVALA
ob smrti drage mame, stare mame in tašče
HRIBAR JOŽEFE
roj. Ravnikar Lunarieve mame
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za tako hitro pomoč. Hvala vsem za spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi ihanskim pevcem za zapete žalostinke in župniku za opravljen obred, ter dr. Hacctu in patro-nažni sestri Bredi. Vsem skupaj še enkrat hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA ob smrti našega
EDIJA CENGLETA
KV mizarja iz Zg.Jarš
se iskreno zahvaljujem sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga spremili na zadnjo pot. Hvala vsem za podarjeno cvetje in izrečena sožalja
Pavla Matičič
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
ANGELEPROGAR
roj. Škcrlj
se iskreno zahvaljujemo medicinskim sestram in zdravnikom Zdravstvenega doma Domžale za skrb in nego na domu ter sosedom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagati. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so ji darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
ob smrti našega dragega moža, očeta, brata in strica
JANEZA ŠRAJA
posestnika iz Radomelj
se iskreno zahvaljujemo vsem, sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki sle nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako  velikem številu pospremili na
zadnji poti. Iskrena hvala gasilcem, praporščakom, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljeni obred. Hvala Cirilu Kosmaču, ZB in Ediju Rojcu za ganljive poslovilne besede, ter članom kolektiva OŠ Radomlje, „Slovenijales" Radomlje ter „Lck" Mengeš za pomoč
ob naši težki izgubi. Se enkrat hvala za darovano cvetje in izrečene besede sožalja.
Vsi njegovi
ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža in očeta
J02ETA LOTRIČA
iz Trzina
se zahvaljujem vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti in darovano cvetje. Posebna hvala tov. Štefetu za poslovilne besede. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred.
Žalujoča žena in vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame . in sestre
MARIJE ŠORN
rojfStelc
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, g. župniku za opravljeni pogrebni obred in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
	
	Wm * mL
	V SPOMIN
15. maja je minilo eno leto, odkar nas je	
za vedno zapustila naša draga mama in	
	babica
	VERA ODAR
	iz Domžal
Hvala vsem, ki se je še vedno spomi-	
	njate.
	Sin Dušan z družino ter sestre.
V SPOMIN
4. maja je minilo leto dni, ko nas je za vedno zapustila naša najdražja žena in mama
TINCA CERAR
roj. Kosmatin iz Lukovice
Hvala vsem, ki jo imate še vedno v spominu.
Vsi njeni.
POROČILO O DELU MLADIH:
PLES S SKUPINO CHARLIE
Dne 13.4.1984 sta OO ZSMS Simon Jenko in domžalska skupina Charlie organizirah ples, ki se je začel ob J8. uri. Ples je bil v prostorih ekonomske šole. Igrali so mešano glasbo, od ročka, rock'n'rola do novejše glasbe. Ker navzoči niso hoteli na plesišče oziroma ni nihče plesal, so začeli igrati po željah, seveda v okviru svojih zmožnosti, nato pa se je plesišče kaj kmalu napolnilo. Večer so zaključili ob 22h z polko.
Upamo, da bomo še kdaj organizirali tak ali podoben koncert.-
Organizator: Grujič Sašo
OČIŠČEVALNA AKCIJA
Dne 14.1.1984 smo se zbrali mladinci iz KS Simona Jenka, da bi počistili bližnjo okolico oziroma park pri občim. Zbrali smo se ob 15. uri v parku. Vsak je prinesel vrečko, kamor smb dajali smeti. Akcija je trajala eno uro in v tej uri smo temeljito počistili park.
Upamo, da bomo imeli še več takih akcij in pa, da bo vsak sam poskrbel za čistočo okrog svojega doma in okolice.
Organizator
Grujič Sašo predsednik OO ZSMS Simon Jenko
ZAHVALA
Ob boleči izgubi skrbnega moža, očeta, sina in brata
FRANCA HROVATA
se iskreno, zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, učencem in učiteljem Osnovne šole Venclja Perka, dijakom in tov. Čotarjcvi iz Gradbene srednje šole v Ljubljani za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi
poslednji poti. Zahvaljujemo se delavcem delovnih organizacij TOKO in Gradiš za izkazano pomoč. Hvala tudi Zvezi borcev, govorniku, godbi in župniku, s pomočjo katerih smo pokojnika pospremili k večnemu počitku v njegov zadnji dom.
Žalujoči:
žena Andreja, otroci: Robert, Marko, Urška
OB OBČINSKEM PRAZNIKU ČESTITAJO DELOVNI KOLEKTIVI n
DO Toko n. sol. o., Domžale
61230 Domžale, Kidričeva 1
Telefon 061/721-811, telex 31424 YU TOKO
S svojimi TOZD:
— Potovalni izdelki, Domžale
— Galanterija, Domžale
— Trgovina, Domžale
— Maloprodaja, Domžale
— Torbarstvo, Maribor
— Drobna galanterija, Žižki
— in DSSSS
Proizvodni program:
ženske torbice, potovalne torbe in kovčki, aktovke in mape, šolske in sprotne torbe, drobna galanterija, pasovi, izdelki iz reptilij, torbe za orodja
HELIOS
— BARVE
— LAKI
— EMAJLI
— DEKSTRINI
— LEPILA
— UMETNE SMOLE
— JEDILNA IN TEHNIČNA OLJA
1 p
Mengeš
Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokate, hotele in gostinske obrate.       Se priporočamo
splošna gradbena dejavnost beton-zagorje ob savi n »oi o
TOZO -GRADNJE« DOMŽALE, Kolodvorska 10
Priporoča svoje storitve in čestita za praznik
OBRTNIK
Mengeš
Opravlja:
zidarska, kjučavničarska, steklarska in parketarska dela
Priporoča svoje usluge in čestita za praznik!
INDUSTRIJSKI KOMBINAT
»PLANIKA« KRANJ
TOZD »MOJCA« LUKOVICA
Priporoča svoje kvaljtetne usluge in čestita za praznik
Tovarna trakov in elastike
Mengeš
priporoča svoje izdelke:
— elastične in neelastične vrvice, trakove za zavese i trakove
trakove, n okrasne
Papirnica Količevo
Proizvajamo:
KARTONE:   premazne, nepremazne dupleks in tripleks ter specialne vrste kartona PAPI RJE:      težko propustne ovojne, ovojne in embalažne LEPENKE:    specialne vrste za potrebe obutvene, elektro in tekstilne industrije
EKSPLOATACIJA
PREDELAVA
IN OPLEMENITENJE
NEKOVIN
»TERMIT«
DOMŽALE
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA
r
s= zavarovalna skupnost triglav y&,
Poslovna enota Mengeš
Vsem delovnim ljudem čestitamo za naša skupna praznika!
(Priporočamo vam tudi, da pomislite, ali i imate sebe in svoje premoženje zavarovano pri ZS Triglav? I
DOMŽALE
AVTOSERVIS DOMŽALE, p.o. DOMŽALE, Ljubljanska c. 1 61230 DOMŽALE p.p. 74 Telex: 31778 Yu AS DOM
DEJAVNOSTI: Pooblaščeni VW in VOLVO SERVIS s prodajo rezervnih delov • Kleparsko-ličarska popravila avtobusov in kamionov vseh tipov • Izdelava aluminijskih nadgradenj (keso-nov) na vseh vrstah tovornih vozil
J
v..
Radomlje
proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture
Priporočamo proizvode
MELODIJA MENGEŠ
Čestitamo za praznik
Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne table.
Priporočamo svoje izdelke
J
Kolektiv delovne organizacije
» nmpemamk fflk domami*
'zd^ii^iJL^L^:
trgovsko gostinska DO
NAPREDEK
asutxo. domžale
TOZD PREHRANA TOZD OPREMOTEHNA TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM TOZD OSKRBA
se priporoča za nakup vsakovrstnega po-trošnega blaga v svojih prodajalnah širom občine
Kovinsko in strojno podjetje
nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge:
— izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda,
'— izgradnja regionalnih vodovodov,
— preskrba s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo
Restavracija z garni hotelom
»PRI KONSKU« Trojane — avtobusna postaja — parkirni prostor — domača in mednarodna kuhinja — krofi — zavitki — klobase —■ pečenice z zeljem — piščanci Garni hotel — neprekinjeno odprt — 63 postelj (32 sob) prijetna zajtrkovalnicaoz. prostor, ki je uporaben za sprejem zaključnih družb, za seje, sestanke poslovnih ljudi, primeren za poroke. Sončna terasa. Priporočamo se!
GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO
\ r
r
EMONA
DO kmetijska.kooperacija, p.o. Domžale, Kidričeva 14
z naslednjimi dejavnostmi proizvodnje in odkupom kmetijskih pridelkov, prodajalnami kmetijskega rep-romateriala v Domžalah, Lukovici, Blagovici, Moravčah, Kamniku, Komendi, Tuhinjski dolini, pospeševalno službo za pospeševanje zasebnega kmetijstva
SE PRIPOROČA IN ČESTITA
IZVOZNO—UVOZNO PODJETJE
SEMESADIKE Mengeš
V..
Z delovišči:
Semenarno in Drevesnico Mengeš Drevesnico v Radvanju pri Mariboru in Drevesnico v Tišini pri Murski Soboti
nudi gozdno seme, sadike pogozdovanje in okrasne nasade ter storže za okras in se priporoča
J
Če želite biti oblečeni športno in elegantno nosite konfekcijo in pokrivala tovarne slamnikov in konfekcije
UNIVERZALE DOMŽALE
Izdelki so iz klasičnih
in modnih materialov v različnih barvah in velikostih
K>
KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE n. sol. o. Ljube Šercerja 4
Vsem uporabnikom naših storitev, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom
iskreno čestitamo
»MLINOSTROJ« TOVARNA STROJEV DOMŽALE
VSEM OBČANOM ČESTITAMO
TOSAMA
DOMŽALE
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV!
Živilski kombinat
»ZlTO« LJUBLJANA
POSLOVNA ENOTA DOMŽALE
ČESTITAMO
GOZDNO GOSPODARSTVO DOMŽALE
Priporočamo svoje storitve in čestitamo k prazniku
TEKSTIL
TOZD
o.sol.o., 61234 Mengeš
fita
izdelujemo in prodajamo tehnične in iglaste filce ter sodobne talne obloge za pode.
Delovni kolektiv čestita vsem občanom
induplati
INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV INDUPLATI r.o., JARŠE p. DOMŽALE
Delovna organizacija INDUPLATI JARŠE
VAM ČESTITA OB PRAZNIKU
J