ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1990 • 3 465 
RUDOLF NOLL 
(1906—1990) 
. 27. aprila 1990 je v starosti štiriinosemdeset let umrl avstrijski arheolog Rudolf 
Noll, čigar življenje in delo se v znatni meri navezujeta na slovenski prostor. 
Rudolf Noll je študiral arheologijo in klasično filologijo na dunajski univerzi in 
je po doktoratu (1930) postal sodelavec pri urejanju antične zbirke v dunajskem 
Kunsthistorisches Museum. Globoko vrzel v njegovem strokovnem razvoju in na nje­
govi življenjski poti sploh je napravila vojna. Težka vojna leta je bil v Jugoslaviji, 
kjer je ob koncu vojne padel v ujetništvo. Kot vojni invalid se je od leta 1947 pre­
življal s priložnostnimi deli. V povojnem času se je pričel njegov vzpon na strokov­
nem področju. Ob delu za preživetje ob neustrezni zaposlitvi je v povojnih letih ob­
javil tri knjige: Eugippius. Das Leben des heiligen Severin (1947), Die Kunst der Rö­
merzeit in Österreich (1949) in kot najpomembnejšo Frühes Christentum in Oster­
reich von den Anfängen bis um 600 nach Chr. (1954). V tej dobi je tudi začel v zelo 
skromnih materialnih razmerah izdajati glasilo Pro Austria Romana, ki je prinašalo 
tekoče novosti s področja raziskovanja antične dobe na ozemlju Avstrije. Od leta 
1952 je bil Noll ponovno zaposlen v dunajskem Kunsthistorisches Museum in je pri­
pravil več pomembnih razstav. Leta 1963 je postal najprej direktor antičnega od­
delka muzeja, nato tudi honorarni profesor na dunajski univerzi, leta 1966 izredni in 
štiri leta kasneje redni član Avstrijske akademije znanosti. 
Nollovo raziskovalno in publicistično delo se nanaša predvsem na poznoantično 
in zgodnjekrščansko dobo na ozemlju Avstrije. V skladu s tradicijo avstrijske arhe­
ološke znanosti, ki se je posvečala tudi vprašanjem severno jadranskega in balkan­
skega prostora, je Noll v več prispevkih segel na to področje, ki je bilo za razvoj v 
vzhodnoalpskem prostoru v pozni antiki izjemno pomembno. Posebej naj poudarimo 
pomen dveh študij. Monografija Frühes Christentum in Osterreich je prvi moderni 
prikaz zgodnjekrščanske dobe na ozemlju celotne Avstrije, ki prinaša kritično ana­
lizo vseh historičnih in zlasti materialnih virov. Kljub celi vrsti novih odkritij je delo 
še danes, po šestintridesetih letih, aktualno, in spada med standardne regionalno za­
snovane preglede zgodnjekrščanske dobe. Rezultate svoje študije je Noll dve deset­
letji kasneje dopolnil z raziskovalnim poročilom, ki skupaj s študijo predstavlja smi­
selno celoto in prinaša kritično podobo zgodnjekrščanskih študij v Avstriji do leta 
1974 ! V okviru proučevanja zgodnjekrščanske dobe v vzhodnoalpskem prostoru je 
Noll posvetil posebno pozornost Evgipijevemu življenjepisu sv. Severina, ki je klju­
čen vir za poznavanje zgodovine druge polovice 5. stoletja na prostoru med Panomjo 
na vzhodu in Recijo na zahodu, med Donavo na severu in vključno Sredozemskim 
Norikom na jugu. Spis je izdal prvič s komentarjem že leta 1947 temeljna izdaja 
z uvodno študijo, z latinskim izvirnim tekstom (ki ga je pripravil filolog Emil Vetter), 
z nemškim prevodom ter obsežnim komentarjem, pa je izšla leta 1963 v seriji Schrif­
ten und Quellen der Alten Welt. Nollova izdaja Evgipijevega življenjepisa sv Seve­
rina je postala standardno delo, podlaga kasnejšim izdajam;2 komentar kljub vrsti 
novih študij po letu 1963 ni izgubil aktualnosti. Tudi ostre diskusije v sedemdesetih 
in na začetku osemdesetih let, ki jih je imel Noll zlasti z nemškimi zgodovinarji, 
rezultatov njegovega dela niso omajale. 
Od arheoloških monografij, ki segajo v starejša obdobja rimske navzočnosti v 
vzhodnoalpskem prostoru, naj omenimo študijo o rimskem cestnem omrežju na pod­
ročju zgornje Avstrije (1958) in nadvse pomembno objavo najdb iz svetišča Jupitra 
Dolihenskega v kraju Mauer an der Url iz prve polovice 3. stoletja (1980).4 Nekaj po­
membnih študij je bistveno obogatilo poznavanje zgodnjekrščanske dobe na vzhodno­
alpskem področju: to so študija o zgodnjekrščanskih relikviarijih z južne Tirolske, 
študija o Modestovem grobu v Gospe Sveti in zlasti študija o poznoantičnih pojavih 
• Neuere Funde und Forschungen zum trüben Christentum in Osterreich (1954—1974), Mit­
teilungen der österreichischen Arbeitsgemeinschaft für Ur- und Frühgeschichte 25, 1974—1975, 
145—216 Ažurno sliko za čas po 1974 prinaša R. PILLINGER, Neue Ausgrabungen und Befunde 
frühchristlicher Denkmäler in Österreich (Ш4-1986), Actes du XP Congrès international d'arché-
ologieГchrétienne (Lyon 1986), Collection de l'Ecole française de Rome 123 - Studi di antichità 
cnstiana^4l^l989^208 p a g s a - u i g g 2 ; N o l l o v a i z đ a j a je v tekstnem delu podlaga slovenske (EVGI-•PTT 7ivHpnie svetega Severina, Uvod, prevod in komentar napisal R. Bratož. Ljubljana 1982) In 
nrav tako francoske izdaje (Ph. RÊGERAT, Recherches sur la fin de la première vague de chri-
stonisation dans leГ Noriaue romain Université de Paris - Sorbonne 1978), M je dostopna za-
enkrat kot tipko pisna ^e r tac i j a^ ^ ^ . ^ ^ ^ ^ S e v e r m i fles E u g l p p i u s to Lichte, 
der neueren Forschung, Anzeiger der österreichischen Akademie der Wissenschaften, Philoso-
pWs?h-histSris?he Masse 112, 1975, 61-75; Literatur zur Vita sancti Severini aus den Jahren 
1Ч7Ч iQSn An7piser 118. 1981, 195—221. 
4 S a m ü r n p Siedlungen und Strassen im Limesgebiet zwischen Inn und Enns (Oberoster-
reich» Der römische Limes in Österreich, Heft 21, Wien 1958; Das Inventar des Dolichenushei-
Ä . T O n m i w l n t o ü r l (Noricum), Der Römische Limes in Österreich, Heft 30, Wien 1980 
( r e c i j S A S E L , Arheološki vestnik 33, 1982, 542-543). 
466 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 . 1990 . з 
katastrofe na ozemlju Avstrije, v kateri je avtor korigiral dotlej vse preveč poeno­
stavljeno gledanje na propad antičnih struktur v vzhodnih Alpah od začetka 5. sto­
letja dalje.5 
Pomen Nollovega dela za naš prostor se kaže tako z objavami posameznih po-
znoantičnih spomenikov, na primer dveh drobnih najdb iz Emone in več najdb iz 
Akvileje,6 kot tudi s sintetičnim pristopom pri obravnavanju zgodnjekrščanske ozi­
roma poznoantične dobe na ozemlju Avstrije, s katerim je postavil trdna izhodišča 
za celoten vzhodnoalpski prostor. Rudolf Noll, ki je bil prijazen, po obnašanju skro­
men in prijeten človek, je desetletja vzdrževal osebne in strokovne stike z več slo­
venskimi arheologi in zgodovinarji povojne generacije. Po odhodu več vidnih arhe­
ologov za antično dobo v zadnjih letih na Slovenskem in na Madžarskem, kot so bili 
Peter Petru (t 1983), Jaroslav Sašel (t 1988), Andrâs Mócsy (t 1987) in Edit B.Thomas 
(t 1988), je z Rudolfom Nollom odšel še en velik poznavalec tega dela srednje Evrope, 
strokovnjak evropskega formata. 
• • ' ' • • • R a j k o B r a ' t o ž 
Ein Heliquiar aus Sanzeno im Nonsberg und das trübe Christentum im Trentino, Anzei­
ger d. phil.-hist. Klasse d. Osterr. A kad. d. Wlss. 109, 1972. 319—337 ; Das Modestus-Grab im Dom 
zu Maria Saal (Kärnten) und seine antiken Bestandteile, Anzeiger d. phil.-hlst. Klasse der. Osterr. 
Akad d. Wiss. 116, 1979, 268—275; Spätantike Katastrophenbefunde in der Austria Romana. Zur 
Problematik ihrer Deutung und Datierung, Anzeiger.. . 113, 1976. 372—388. Bezultate Nollovlh ugo­
tovitev je v svoji razpravi upoštevala In predstavila K. PILJJNGER, Preganjanje kristjanov in 
uničevanje templjev na ozemlju Avstrije v rimski dobi, Zgodovinski časopis 39, 1985, 173—183, 
zlasti 179 ss. ' 
e Zwei unscheinbare Kleinfunde aus Emona, Arheološki vestrük 19, 1968, 79—88; Zum Mo­
nogrammkreuz aus Aquileia In der Wiener Antikensammlung, Aqulleia nostra 45—46, 1974—1975 
609—616; La collezione Aquilelese di Vienna, Antichità Altoadriatiche 23, 1983, 239—257. Po avtor-
jevi smrti je izšla razprava, v kateri je Noll predstavil znameniti napis iz slrmlja Iz časa' avar-
skega obleganja mesta 582: Ein Ziegel als sprechendes Zeugnis einer historischen Katastrophe 
. < r, u m -« 0 n t e ^ B a n B Slrmiums 582 n. Chr.), Anzeiger der phil.-hist. Klasse der Osterr. Akad. d. Wiss. 
126, 1989 (Wien 1990) 139—154.