GLAS NARODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Stev. 38.
3STe w
©. a. v ^Tista 1898.
ZLeto "VI.
Vojne vesti.
Fonce, 3. avg. Amerikaneka vojna na Porto Rico ima pravi zabavni izlet. Le redkokdaj se je žt-kaj tac^a pripetilo v zgodovini. Kjer se le od daleč prikažejo amerikanske uniforme, popadajo se mesta in Porto Ribani ao medsel»oj-do skuhajo, kdo bode A meri kancem bolje ustregel. V«dno in vedno zagotavljajo svojo udannst obžalovaje ker Amerikanci niso že preje prišli.
Včeraj so dospele pomožna kri-žarka ,.St. Louis'*, torpedovki ,,Wasp" in ,,Gloucester" pred me-atom Arrova. Mestni župan je takoj izobesil amerikansko zastav« iu mornarje amerikanskih ladij uljudno pozdravil, kot rešitelje iz špan»kega jarma. Pol st *tnije vojakov so pustili v mestu kot posadko, ladije pa ao pljule dalje v Guanamo kjer so se ponavljali isti prizori.
Ko je polkovuik Hulings z 16. polkom poet o voljce v iz Pennsvlva-nije korakal proti Coamo, prišla mu je milj daleč deputacija meščanov nasproti in mu sporočila, da je v mestu za elanosten sprejem Amerikancev pripravljeno. Penn-■ylvance so prebivalci z godbo, zastavami in živijoklici sprejeli, z vinom in tropičnimi sladčicami sijajno pogostil.
V Guauica so previvalci izvolili someščana Avguština Barranchoa mestnim Županom. V tiskanem naznanilu tega dogodka, je omenje- ! no Guanica kot amerikansko mesto, kajti glasi se: „Guanica, Porto Rico v Zjed. državah". Enako pro-i klamacijo je izdal novoizvoljeni župan v Juaca. ktero mesto je zase-i del kapitan Folz z baterijo 1. polka topničarjev.
Ko je general Rtone zasedel z svojimi četami mesto Adjunt&b, je god-ba igrala „ Yankee Doodle" vojaki so žvižgali melodijo, prebivalci pa so z rokami ploskali in neprenehoma vpili: ,,Yiva los Americanos!" Posebno ženstvo je zelo občudovalo konje, kajti tako lepih konj otočani še niso videli. Stone 9i je osvojil mesto in mošt»u požarne brambe izročil policijo.
Do sedaj je došlo 9000 Amerikancev na Porto Rico. Vojaki, ktere je pripeljala ..St. Louis" se prav dobro počutijo, nihče ni bil bolan. Na ladiji je bilo tudi 12 članov vetaške Junte za Porto Rico, ktera se je ustanovila v New Vorku. Junta bode na otoku delovala v prid amerikanske osvojitve in skušala nasprotovati uplivu in podpiho-vanju goveruerja Macia* proti španskim uradnikom. General Miles pa meni, da njihovih nasvetov in govorov ne potrebuje.
Ko so Amerikanci zvedeli, da je 300 mož močna španska posadka zapustila mesto Guayama in se podala v Cavey, so Guayamo zasedli. Mesto je 30 milj od Ponce oddaljeno. Arroyo in Guayamo imate dobre luke in bode prav pripravno stališče za amerikanske zaloge. Tukaj se bode najbrže izkrcala 2. divizija in vojne zaloge.
Kjer so Spanci zapustili kako mesto niso pozabili popreje izprazniti ol»Činske blagajn ice, tudi mnogo zasebnih hiš so oplenili, toda večina je še pravočasno denar poskrila. V luki pri Ponce je sedaj več vojnih ladij, ktere večkrat pre-menjavajo stališča, zato tudi nihče ne vč, kaj namerava poveljuištvo brodovja. Ker se je raznesla vest. da se španske vojne moči zbirajo na utrjeuib krajih, se bržkone Amerikanci ne bode šo sprijela z Španci, marveč general Miles hoče počakati, dadojde pričakovana pomoč, ker node prelivati preveč krvi, ako ee je namreč temu mogoče ogniti.
—■
Kužna
da deseti del vojne ni sposoben •pravljati vojne službe. Največ bol-
jo staviti take zahteve. Brutalno amerikansko načelo: ,,Kick him.
se je tu premestilo iz zasebuega življenja v občno.
Toda vkljub temu mislimo, du
mrzlica divja pri Santiagu.
W a s h i n g t o n, 3. avg. Iz da-	uikov trpi za malarijo, kterih sej hi has neither friend nor money !
našnjega poročila generala Shafter-	^aj rada prijema kužna mrzlica.
ja je razvidno, da je v taboru pri	vojakov ne premestijo v bolj
Santiago bolnikov. Med temi	zdrave kraje, in ako jih puste v oku-
je 303.S bolnih na rumeni mrzlici.	pokrajini se meneča avgusta in se bode Španija upoguila, ako le
594 jih je na novo obolelo, ~ar, mož	septembra, potem se je r.*sno bati j radi tega obstoj kraljeve krone ne
pa je ozdravilo.	popolnega uničenja cele naš«- vojnn j pride v nevarnost. Pri obravnavi
| na Kubi. Ako pomislimo, da je se- o pomirovalnih pogojih bode ozir
Na jugu Kube ni Spance v.	daj na Kubi jedro naše vojne uioči i ua špansko dinastijo delal največje
Key \\ os t. 3. avt;. Topni čar-	na suhem v t:iki nevarnosti senijteža e. Skoraj je videti, kakor bi
ka ,,Eagle*1 je dane* dosp la s m i/,	kar ni«"- čuditi, ako dtda to vpraša-! špansko ljudstvo vsled siromaštva
južnega obrežja Kube. Poveljnik	nje naš.-j vludi večjopregavico nego; postalo tako malomarno, da bi niti
ladije poroča, da so Am»*rikain*i v	i sada Ijna vojska. , ne ugovarjalo, ako bi vlada tudi
Cortas zalivu dve španske ladij*	. . sklenila neslaven mir. Ako je temu
......	A g u i n a 1 d o o d n e h u j e. . x , J
vjeli. Moštvo vjetih ladij je p4.ro-	J Itako, potem so smemo kmalu nade-
čalo, da je južno obrežje kaj slabo	( a v ' J^j*- Generalu jati mir<^ ako Jje bode ,avilo*.
utrjeno, in da tam ni španskih v.,-	M^.ttu višjemu poveljmku ameri- klauje ^ uekaj (,asa nadaljtJVttlo
jakov, ker je Blanco vojake, strelji-	danske v-.jne na Filip,nah se je po-^ liajmauj5ega upaiJja, da
vo in živila spravil v Havano. Pre-j "" s|"»r.™imljei.je z vstaškim j w propadajuča Španija zadobila bivalstvo glada umira. Na pi.o l^elj«»ik..m Agu.naldo. Slednji je boijžih pugojeV. Zjed. države jo dr ških otokih so vse plantaže ..pu.to-1 A«n«nkancem prijaznejši, tudi se šene. Tamo zaprte vjetnik« a J **	več tako visoko, kaj bode
vse storil z Filipinami i t. d. Prosil
je generala M-rrita če bi jnu dovo-Ijil korakati z vstaškimi četami skozi Manilo, ko si jo bodo Amerikanci osvojili. Predlagal je tudi sam. da 1.1 vstaškečete vodili ame-rikanski častniki. To pa želi najbrž^ zato, ker se boji, da hi Amerikanci vstašev ne razorožili.
Katoliška duhovna Doherty in Ivinnon sta ae podala v Manilo k nadškofu in mu razložila, da je zastonj braniti mesto in prelivati kri. Znano je, da ima nadškof velik vpliv v Manili, ne ve se pa ako ga Ijo e v porabi I, da se zabrani kr-
oprostili, ker je ostalo le kakih 5<> vojakov na otoku.
V o j n i p 1 e n.
K e v W est. '■>. avg. (»bor. .žena ladija ,,Sirenli je pri Francis Key blizu Caibarieu zasačila norvežki parnik ,,Franklin'*, ko je /e del tovora izkrcal, ga zaplr-nila in pod vodstvom poročnika Lit tletielda sem privedla. ,,Franklin" je bil na-ložen s živili v Vera Cruz in je bil namenjen na Kubo.
Vesela vojska.
Arroyo, Port-j Rico, 3. avgusta. Tukaj č j jo danes izkrcala tretja amer i kanaka vojna in sicer iz „St. Louis" in ,,St. Paul"'. Vojna je prevzela mesto od mornarjev, kterim seje podalo. Ladije ate pri-pljuli v luko zjutraj, na obrežji je bila zbrana velika množica, ktera je pozdravljala Amerikance s živijo klici še p redu o so dospeli na suho. Amerikanci so bili pripravljeni /.» boj s puškami v rokah, ker pa ni bilo videti niti jedue španske zastave niti španskih vojakov niso streljali. Izkrcanje vojne se je vršilo l.rez kakega pomenljivega dogodka. Vojaki so zasedli potem
colniusko poslopje in druge strate-I Ht°Plt!; Ka? ZatI"va Fi,iP»»®. v me"
rodajnih krogih v Washingtonu še
niso jedini, koliko bode morala
že za vrat in ne bodo jo tak hitro izpustile. Koliko in kaj bode usvojitev otokov koristila ljudstvu Zjed. držav v enem ali drugem oziru, bo-demo imeli še zadosti prilike razpravljati v bodoče. Vsled novih teritorijev bude naša vlada tako rekoč priniorana pokazali pravo lice, čeprav nekoliko ,,mešanega14 značaja.
Vsled resnobne izjave kongresa in predsednika, morala bi se podeliti Kubi prostost. Toda na ta dogodek danes tudi zagrizeni zagovorniki prostosti niti ne mislijo. Isti-uito pa ostane le še priprosto vprašanj«', si hočemo li Kubo kar
... , . , .	uaravuoBt osvojiti, ali pa na videz
vavo klanje, kar bode neizogibno	,	r
, .	.	0 . poskuBiti ustanovitev neodvisne
ako Amerikanci mesto vzamejo z , A	:
naskokom.
Gorje premaganim.
Sicer niso še .»ticijelno naznanili pomirovalnih pogojev, kt»*re je sta-vila washingtonska vlnda po fran-coskem poslancu, t«»da o bistveuo-sti [>ogoj«jv, kter« so časniki objavili ni kar nič dvomiti. Potem bi morala Španija Kubo, Porto Rico, dol Carolin ali Ladron brezpogojno od-
gičao važne kraje.
Mestni [jrebivalci skušaja med vojaki si pridobiti prijateljev. Ne-kteri govore angleški, »Irugi j>a kteri ne znajo ponujajo vojakom cvetlice. Prodajalnice s<i zopet odprli in kmalu bode zopet vse v starem tiru.
General Stone ogleduje.
Ponce, '2. avgusta. Genera) Roy Stone je z oddelkom konj i kov ogledal cesto proti San Juanu Prišel je do Adjuntas v Cavev gorovju, 4tKl Spancev je pred ta dan Adjun-tas zapustilo. O toča ni so na vsem potu Amerikance prijazno sprejemali in znak veselja cesto h cvetlicami potresali. Pri Al boni to je baje 4000 Spancev dobro utrjenih. Tudi je tam blizu jako nevaren prelaz, ob euej strani cesU; je navpična skalovje ob drugi pa globok prepad. Vae mostove se Spanci podrli. V ta kraj so pribežale španske čete iz krajev, ktere so zasedli Amerikanci. Pravijo, da sovražnika ne bode moč pregnati iz naravno utrjene pozicije.
Razburjenost v Washingtonu.
Poročilo iz Santiago de Cuba o zadevi bolezni med vojno je pro-vzročilo v vojnem ministrstvu grozno razburjenost. General Shatter je povabil VBe vojne poveljnike in višje zdravnike k posvetovanju. V ozir jako kritičnega zdravja ku-bauske vojne so določili vojnemu miuisterstvu predlagati, da bi celo vojno premestili v sevrne kraje oziroma v Zjed. države. Pri zborovanju pričujoči zdravniki so dokazali,
Španija odstopiti. Prvi in glavni pogoj nadaljnih obravnav pa je ta, da Španija zatočno-iudijska posestva t. j. Kubo in P jrto Rico takoj ostavi. Vse drugo »e bode uravnalo pozneje. Za sedaj ne bodeino razpravljali posledice, ktere bi izpolnitev zahtev provzročile bržkone Zjed. državam, omenimo le toliko, da od časa Napoleona I. ni še bilo vojske, ktere posledek I«i tako jasno značil politiko brutalne osvojitve, kakor ravno španski amerikauski razpor. Nikdar pa še ni bilo pomirovalnih obravnav, v kt«rih bi bil v istim osvojeni teritorij v tako neznatnem primerju istega, kterega nameravajo odvzeti premaganim.
V zadnji rusko-turški vojski obdržal si jo zmagovalec le mali del pokrajine, ktero je zasedel. V pru-sko-avstrijski vojski ni Avstrija zgubila nič dežele. V zadnji nemško-t rancoski vojski so si Nemci osvojili skoraj polovico Francoske, toda 4>bdržali so si le ozek kos ob meji, kteri pa je že itak enkrat spadal pod nemško oblast. Nasprotno pa Amerikanci zahtevajo vso Kubo, ktere so si oBvojili še le deseti del z veliko zgubo. Potem Porto Rico, ktere imajo le mali del pod oblastjo. Dalje zahtevajo tudi kos Filipin, kjer so so nastanili samo na ozkem kosu obrežja. Že iz stališča prema-govalcev se ni pregovor: ,,Vae vic-
tis!'* t. j. ,,Gorje premaganemu še nikdar tako strogo uresničil, kakor ravno v tem slučaju odstrani Zjed. držav nasproti Španiji. Le popolna obuemoglost slednje stranke je provzročiia, da Zjed. države upa-
vlade pod amerikanskim pokroviteljstvom. Kdo bi vlado ustanovil še nihče ne ve. Kubancem bi bila rešitev v tej obliki tudi po godu, kajti potem bi vsaj imeli kubanski bondi veljavo. Ko bi enkrat prišlo tako daleč in bi se pokazalo, daje nemogoče ustanoviti .jStalno" vlado — kar ni prav nič dvomljivo — potem naj bi Amerikanci izvrševali polno višjo oblast. Morali bi pa tudi pripoznati in prevzeti kubanske bonde.
Razmere na Porto Rico so še zelo nejasne. Med tem, ko se legislatu-ra na otoku upira proti osvojitvi in zahteva neodvisnost, se del prebivalstva vedno nagiba na amerikansko stran. Najbrže si bodemo otok v kratkem potem prisvojili.
Največje težave bodo na Filipi-uah. Tam nihče o nas neče nič vedeti niti vstaši niti Spanci, o družili oblastih še misliti ni. Ako bi hoteli taui vzdržati našo oblast, ne bilo bi mogoče drugače nego, da ustanovimo vojno diktaturo.
,,Gorje premaganim"! je že starodavni pregovor, toda v teku časa se je resničnost nasprotnega pregovora brezdvomno pokazala: ,,Gorje zmagovalcem !*'
Dopisi.
I'hicage, III., 29. julija.
Včeraj večer ob šestih se je usula toča nad mesto Chicago. Štiri križe imam že na hrbtu, ali tako debele toče še nisem nikoli videl v mojem življenji, bila je debela kakor kurja jajca. V tej tovarni, kjer jaz delam, je toča ob ttuej strani vse okna pobila. Poslopje je jako prostorno kjer posluje nad 500 mež. Vsaki dan ustrojimo «>5o0 kož v tri vrste usnja za obuvalo. Največ kož je telečjih in konjskih. Za usnjarje je čedalje slabše ker nas stroji izpodrivajo. Jaz sem že 7 let v tej usuja-riji in zaslužim kot „foreman" ž 13 z d 59 urno dela, delavci pa imajo za rivno isti čas Bamo $9, toda morajo s) zelo truditi in trdo delati, da do-kjončajo določeno delo. Pred 15 meseci smo imeli v tovarni velik dtrajk za večjo plačo, toda bosi so
zmagali, kajti bilo je v štirinajstih dnevih že 72 skabov, kteri so v tovarni jedli iu spali. Pred sedmimi leti so delavci v naši tovarni dobivali po Sli za 54 urno iu lažje delo Melhior Scholar.
Iz severniga Illiiioisa. 30. julija.
Gospod, urednik! Prosim za vsprejem nastopuih vrstic v cenje-nom listu „Glas Naroda".
Naši rojaki so čedalje bolj ne-voljni ua našo Jednoto, a povedati si le malokdo kaj upa. Med nezadovoljnimi sem tudi jaz in sicer že par let. Že pred letom dni sem pisal v naš list ,,G1. N." in kriti-koval Jeduotine uradnike zaradi ogromnih izvanrednih stroškov, Vi gospod urednik pa ste v dopisu vso zadevo o Jeduoti prečrtali. Upam. da sedaj tega ne bodete storili, ker ravno sedaj naši rojaki pretresajo pereče vprašanje.
Pravila raznih društev in Jeduote so povsem preveč napeta, radi tega je toliko izključenja. Proč s tem! Ustanovimo si lastno društvo! Jaz podpiram idejo chicaškega g. dopisnika v štev. 34. „G. N." Tverjen sem, da se bode mnogo društev ustanovilo in združilo pod za-ntavo novega neodvisnega vzajemnega podpornega društva. To društvo naj bi ne imelo toliko plača-uih uradnikov kakor propadajoča Jednota. Eden ali dva naj bi zadostovala, ktera naj bi imela primerno plačo in primerne bonde. Dalje naj pravila ne bodo tako stroga, vsaj všaic Vo, di iiofc&uo društvo brez pravil obstati ne more, ali čemu take napetosti? Dalje, proč z dragim zborom, vsaj vidimo koliko nas poslednji velja. Gospodje ui zberejo kraj zborovanja in društva morajo poslati tja svoje delegate. Komaj se društva malo opomorejo od poslednjega zborovanja, je že zopet primorano izprazniti svoje blagajnice. Jednotini uradniki se napihnjeno vozijo v Pulma-novih vozovih, plačilo pa dobivajo kot deželni poslanci v starem kraju. Ti ubogi delavec pa le plačaj, zakaj si pa tudi ud Jeduote. Jednotin voz se bode še popolnoma zvrnil, ali potrl, za rabo tako več ni. Tudi jaz kličem: ,,Proč s to Jednoto!*' Na delo zavedni rojaki, ustanovimo si društvo za delavce, ne pa za gospode. Tam v Toweru bodo oporekali, da novo društvo ne bode katoliško i. t. d. Ali^naši rojaki so povsod dobri katoliki in opravljajo verske dolžnosti brez pritiska.
Še nekaj. Proč z onim suhoparnim lističem iz Towera, ne potrebujemo ga prav nič, vreden 11 i ni-kake podpore, pa jo tudi ne zasluži. Kaj pa vendar najdeš zanimivega v ,,A. SI."? Nič! Samo sovraštvo, jezo, nevošlivost in dobičkaželjnost. Sedaj pa pravijo, da ga bodemo morali čitati, oziroma ga naročiti. Da kaj pa še, tacega pritiska mi prosti Amerikanci ne bodemo nikoli pripustili. Na delo rojaki po širnej Ameriki otresimo se spon in verig, v ktere nas misli vkovati S. iu njegovi pristaši, stopimo pod zastavo novega društva, vladajmo se proBto in popolnoma neodvisno.
H koncu priporočam rojakom delovati na to, da bode naš priljubljeni list ,,Glas Naroda" po novem letu izhajal trikrat na teden. List je prav izvrstuo uredovan in prinaša mnogovrstnega iu mičnega berila. ,,G. N." pa je posebno radi tega vreden naše podpore, ker se tako vrlo in nevstrašeuo poteguje za pravice ubozega trpina. Torej slovenski delavec ako le premoreš $1.50, naroči si naše glasilo, našega zagovornika in prijatelja „Glas Naroda". Pozdrav vsem zavednim rojakom.	Se ud Jeduote.
Calnmet, Mich., 1. avgusta.
Slavno uredništvo „GlasNarodi".
Prosim sprejmite moje male vrstice v predale lista.
Tukajšuo slovensko podporno društvo sv. Jožefa, je imelo 23. julija svoj Picuic, kteri se je prav dobro oboesel. Pa zakaj bi se tudi ne, vsaj je bil dan, kakoršnega smo si sami želeli. Dobro urejena in močna slovenska godba je že ob osmih zjutraj svirala po mestu in vabila zbirajoče se slovenske korenjake z društvenimi čepicami, občinstvu pa naznanjevala, da bode nekaj posebnega. Oetrt do devet smo odkorakali z godbo na čelu v slovensko cerkev sv. Jožefa, kjer je daroval naš obče priljubljeni iu neutrudljivi čast. gosp4)d župnik Marko P a k i ž av. mašo. Po službi božji smo se podali, na dobro pripravljeni prostor, kjer naa je čakala mnogovrstna sveža pijača iu obilica krepilnega jedila.
Ko smo se okrepčali z jedjo in pijačo se je pričela občna zabava in kaj živahno gibanje. Vse je bilo židaue volje staro iu mlado. Otroci so skakali po hoBti, dekleta in fantje so se živahno obračali v ko-lobaru, starejši pa so se pri mizah kratkočasili s prijaznimi razgovori in srkali izvrstuo kapljico. Popo-ludne so se pripeljali tudi naši slovenski p«vci pod vodstvom vrlega organista Antona Grizolda. Zapeli so uam prav izvrstno mnogo lepih narodnih — domačih pesmij in s tem mnogo pripomogli, da se je veselica tako lepo zaključila. Ravuo s tem pa smo tudi pokazali, da Slovenci v (JaMJBBBPiiifl 11 hhi 11 nji. Ob tej priliki se Tudi zahvaljujem vrlim pevcem v imenu društva za nesebično sodelovanje in jim navdušeno kličem : „Le tako krepko naprej!14 ,,Živili!"
Kratkočasili smo se do poznega večera in sicer tako zadovoljno je bilo vse staro iu mlado, da tudi mi lahko združeno vskliknemo: ,,Kaj tacega pa še ne!" Tudi v gmotnem oziru je društvo av. Jožefa z izidom Picnica lahko prav zadovoljno, kajti čisti dobiček je znašal 8208.35. Društvo sv. Jožefa dobro napreduje šteje 347 udov in ima $1300 gotovine in Se mnogo druzega premoženja. Najlepše med nami je pa to da živimo v najlepši slogi med seboj, o prepirih tukaj ni Čuti. Delo in zaslužek imamo tukaj dobro ir^ morda najbolj stanovitno v Ameriki. Veliko bi še imel pisati, toda za sedaj naj bode. Tebi „Glas Naroda*' želim najboljši vspeh. boj se onih, kteri le gledajo, kak bi za delavske žulje le dobro jedli in pili, z nami pa se norčevali. Slovenci v Calumeti so s Teboj in ostanejo. Pozdrav vsem rojakom po širnej Ameriki.
Ud društva av. Jožefa.
jmi..-.

Ako vidite besede

Superior Stock
t
na Bteklenici ali sodček u p i v e potem ve9te, da je to ono pivo ktero je
.izvrstno glede čistosti'.
Nobeno se ne more s tem primerjati.
Prodaja se povsodi.
ki
k
30SCE B&EVIHG CO.,
LAZE LINDEN, - - XIGH.
Entered as »ecu/d clas matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893
„GLAS NARODA".
List slovonekih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by P. 8AK8ER.
109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
sa pol leta..............$1.50,
Za fivropo za vse leto . . . gld. 7.-
n h ff pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ č^trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki.
»Glas Naroda" izhaja vsak. in soboto.
i rudo
,GLAS
______ NARODA
(„Voice ok the People") Will be isu<*d every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements'on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača «0 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnoiti še ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov r?osimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošilja tvam naredite naslovom:
„Glas Naroda",
IU9 Greenwich St. New York City.
Angels Kamp. Cat, 28. julija. Cenjeni gospod urednik „G1. Nar." Prosim Vas nekoliko prostorčka v nam priljubljenem listu ,,Glas Naroda*', da zvedo či talci kako se kaj godi v zlatej Californiji.
Vročina je tukaj meseca julija silno pritisnila. Po dnevi človek res ne ve kje bi se vsaj malo ohladil. Dostikrat Še ob osmih zvečer kaže toplomer 100 stopinj gur-kote.
- a* }	sg Esprii fjbilaj
rudni ko^^^^lruzib pa hočejo koncem avgueta tudi delo ustaviti, ker jim vode primanjkuje.
Cenjenim rojakom najgorkeje priporočam, podpirajte naš delavski list, kteri nas tako lepo opominja k edinosti in bratski ljubezni in nam v vsakovrstnih zadevah daje dobre sov»-tH. Iz ene strani bi sh sicer kaj rado utrinjalo po „Gla* Narodu", toda akn ga bodemo delavci vet rajno podpirati in {togum di;ja!i. mu vph zbibnosti ne bodo nič 6k.uUu\ali, marveč spodbuje-vali ga bode ako pokažemo delavci po VBeh Zjedinjenih državah, da smo tudi zjedinjeni ž njim v vsakem oziru. Nad delavski list pa nam ni samo v spodbujo k vzajemnosti, marveč donaša sedaj dvakrat na teden toliko zanimivega berila, da ludi v t«m oziru zasluži pozornost in zaupanje slovenskih delavcev po iirnej Ameriki.
Konečno pa pozdravljam vse či-lce delavskega lista to in onkraj ma, uredniku g. Fr. Sakserju pa želim obilo podpornikov in zvestih naročnikov. F. Kržišnik.
Iz Belokranjskega, 6. julija.
Gospod urednik, prosim Vas, da •prejmete moj dopis v predale lista, da rojakom neznanim kako sem potoval it Crested Butte, Colo., v Metliko na Belokranjskem. Iz Butte, Colo., sem odpotoval dne 30. maja ob 1. uri 35 min. in dospel na prvo postajo Gunninson in tam čakal do 4. ure 25. min. na iztočni ▼lak proti Salidi; v Salido sem do-spel ob 8.30 zvečer in zopet čakal celih pet ur, ker brzovlak je imel zamudo celih 5 ur. i/otipt>v£i v Florence sem zopet čakal tam na Florence and Cripple Creek vlak, kt«ri je a tira skočil. Povaodi aem imel zamudo do Florence, tam nas je dohitel brzovlak iz Salide štev. 2. in sem prosil sprevodnika, da naa dal na brzovlak, misleč, da pri-v Denver ob pravem času. Br-lak 61. 2 iz Salide v Deuv„r je 11 po progi Denver Rio Granit. R. in napravil na uro 54 j, in vozi kakor bi ga sam pe-n*6ek gonil. V Denver smo do-' oh 12.52, čas nam ni dopuščal
mnogo počitka, Sli smo na večerjo na 17. ulico, potem pa zopet nazaj, da amo si kupili vožnji listek do Chicage, vozili smo se z Union Pacific do Kansas City, od Kansas City do Chicage pa a A. T. and S F. R. R. Denver smo zapustili ob 2.30 popoludne, v Kansas pa dospe-li ob 6.30 zjutraj, takoj zopet odšli ter z vlakom Santa Fee železnice dospeli v Chicago ob 9.05 zvečer.
Od Denvera do Kansas City je puščava, kjer ne vidiš druzega nego pesek 'in malo grmičevje. Do Chayn Wells ni nobenega farmerja. Okolo Sharon in Wallace pa so že lepe kmetije. K"!t.<lvnr v Kansas City i*1 jako velikuiihl;o p-.-lopie in v prostranih dvoranah na lahko giblje več tisoč oseb. Omenim naj tudi velikanski most čez reko Mississippi, kteri vež« države Missouri in Iowa. Te dve deželi sti jako rodovitni in letina je prav lepo kazala. V Fort Madison država Iowa je velika tovarna za železuične vozove.
Iz Chicage smo kmalu odrinili po Erie železnici proti New Yorku. Do države Ohio nisem videl dosti, ker smo se vozili po noči. V Ohio smo se vozili skozi mesta z mnogimi tovarnami. Dospevši v Penn-svlvanijo prišli smo v prvo mesto Youngstown. Pennsylvania je jako lepa dežela in tudi rodovitna videti v vsakem oziru. Iz Cuba, sem brzojavil g. uredniku ,,Glas Naroda" kdaj in s katero progo da pridem v New York, kamor smo dospeli ob 7.15 zjutraj. Mož od ,,G1. Nar." me je točno čakal na postaji, za kar mu izrekam srčno zahvalo. V New Yorku smo morali še en dan počakati na parnik „La Bourgogne".
Na tem parniku smo odpljuli iz New Yorka ob 10.35 dopoludne proti Francoski. Vreme na morju smo imeli jako lepo, da bi si boljšega ne bi mogli želeti. vrsaki dan smo srečali v^č parnikov, tudi ,,La Touraine" od francoske družbe kteri je pljul proti New Yorku in bil s potniki prenapolnjen. DoBpevši v Havre nas je čakalo na tisoče radovednih ljudi. Iz parnika*dfno se vsedlf na pripravljen vlak, kteri nas je odpeljal proti Parizu. V Pariz smo dospeli o polunoči, tam so bili že omnibusi pripravljeni, kteri so nas prepeljali na drugi kolodvor, kamor je precej daleč. Ko potnik stopi na evropsko zemljo, mora biti pripravljen na to, kar v Ameriki ne poznate, namreč, da pregledujejo prtljago. Iz Pariza odpeljali smo se preko Belemont, Basel in Innsbruck na Tirolskem. Od tod smo potovali preko Tarvisa v belo Ljubljano in od tod v domaČi kraj.
Tukaj je sedaj huda vročina, dela je dosti in letina prav dobro kaže, ako nam bi le huda ura prizanesla.
Rojaki! Ako potujete iz stare domovine ali iz Amerike v stari kraj vselej se obrnite na „Glas Naroda", poštenjaka od nog do glave. Zanesti se smete, da Vam bode najbolje postregel, kar je le mogoče. Podpirajte pa tudi list ,,Glas Naroda" v vseh rečeh, da mu bode zagotovljen obstanek.
Vas gospod urednik Brčno pozdravljam in Vam želim obilo Vspe-ha. Pozdravljam tudi vse sorodnike, prijatelje in znance po širni Ameriki in Vam kličem na svidenje.	M. Krašovec.
Razne vesti.
„Mayor" rešitelj.
Robert A. Van Wyck mayor velikega New Yorka je 3. avg. rešil tri dekleta smrti v valovih. Načelnik mesta je sedaj na počitnicah blizu Great South zaliva. Tri mlada dekleta so se kopala ob obrežju pred hotelom in ker so zašla predaleč v morje, začele so se utapljati iu klicati na pomoč. Van Wyck je kar oblečen skočil v vodo in pri-vedel dekleta srečno na suho.
Štiri osebe morje pogoltnil o.
V Raritan zalivu je 4. avgueta našla smrt 151etna Jerica Froh-wein, njena l31et stara sestrica Ema m 6letni bratec Oton, otroci lekarnarja Otona Frohweina, potem se-stričina otrok lSletna Ana Sieben-
se
po zalivu vse popoludne. Proti večeru so obiskali Richmond Valley. Ker z veliko ladijo niso mogli radi plitve vode k bregu podali so se tja v čolnu. Ko so se vračali nazaj na ladijo, je pihal močan veter. Čoln se je prekucnil in 9 oseb se je borilo z valovi. Dva mornarja, nesrečna mati zgoraj omenjenih otrok in še dve druge osebe bo se z veliko težavo rešili. Otroke pa so odnesli valovi.
Tri odstot. vojni bondi veljajo $105.
Nove tri odstotne vojne bonde so ee ta teden v New Yorku že prodajali po S105 eden, kdor je toraj zaznatn^noval §500 za te bonde, je v tem kratkem času zaslužil $25. Na borzi so jih vtorek za $207.000 proJali po S1041. V državno pod-znkladnico dohaja vsak dan po $500.000 do $400.000 za nove bonde. Pa pravijo, da ni denarja, preveč, ali le v mnlo rokah.
Strela uničila železniško postajo.
V Westsheeter okraju je 4. avgusta divjala pogubonosna nevihta, ktera je napravila mnogovrstne škode. Strela je udarila v postajo Scarborough ,,New York Central" železnice. Poslopje je do tal pogorelo ; na postaji je bila tudi pošta in je mnogo poštnih Htvari pogorelo. Škode je več nego $5,000
Bauku zaprli.
Buff al o, N. Y., 3. avg. Vodje nemško amerikanske banke v To-nawandi so sklenil opravke imenovane banke prenehati, da se vravnajo denarne zadeve med vlagatelji in delničarji. Blagajnik John E. Elkers je djal, da se pod vzetje ne izplača, in da bode za naprej „Butlalo Commercial Bank prevzela denarne opravke obnemogle banke, združila z svojo in uloge v politem znesku izplačala.
Štrajk preti.
Syracuse, N. Y., 4. avg. pid Transit Railway Co." poulična železnica je zahtevala od svojih delavcev po $25 varščine, od sprevodnikov zato, da bi ostali pošteni, od vojnikov pa, da bi se splačali ako bi isti napravili kako škodo. Delavci bo se d?ije tudi pritožili, da morajo delati čez določeni čas, ku povati drage uniforme itd. Delavci so že dvakrat zborovali, toda do sedaj nigo še nič posebnega ukrenili. Najprej se hočejo zjediniti še z drugo unijo, potem pa je kaj lah ko mogoče, da pride do štrajka, v kterem bode zapleteno 600 delav cev in poulični promet bode moral prenehati.
Prevarani zlatoiskalri.
Pred dvemi leti se je raznesla vest o neizmernem bogastvu v Klondike pokrajini. Špekulantje v New Yorku so osnovali delniško družbo za izkori&čevanje Klondika za miLijon delnic. \Vm. Maraton je v kratkem času imel za $545,000 delnic. Eksp^dicija, ktero so odposlali v zlate j »okraj i ne ni imela sreč**, prišla je pred kratkem poparjena nazaj, toda Wm. Maratona niso našli več, izginil je z denarji še ob pravem času. Enacih sleparij seje še mnogo pripetilo na račun Klondika.
Preteč premogarski štrajk.
Pittsburg, Pa., 3. avg. Tukajšnje zborovanje premogarjev je sklenolo, da bode dne 10. avg. šlo 50(H) premogarjev pittsburškega okraja na štrajk, ako se razni podjetniki do onega dne ne bodo ozi rali na pogodbo sklenjeno v Chi-cagi. New York in Cleveland Gas Co. bodete najbrže moide plačati kazen, ker niste plačeval^aslužka kakor je bilo pogojeno.
Philadelphia preplavljena.
Philadelphia, 3. avg. Strašna nevihta je danes divjala v Phi-ladelphiji. Dež in blisk je napravil grozno opustošenje. Južni del mesta je bil pod vodo. V neki hiši je utonil mož v kleti, ktera seje napolnila z vodo. V City Hall je strela udarila ltikrat v postaj Pennsylvania železnice dvakrat, mnogih krajih je strela raztrga telefonske in telegrafične žice. 6
hahn iz New Yorka. Družba se jejla je vžgala petrolej v dveh rezer vozila na hitrej ladiji „Albatrosa4«| varjih velikih čistilnic in napr
vila $50.000 škode. S parnimi se-salkami so pričeli spravljati vodo iz kletij velikih poslopij.
Vlaka sknpaj trčila.
South Nor walk, Conn., 4. avg. Proti zatoku drdrajoči osebni vlak je trčil ob tovorni vlak, ker strojevodja ni zapazil znamenja. Izak Davis je bil takoj mrtev in šest oseb je bilo ranjenih.
Brezdimni smodnik.
Cleveland, Ohio, 4. avg. W. E. Irish, H. H. Anderson in B. Davenport so osnovali zadrugo z $500,000 kapitala, ktera bode izdelovala brezdimni smodnik. Nova zadruga ima že zdatna naročila od zvezne vlade in sicer bode morala izdelati 10,000 funtov smodnika na teden. Tovarno ne bodo zgradili daleč od mesta.
Nečejo pripoznati unije.
Cleveland, O., 3. avg. 1500 delavcev tovarne se žico, ktera spada k trustu, je šlo danes na štrajk. Tem ljudem so kar na lepem odtegnili 33 odstot. od dosedanjega zaslužka, izvolili so odbor, kteri naj bi se pogajal z manager-jem Schulerjem, ta ni hotel odbora pripoznati. V nekterih delalnicah so zato nalepili listke, da je promet za nedoločen Čas ustavljen.
Jernegana ne bodo prijeli.
Boston, 4. avg. Delničarji ,,Electrolytic Marine Co." sn da nes zborovali. Nekaj norcev še se daj miali, da je mogoče iz morske vode dobivati zlato. Pametnejši in množina delničarjev pa neče o podjetju nič več vedeti, ter le zahtevo rešiti, ako je kaj mogoče. Malorin O. Adams najznameniteji kriminalni odvetnik pravi, da ni postave, pod ktero bi zamogli zahtevati izro čitev Jernegana, glavnega sleparja.
Bolniki na živinskej ladiji.
Washington, 4. avg. DaneB jedošlasem veBt, da bolniška la-dija ,,Santiago", ktera je pripeljala mnogo bolnikov, ni nič v boljšem stanju, nego ste bili „Seneca" in „Concha". Ladija je pr.pred služila za prevažanje živine v Santiago. Ko je bila namenjena nazaj v Zjed države, so tako hiteli jo z bolniki obložiti, da niti utegnili niso po-preje osnažiti živinsko nesnago.
Poročilo o Andi eejn.
T a c o m a, Wash., 4. avg F. W Brasley iz Miles okraja v Montani je prišel nazaj iz Sibirije preko Ala ske, kjer je več let iskal zlato. Me seca marca je na predgorju ,,Hope' našel oddelek mornarjev, kteri so lovili morske some. Pripovedovali so mu, da so ustrelili goloba, kteri je imel pismice od polarnega preiskovalca profesorja Axidreeja. Pismice bodo pomorski lovci mesec kasneje prinesli saboj v Ameriko.
Ladija se je potopila.
St. J o h n s, N. F., 4. avg. Tele-grafični uradnik v Tilt Cove, najbolj severni postaji na New Found-landu brzojavlja, da je tja došla vest, da se je nek prekoatlantiški parnik z ljudmi vred pri Belle Island potopil. Posameznosti niso znane, vendar misli uradnik, da je vest. vrjetna. Ponesrečena ladija je bržkone britiški parnik „Ipsden", kteri je pljul iz Quebec-a v Plymouth. Poslednje paročilo naznanja, da je parnik zadel ob plavajoči ledeni hrib.
Mornarje rešili.
S t. J o h u, N. F., 3. avg. Pred dvem tedni so 500 milj od obrežia ledene gore razrušile norveški parnik „Fortunat", ktera je mislila v Tilt Cove naložiti bakreno rudo namenjeno v Swanson. Iz 11 oseb obstoječe moštvo ponesrečenega parnika, je pred dvemi dnevi našel britiški parnik „Southwold" kapi tan Campion. Mornarji so v malih čolnih že 12 dni blodili po neizmernem morju vedno v smrtni nevarnosti. Trpeli so strašno pomanjkanje jedil in pijače.
Trupla iščejo. Se vedno plavajo trupla v bližini Sable Islanda; to šo trupla nesrečnih ljudi vtopljenega parnika ,La Bourgogne". Potniki parnika .Westernland" dospevši v New
York. so pripovedovali, da so videli 26 trupel in dve ženski, vsi so imeli rešilne pasove, blizo teh so pa videli čoln in v njem več mož, kteri so natanko trupla pregledovali. To so najbrže možje najeti od sodnika J. T. Dillona in W. C. Perrya iz Kansasa ; Dillon je zgubil pri vtopljenju parnika ženo in dve hčeri, ktere bi rad našel in doma pokopal. Na parniku ,,Hiawatha', imajo pripravljene krste iz kovine, kamor bi deli najdena trupla. — Drugi došli pamiki pripovedujejo, da so tudi videli plavajoča trupla, tem odvzeli rešilne pasove, na noge pa deli utež, da so se potopili. Si a-mota pa je za francosko družbo, da prav nič ne Btori za te nesrečnike in dela velike ovire tudi v drugem oziru.
Evropejske in drnge vesti.
B e ro 1 i n, 3. avg. Iz Bagote se brzojavno poroča, da je kongres ljudovlade Columbije jednoglasuo sklenil, takoj vložiti $300.000 za sigurnost zahteve upnikov Cerru-tija. Ker ta znesek Columbia ni plačala, je Italija poslala nekaj vojnih ladij v južno-amerikanske vode.
Diinkircheu, 3. avg. Včeraj je vzbruhnil požar v rezervarju petroleja. Ogenj so zamogli še le potem zadušiti, ko je že 50.000 hektolitrov petroleja zgorelo.
Valencia, 3. avg. Vas Mediana je ciklon skoraj popolnoma raz-djal. Mnogo ljudi je zgubilo življenje. Pri Gomillos se je utrgal oblak, potoki v okolici so se pre-menili v dereče vode, veliko ljudij je našlo smrt v valovih.
Cesarica Elizabeta v Nanheimn.
Iz Nanheima se poroča, da se je cesarica Elizabeta pričela zdraviti 17. julija. Uhod k tretji kopelni hiši so stražili skrivni redarji, kteri so službo jako obzirno opravljali. Občinstvo se je voljno nasvetom upognilo ne z radovednostjo knegi-njo nadlegovati. Le kopica sevmo nemških dam se ni hotela umakniti in je potrpežljivo čakala na prihod cesarice. Proti poludne, je pri uho-du, nasproti velikega vrelca, cesarica zasedla kočijo in se sama odpeljala nazaj v vilo Kracht. Po prejšnih poročilih se je splošno mislilo, da je cesarica pri slabem zdravju. Toda pokazalo Be je, da temu ni tako, ko so popoludne videli visoko gospo sprehajati se. Ti-Bti, kteri so jo spoznali se niso zamogli načuditi mladostnim vede gibčnej hoji in ljubkej vitkosti. Kadar stopa po cesti tak lahko in pokončno, goste rujave lase Bple tene in umetno vložene videti je kakor bi bila kako mlado dekle. Ako pa jo srečaš in jej pogledaš v obraz, takoj lahko spoznaš, da ni popolnoma zdrava. Cesarica je bila oblečena v priprosto Črno svileno obleko, rujavimi črevlji in sivo-belo-progaatimi solnčnikom. Z rujave leseno pihljačo Bi je deloma zakrivala obraz, najbrže pred drznimi fotografi, kteri vedno preže tod okoli. Ker je držala pihljačo v levici, stopal je njen sprem ljevaleč in grški učenik še mlad gospod z resnim obrazom. Cesarica Be nikakor ni ogibala obljudenih promenad, marveč šetala je proti bajurju, kterega obrežje je bilo napolnjeno z kopelnimi gosti, izletniki in kmetijskim ljudstvom. Ko se je vračala v priprosto vilo Kracht ob vznožju gore, izrazila se je prav pohvalno o mični okolici in prijaznem občinstvu.
Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p r ej š n j ej c e n i. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 Str., ali „Glas Narodd" v New York.
Častite naročnike prosimo, da bi svojo naročnino kmalu ponovili, ker stroške imamo sedaj dvojne.	„GLAS NARODA".
Naše čitatelje opozorujemo na objavo Benzinger Bros., posebno pa ie slov. društva glede egalij in zastav.
T ri erbolb:.
Pokopališče atlantiškega oceana.
(Konec.)
Vedno je dohajalo mnogo pritožb o obalnih roparjih v Halifax, ali še le koncem prejšnjega in početkom tega stoletja uradujoči governer Nove Škotske, Sir John Wentworth se je resno poprijel te zadeve, ter zopet napravil red na tej popolnoma skaženej ,,naselbini" na Sable otoku. Žal, da so pravi lopovi preje zvedeli, da jih zasleduje roka pravice in ubežali; gotovo so imeli ti lopovi zaveznike na kopnem in jih podpirali pri tej groznej „obrtniji", ti so jih še o pravem času obvestili, da jih obišče komisija in ž njimi poračuna vse grozovitosti.
Poročilo te komisije, izdano leta 1801 obsega nastopne važne podatke :
Pri preiBkavi obali našli so po hudem viharju v malej daljavi 40 razbitih ladij, ktere je vihar pognal na pesek, in z bojaznijo smo se po-praševali koliko stotin razbitih ladij se še le nahaja na pesku na 30 milj dolgem obrežju, koliko človeških trupel je pokopanih pod peskom, in koliko imovine je bilo v teku let uničene samo na tem malem koščekn zemlje.
Ali koliko ljudi bi se lahko rešilo, ako bi bili na otoku ljudje plačani od vlade, da bi nesrečnikom poma-gali.
Načrt ta otok obljuditi, so morali zopet opustiti; ker ni pričakovati, da bi si ljudje zamogli opomoči kot farmerji ali živinorejci, ni bilo upanja pridobiti naaelnikov. Največ kar se da storiti na tem otoku je mogočnost napraviti malo vrta; mogoče je le kakih 500 glav goveje živine rediti, od na otoku nahaja-jočih se zelišč iu trave, seveda, ako bi za nje napravili hleve za zimo. Ovce bi se vzdrževale le v veliki čredi, ako bi jim peščeni vihar preveč ne škodoval, prašiči niso za ta kraj, ker bi vse zrili, samo koze bi dobro vspevale. Podgan je na oto*» ku zelo veliko.
Vegetacija na otoku je seveda zelo Blaba in pičla; na obali je visoka trava, ktera se povspenja kvi-ško kakor hmelj, v bližini notranjega jezera pa mehka trava in nekaj vrst jagod, to je vse. Vendar meni nek član komisije, da bi se pri pravilnem obdelovanju koruza pridelala na nekterih krajih otoka.
Pri dohodu komisije je bilo le 6 osob na otoku, nek pomorščak od razbite ladije, dalje mož se ženo in otroci, kterega so tja poslali da varuje rešeni tovor razbite ladije; vsi ti so potrdili, da izvan nekaj malo konj, ni tam domačih živalij. Poslednjih je bilo pred nekaj časom obilo, tako so pripovedovali prejšnji prebivalci, ali mnogo teh bo seboj vzeli na ladije namenjene v za-padno Indijo.
O lesu seveda ni nikakega Bledu in celo za ograjo vrtov so ga morali dovažati iz druzih krajev; vodo je pa na mnozih krajih prav lahko dobiti.
Komit-ija je sprevidela, da mora vlad a skrbeti, da najame nekaj ljudi, ktorih skrb in naloga bode ponesrečenim mornarjem takoj odka-zati stanovanje, dati jim hrano in jim sploh biti v pomoč, dalje je priporočala na več skrbno zbranih prostorih napraviti svetilne stolpe. Olje, potrebno za svetilnike bi se lahko dobilo brez težave od na oba-lih vjetih morskih psov, saj to olje je ravno tako dobro kakor drugo olje za razsvetljavo, a pridobili bi ga lahko toliko, da bi ga še prodajali; tudi za cibarBtvo je kraj ugoden, ali to ne nese nikakih dohodkov.
Ko je Sir John Wentworth dobil to poročilo, kar je tu le kratek posnetek, ga je takoj oddal krajnemu postavodajalstvu in to mu odgovorilo že dne 25. junija 1801:
Zelo mnogobrojna razbitja ladij na obali Sable Island, otoku spadaj očernu k No vej Škociji, in s temi zvezane težke zgube ljudij in imovine, bo dale postavodajalstvu vod misliti na te nesreče in jih
likor mogoče odpraviti; po tei____
tem preudarjanju je zbor sklenol pridobiti tri družine, ktere so jus dobrem glasu in te naseliti ca Sa-
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI: Predsednik : JožefAgnič, Box 266; Podpredsednik: Georg Kotce ;
I.	tajnik : Ivan Govže, Box 105;
II.	,, Štefan Banovec ; Biagaj.: John Glosokar, Bcx 302.
PREGLEDOVALCI KNJIG:
John Haljan ;
John Prešir.n, Box 286 :
JoaiP Mantel ;
vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn.
Glasilo: ,,GLAS NARODA".
kjer so jo našli dne 4. julija. Ista je 30 do 40 let stara ter kmečko oblečena. — V Vratislavcih, v občini Polenšak, nabrala je nedavno posestnica Marija Rižuar Črešnje. Pri tem pa ji spodrsne ter pride z glavo med dvo rogovi 1 i večje veje in obvisi. Našli so že mrtvo. — Po noči dne 11. julija vlomili so roparji v St. Lenartu pri Misli n ji v prodajalnico trgovca Dobovišeka. Ko se je Dobovišek nn ropot prikazal, zabodli so ga zločinci v trebuh in pleča, daje na ranah dne 18.
m. umrl. Hudobneži so najbrže italijanski delavci pri ondotni železnici.
* _ *
ble otoku, ktere bodo veduo pod nadzorstvom vlade. Ti ljudje ne bodo le mnogim ljudem oteli življenje in imovino, temveč tudi ladi-je svarile pred nesrečo, ako bodo ob pravem času dale znake na nevarnih krajih obali.
Zbornica je toraj našla na mestu, da Vas naprosi, da razglasite gledč pridobenja treh mož z družinami, kteri bi za nekaj let šli v dobri namen na otok in vestno opravljali svoj posel.
Zbornica je pripravljena dati tudi gotove privilegije za pogodbo več let, kar naj bi vplivalo, da bi se več ljudi oglasilo za ta posel. Ker so pa s to napravo združeni tudi stroški, izjavlja zborovanje, da je pripravljeno dati v ta namen znesek ne višji od 600 funtov šterl.; upamo, da bode ta syota za ta namen zadostovala.
Richard Ino Uniacke govornik zbornice.
Vsled te resolucije je bil ustanovljen oddelek rešilne družbe in še dandanes se nahaja na Sable Island malo število mož v pomoč ponesrečenim mornarjem. Obalno ropanje, saj najbolj očividno, je s tem prejenjalo, in marsikak človek na to puščavo vržen, je bil že rešen maraikteri tisočaki bili shranjeni, posebno zavarovalnim družbam.
Tudi so napravili svetilnike in te zboljšali, ali kakor preje, tako je še dandanes Sable Island, peščena pustinja, vedno nevaren kraj mno-žečemu se ladjeplovstvu. Pesek in megla ostanejo elementarni sovražniki našim ladijam in daleč je še oni čas, ko bode Sable Island zgubilo svoj žalostni pridevek : ,,Pokopališča atlantiškega oceana".
Drobnosti-
t Frank Zaje, kteri je odpotoval iz Sparta, Minn., in se s par-nikom „La Bretagne" dne 16. julija vozil proti domu, je dne 23. julija ob 10. uri dopoludne na parniku umrl že blizo Francoske. Pokojnik je zelo bolan došel v New York, a le želel domu, smrt ga je pa dohitela na parniku. Doma je bil iz Soderšice na Kranjskem. Naj v miru počiva!
* * *
V	staro domovino so se vrnili: Anton Oblak iz Plum Creek, Pa., v Skofjo Loko; Martin Dolhar in Josip Troje, oba iz Tower, Minn., v Semič; Frank Samec iz Ely, Minn., v Dobro polje; Josip Mle-kuš iz Thomas, W. Va., v Dortmund ; Janez Zupančič v Gorenje Sušice, Andrej Škarje v St. Rupert in John Primožič v Poljane, vsi iz Thomas, W. Va.; John Vampih) iz Falls Creek, Pa., na Ig; Bernhardt Schmalz v Ribuico, Martin Mohar v Trebnje, Frank Eržen v Skofjo loko, Joe Geršič v Sisek, vsi iz Horr, M on t.
* « *
V	Zagorju je padel dne 17. julija steklar Franc Stihar ras okna
drugega nadstropja ter se ubil.
* * *
Štajerske novice. V Šmartuem pri Gornjemgradu nastal je v nedeljo po noči 10. julija t. 1. v trgovini z mešanim blagom g. F. Stormana ogenj, kteri bi bil lahko za cerkev, župnišče in druga poslopja oaodepoln, ako se bi provo-časno ne bil zatrl. Blago je bilo zavarovano pri domači zavarovalni banki, ter ae je nastala škoda takoj vestno cenila iu celi znesek se bo t najkrajšem času, kot sploh po na vadi, ponesrečenim izročil.—Utopljenko izvrgla je Mura pri Kapelah,
Rojaka osleparili. Vto-rek so newvorški sleparji rojaka, kteri je nas naprosil, da ne bi imena navedli, došel je iz Falls Creek, Pa., vjeli na Broadwayu in ga nagovarjali, daje šel denarje menjati, j eden lopovov je govoril slovaški. V ne-kej velikej hiši je mož dal dobrih 50 amerikanskih dolarjev za nič vredni konfederirani petdes^tak. Nikdar ni mogoče dovolj svariti rojake, da naj vendar ne poslušajo cestnih lumpov.
Za parižsko'raz stavo L 1900 se delajo že velikanske priprave. Na mestu, kjer bode razstava, dela že več tisoč zidarjev in tesarjev, inženerji in arhitekti pa imajo polne roke dela. Tudi zunaj na Champ de Mars mrgoli kakor na mravlišču delavcev. Postavljajo se ogromna poslopja za stroje ter se gradi velikansko železno kolo. če-gar sama os bo tehtala 36.000 klg. ter l »o nosila 40 vagonov in do 1600 ljudij. To kolo bo posebna zanimivost pariške razstave ter poleg
Eiflovega stolpa največja stavba. * *
*
Tat ustreljen. Nikjer v vsi Evropi razen v Srbiji ne usmrčajo tatov iz navade. Tam pa so obsodili že mnogo takih tatov na smrt, a so jih navaduo oprostili smrti ter obsodili na daljšo dobo v ječo. Sedanjo ministorstvo pa je v tem ozi-ru strožje. Neki Mita Vitez je tat že od mladosti. Neštetokrat je bil ž« zaprt, pred leti pa 30 ga obsodili celo na smrt, a so ga pumilostili ter mu prisodili več let ječe. Toda jedva j«' bil zopet zunaj, že je kradel kakor sraka. Zopet je bil obsojen na smrt, a to pot ni bil več pomi-loščen. Vitezu je bilo to povsem Družba s v. M o h o r j a. Šte- Prav' Prestar je že, da bi se mo-vilo udov družbe sv. Mohorja je j Sel Ovaditi kraje. In bil je ustre-letos zopet poskočilo. Družba šteje Ueu-77.131 udov, torej 5o2l več nego I a-	*	*
ni. V kolikor nas je lani užalosti-lo, da je število udov padlo, v toliko nas mora letos bolj veseliti, da ta naša slavna družba zopet tako : lepo raste. Slovenci smemo biti !
tiobar in Mohar.
Ob sklepu lista.
Na Porto Rico. F a j a rd o, Porto Rico, 4. avg. ponosni na to našo mogočno trd- Oddelek amerikanskega brodovja njavo, ki nam brani dve svetinji —i čaka tukaj nadaljnega povelja. Na vero in narodnost. — Ostanimo ji obrežju so Spanci utrdili malo ba-vedno zvesti udje in skrbimo, da se terijo. da bi izkrcanje Amerikancem bode v prihodnje še lepše razvijala zabranili. Ker Španci niso do se-iu da doseže lepo število 100.000 daJ streljali, tudi vojne ladije niso
udov. — Dal Bog!
* *
4.
ban K h u e n H e-o d s t o p i ( ! ) Po
Hrvatski dervary — Hrvatskem raznesla se je od nekod vesela vest, da odstopi kmalu se-dajni ban, ki dobi še bolj važno(?) mesto. Vsako tako domnevanje pa seveda ni zanesljivo, in kdo v£, bi li bilo Hrvatom z njegovim odstopom tudi istinito kaj pomagano. Navaduo ne sledi kaj boljšega in
poskusili baterije uničiti.
Arroyo Ba v, Porto Rico, avgusta. Pri lunini svetlobi in električni luči križarke „Cincin-nati'1 so se izkrcali zadnji bataljoni Hainove brigade. V nekoliko dnevih pričakujejo general Grantovo brigado, med ktero je 14.newyorški polk prostovoljcev, kakor tudi new-vorško konjištvo in topničarstvo, kter«< zelo potrebujejo, ako bi prišlo do lutke. Le ško»;a, da je prevožna
dokler se obstoječi zistem ne pre-	^Massachusetts4- napolnjena
meni, ne pomagalo bi dovolj, abi.	z Vojaki, zašla v močvirje in se ne
bi bil mož na tem mestu tudi res	more ganiti iz mesta, nepristransk.
*
r v i glavni d o b i t e k j u-bilejske razstavne lote-ije je dobila neka uboga žena v Gradcu. Drugi dobitek je šel v
N i so S p a r t a n c i. Najbrže si bode naša vojna jutri Guayama osvojila in se takoj čez gorovje v Cauev napotila. Za tem
ubogi služkinji na Dunaju.
*
Stoletnica elektrike. Prihodnje leto bo sto let. odkar so je Vulti posrečilo spoznati, da sejda i elektrika porabiti. Šele po Volti ! seje začela tista vrsta preznameni-tih iznajdb, ki ozuačujejo naše stoletje. Volta je bil rojen v Komu iu njegovo rojstno mesto namerava pripodnje leto stoletnico elektrike praznovati na posebno slovesen uačin.
* * *
Bogataš — v a g a b u n d. Iz Pariza javljajo, da sta 12. julija dva mestna stražnika aretirala razcapanega in umazanega moža, ki se je klatil po kleteh velikih sejmskih vež. Na komisijaritu so ga spraševali, kako se piše, a mož je le topo zrl pred-se. Začeli so ga torej preiskovati. Kako so se pa začudili, ko so našli v njegovih capah 20.000 frankov denarja in za S50.000 frankov vrednostnih papirjev 1 Kdo in
od kod je tisti mož, ni znano. * _ *
Pomiloščeu anarhist.
je Aybonito, kjer se zbira sovraž-
tretji v Oberodorf pri Solnogradu' mk'	je znana 9oteska' ktero
dočim je četrti dobitek pripal neki Ame"kanc> šatJlvo Thermophyle
imenujejo, ne vrjamejo pa, da bi
Spanci storili, kakor Leonidas in
njegovih 300 Spartancev, kajti
Yaukeeji mislijo na drugem kraju
prodreti in Špancem prepustiti
ali se v San Juan nazaj pomakniti
ali pa postati vjeti. Da bi se Španci
branili do zadnjega moža, je kaj
teško vrjetno, ako vzamemo v po-
štev dosedajno hrabrost španskih
vojakov.
Smrt kosi v naši vojni.
Wa s h i n g t o n, 5. avgusta. Mc-K in ley in njegov kabinet so se danes posvetovali, kako bi se dala popraviti velika napaka, da so »Shafterjevo armado pustili, da jo je skoraj kuga uničila. Ko 8e je prikazala kužna bolezen, morali bi bili poslati okuženo vojno takoj iz Kube. Toda to se ni zgodilo, ker so McKiulev, A Iger in sodrugi vse drugačne načrte v glavi imeli in se niso utegnili brigati za nesrečne vojake, kteri so tvegali življenje in zdravje, samo da bi se izvršili puhli načrti ,, visok i h gospodov'*.
Sedaj pa se je naenkrat prikazala
Gobar : ,,Veš kaj Muhar o eškuršnu v Peblo ne bodem več dosti pravil, moram gledati, da končam. Povem naj ti glavne stvari: za presednika niso več izvolili Toneta iz Jolieta in zelo je bil užaljen ; pri podpisanju knjig in računov so se tudi nekteri upirali, gospod foter iz Towra so ponudili njih cajtengo na prodaj, to so stvari od ene strani; sedaj pa hauptsohen: denar. Gospod blagajnik je seboj prinesel prav dobro nabasan preštofel, a ko je izplačal delegate iu vse druge se zelo posušil. Največ je dobil delegat, tam daleč iz Easta, njegovo društvo pa ima skoraj najmanj članov od vse Jednote." Muhar: ,,Glej ga, glej ga, saj je to tudi zaslužil ko je tako okolu sebe z rokami toft tolkel, napravil pridigo inzaupil ,,živio„Am. Slov."
Gobar: Delegati iz Ely, so ae pa zelo jezili, ker so pravila Jed. kar po domače o Jolietu ,,po svoje" popravili in na nje čarter za državo Illinois vzeli.u Muhar: ,,Kaj tacega pa še ne, pravila popraviti brez zborovanja in menič tebi nič na nje čarter vzeti. To je pa še več kakor pošteno.1'
Gobar: ,,Tako je v starem krajem pri katoliških kselenferajnih iu tako hočejo tudi tukaj napraviti, gspud pravi tako je pa nič drugače, za kterega ni: tam so vrata in okna !'A Muhar : ,,To se toliko pravi : Vi ste le za plačevati, igrati morate dobro Vašo vlogo, če je kaj, tudi dobite, ali glavna stvar je: jezik za zobe." Gobar: „ Povedati ti moram še, da so Slovenke v Pebli priredile dobro večerjo, ktere so se vsi udeležili, to je bila neka ofcet brez poroke; nek gspud z brado so predstavili ženina in nevesto, bolj ta prilizneui in potuhneni so seveda upili svoj „bravo", bolj pametni se pa, namuznili. Sledile so napitnice, slabo petje i. t. d. Vea eskuršen pa velja par tisoč dolarjev." Muhar: „Yse Be mi ravno tako zdi kakor pri nas doma londtog iu reistog, kmetje volimo, pošljemo poslanca, da bi za nje kaj naredili, pa res narede vedno večje davke, poslanci pa denarje spra vijo, ravno tako je tukaj, zborovanje velja tisoče dolarjev, poslanci pridejo zopet domu-, stroški so pa še večji." obar: ,, Muhar, gedaj mi bodeš pa ti kaj povedal iz Minnesote." uhar: ,,Da, da, v prihodnji umari".
Zdravnikov račun. A.: Vaš mc ž je bil že popolnoma zdrav iu sedaj Čujem,daje hitre smrti umrl. Kako pa je to prišlo?" — Gospa B : ,,Res je bil popolnoma zdrav, ali ko mu je zdravnik račun poslal — zadela ga je kap."
Lep trgovski račun je imeti «3,767.09, dolžan biti $4200, s tak-šim računom se ponaša toliko opevana K. in K. Jednota. Kaj tacega pa še ne, v knjigovodstvu! Ali pardon, saj teh 84200 iu še več lahko naložo na asesmente,pa mirna Bosna!
V Towru, Minn., molče prizuajo pretep na pic-uicu pod nosom uredništva; in odstop družtva sv. Cirila in Metoda v Ely, Minn., od Jednote. Sram jih je zato molče. Narod vidi, čuti iu se spamtuje!
Iz Ravs A Kavsa, onega orjaka, ki je pred Jeduotinim zborom jokave vihal in s kolom pretil puhloglavim, starokopitnim in drugim delegatom enacih slabosti, je zopet sti in žaga blizo.
Kje je?
ANTON ŠPORAR, doma i* Šent Peterske župnije pri Novem Mestu, v Ameriko je prišel pred enim letom. Ako kdo rojakov vč za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Jernej Ž u r a, 139 N. River Str., Reading, Pa.
KJE JE?
MARIJA KOŠTRIVC, doma je iz Sent Peterske fare pri Novem Mestu, pred letom je prišla v Ameriko. Ako kdo rojakov vč za njen naslov, naj ga blagovoli naznaniti: •Jernej Ž u r a, 139 N. River Str., Reading, Pa.
Naznanilo.
Lastnik grajščiue Stari Ribnik na Hrvatskem bo od svoje grajščiue, ki je uro od Metlike od-daljeua in dve ure od Karlovca na
drobno razprodat
kakih 1200 oralov zemlje. Ta grajščiua ima plodovit svet. Po ceni se lahko kupijo u j i v e, h o ste in travniki ter se lahko naseli več kmetijskih rodbin. Lesa je do-Pohištva se lahko
navidezno postalo jagnje ; mogoče ga je mrzel otrinok pri zboru nato pot spravil, ali pa velik otri-nek v Ely, Minn.
Pravila po „svoje" narediti in na nje čarter vzeti je najbolj pikant-ueji utrinek Jednote; generalno zborovanje jim je le komedija.
Predsednik Faure je pomilostil Preteža pošast, namreč togoto
anarhista Etiventa, ki je bil obsojen na smrt, dosodivši mu dosmrtno ječo. — Etiveut je ranil smrtno več redarjev, na katere je streljal celo iz ječe. V ječi se je E ti ven t bavil z reševanjem najtežjih matemačnih problemov ter se je izkazal naravnost ženijalnim ra-čuuarjem. Znan učenjak se je potegnil za obsojenega anarhista, češ, Etiveut bo morda z svojo ženijal-nostjo še kaj koristil človeštvu ter zbrisal svoj greh. Morda je Faure ta glas poslušal I
Ltassk-V
ljudstva radi strašnega stanja v taboru pred Santiago. Zato morajo sedaj kar hitreje mogoče zamujeno popraviti. Kajti še ima ljudstvo nekoliko pravice govoriti ob dnevih volitve, zato morajo politikarji hliniti vsaj nekoliko Človeškega čuta, da se jim ne zrušijo umazane nakane. Ljudstvu bi se znale odpreti prezgodaj oči in to se ne sme zgoditi.
Smešnice.
Toje kaj druzega. Žena: „To je nestrpljivo, vedno si tako čmeren ! Le poglej tvojega prijatelja Štruklja kako vesel obraz dela kakor riba v čisti vodi!" — Mož: Da, da. saj je pa tudi vdovec."
Tudi spomin. Gospod : ,,Zelo dobra prijatelja sva bila z Vašim pokojnim možem. Ali nemate kako malenkost od njega, da mi bi jo dali drag spomin, ter se večkrat na ujega spominjal?" — Neutolažena vdova: „Jaz sem mu bila najbolj udaua in draga."
Kavs in Ravs čveka o agentu; ali ni sam pravi zavarovalni agent, ko veduo pete brusi po shodih, memlja, se usiljuje kakor podrepna muka, pisari, maže iu blati; ako bi tako marljivo skrbel za njegove mu izročene duše, koliko zasluženje bi dosegel pri Bogu, tako pa bedarije uganja, da nastane domač prepir, saj baš poslednjega je sam Ravs in Kavs prouzročil s pomočjo kratkovidnosti urednika ,,Amer. Slov."
Listnica uredništva:
Rojakom odpošljemo sedaj za S40.90 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
z malim denarjem napravijo. Kraj jo lepa ravan, zemljišča imajo globoki svet iu so doslej še bila malo izrabljena. Reka Kolpa teče med temi zemljišči. Sadno drevje bujno raste na teh zemljiščih.
Slovenci, kteri zopet domu priti nameravate si lahko pridobite dobre domačije, zato posezite po teh zemljiščih. Ne bode ae tako hitro tako lepa prilika ponudila. Dninarjev je dosti dobiti po 30 do 40 kr. brez hrane.
Dogovori se lahko plačilo na obroke proti zavarovanju. Podrobna razjasuila poda
Oskrbuištvo grajščiue Ribnik (3—1)	pri Metliki.
Prodajalca naprodaj.
Dobra prodajalnica z GROCE-RIJAMI, OBLEKO in DRUGIMI STVARMI je naprodaj v DOBREM kraju kjer biva mnogo Slovencev. Kupčija je dobra. Vse je PO CENI. Pisma naj se pošljajo „Glas Narodu'', kteri pove yi^-drugo. (1—4)
G. Jože Stefanatza
430 E. 87 Str. New York opozorujemo. da stori svojo dolžnost.
KXMKXMXXXK HBSHiHaiMIHMIHIIlggaiglBlB ............ ■
i
H
1 I
H H
H
B
B BI
B!
mxxxxxxxxxxxmxxxxmxmxxmm
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge
po 4:0|o
brez odbitka
novega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski — ae jej lahko pošilja narav-Bost ali pa a posredovanjem „Glas Naroda".
t_i|i_l
a '--a.....*	J- ^ 1 .tffc -.HL -iiim, ..nii. ....a,.....jl.....jt- -a..	-^..-.a	. ..........^
HOTEL
Warenberger
J. STRE IFF <5* CO., lastnika 130 Greenivich Street, New York
(v bližini tiskarne „Glas Naroda").
T
!
V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avatrije.
Dobra postrežba po nizkej ceni.
Prodajamo
parobrodiie in železniške listke
po najnižjih cenah.
[ Ošabnost. Projsak (dobivši v dar 50 centov): „Bog Vam isočkrat povrnil" — Bankir (za-ifiljivo): „Kaj naj storim z 500 olarji?"
Nadv vodja:
voru v o j aš n i c e. Četo-He infanteriat Leveč, Vi korakate kgftcor morski vclk, kteri
Slovenci I Ako pošljete denar v ataro domovino, želite koga _ sem dobiti, ali potujete domu, obr- rje par kozarcev slane vode preveč ni te se na F. Sakser & Co.	fl^i_yi Bt&r velblodl"
►
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj;
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati $5 ,,are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $60 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna.
JOHN GOLOl
203 Bridge 81

EDINI SLOVENSKI ZAVOD!
FR. SAKSER 8c CO.
»GLAS NARODA"
109 Greenwich Street,
i
posreduje

New York,
listke za vse parobrodne in železniške proge.
. Parobrodne družbe: GENERALE TRANSATL ANTIQUE, RED STAR IJNE, AMERIŠKA! DRUŽBA, BREiM NAR.SKI LLOYD, HAMBURŠKA DRUŽBA, ROTTERDAM-NIKDEIILAND LINE ITD
Francoska parobiodna družba
Comijapie Generale TramtMp.
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NXSBRUK (Avstna).
Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Bretagne „ 13. avgusta. La Normandie „ 20. avgusta. La Gascogne	27. avgusta.
La Touraine „ 3. septem. La Charnpogne ,, 10. septem. La Navarre	,, 17. sept.
Ln Normandie ,, 24. Bept. ' La Touraine ,, 1. oktobra. Li Champagne „ 8. oktobra.'
Glavna agencija za Zj.-il države I in Canado: 3 BOWLING GREEN, NEW YORK.
priporoča Bvoje
grocerijsko Nago
Pošilja ttx'iio in vestno
DENAR V STARO DOMOVINO
c e fi o irj zanesljivo, dosedaj smo odposlali že nad
poldrugi milijon goldinarjev avstr. veljave.
Pri \>-t jili <v.itah in menjavi priporočamo meujce dobrih bank. IV.srodujn»v. In auilur vloge kakor tudi OBLEKO, OBUVALA v razo.- slovenske posejiluire.	'	n za možke, ženske in otroke. Dalje:
\ sak Slovenec naj se nt nas obrne, ker vsak«.mu dobro postrežemo. Paziti je treta na nas naslov. yjNO FINE SMODKE in ŽGA-Vsak potnik naj nam brzojavi ali natanko pišp. po kteri železnici v New York pride in «>:is. V NVw York	' rruT'TT,L,n .. 1)0 * '"
volijo ?.:l.-/ni.v: \Val.«wh, Nickelplate. Rio Grande, Canadian Pacific in drug.-, k te re gredo samo do N/ m KUhlNJ»KO OFKA\ O. Chicago,^ ali Builalo potem pa spremene železnico in to je potreba vedeti in t<» nam potreba naznani
ti Vse prodajam po najnižji ceni.
York d<s|..' železnice: Pen n sv Ivan i j« Grand Central, Lebig Valley, Baftimor Ohio, Erie, Delawa-W .-stern Ontario itd. Ne poslušajte krivom>sih agentov; nespr^jmite transfers
Vas povsodi osl< |M*; raeunajo 82.50 do $3 Ako nam dohod natanko brzojavno ali
Josip Losar v East Helena, Mont.
V New
re Lakawaua, \Wst Shore
tiketov, ker ti V:ih prodajajo v drage, a nič vredne hotele in zadan a ni kaj jesti; pri nas napravite kakor sami hočete.
pigttif-lio naznanite, prihranite lepe novce. Ne verujte nikomur, ki Vam refte, da snm se mufali, ali kaj dru^ae... pri nas govori vsakdo, t<»raj le samo eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. Glejte na številko 109 brerntvifh Str. na konen Carlisle Street!
V poslminjem easu lovi »aše rojake z našimi kovrertami ljudilovci, ktori govore poljski, slovaški, brvateki in tudi kdo zelo slabo kaj si.»venski. Ti vskemu rečejo, da ga k nam peljejo, a ga drugam odvedejo in odrejo, kar j«- ž.- marsikdo okusil.
Ako se kak potnik pripelje čez vodo to je Hudson, kjer so skoraj vse železniške postaje, naj se vsede na konjsko železnim in kondukterju reče, da vstavi na Carlisle Str., potem ima le dva mala bloka do nas in kakor hitro na Greenwich Street stopi iz Carlisle Str -<-t, kj.-r to pri našej oflice jenja vidi uaSo višnjevo tablo z napisom „Glas Naroda".
. Kdor potuje naj bode previden, ker drugače ga zep boli. zz

JOHN BREDL, prop.
358 Ohio Str.,Allegheny, Pa.,
toči fina vina, likerje in prodaje dobre smodke.
Posestnik je avstrijski Nemec,
rodom Čeh. Toči dobro HART in OBER PIVO.
EBER-
Dobro prenočišče za potnike.
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
No. li William Street.
Prodaja pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjire. in dolžna pisna.
Izpoiflnje in izterjnje zapuščine in dolgeve.
G. MARTINI
na 5. ulici v Red Jacketu, IVlioh.,
je odprl
n
BENZ1GER BROTHERS
36-38 Barclay Street, New York.
w
TOVARNARJI
potrebščini za * Katoliška % društva.
Posebnosti naše hiše so:
re^alije (društvena znamenja).
Zastave, baudera, prepasnice in redovni znaki.
Sahlje. nožnice, čelade, čepice,
zavihane rokavice, rokavice itd.
V&<* to ^napravimo {natanko predpisu raznih društev.
Zlate in srebrne kotanje našaspecijaliteta.
Ustanovljeno: Hew York,:i853. Cincinnati,; I860. Chicago 1887.
in prodaja nn DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, ŠMODKE in pipe.
Slovenske trgovce val.i, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NA J N J ŽJI C E NI.___
Slika predstavlja
srebrno uro
z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kjlesovjem
na 7 kamnov samo .
in na 15 kamnov samo ^15.00
Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in jamstvo za \ robo je moje geslo. ( Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem :	^
Jakob Stonich,
K. tfAiUSON STREET. t HH AttO, IL!..
Podpisani priporoma vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrBtno sveže pivo, posebnost pravo importirano piten-sko pivo, fina vina; izvrstne s m o d k.e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
l^egljiLso©-
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat!
Svoji k svojim.
Se spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Ustanovljena 1884!
THE GARNIOLIA GIGAR FACTORY,
F. A. Duschek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnio vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iako nizke j ceni.
Edini izdelevatelj : FLOR DE C.YRNIOLIA ali ,.Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price liat).
Naročila se v^Btno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naroČila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glae Naroda". Moj naslov je:
F. A. DTJSCHEK
323 E, 70 STR.
NEW YORK, CITY. Sv o j i k svojim I Spretni agentje se sprejmo proti ngodniui pogojem.
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
'JWAN
r
I
___i
A,

JOSIP SOTLICH
priporoča svojo
z grocei ijaiiii razuo obleko, posebno delaluo obleko in obuvala za radarje; obuvala za uioške, ženske in dee* ; hišno in knliiuj-bko oprsv» : klobuke, spodnjo obleko itd! ; itd. ; dalje svojo
v kter«-j je dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno meso in iine kranjske klobase Prodajam
parobrodne in železniške listke
za v<4« črte in vs» kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domovine aemknj.
Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno.
Kot agent parobrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam se vsem rojakom
Josip Sotlich,
CALUMET, MICH.
cRojaki9 podpirajte domačina!
THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN
to je čudo sedanjosti.
l^ra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati.
Ta godbeni instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ui-kakega znanja muzi-ke. Ve,akd< > zamore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremljeva-nj. za petje. Naše orgij« so lepo delo in c»:lo kras y hiši. popolne orgije, ktere igrajo 300 komadov. ,	veljajo le $6. Sedaj
je čas si omisli, i ta instrument. Ijošljite nam $3 in mi vam pošljemo n instrument, ostale $3 plačate pi;i sprejemu. Imamo na tisoče pripo-= znalnih pisem.	i
Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak.	j •
Jako pripraven za darilo. Zelcj dapade. C. Justan. Dvojne ceneje vreden kolikor teem zanj dal, boljšega ne bi dobil.
1	Rud. Pechauer.
Toplo priporočam organ vsem (prijateljem godbe. Tom. Klane. V mojo prodajalno vabi kupeej Kratkočasi ure. Ad. Jersich. Denar zaslužim z organom. Vai ga ljubijo. John Zoblich
Naslov: STANDARD MANUFACTURING CO.,
P. 0. Box 1355	' 45 Vesey Street, New York.
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.f
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstva,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil iu prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku,Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami jega
vsakovrstni! tudi vnanjil Meznij.
notranji! kakor
Dr. G. IVAN POHEK, rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, plačnici, oslabelosti, vsakovrstnihžt u skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svoje na
stscrbi t*i e i m s^boi^i m e
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu.
Dr. G. IVA.JST JPOHJBK
se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko Bvojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na :
Dr. G. IVAN POHEK,
So. E»»t 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY,
MISSOURI.