Domoljub »aoWa„l. 22. marca ,939 JT £e/0 M . „ Nehaj številk (Belgrajsko pismo) ^ Zadnjič sem vam našteva! nekaj številk h proračuna, da ste dobili pojem, kako pride država do dohodkov. Obljubil sem, da vas bom še enkrat s Številkami nadlegoval. Skušal bom to na kratko opraviti. Kaj slane državo ministrstvo prosvete? Vse skupaj okroglo 1.176,000.000 din. Učiteljske plače na ljudskih Šolah v celi državi znesejo za celo leto okroglo 568,000.000 din. V Sloveniji je vseh učiteljev, ki jih plačuje država, 4452 in stanejo 92,000.000 din. Pri tej številki se bo vsak zamislil, kdor računa na bodoče banovinske samouprave. Na vsak na-fin bo treba prevzeti vse ljudsko šolstvo, s tem pa tudi skrb za gornie Število učiteljev ia za njihove plače. Pri samoupravah tedaj ne bo prihajalo v pošlev samo -vprašanje oblasti, ampak tudi vprašanje finančne moči. Država, ki bo odstopila bremena, bo morala odstopiti tudi gotove davke samoupravam. Savno pri tem bo največja težava. Kmetijsko ministrstvo je veliko bolj pohlevno kot prosvetno. Vse, kar izda kmetijsko ministrstvo, znese okroglo 153,000.000 din. .Všteti so v tem vsi stroški za uradnižtvo, za razne podpore, za vzdrževanje raznih državnih kmetijskih zavodov itd. V Sloveniji vzdržuje država šliri zavode, to je Mlekarski zavod v Školji Loki, Kmetijsko ogledno in kontrolno postajo v Ljubljani, Državni bakteriološki zavod v Ljubljani in Državno žrebčar-no na Ponovičah pri Litiji. Ta zadnja slane državo 966.000 din. Iz teh številk je razvidno, fo se da sorazmerno malo za kmelijstvo iz državnih sredstev. Večino bremen za kmetijstvo je prevalila država na banovine. V narodni skupščini je zaradi tega bilo mnogo «lre kritike. Tudi slovenski govorniki, ki *> govorili o proračunu kmetijskega mini-•™va, poslanci Strcin, Steblovnik in Rigler, * naštevali pomanjkljivosti tega proračuna zahtevali, da se v bodoče polaga večja na kmetijstvo. Titli ministrstvo za gradite ima primero-nizke vsole na razpolago. To ministrstvo »iane državo 260,000.000 din. Z večjimi gtevil-računa notranje ministrstvo. To stane 631,000.000 din. Samo žandarmerija ■"« drŽav« 381,000.000 din in policija 79 dinarjev. va i-(i w!"'strstyo Zttnani'f* sadev izda drža-s|oNko d!P" Večinoma 9° t0 P!ače za" naše države v tujini. Drit">ni dolgovi in penzionisti Najtežji bremeni za državni proračun pa t Tn" dolgovi in penzionisti. Za dr- J žavne dolgove mora minister preskrbeti v letih 1939-1940 1,144,000.000 din. To je za obresti in za odplačilo dolgov. Samo za dolgove, ki jih je napravila država pri reševanju agar-ne reforme, je treba plačati letno okroglo 89,000.000 din. Za dolgove, ki jih je napravila država ob reševanju vprašanja kmečkih dolgov, mora plačati v tem proračunskem letu 45,000.000 din. Na eni strani so se kmetje | oddahnili, ker jim je brisanih približno polovica dolgov, toda na drugi strani bodo morali precejšen del tega, kar jim je brisanega, zopet plačati v različnih davkih. Kar da država, vedno plačajo vsi državljani. Ker je v naši državi ogromna večina kmetov, pri vsaki taki stvari tudi kmetje pridejo pri obračunu do plačevanja. Marsikalerega dolga pa država še niti ne odplačuje. Predvojnih dolgov stare Avstro-Ogrske naša država še vedno ne oplačuje v polni meri. Odplačuje sicer po posebni pogodbi letno 20,000.000 din tistim upnikom, ki niso naši državljani. Upnikom, ki so naši državljani, pa Se vedno nič ne odplačuje. Tudi za to bi bilo letno treba še preko 20,000.000 din. Za penzioniste plača država letno 897 milijonov dinarjev. V tem pa niso šteti penzionisti železničarji, kar tudi znese okrog 125 milijonov dinarjev. Za invalide bo dala država v bodočem proračunskem letu iz državnega proračuna 153.000.000 din. Nekaj pa pride za invalide ludi iz tako imenovanega invalidskega fonda. Naj te številke zadostujejo. Če bi jih bilo več, se bojim, da naše bralce utrudim. Kaj se ie dalo še popraviti v preračunu Poudarjal sem v prejšnjih pismih, da je bil proračun delan z veliko naglico. Zato je bilo težko popravljati in dostavljati stvari, ki bi jih mi Slovenci posebej radi. Ne smemo tudi pozabiti, da je med 300 poslanci le 29 Slovencev. Pri najboljši volji ne morejo doseči vsega, kar bi želeli. Med 18 ministri sta dva Slovenca, ki storita, kar je le mogoče, ki pa ne moreta, kar vsakdo lahko uvidi, doseči vsega, kar*zahtevata. Kljub temu pa se je le marsikaj izbilo v korist Slovenije. Minister prosvete je dobil dovoljenje, da najame posojilo za vseučilišča. Od tega odpade na ljubljansko vseučilišče dobra petina, t. j. 30,000.000 din. Denar bo uporabljen za zidavo in napravo raznih vseučili-ških ustanov, brez katerih se ljubljansko vseučilišče ne more pravilno razvijati. Denar bo uporabljen na Slovenskem in bo pri tem marsikatera delavčeva roka zaslužila. Minister za gradbe je dosegel, da je večje število cest v Sloveniji podržavljenih. V, poštev so prihajale ceste, ki so mednarodnega pomena in ki vežejo našo državo s tujina S tem je razbremenjena banovina. Isti minister je dobil pooblastilo, da sa spremene razne določbe, ki so posebno prizadevale našega kmeta. Urediti je vprašanje, od katerih voz naj se plačuje prispevek za gradbeni fond in vprašanje, kje se nujno morajo uporabljati kolesa s širokimi platišči. Tudi za ljubljansko bolnišnico so postav« ljene v proračun vsote, da se vsaj deloma od-pomore dosedanjemu pomanjkanju prostorov. Enakopravnost. Vzgoja v naših organizacijah Pisal sem že o tem, da so naši po dolgem trudu vsaj v glavnem razbili tisti monopol, ki ga je imela pri vzgoji mladine le ena organizacija v državi. Zveza fantovskih odsekov dobi sedaj primeren prispevek za svoje delo in tudi na srednjih šolah bodo dijaki, ki pripadajo našim organizacijam, enakopravni pred šolsko oblastjo. Dvignilo se je mnogo prahu in govornik nasprotne organizacije je v narodni skupščini v strupenem govoru napadal vse, ki so mnenja, da je tudi za državno in narodno vzgojo treba verske podlage. Doživel je ta govornik sicer velik poraz, ker mu je ministe,- prosvete v lepem govoru in z vso odločnostjo povedal, da ne da nič na tako narodno vzgojo, kjer se zainetava Boga. Naš minister dr. Krek pa je pojasnil, da so naši fantje s svojimi dejanji in 3 svojim mišljenjem vsaj tako za našo državo kol katerakoli druga organizacija. Jasno je vsakemu, da mi Slovenci ne moremo računali na nobeno drugo državo kot na to državo, v kateri smo, to je na Jugoslavijo. V tej državi zahtevamo enakopravnost in primerno svobodo. S tem, ča poudarimo, da ljubimo svoj slovenski narod* nismo v nikakem nasprotju z državo. Le tisti, kdor ljubi svoj narod, bo ljubil dejansko tudi svojo državo. »Dajte cesarju, kar je ce« sarjevega in Bogu, kar je božjega.« Taka mora biti naša vzgoja mladine in tako vzgojo pospešujejo naša društva. Zato so tudi upravičeno naši fantje dosegli enakopravnost med organizacijami. Svetovni dogodki in tfomis!ji|c Ali naj vam končno povem še, kako jo bilo v Belgradu, ko so slišali, kako je Nemči-i ja nenadoma in spretno priključila Češko in Slovaško svojemu ozemlju. Kot drugod po državi, so se tudi v Belgradu začele širiti vse mogoče in nemogoče novice. Vsfik je znal po-'CNadaljcvanje ua prihodnji strani spodaj) Konec češke samostojnosti Pretekli teden je bil eden najbolj usodnih zgodovinskih dogodkov v povojni zgodovini. V teku 6 dni je izginila češkoslovaška samostojna država. Polek dogodkov je bil sledeči: V petek, dne 10. marca je predsednik češkoslovaške republike dr, Hacha odstavil slovaško vlado, ker baje ni hotela zatreli gibanja za odcepitev Slovaške od skupne države. V soboto, dne 11. marca velik političen posvet v Berlinu. Hitler pokliče maršala Go-ringa iz Italije, kjer je bil na oddihu, domov. Ka mnogih krajih Češke in Moravske ter Slovaške nastajajo neredi med Nemci in domačini. V nedeljo, dne 12. marca prevzame predsedstvo slovaške vlade Karel Sidor. Češke čete zapuščajo Slovaško. V ponedeljek, dne 13. marca neredi v Bratislavi. Nemške čete se zbirajo okrog in okrog Češke in Moravske. Odstavljeni predsednik slovaške vlade dr. Tiso je poklican v Berlin k Hitlerju. Nemška vlada pošlje v Prago zahtevo, da mora dobiti Slovaška pravico do samoodločbe in da morata ministra general Sirovy in Fišer odstopiti. Predsednik republike dr. Hacha podpiše ukaz za sklicanje slovaškega parlamenta, kakor mu je telefoniral dr. Tiso iz Berlina. V torek, dne 14. marca okliče slovaški parlament neodvisnost Slovaške in ustanovitev samostojne države. Popoldne okliče tudi mala Karpatska Ukrajina neodvisnost dežele, med tem, ko se madžarske čete že zbirajo na meji. Zvečer pride češkoslovaški predsednik s svojim zunanjim ministrom Chwalko\v-skim v Berlin k Hitlerju, da ustmeno izve za usodo države. Ob 10 zvečer je pri Hitlerju. Nato trajajo razgovori z nemškima državnikoma Ribbentropom in Goringom do tri četrt na štiri zjutraj. Ob 3.55 podpišejo pri Hitlerju pogodbo, s katero češka in moravska dežela prehajala v nemško državo, a jima Hitler obljubi narodno samoupravo. Nemške čete so med tem že zasedle Moravsko Ostravo. vedati kaj novega. Nekateri so videli strahove že na naših mejah. Drugi so že razdeljevali Ogrsko in Romunijo. Tretji so govorili o pohodu nemške armade v Švico, Belgijo in Holandijo. Vselej pa se je čez nekaj časa pokazalo da so to novice, ki jih rodi le razburjena domišljija. Izkazalo se je, da v resnici nihče nič ne ve in da so vsi le začudeni nad nemškim postopanjem. Ce vprašujete odločilne kroge, vam morejo le to povedati, da o bodočem razvoju nima nihče jasne slike. V takih trenutkih ne ostaja drugega kot ohraniti popolnoma mirno kri. Nikogar izzivati in ne dražiti, toda tudi nikomur ničesar odnehati m odstopiti. Nesrečna Češka je pokazala, Kaj se pravi odnehavati. Imela je nazadnje *vezane roke> da si ni mogla več pomagati. iega se pri nas nihče ne želi. Notranji mir in sporazum pa močna samozavest, to , kar ohranja zunanji mir. Nihče ne mor prerok za bodoče, toda v Belgradu se soowlt«k s. 2 labletama Ta lavnjfek zmore odilrj vsakdo Prnslmo napravile poizkus iu prepričali sc ii<,4|r „ naglem unnku pri glavobolu. zobobulu In bolečinah zaradi ran. veramon Cevke t to In 20 tabletami. Ovitek t 2 tabletama Beg. po min. so«, pol. lo nor, idr. 8. br. 15.485, 25. V. II Odmev teh dogodkoy po Evropi je bii mnogovrsten. V Angliji in v Franciji je odločno okrepil voljo do pospešenega oboroži 1 vanja, v Italiji je rodil zdržno veselje. Francoski listi navajajo, da so bili pravi vzroki dogodkov vojaškega značaja z oziroin na debato, ki se bo pričela sedaj med Italijo in Francijo in je hotela Nemčija na vzhodu imeti varne meje, kajti še nedavno je poljski zunanji minisler Beck izjavil, da bi morala Poljska priti na pomoč Franciji, ako bi bila neizzvano napadena. Po novem zemljevidu je sedaj Poljska zares na treh straneh obdana od nemških meja. Zadnje politične vesti Zadnji dogodki v Češkoslovaški so vzbudili med nekaterimi velesilami precej pozornosti. Tako n, pr. poročajo uradno iz Londona o izjavi angleške vlade, da se smatra za oproščeno vseh obveznosti glede miroljubnega sodelovanja z Nemčijo in da so spremembe, izvedene z vojaškim podvigom na Češkoslovaškem, nezakonite in tudi proti češkoslovaški ustavi. Tako angleška, kakor francoska vlada sta vložili v Berlinu oster ugovor proti zadnji zasedbi češkega ozemlja. Prav tako je izjavila tudi Amerika in za njo Rusija. »Slovenski dom« podaja nekaj sličic iz Prage. Med drugim piše: Pred grob češkega Neznanega vojaka na trgu pred praškim magistratom neprenehoma hodijo procesije ljudi, ki prinašajo tja cvetja in lučke ter nemo postajajo pred spomenikom. - Oddelek SA je zasedel Češko državno banko, iz katere * ra,l N0:T,n,l 'aV,riObi,il1 državno f , Na, hradčanih so zamenjali zastavo kiju-kastega križa s češko državno zastavo J Nekateri listi na zapadu k> prinesli le dni novice, da Italija v Albaniji nekaj kuje proli Jugoslaviji. Italijansko časopisje odločno zavrača te vesti in izjavlja, da so odnošaji na vzhodni italijanski meji enkrat za vselej urejeni in da se cilji Mussolinijeve politike ne nahajajo za Jadranu, temveč drugod. -(Francija?) Podobno izjavljajo nemški listi. K zadnjim političnim zanimivostim spada tudi poziv dr. Mačka k miru in treznosti. Klic dr. Mačka je v svojem jedru dokaj sličen istonamenskemu pozivu slovenskega voditelj« dr. Korošca slovenskemu narodu. Dr. Maček pravi: »Vse velike radijske postaje razlagajo zadnje dogodke v Evropi in se bavijo tudi s položajem hrvatskega naroda. Prinašajo naj-raznovrstnejše, čestokrat tudi popolnoma protislovne vesti o sklepih predsednika dr. ». Mačka. Ni nam mogoče zbrati vseh teh vesli, toda moremo reči, da so nekatere tako fantastične in nesmiselne, da jim nihče, kdorkoli le malo nožna ves hrvatski narodni ooj, nVEBNE VESTE 0 Duhovniške vesti- Župniji Tunice se je dnovedal župnik Anton Križman. G. dr. Ci-°l Potočnik, univ. docent, je imenovan za ško-fiisketfa voditelja Marijinih družb. — Preme-!'ni s0 bili kot kaplani: Anton Kovačič iz Cerknice v Mengeš (Trzin), Franc Novak od sv Petra v Ljubljani v Cerknico (Rakek), Martin Starec iz St. Petra pri Novem mestu k sv. Petru v Ljubljano, Franc Fortuna iz Tržiča v Trebnje, Rafael Fabšani iz Sodražice v Kranj, Ignacij Brglez iz Dobrniča v Stopiče, Marko Mihelič iz Vel. Lašč v Stari tri <>*> Kolpi in Franc Golob iz Hinj v Šmarje. — Nameščeni so bili kot kaplani duhovniki: Ivan Gerčar v Prečni, Franc Gnidovec v St, Petru pri Novem mestu, Ivan Janež v VeL Laščah, Ivan Javornik v Cerkljah ob Krki, Jožef Močnik v Gorjah pri Bledu, Janez Mohar v Št. Jerneju, Henrik Novak v Hinjah, Jožef Pire v Smihelu pri Novem mestu, Jožef Peče v Dobrniču, Ivan Siter pri Sv. Trojici v Tržišču, Jožef Snoj v Tržiču, Alojzij Sterle v Sodra-žici, Alojzij Zun na Trebelnera in p. Klavdij Okorn 0. F, M. pri sv. Cirilu in Metodu v Ljubljani. — Za kateheta pripravnika na drž, ljudski šoli na Viču v Ljubljani je imenovan p. Rafael Tomšič O, F. M, — Upokojena sta bila Jernej Klinec, župni upravitelj v Javoru pod Ljubljano, in Valentin Benedik, kaplan v Selcih, DOMAČE NOVICE d Kneginja Olga v slovenski narodni nošL Nedavno so priredili v Belgradu vseslovanski ples, kakor vsako leto. Udeležila se ga je tudi kneginja Olga, ki jc vzbudila posebno pozornost tudi zaradi tega, ker je prišla na ta ples V slovenski narodni noši. d Ustanovitev mestne policije v Kranju. I uredbo ministra za notranje posle je bilo ustanovljeno predstojništvo mestne policije v Kranju za področje Kranj in Stražišče. Predstojništvo ja začelo poslovati 15. marca. d 5000 dinarjev je daroval Viricencijevi konferenci v Kranju za petdeseletnico svojega rojstva industrijalec Franc Gorjanc, Lepo in posnemanja vredno dejanje! d Ministrski svet je odobril nabavo 30.000 ton tujega premoga za ceno 57,5 milijona din. d Ti nesrečni »cveki«. Iz Dubrovnika podajo, da je predvčerajšnjim v knjižnici rnest-ne gimnazije izbruhnil ogenj, ki pa so ga k •reči takoj pogasili. Najprej so mislili, da je l>o verjel. Hrvatska narodna politika je v '"stih in zanesljivih rokah iu ni dvoma, da o»govorn> voditelji hrvatske politike niso ni-,esar za«U in niti ne bodo storili ničesar, , ,r ll(> bi bilo združljivo s hrvatskim ciljem, tudi niso ničesar zanemarili, niti ne ^ao zanemarili, kar zahtevajo trenutne hr-hrv ttna-°dne koristi- Zaradi tega more biti kar ta 'avnost POPolnoma mirna. O vsem, kak • po!rebno' b° pravočasno obveščena, le r 1° bila obveščena doslej vedno.. Zaradi njem T b° "a.sedla niti raznim prepričevali ? ('iS6 'n I'' imajo namen povzro-mt*do med hrvatskim narodom. požar nastal od kakšnega cigaretnega ogorka, preiskava pa je ugotovila, da je ogenj podtaknil 15 letni dijak 3. razreda D, Prizmič. Razbil je okno knjižnice, splezal noter, prižgal papir pod neko omaro, v kateri so bile knjige. Ogenj se je hitro razširil, tako da sta zgoreli dve omari s knjigami in vrata knjižnice. Prizmič je ogenj podtaknil zaradi slabih ocen, ker je mislil, da bo pri požaru zgorel katalog z ocenami. Policija je Prizmiča in še nekega njegovega pajdaša zaprla. d »Proteza« Verovšek in Ko. odpre svojo specialno trgovino in moderno opremljeno slrojno delavnico ortopedičnih aparatov, umetnih udov, vložkov za ploščate ude, opor in ravnalcev hrbtenice itd., vsakovrstnih bari-daž, klinih in trebušnih pasov itd. v ponedeljek 20. marca 1939 v Ljubljani na Krekovem trgu 10. — Sprejema tudi vsa popravila teh strok. Za dame damska postrežba. d Trošarina ua kavo se s 1, aprilom svila od 8 na 10 din s« kg. Kave uvažamo na leto okoli 7 milijonov kg in bo torej dala trošarina na kavo-približno 70 milijonov dinarjev. d Sejmi, označeni v tozadevnem seznamu »Domoljubovega« »Gospodarja«, se ne vrše tam, kjer jih je oblast prepovedala zaradi slinavke ali parkljevke. d Minister dr. Ružič v Ljubljani. 18. marca je dospel v Ljubljano minister za pravosodje dr. Viktor Ružič v spremstvu načelnika dr. Ivana Bizjaka. Na kolodvoru so ga pozdravili ban dr. Marko Natlačen, predsednik društva »Pravnik« dr. Metod Dolenc, predsednik ape-lacije dr. Golja, podpredsednik dr. Mastnak, višji drž. pravdnik dr, Kravina, drž. pravdnik dr. Vilko Lavrenčak in mnogo drugih odličnih osebnosti, V spremstvu g, bana se je minister dr. Ružič podal v bansko palačo, od tam pa pozneje na zborovanje v proslavo 50 letnice društva »Pravnik«, d Blago za ženske pomladanske kostume in obleke dobite najlepše pri Goričar -Ljubljana, Sv. Petra cesla 29. d Nova izogibališca na gorenjski progi. Lansko poletje so se letoviščarji in gorenjska javnost pritoževali zaradi velikih zamud go- Prosvetni minister Ze zadnjič smo poročali o govoru poslanca Zugiča iz Črne gore, ki je napadal Slovence in slovenske poslance, češ da hočejo vse pograbiti zgolj za Slovenijo, kar je takrat napravilo velik hrup med slovenskimi poslanci. In ta ZugiČ je na naslednji seji svoj govor preklical ter slovenskim poslancem dal zadoščenje. Toda oglasila sta se dva druga. Poslanec Momčilo Jankovič je govoril o hrvatskem vprašanju ter trdil, če se Hrvatom in Slovencem prizna lastna narodna samobitnost, tedaj iz tega nastane srbsko vprašanje. Kakih 10 poslancev je temu govoru ploskalo, dasi je bil njegov govor naperjen zoper sporazum in zoper govor predsednika vlade Cvet-koviča. Drugi poslanci pa niso soglašali z njim. Hujši je bil govor poslanca Raduloviča, ki je govoril za Sokole in za Gangla ter zoper Zvezo slovenskih fantovskih odsekov, češ da katoliške organizacije ne spadajo v srednje ^Pazite, doGro kadar kupujeta Aspirin, dali to ta« blete in zavoj označene z i>8ayero. jevim križem. Brez te zaščitne znamk« ni Aspirina. A S P I R I N TABIETE Ogt«l i»g. pod S. brojem J260S od S, XI. !?}«,, renjskih vlakov. Največ zamude so povzročali brzi vlaki, ki so z zamudami prihajali iz inozemstva. Ker je gorenjska proga enotirna, je dosedaj manjkale izogibališč ter so morali navadni vlaki dolgo čakati na tej ali oni gorenjski postaji zamudnega brzega vlaka. Trud postajenačelnikov in prometnikov, da bi zmanjšali zamude, nt mnogo zalege! zaradi pomanjkanja izogibališč. Zdaj je železniška uprava dala na gorenjski progi narediti več novih izogibališč. Tako je že konec lanskega poletja stopilo v promet izogibališče na postaji Otoče. Ob novem ietH.1939 je bilo dograjeno tudi izogibališče v Zabnici, pravkar pa delajo pri Besnici med postajama Sv. Jo&l in Podnart-Kropa novo izogibališče. S pomočjo teh izogibališč se bodo dale skrčiti največje zamude vlakov. d 106 letni čudak. Najbolj znan mož na vsem Kosovem polju v Južni Srbiji je brez dvoma 106 letni Muja Sičarovič. Velja za pravega čarovnika. Od svojega očeta se je bil naučil neko čudno »molitvico«, s pomočjo ka- hrani kat ustanove šole. Slovenski poslanci so glasno ugovarjali, nakar je moral predsednik sejo prekiniti. Po tem govoru je nato vstal prosvetni minister Cirič, ki je v obrambo slovenske fantovske in dekliške organizacije imel krasen govor. Dejal je med drugim: »Ako vržemo verske organizacije zopet iz srednje šole, šola zaradi tega ne bo nič bolj nacionalna, pač pa bo prepad med brati vedno večji, medtem ko je glavna naloga te vlade, da te prepade premosti v korist države. Vsi slovenski poslanci so za te organizacije. Ali bi ravnal po svoji vesti, ko bi se uprl njihovi želji? Ali pa bi jim morda celo vsiljeval nekaj, česar oni nočej«? Naša država je zaradi tega prišla v težak položaj, ker kot bratje nismo imeli srca za tisto, kar je bilo sveto Slovencem ali Hrvatom, če morda nam ni bilo sveto!« Ta ministrov govor je bil tako pomemben, da ga navajajo celo hrvatski listi v dokaz, kako so se razmere pri nas sedaj na bolje obrnila, kaj je novega J|||gn ,111« TTH>Prani-J#sef< vode. d S® jajc t kpko vred je poje 82 7. _ Prenaporno delo seveda ni ? °A ^'l® P« j« » njegovo telo !n dušo, da je zmerno zaposlen pri domači hiši, ka- , pa' da Pri gotovi telovadbi propada telesno in nravstveno, me/zTri^ pr0S{STR P«8**™ «I«t ««rebska mestna hranilnica je na po- ------ ,-----------------»-J "sulico oVfti obstoja. Upravni odbor je namreč bo h sklenil, da bo znižal obrestno mero za l8*"0 vknjižena posojila od 8 na 7 odstotkov te?*! nevknjiženih posojilih od osem in |!()] n ^ dem in pol. Se pomembnejši je sklep, da h" hranilnica dovoljevala počenši z letošnjim i lom posojila s 6% obrestmi za zidavo' novjt hiš. Te ugodnosti bodo veljale dve leti. Koif no je hranilnica podarila 50.000 din za ™ pravilo zagrebške stolnice, 25.000 din za ot činske reveže ter 1000 vložnih knjiiic p« jm din za pridne zagrebške dijake. d Priljubljeno romanje k M. B. na Trat, z izletom z ladjo po morju v Malinsko na otoku Krku, bo tudi letos o binkoštnih prs;. nikih; kdor pa bo hotel iti v Italijo (na Reko, v Opatijo) bo letos tudi lahko šel. Priglasit« »e takoj za podrobna pojasnila na naslov: »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip it. 17. d Kakor »Domoljub« tudi naše blago ? vsako domačijo. Prepričajte se o naši veliki izbiri in nizkih cnah. Svilene rute in icrps, Jeločnik & Simončič, Ljubljana, Pred škofijo 13. d Pričenši s 1. aprilom bodo železniški I vozni listki nekoliko dražji, prav tako prevozne cene za blago. d Uspešne zdravilo proti jetiki je iznii-!a? Ko se je svoj čas zvedelo, da živi v Djet-djeliji neka Vera Jovanovič, ki zna temeljito ozdraviti vsakega jetičnega človeka, jih bilo dosti takšnih, ki so iz najoddaljenejžih krajev odpotovali v Djevdjelijo k tej ženski, da bi jih pozdravila. Pravijo, da se je teh nesrečnih bolnikov kmalu nabralo toliko, d« so bili vsi prosiori v tamkajšnjih hotelih ia prenočevališčih brž zasedeni. Vsak dan soli tujci hodili k Jovanovičcvi ter jo prosili, naj jim vendar pove, kakšno je tisto čudodelno zdravilo proti jetiki. Toda tega jim Jovano. vičeva noče izdati, prav tako ne številnim onim, ki se s pismi obračajo nanjo za pomoi Ta ženska odločno izjavlja, da ne bo prej povedala, kakšno je zdravilo proti jetiki. dokler ne bodo povedali svojega mnenja o njem tudi zdravniki. Na številna pisma Jovanovičevs tudi ne odgovarja, ker nima toliko denarnih sredstev. Nekemu srbskemu časnikarju, ki g» fflagmdna uganka v ..Vrujinslii praliki" M je zaposlila zelo časten krog bravcev ter je doSto v določenem roku 2907 pravilnih rešite' (krog« besedilom »Družinska pratika« 1939) Žreb je določil nagrade tako-le: 1. Irana Urbas, Cerknirs «5; , , ,„., 2. Ana Navak, Belwood R. R. 6, Ont., Canada,AS>» rika; 0 , .ji 3. Angela Mre*, šivilja. Mala breza 1, P- ' ob južni le!.; ... . . 4. Karel Sotlar. Foss® 16, me 5, /<* 5 bi» l^m, Pas de Calais, Francija; ir,«n!ul 6. A nt«o Jagodi*. VeiefiCFo 22, p.Cerkl|e p. 1 6. Jan«s Štepsm. Mekinie 15, p. Stična; ,o 7. P»*l« Optreae, posestnik, Libeliška gora p. Libeliče. )cJ Itredao nagrado pa fe žreb prisodil rese Braaigiaoa Salama.«, žandar. «., Berane, 1 Perilo namočile ■ tei oof i Omehfa|le vod« t • dodatkom Henko Temeljilo izperite vsa slvar tudi zanimala, je Jovanovičeva vedsla, da so se že pojavili neki ljudje, iT izkoriščajo njeno ime in prodajajo neke ste zdravila, češ da so fo tista, ki jih pri-Loča ona. Tako je nekdo iz Kragujevca za-\1\ prodajali neko travo kot zdravilo proti • liki in računa zavitek kar po 640 din. d Posoda iz rimskih časov. Velikansko posodo iz rimskih časov, ki drži 500 litrov in ma obliko vrča, je odkopa! te dni na svojem vrtu kmet Luka Marčič iz Benkovca. Nanjo je naletel, ko je v vrtu kopal, da bi zasadil sniokvo. Posoda je iz žgane gline. Na to svojo najdbo je omenjeni kmet zelo ponosen in neprestano govori samo o njej. Najdba pa je vzbudila tudi daleč naokrog veliko zanimanje. Posoda je odlično ohranjena, in so takšnih starinskih predmetov iz rimske dobe od-topaJi gotovo še malo. Kmet je ne namerava obdržati doma, pač pa se, kakor poročajo, že pogaja 7. nekim ljubiteljem starin, da bi mu jo prodal za drag denar. Kar tako poceni je ne da, ker se zaveda, da je dosti vredna, ker je na vsak način nekaj izrednega. d Bralci »Domoljuba«, kadar ste namenjeni kupov«'1 moške ali ženske obleke ter gploh vaše oblačilne potrebščine, ne jjremiš-Ijujle, kam bi šli, antpak se takoj odločite m našo najbolj solidno trgovino Goričar — Ljubljana, Sv. Petra cesta 29, kjer boste najboljše postreženi. d Dve, tri o naših kaznilnicah. Enajst kaznilnic je v naši državi, katerih vzdrževanje velja državno blagajno letno trideset milijonov, kajti kaznjence čuva okrog 1000 jefarjev in paznikov. Štiri kaznilnice se nahajajo na (>odročju zagrebškega apelaeijskega sodišča, [ki dve v Sloveniji in Srbiji, po ena pa v Južni Srbiji, Bosni in Črni gori. Dalmacija in Vojvodina pa sta brez svojih kaznilnic. Kaznilnica v Begunjah veljd državo najmanj, ker ima osebja le 39. ti Izplača se Vam vožnja v Ljubljano, ako kupile za svojo Ablcko, plašč ali kostum pri J e I d č n i k & Simončič, Ljubljana, Pred ikolijo 13. i Za čebelarje. Društvena čebelama je dobila proslo skladišče za med in vosek. Čebelarji, ki prinesejo v Ljubljano vosek v prodajo ali zamenjavo za satnice, naj prijavijo irošarinskim organom, da bodo vosek oddali v prosto skladišče Društvene čebelarne. Za radi tega čebelarjem ne bo treba utrpeli mestne trošarine, ki jim bo, ako jo bodo na milnici plačali, v čebelami povrnjena. d Tudi cigansko vprašanje kliče po reši-m. Nad 60.000 ciganov je v Jugoslaviji, pravi zadnji letopis, na katerega so se nedavno »Pirali prizadeti ob priliki zasedanja banske-t> sveta savske banovine, ki so se zavzemali "to. da je treba rešiti že enkrat tudi cigan-«o vprašanje. Večina je bila mnenja, da so narodno zlo. Nekateri zagrebški banski ,e so prosili, ilaj se banovina zavzame 1 to, da bo čimprej sprejet predlog za stalno »»selitev ciganov v določenih krajih. Pri teh 2, Zfhtcvah 80 se opirali na to, kako v državah rešujejo cigansko vprašanje. tovd m" VCliko nož 1)0 lreba naši m,adlnl i,,:0 obleko- Cisto po ceni blagove boste do-Pri znani tvrdki Goričar — Ljubljana, Pe'ra cesta 29. d Nesrečna zima inrozi me. Pri nas je Jjj|- , # ---- —•«•»• aaaauAl uav« i 11 illto f« lita Z?e precej mraz, Prava deceinbr- Nio2'okora3-e v Južni Srbiii' Pred dncvi je zapadlo ponekod meter pa cm snega tudi po nižinah, ker so se znižale cene za Persil in Henko. Ta je za naše gospodinje res prijetno pre-senečenje.£$dajjohko prednosti Persila in Henka še bolje izkoristite. Ako perete s Persilom m Henkom boste najbolje obvarovali Vale perilo, ki.bo obenem snežnobelo in^svežedehteče. Uporabljajte Persil in Henko vedno po navodilih y predpisani količini brez vsakih drugih primesi. fersilin Henko b rez teh dveh ni p r a n j a ! • po j vi- 1 soko. Tako pozne zime v teh krajih še najstarejši ljudje skoraj ne pomnijo. Ljudje pa so zdaj zelo zaskrbljeni, kaj bo, če se nenadno ojuži. Nastale bi v tem primeru gotovo velike poplave, ki bi po tamkajšnjih poljih naredile veliko škodo. d Trafikanti so na svojem občnem zboru predlagali, da se zviša provizija za prodajo monopolnih predmetov. Društvo je bilo lani precej delavno in je založilo tudi 800.000 vrečic. Iz podatkov naj navedemo, da je v državi vseh trafik 35.000, v Sloveniji 3.000, v Ljubljani 164, katerih imajo invalidi 34%. d Seja širšega banovinskega odbora za propagando gozdarstva v Ljubljani. Dne 28. febr. t. 1. je bila v prostorih ljubljanske podružnice Jugoslovanskega gozdarskega združenja seja širšega banovinskega odbora za propagando gozdarstva v Ljubljani. Na seji je predsednik odbora inž. Fr. Sevnik obširno poročal o delu odbora v preteklem poslovnem letu. Okrajni odbori za propagando go-zdrastva so bili ustanovljeni v vseh okrajih, ob- za vse priložnosti naročite pri Csnfrainl linami v Liubiiani. cinski pododbori pa le v nekaterih. Najnujnejšim potrebam teh odborov je bilo začasno zadoščeno šele z državno podporo v znesku 20.000 din. Po poročilu tajnika je bil iz vrst zastopnikov oblasti, nstanov in društev izvoljen nov ožji (delovni) odbor. d Za ureditev Sotle. Gradbeni minister dr. Miha Krek je odobril glavni načrt za ureditev reke Sotle od Figarjevega mostu do Ramborja v revidiranem prer&čunskem iznosu 13,600.000 din. Načrt določa razširitev obstoječega rečnega korita in zgraditev nasipa vzdolž korita. IZ DOMAČE POLITIKE p Zastopniki koroških Slovencev so bili sprejeti od koroškega deželnega glavarja v Celovcu ter mu predložili svoje zahteve. Niso pa mogli doseči, da bi bili zopet dovoljeni gospodinjski tečaji in prav tako so bile odbite tudi vse njih zahteve glede šolstva. p Brez klerikalcev m šlo. Minister za socialno politiko Raiakovič je izdal z odobritvijo ministrskega svsta uredbo, s katero se S« ureja pokojninsko zavarovanje novinarjev. Časnikarji so se pod prejšnjimi vladami zaman trudili za uresničenje le, zanje tako važne zadeve. p Senat je začel rsapra?ljati o državnem proračunu, ki ga bo izglasoval še pred 1, aprilom. p Na poti k enakopravnosti Dodatkov, ki so bili sprejeti v finančnem zakonu, se je zelo razveselila tudi Zveza hrvatskih kmetskih zadrug. To se vidi iz sklepov, ki so bili sprejeti na nedeljskem občnem zboru te Zveze v Petrijevcih. V posebni resoluciji je namreč izraže®o veliko zadovoljstvo nad tem, da je bil sprejet dodatek k finančnemu zakonu, po katerem je dobil finančni minister pooblastilo, da na breme posebnega sklada Zvezi hrvatskih kmetskih zadrug izplača vsoto 14,600.000 din v 4% obveznicah, ki bodo državi jamčile za gotove terjatve, do katerih ima država pri tej zvezi pravico. V resoluciji stoji dalje tudi zahteva, da pridejo v upravni odbor Privilegirane agrarne banke tudi zastopniki Zveze hrvatskih kmetskih zadrug, ker sta v njem že dva zastopnika srbskega in en zastopnik slovenskega zadružništva. Kmečka zuia v Ljubljani je izdala ia. veliko noč vošfilne karte v 3 osnutkih s kmečkimi in verskimi motivi. Karte so umetniško izdelane v pestrih barvah po načrtih g. inž. arh. i. Pengova. V razprodaji so pi i odborih Krajevnih kmečkih zvez in pri vseh papirnih trgovinah odnosno knjigarnah Cena karti je 1 din. Kupujte domače blago! p Državni proračun sprejet. Na večerni seji poslanske zbornice dne 14. marca jc bila sončna razprava o državnem proračunu in o predlogu finančnega zakona. Državni proračun in finančni zakon sta bila nato sprejeta z 297 glasovi. Večina poslancev je glasovala za proračun. Opozicija se je, kakor običajno, vzdržala glasovanja tudi sedaj. Predsednik skupščine Milan Simonovič je predlog državnega proračuna in finančnega zakona poslal v nadaljnje razmotrivanje v senatu. -- V zastarelih primerih zapeke, »dro-ieuib « zlate žil« in otokom jeter, je pravi blagoslov naravna >Fraus-jose!ova< grenka voda. če jo uživamo tudi v malib množinah »Frant-Joselota« voda milo deluje Iu za nesljivo otvarja, pa se poleg fega tudi po daljši uporabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. l(el rtt A p Ne nasedajmo hujskačem! Dogodki zadnjih dni so kajpada močno vplivali na vso javnost. To je razumljivo. Ni pa razumljivo in ue pametno, če se v teh časih nekateri ljudje aajo begali od najrazličnejših rac, ki jih nekateri drugi s posebnim namenom spuščajo v svet. Tako govoričenje ustvarja ozračje, ki ni . zdravo. Naša narodna slovenska in naša jugoslovanska državljanska dolžnost je v tem, da ohranimo mirno kri ter zaupamo svojim vodite" m! Naš voditelj dr. Korošec je pred dn- naročil, naj ohranimo mirno kri in po-po .o zaupanje v vodstvo. Dasi so časi resni ter svet okoli nas nemiren, vendar ni prav nobenega povoda za nepotrebno razburjenje, dokler ostanemo vsi državljani Jugoslavije trdni v svojem zaupanju v svoje vodstvo ter disciplinirani. S tem bomo tudi Slovenci najhuje dokazali svojo jugoslovansko državljansko in slovensko narodno zavest, da se ne damo niti vznemirjati od hujskaških govoric, niti ne kršimo mirnega dostojanstva, ki bodi označba vsakega jugoslovanskega državljana 6' Mladinski tabor V dneh od 29. jraaija de 2. Julija t. I. se bo v Mariboru zbrala slovenska mladina, včlanjena v Zvezi fantovskih odsekov in Zvezi dekliških krožkov, da manifestira za narod, kralja in državo. Slovenska mladiisa! Pripravi se na te naše velike dneve že sedaj! ■msn" "up- .......................mm1" '■uen* Marijino oznanjenje Vsaka hebrejska deklica je v tihi, skriti radosti pričakovala, da bo mati Mesijcva; vsak mladenič, ki je prosil za njeno roko, jo je vzel v radostnem upanju ... V Nazaretu je v skromni hišici živela Marija. Morda ni nihče v vsem judovskem narodu nosil v svojem srcu večjega hrepenenja po Odrešeniku, toda v svoji globoki ponižnosti ji ni nikdar prišla ua uri sladka misel, da bo njena skromna hišica Odrešeni-kova zemska domačija. Njeno srce je bilo tako polno Boga, da v njem ni bilo prostora še za kako drugo ljubezen. Nikoli ni slišala govoriti o devištvu, a vendar ona ni hotela, ni mogla spoznati svojega moža. In prar to skromno, ponižno nazareško devico je Bog izbral za mater svojemu Sinu. Za deviško Mater! Kajti sveti Duh jo je z močjo ljubetni in ponižnosti izvolil »a svojo nevesto. Tako je skromna in ponižna hči neznatnega in naničevanega Nazareta dosegla najvišjo čast, ki jo je sploh kdaj mogla doseči Evina hčerka na zemlji. Spolntle so se tedaj in se bodo spolnjevale vse dni do konca sveta preroški' besede boije Matere: Glej, odslej me bodo blagrovali vsi narodi zemlje! Zato jo je tudi nas maii slovenski narod izbral za svoj« Kraljico in sc ji hodi klanjat na najlepše kraje naše lepe domovine. Dokler bo bival slovenski narod na tej zemlji, bodo Brezje, Bled, Višarjn in Sveta Gora rabile naše verno ljudstvo pred prestol Kraljice Slovencev. NESREČE n Z visoke skale je omahnil v globino. I ako imenovani »Turne« pod Grmado pri Srnami gori je na videz nenevaren in naj bi veljal Za nekakšno plezalno šolo v najbližji okobc, Ljubljane. Je to visoka in poostrena skala na katero pride vsako leto nešteto mladih turistov. Do sedaj je bilo že nekaj primerov, da so se na Turncu nevarno ali celo smrtno ponesrečili taki turisti, ki se jim niti It"!" «« Sev«n° Savsko steno ni pripetilo mč hudega. Na Tumcu se je na pri- mer pred 13- ponesrečil eden najbolj sio- večih mladih slovenskih alpinistov, dijak dicine De Reg^i. Podobna nesreča sc je petila v nedeljo popoldne. 17 letni dijak Sred nje tehniške šole Branko Pirš u PodjUI,si' ulice 12 v Ljubljani, je žel s svojim prijatelji na izlet na Šmarno goro. Pričela sta se ' ie je Pirš — morebiti zaradi trenutne omed|e. vzpenjati na Turne. Na nevarnem mestu vice, morebiti zaradi onemoglosti — omahnil ter padel s sorazmerno visoke skale v svoje gospodarstvo, zlasti izvoz lila in petroleja ter plačilni promet z Nemčijo uredila po zahtevah nemškega štiriletnega gospodarskega načrta. Romunija naj b! se po tem predlogu obvezala, da bo prihodnja Štiri leta dajala vse svoje žito ter petrolej samo Nemčiji in to v zameno za stroje in nemška industrijske izdelke. Ce Romunija te nemške predloge sprejme, jI je Nemčija pripravljena itd. Josip Svetek. — V Podgori pri geni 11 nad Ljubljano je preminul železničar * P- Pavel Kavec. — V Solkanu pri Gorici so Pokopali mlado mater Zofijo Kanclerjevo. — Mariboru so spremili k večnemu počitku ^ podporočnika Engelberta Križana. — V Pr' ^d. mostu je umrl posestnik Ga-f Kuhar _ v Ljubljani so umrli 85 letna "P Lekan roj. Pire, prodajalka »Sloven-"J »Slov. doma< Marija Hrovat, častnik P' Ignacij Le h, upokojenec drž. železnice I , nc Vogar, 85 letna Marija Schau, dolgo-je„',Sotrudnik Jugoslov, tiskarne Franc Po-kf' Tpt?est"ik Krulj Pavel, tobačna vpoko-Ka J^efa Račič, Ivana Pollak roj. Podgor-«wiui vdova !H> nadučitelju Ivanka farsP' uradnik TBPD Snoj Jože, ključavni-' K'">ojster Valentin Lolrič, zaloška učite-8U R a Ce'nar in vdova po sedlarjem moj- Vai°vmir^ Wisiian roi' Moder' NaJ PO&- jamčiti politično neodvisnost ter nedotakljivost njenih sedanjih meja. Taka obvestila je iz zaupnih virov dobila angleška vlada. Romunska vlada je na zadnji seji ta nemške predlog zavrnila. AMERSKA s To iu ono. V Nevvburgu sta slavila zlati jubilej zakonskega življenja John in Ana Maver. Poročena sta bila pred 50 leti v Zagrad-eu na Dolenjskem. Imela sta 11 otrok, od katerih jih živi 7. — Ogenj je nastal v garaži rojaka Antona Miheliča v Clevelandu, ki je garažo uniči! ia nekoliko tudi poškodoval hišo. Kako je ogenj nastal, ni znano. — V Warensville bolnišnici je umrl Jernej MiSič. Za pomlad priporoča svojo bogato izbiro blaga iz« moške obleke in površnike, kakor tudi za ženske plašče, kostume in obleke v okusnih vzorcih in barvah po nizkih cenah manufaktura iHHffO CClllIif Ljubljana, Lingarjeva ulica 1 Velika izbira svilenih šerp in rut v najnovejših vzorcih. v starosti 48 let. — Doma je bil iz Gorjuš pri Domžalah. — V Milwaukee je dobilo državljansko pravico 15 Jugoslovanov, med katerimi je tudi vež slovenskih rojakov. — V Clevelandu je umrla Marija Kužnik, roj. Furlan, mati poznanega in Se umrlega duhovnika Ludvika Kužnika. Doma je bila iz vasi Verd na Notranjskem. — Pred kratkim je v Ročk-dalle, III. umrla rojakinja Mary Kamnikar, slara 63 let, V Indianapoli« je preminul rojak Frank Kocjan v starost! 42 let. Doma jo bil iz Trebelnega na Dolenjskem. — Pri delu v rudniku v Oakmontu je bil ubit rojak Joseph Komac, star 52 let. Doma je bil iz Soče pri Bocu. — V Windhamu, Mont. je pod- legel bolezni za jetiko rojak Joseph Bartol Doma je bil iz Loškega potoka in je bil star 59 let. — V Greany, Minn. je umrla nagle smrti rojakinja Katarina Bajuk. Stara je bila 61 let. V Milvvaukee je umrla Elizabeta Mom v starosti 75 let. Doma je bila iz vasi Pred-bukovje, fara Šmartno pri Slov. Bistrici. — V Rentonu (Washington) je umrl soprog rojakinje Mary Sternad. — V Clevelandu je kap zadela rojaka Johna Grdanca. Doma je bil v fari Čatež, vas Serina na Dolenjskem in je bil star 65 let. — V Calumetu (Mich.) je umrla rojakinja Mrs. Martin Grašič, stara 62 let Doma je bila v Belokrajini, DROBNE NOVICE Pogajanja » novi ureditvi trgovinskih ssveze so se začela med Japonsko, Nemčijo in Italijo. Za prvega slovaškega poslanika t Berlinu je imenovan bivši minister Cermak. Vsak nemški uspeli je hkratu tudi italijanski uspeh, pišejo italijanski listi. Izvolitev kardinala Parellija za papeža bo v Nemčiji bržčas sprejeta za bojno napoved, piše list »Sfld Ost<. 200.000 hI bolgarskega vina kupi Nemčija; burgundca po 26, bordojca po 23, rdečo 22.50 mark za hI. Nemška vlada je proglasila sta SToje vso imetje Habsburžanov, vredno 2 milijona funtov Šterlingov. Ozemlju nove Slovaške meri nad 38.000 kv. km in 2/450 prebivalcev, od teh skoraj 2 milijona Slovakov, se ne V poročilu, ki ga je te dni podal parlamentu tajnik, admiralitete Oofrey Shakespeare, je naglasil, da se je angleška mornarica v preteklem proračunskem letu povečala za 43 novih ladij, v teku novega preračun-skega leta pa bo postavljenih v službo še SO novih ladij. Shakespeare je med drugim posebno poudaril, da angleški pomorski načrt zelo računa s sredstvi za obrambo angleške obale pred pomorskimi in letalskimi napadi. Pomorski program določa graditev hitrih linijskih ladij po 40.000 ton, oboroženih s topovi kalibra 16 col. Danes imamo 15 prvovrstnih linijskih ladij, od katerih so bile samo tri zgrajene pred vojno. Do konca leta 1943. bomo imeli 21 linijskih ladij. V teku novega proračunskega leta bodo naše ladjedelnice vzele v delo 200 novih ladij. Začelo se bo graditi 6 linijskih ladij, 25 matičnih ladij, 43 križark, 25 rušileev, 19 podmornic in druge. Shakespeare je omenil, da so v teku prvih povojnih let, tedaj, ko je šlo za to, da se sklene pogodba o omejitvi oboroževanja, največje angleške tovarne voj- nega materiala opustile delo te stroke in začele izdelovati druga proizvode. Ta okoliščina je v začetku ovirala ponovno oborožitev Velike Britanije. Od tedaj dalje je bilo zgrajenih dovolj novih tovarn in je zdaj povečana proizvajalna moč angleške mornarice. Proizvodnja težkih topov se je v zadnjih 3 letih v Veliki Britaniji 20 krat povečala. Kar pa se tiče topovskih izstrelkov vseh vrst torpedov in min, imamo že zdaj rezervo, ki nam je po mnenju strokovnjakov zadostna za prvo leto vojne, pa če bi bila vojna Se tako strašna. Popolnoma sem prepričan, da je pojava vojnega letalstva kot činitelja v vojni postavila čisto nova vprašanja s stališča obrambne znanosti vojskovanja, prav tako pa morem reči, da jo strokovna skušnja pokazala, da s samimi letalskimi napadi ni mogoče zlomiti volje do odpora kakega naroda. Toda če bi kdaj izgubili nadoblast na morju, bi nas čakala končna propast. Moremo pa mirno smatrati, da je angleška mornarica danes tako močna, da mora biti koa kakršnikoli sovražni zvezi Našim materam ,Vital Vodušek: Praznik matere V zadnjem času je Cerkev vpeljala dva nova praznika v čast sveti Družini in v čast Marijinemu Materinstvu. Prav ta prav je v tem nekaj čudnega. Cerkev je namreč navadno dvigala v slovesno praznovanje kaj takega, kar je ves krščanski svet cenil, slavil in poveličeval. Ko pa je vpeljala praznik Družine in Materinstva, je storila to kakor v zadnji obrambi, na zadnjem okopu. Videla je namreč, da v sodobnem svetu kljub vsem lepim besedam popolnoma izginja spoštovanje in pripravljenost za lepo materinsko in družinsko življenje. V trenutku torej, ko vedno bolj jasno priznavamo usihanje in izumiranje belega sveta, hoče Cerkev še enkrat odbiti valove, ki nas že grabijo s seboj — ko nas kliče, da bi z junaško pripravljenostjo pokleknili pred najsvetejšo Družino in najlepšo Materjo. Nedvomno pa je prav, da imajo ob božji Materi tudi naše dobre zemeljske matere svoj dan... Marijin dan jim je pogled na vzor, materinski dan pa pogled v vsakdanje življenje, v katerem hočejo svoje vzore uveljaviti. Zato še nikdar v naši zgodovini materinski dan ni imel tolikega pomena kot v teh letih. Ce nočemo, da bi nas omajala in zrušila bodočnost, moramo ohraniti trdne temelje materinsiva in lepega družinskega življenja. Če trdimo, da je bodočnost naroda ir. svela v naši mladini, je tem upraviče-nejša trditev, da je naša prihodnjost v materinskih rokah. Skoraj ga ni naroda, ki bi tako cenil svetost materinstva in lepoto družinstva, kot je prav slovenski narod. Vsaj doslej je bilo tako. Poleg tisoč dokazov bi vas opozoril samo na enega, slovenski narod v primeri z velikimi narodi sicer nima ogromne književnosti, ogromno lepih knjig. A če boste pregledali te slovenske knjige, boste videli, koliko listov je v neizmerni ljubezni posvečenih — materi, slovenski materi... In skoro bi trdil, da med vsemi narodi ne najdemo pesnika ali pisatelja, ki bi toliko in b toliko ljubeznijo pisal o svoji materi kot je to stori! Cankar, ki ga je prav ljubezen do matere in svet spomin nanjo pripeljal po mnogih zablodah spet nazaj — k Bogu. Tako so nam Slovencem matere posebno pri srcu. Ko bo svet praznoval materinske dneve, naj bodo zato naši slovenski posebno lepi in prisrčni. Naj pokažejo posebno veliko naše ljubezni, dokažejo pa naj tudi, kako zaupamo materam, dobrim materam, da nam bodo pripravile in ohranile lepo prihodnjost. Da ne bomo naenkrat zagledali na naših licih smrtne znake in v naših srcih samo življenjski dvom in obup, temveč da bomo ob ljubečem smehljaju meter začutili, da se nam pričenja lepše, močnejše življenje. A. K.: Pe! otrok in ena mati Mati je ie petič prebrala pismo, ki ga je prejela od svojega brata frančiškana. Cisto prav trna, takole sama ne more dalje ostati. Zanjo to že ni več ona mirna samota, v kateri človek prijetno počiva; to je grenka samota, ki stiska srce in s svojo težko praznoto pada na dušo. Vse prazno je bilo že tedaj, ko so mlade ptičice odletele iz gnezda; tak pa je že poklic staršev, da ostanejo sami, ko si dorasli otroci ustanove svoj dom. Toda, ko jo je pred petimi meseci zapustil še zvesti spremljevalec v veselih in žalostnih življenjskih letih, ji je sicer prijeten dom postal povsem tuj in samoten. Iz vseh kotov so gledali dan za dnem vanjo žalost, dolgčas, spomini, spomini..., ona pa je bila sauia. vedno sama. Odločila ee je. da bo pisala svoji hčerki v mesto, naj ji določi v svoji veliki lepi hiši mal prostorček za tistih nekaj dni. ki jih bo še pre- iivels na svetu. Saj ji prav res ne bo delala Arta in io ovirali pri njenem dnevnem redu. Moreb ti bi ji mogla še malenkost tu ali tam pomaga t«. Ce bi p* sbftlek, bi je pa prav res ne hotela nadlegovati je v bližini bolnišnica. Ko ie imela pumo ie spisano, je še nekoliko Domišljala. »Ii ega odpošlje, ali ne. Saj bo Elita vri v grtm-c. v.sela; saj sta se med vsemi petij* "ntV uraoeli. Njena najljubša hčerka je bila. &aj je bila tako lepa, tako pametna; k.«ko je b:'.* pc-nosna nsnjo! Posebno še tedaj, ko se je tako dobro poročila io odšla z bogatim možem v krasen novi dom. ki si ga je ustvaril sam kot telo iskan arhitekt Eliki je oskrbela novegt ma- OTROKU Ti čutiš pač, otrok, da mnoge želje v srcu nosiš, da vse ti da, karkoli prosiš, tvoja mati. Ti slutiš že naprej, da glasno plakai bi v nesreči, ko morala bi v jamo leči tvoja mati. In dobro znaš, otrok, da s tabo srečna in vesela za tebe ie živi in dela tvoja mati. Le tega ti ne veš, kako te čuva skrbno, verno, kako te ljubi neizmerno tvoja mati. tudi vse lepšo balo kot njenim sestram; saj je morala. Holmarji 6padajo vendar k prvini družinam v mestu in njihova nova hiša, vsa nova in moderna, ki jo je Holmar pozida! po lastnih načrtih, je bila vseskozi predmet občudovanja. In tu notri je njena Elika gospodinja, kakor si to tako preprosto predstavlja stara mamica. In je odposlala pismo... Potem pa je čakala na odgovor. * uospa Holmarjeva je vselej pritajeno vzdih-: kata se Je spomni|a materinega pisma, ki ga je že štiri dni nosila s seboj. Danes torej, ko je Holmar končno dosegel, da je Izvršitev gledališča poverjena njemu, mu bo omenita mino pismo. Posebno veselo razpoložen pri večerji je hI zadnji vzrok, da mu je čez mizo ponudila tlim!, Popravil si je naočnike iu bral, potem jJa ji n s staro tresočo pisavo vrnil, prisiljeno rekel »hm hm< in pričel lupiti tretjo pomarančo. ' .Lija, devetnajstlfctua, je zdaj vzela pismo in brala, pogledala mater in rekla: »Kaj laktoaj Kako pa si to predstavljaš, mami?« »Stara mama bi lahko imela modro sobo na vrt, saj dekieta no rabite skupne dnevne ?obe ko vas nikoli ni doma, saj ste vedno le spodaj' Stara mama je bitro zadovoljna in ni prav ni{ sitna!« »Toda 6lrašno pobožna in, uh, tako staro-kopitna!« se je oglasila Majda, blondinka sedem-najstih let. »Eli.c je končnu spregovoril Holmar, >ve5 tako je s tvojo materjo. Ce bi hotela iti v zavod k starim gospem, ki ga je gospa županova pred kratkim odprla, bi seveda radi sprispevali k stroškom. Pomisli malo, pa mi jutri povej!« ln je odšel v atelje. »Mami, ali je stara mama zelo stara?« je vprašal Edi, četrtošolec »Ha, to ni nič lepega, {« je človek tako strašno 3tar. Jaz že ne bi hotel biti tako star! Saj ljudje potem človeka nimajo radi.« »Molči vendar, Edi!« ga je pokarala mati in vstala. >Mami, saj stara mama lahko pride večkrat na obisk,« je rekla Lija. »Jaz bi ji lahko včasih kaj brala, jia bi ji u šalo napravila moderno frizuro. Le na sprehod ne bi šla rada ž njo. Takole ji lepo piši, mami!« Gospa Holmarjeva je vzdihnila, rekla pa ni nič. Sedla je v svojo Bobo in pisala materi. • Trikrat je mati že prebrala hčerkino pismo in Še vedno nI mogla verjeti, da jc kaj takega mogoče. »Ljuba mama! Ne moreš verjeti, kako radi bi Te vsi imel! tukaj pri nas: pa ran-mere so danes tako čudne. Otroci doraSčajo In imajo iz dneva v dan večjo tahteve, da ni za verjeti. Mak« je imel slabe čase v svojem poklicu. Lija se bo morebiti kmalu poročila in če ne bosta dobila primernega stanovan;a, jima bomo morali odstopiti prvo nadstropje. Tako vidiš, da v naši hiši ni miru in bi se Ti, ljuba mama, ne počutila dobro pri nas. Morebiti bi bilo sploh bolje, da se naseliš pri naši Mariji, ki Ima le dva otroka in živi tudi v manjšem mestu kakor mi. Zn nekaj tednov pa seveda lahko prideš vsako leto. Saj veš, da se že vsi veselimo na Tebe. Lija Ti bo naredila novo frir.uro in Majda Te bo seznanila z vsemi našimi prijatelji. Torej, ljuba mama, razveseli nas kmalu s svojim obiskom I Vsi Te prav prisrčno pozdravimo, posebno Tvoja hčerka Eli.« Stara mati ni opazila, kako je fini P'6®?^ papir v njeni roki posta) papirnata kepa. 11'™0 se je ozrla okoli sebe, kakor bi iskala pomoči, pa je bilo vse tako mirno in tiho In nikjer sledi od nekdanjih veselih dni. Skozi okno se je zazrla v poletno pokrajino, ki je razdajala s P?ln'n rokami in ni mislila na to, da bodo ti, ki wa prejemajo od nje najboljše darove, kmalu oasu in jo pozabili. Tri dni je razmišljala mati, potem pa se I« odločila, da piše Mariji, svoji drugi hčerkici prav za prav bi šla raje k nji kot pa « Malo učiteljevo hišo ima kar rada. Seveda ee. svojim zetom ne pozna; le to ve, da je tih oto ki precej rad računa. Zato pa Marija vse san dela. Saj ji bo ona lahko marsikaj pomagata. ji bo tudi takoj pisala. Tudi to bo omenila, da jI Iai0 je nekaj denarja, kt ga lahko porabi, C, bodo ime« zanjo več izdatkov. Mati z"i,et iakala na odgovor... m »Nezaslišano I« Učitelj si J® »a!>fisal P'P<> in za£el z vnemo kaditi, da ga kmalu žena ni več videla i KMtega Jima. »Tosej v veliki Holmarjevi hiži i »iti najmanjšega prostora za staro materi ln , 1» sestra ji b bila vedno najljubša hčerka. I, je tudi dvakrat toliko dobila kakor ti, ko so „ i0žila. Sram jo bodil« »Jaz pa mislim, da bi se mama lam tudi ne „„{utila dobro,< je v dvomu pristavila Marija. Veš ti v mestu doli so tako moderni in mama ii jim bila na vsakem oglu preveč. Saj tudi ini nismo zanje dovolj napredni.« >Veš, tvoja mati je se krepka in bo najbrže dočakala' visoko starost. Sploh pa mislim, da ni ! jol)r() ie so stari in mladi skupaj. Zakonca naj ! bosta med sabo; tako »kupno življenje je vse i kaj drugega. — Kako si pa predstavljaš počit-i „jce» Saj veš, da sva zdaj tu, zdaj tam v gosteh. In da s tem marsikaj prihraniva, Jo tudi res, ali ne?« Marija je žalostno sklonila glavo. »Saj vidim llinko, da je bolje, če mama ne pride. Ce vidim, da bi bila v nadlego, naj raja ue pride; hudo bi ji bilo. Mislila sem, ker sem toliko sama ia otroci bi morebiti staro mamo radi imeli.« »Zaradi mene. Saj gospodinja si ti in al boi ie znala urediti. Seveda bi ml bilo ljubše, če bi bil tedaj, ko sem se ženil, takoj zvedel, da bom moral skrbeti tudi za taščo. Končno pa, kjer so Štirje sili, bo še peti tn tvoja mati je Ie.< Marija je trpko stisnila ustne. »Hvala, llinko, u odkrito besedo! želim, da nikoli več ne govoriva o teml< Ko je učitelj odiel, je Marija sedla, da napije pismo materi. »Ljuba, dobra mamica! Ze prej sem večkrat mit-lila, da boš prišla k nam, ko bo naš oie umrl, da ne boš tako tarna. Kako radi bi Te sprejeli, če bi bili z našimi zadevami te vsaj malo naprejl llinko bi bil potem že Šolski upravitelj, imeli b! prosto stanovanje. Zelo nama jo žal, da iz tega še dolgo ne bo nič. Poleg lega bi morala, biti pa vse počitnice tarna, ker gremo mr vet skupaj mnogo |io izletih in v planine. Radi bi, da b! otroka čim bolje študirala. Zato Te lepo prosim, če moreš potrpeti ie nekaj let. Saj se bomo obiskovali in bo čas hitro minil, llinko pa sploh misli, da bi ne bilo dobro za Tebe, Če bi zdaj na stara leta izpreminjala svoje bivališče. ko v starih nsvadah tako prijetno živiš. Kmalu nam zopet kaj piši! Vsi Te prav iskreno pozdravljamo, posebuo pa Tvoja hvaležna hčerka Marija.« Marija, Marija, Marija. Slara mati nI vedela, da ja nevede šepetala ime svoje hčerke, tiste Mirke, ki je mesece in mesece preležals v težki bolezni in jo je on«, mati, vse noči negovala, Jo dvigala, preoblačila, težila. O, in prav na tem Mu je slala njena posteljica. Kako boleben otroček je to bili Nebeaom jo je izprosila, smrti I« i« iztrgala iz rok, ker Je mislila, da Jf bo aree rstpočilo, če jo izgubi. Pa ja dekletce vendar "»silo in jo Je končno pustila, ko Jo Je zasnubil wl»di učitelj, ona pa Je ostala sama. In nikomur izmed njenih peterih otrok »e ne bo čudno zdelo, m m tole mesto ob oknu izprazni. . Drugi dan Je prišlo pismo od Jožefa, njenega »starejšega. Mati se je začudila. Da j« fant čas in jt pisali Saj ji je pisal le h godu » m praznike. Kar lepo se ji Je zdelo, da se je le spomnil kar sam od sebe in Je brala! »Ljuba mamica! Kako se pa kaj (maš, ™o sama, v našem starem gnezdu? Gotovo »olje kot pa tedaj, ko st morala prenašati v«en nas pet, ki smo Ti polnili glavo in Mesa. Res je: na stara leta ima človek rad ™'rl — S Čilo sva se pravkar vrnila z daljšega potovanja in sva se eešla tudi a IIoI-marjevun! ter Je Elika pravila, da Jih boi ™aiu enkrat za dalje časa obiskala. Veš, mama, pH Eiik, bi !ahko loh m Jmera) ostala lo ji ja praT ja M noCeS za to I odločiti. Ce b! pr nas ne bil tak nemir v hiši, pa bt T« midva » Cilo kar povabila; P\PeJ r«» ni nič. Posebno pa bi bilo Tebi dolgčas po starih navadah v Tvojem malem domu. ~ V jeseni Te pridemo obiskat; za danea pa Ti pošljaino zavitek z raznimi drobnarijami ln Te prav srčno pozdravljamo: Jože, Cila in Joško,« Materina rok« Je • pismom vred omahnila, oci pa so s® zazrle v večerno zarjo, kamor je odšel njen mož, France. - O, zakaj je ui vzel g seboj? In pa ti otrocil Seveda, Jože je bil vsaj lohko obziren, da ji je prihranil prošnjo, da bi prišla k njemu. Pa se je spomnila še svojega aanjavega Mirka, ki Je bil tako dober fant in je zdaj kot zdravnik zelo znan iu iskan. Toda v svojem domu živi kakor tujec: žena in stric eo tam gospodarji. Orl vseh peterih jo edino on še pride obiskat, ko odda poleti ženo in otroke v letovišče. On je bil tudi Pokojni materi Spomin na mater pokopano, komu ni drag, komu ni svetZ Umrje mati vsem prerano, naj tudi Bto dožije let. Prerouiaj svet, ti drago dele, v nikomur in nikjer, nikdar, ljubezni take nimaš svete, kot sije v njej, ta čisti žar. Saj srce njeno plemenito, nikdar ne zabi in nikjer, zato 1 Jaz ti spletam kito, umrla mati, ta večer. Ljubezen ti podajam nežno, ki zate jo še zdaj gojiin, srce posvečam ti hvaležno, in čuvstva vsa in misli — s ajšm. edini, kt je »oglašal % Milko, ko si je Izbral« moža po svojem srcu, Četudi je bil samo preprost rokodelec. O, mati ve, kako rad b! Jo iritel pri eebl Mirko. {« hI v njegovi hiši ne bilo tako, kakor je! » Poletje J« minilo in jesen jn Sla v deželo. Prve jesenske megle so se vlačile po dolinah. Te dni j« mati presedela vso dol ob oknu. Jesenska samota ji je dobro storila, Istočasno pa ji je tudi zbujala grenke spomine. Da so bili spomini na otroke, k! jo puščajo v starosti tako samo, najbridkejši, tega se ni niti zavedala. Nekega lakega popoldneva, ko je vsa zamišljena v pretekle dni sedela ob oknu, je ob nenavadnem času potrkalo na vrata, govorjenje dveb ja bilo slišati in vmet drobcen otroški glasek. Ko je odprla vrata, sta jo objeli dve roki, dve krepki roki pa sta ji stiskali desnico, dve drobni pa sta se oklenili njenega kolena. Ta živa kepa se Je sesedla na staro zofo, ki je sumljivo za-ječala. Zdaj so šele vsi prišli do besede. »Milka, moja mala Milka,« ae Je oglasila mati prva, »kdo bi e! bil mislil!« — Ze je podajala roko mlademu mojstru Riipniku, ki ga ni bilo od tedaj, ko je prav v tej sobi prosi! za roko svoje Milke. MoJ Bog, kako zelo se je mati postarala! »Mamica, ne moremo nič več prenašat! te^a, da tukaj samujeS, pri nas doma Je pa toliko živ Ijenja,« je čebljala Milka. »Pa nič ne izvemo od tebe, zato smo se kar podali na pot, da vidimo in slišimo, kako se ti godi. Ali »1 huda na nas? Pa smo slišali, da si pisala Eliki — Joža nam je pravi!« — in je še nekoliko počakala — »ampak, veš, tam ni nič za tebe. kajne, Peter?« »Da, res, sama ne smeš biti na stara leta!« je odgovoril ta a odkritim glasom. »Sama,« Je mehanično ponovila mat! z neznanim glasom, da Jo je Milka prestrašeno pogledala. Joj, kako stara in slabs Je postala mati, ki j& bila včasih vsa sončna in živahna! Vzela je sivo ln velo materino glavo med dlani ln jI po- . božala bleda lica. »Saj še ne veS, maina, da smo dvignili hifio za eno nadstropje In Imamo sedaj veliko prostora ln lepo toplo ia sončno sobo za tebe, mamica, in smo prižli, da te vzamemo kan a $eboj Kajne, Petei?« In Peter je odločilno prikimal, da je kasj držalo. Mati pn je bila par hipov čisto tiho. V duha se je sramovala, da je mislila na vse druge svoja otroke prej kot pa na Milko. In še prav posebno jo je bilo »ram, da je zelo nerada in z nevoljOi privolila v Milkin zakon % rokodelcem, zdaj pa; vidi, da ee je nad vsemi drugimi zmotila in da preprosti rokodelec najbolj razume svojo dolžnost in je tudi po srcu pravi gospod. Edini izmed njw nih otrok, ki je s poroko pieše! v popolnoma preproste razmere, že je misli! nanjo, da ji oerečl stare dni, da jI da k pel prostorček... Plaho in neodločno se je -ozrla zdaj v njegff, zdaj v njo. Oba hkrati sla spregovorila: »Mati. ne smeš biti več sama. Pridi k nami« Tudi mali Milko je vzel starkiuo roko: »Stala mama, ala, pojmo movi« Blaženo se Je mstl nasmehnila ln dve solzi sta »polzeli po velili licih. Ko Je po tem popoldnevu napočilo tretj$ jutro, Je vstala mati prvič iz prijetnega spanja j hiši, kjer jo resnično ljubijo. V njeno veliko sončno sobo Je posijalo jesen« sko sonce, da jI eiari zadnje dneve življenja, ki jilf bo preživljala v hiš! svoje hčerke, ki je ob mo* žitvi tako malo obe»ala, a je njen zakon v pre* prostih razmerah nad vse srečen in bo te sreči deležna tudi doslej samotna mati. Materina molitev Zdramila s® je lx spanja in te sanj, dvignil^ glavo, prisluhnila — iu ustnice so ji vzdrhtele4 »Dan zvonijo...« In na licih, volih ln razoranih, ji je obvisel siečen smehljaj. Dan zvonijo, ker je nedelja. Sveta nedelja, Gospodov dan. Zunaj potrkavajo zvonovi v zgodnjem jutru — v jablan ob oknu so »e zapletli brneči glasovi, vijejo se skoz mrak v sobo, kro* žijo rfid posteljo in zvončkljajo v srce,.. Pogledala je po otrocih, ki so še spali, Min-čica in Ziiik* na postelji kraj nje, Fanči in' Slavko na klopi ob peči; In šepnila je glasneje u »Otroci, dan zvonijo...« Dan tako lep, srebrn — sveto nedeljo, Gcw »podov dan. Dan šumeč, svetel — v njem valujoča žilno polje, med poljem steza, na stezi proti cerkvi ona z otroci, vsi praznično oblečeni, Min-čica in Zinka belokrilki s pentljicami v laseh, kakor dva metuljčka, Fanči in Slavko v žoltih slamnikih, vsi veseli, čebljajoči... Zdrknila je s postelje na tla in sklenila roko: na prsih, objemala a pogledom otroke, z molitvijo v srcu. »Bog, obran! jih zdrave in daj jim srečo) v življenju!« Tako je molila mati, a * zvonjavo napojenl mrak se je utrinjal kakor pred odbleskom ras* vrice, In jablan ob oknu je Šumljala skrivnostno? njena veje so že prožile pozdrav mlademu zlato« zorju ... Zinka so je zbudila. »Mama... « In za njo še Minčica, Fanči ln Slavko: »Mama!« A ona je klečala nepremično ob postelji, $ smehljajočimi se očmi, v zabliskib prvih jutraii njih žarkov svetla kakor srebrn angel. Zinka je sedla na posteljo ia se zagledal^ proti oknu. »Sonček!« In za njo So Minčica, Fanči in Slavko: »Sonček, kako s! lep!« Ko so vstali in se Je kadila na mizi že mle5i na kaša, je odprla mali okno na st.ežaj: »Nedelja, otroci...« In vsa soba se Je napolnila s soncem. Stal! so ob oknu, mali žareča od radosti^ otroci vriskajoči, vsi s sončnimi žarki popisnnla materina molitev jih je objemala ljubeče — am gel varuh je plaval nad njimi. Zunaj, sredi šumečega dne, so vabili zvcm novi., j Zv. Kosetn, Kardinal Maglione. novi vatikanski državni tajnik, ki ima podobno vlogo pri sveti Slolici kot zunanji minister v sieinih držat ah. Staro arabsko mesto odkrito. Poročajo i z afri-žkc-ga Kaira, da je nemški raziskovalec Hans Hcl-fritz na svojem tretjem potovanju po Arabiji našel v južni Arabiji ostanke ogromnega in važnega mesta stare do.be. Domačini so dovolili Helfritzu izjemoma, da je mogel kraj loto- in kinematografi-rali. Koi nato pa je moral zopet odpotovati. Grb papeža Pija XII. Golobček » oljkovo vejic« v kljunfku. Nemška motorizirana vojska na Hradčanih v Pragi. Frane Gorjane, ugledni kranjski meščan, la«lnilt hotela »Stara pošta« in veletrgovec, je bil te dni star 50 let. Čestitamo. Narodna noša v E&tcčah na Gorenjskem. V Mariboru je dne 19. marra umrl prelat dr. Franc Kovaeič. Pokojni gospod prelat je bil najboljši po-mavatelj slovenjcštajerske zgodovine. Naj počiva v miru! Angleški admirat Cedi Vivian Usborne ki Petek v *MUtt» predaval o oboroževanju v , , . r « Aaglii« ,K v«JV0dski prestol na Gosposvetskcm JM.Iju. Na ™ 6 ' Prestol so naSi predniki ustoličevali svoje kn«* VfcnntVjHl TBICHE TO HON6RIE f ,'ROUMANIK *T* A U » E *VoU40Hav'fc\ P O L. O G N E SeA»/» Not! zemljevid srednje Evrope: Češka (n Slovaška pod zaščito Nemčije. 6ko>i dolna stoletja je bila kamela edino promet «o sredstvo v puščavi. V zadnjem fa.su pa kamelo Mj odrivata it prometa teleiniea in avto. Pogled na Prago, ki so jo Ne mei zasedli preteklo sredo. Hitler je imenoval generala Gajdo sa voditelja Čehov v Nemčiji. Slo smrti ru en de-mant. V Georgetownu -prestolnici britske Čuvane - je nažel neki delavec v džungli demant, ki Je imel 303 karate. Novica o najdbi se je naglo razširila med ljudmi. Na tisoče srečolovcev je odrinilo v gozd proti najdišču. Policija, ki je bila morala posredovati, da ne izbruhnejo nemiri, je ostala brez moči. Pri najdišču sc je razvila med iskalci demantov bitka, v kateri je bilo 100 ljudi usnsrčenih, 500 pa ranjenih. Slednjič je morala oblast poslati v gozd vojaške oddelke, ki so z veliko muko napravili red. Oblasti poročajo o neštetih prošnjah za dovoljenja za iskanje demantov. Prosto pivo. V mestu Bitburg v Nemčiji, je dala nedavno ondotna pivovarna povodom svoje 300 letnice v mestni vodnjak sredi glavnega trga napeljati pipo, iz katere teče pivo, toda samo ob gotovih dnevih. Občinstvo lahko to pivo zastonj pije. Velike Skodov« Najnovejša bejna oprema angleškega pešca. tovarne x PUnu, kil s« jih 15. marca »julraj »asedle nemške žete. Dolgo Ime. V Kansas City, Mo. se nahaja grški restavrant s sledečim napisom lastnika: Ja» rnes J. Pappatheodorokoummo»ntourgeotoponlo«t Preštejte črke! »DOMOLJUB«, dne 22. marca 1339. PO domovini Iz Prosvetne zveze Rimsko romanje, ki ga priredi Prosvetna zveča od 22. do 29. maja kaže, da se bo lepo število Slovencev ob tej priliki jioklonilo sv. očetu Piju XII., da mu obenem izročijo prošnjo za beatifika-ci o našega prvega prosvetnega delavca, škofa Martina Slomška. Vodstvo romanja dobiva razna vprašanja, na katera odgovarjamo sledeče: V ceni din BoO so obseženi sledeči izdatki: vozmna III. razr. brzovlaka Ljubljana—Rim in nazaj, zajtrk, kosilo in avtovoznina v Florenci, stanovanje, hrana in pijača v bospicu sv. Marte za vse dneve bivanja v liimu, trikratna vcranina z avtobusom za obisk znamenitih cerkva, dalje za ogled naprav in v Domi-tiline katakombe k. sv. Pavlu in vstopnina v vatikanske muzeje, zajtrk in kosilo v Benetkah. V zadevi stanovanj velja sledeče: zakonci bodo imeli v hospicu svojo sobo z dvema posteljama, ostali izletniki bodo spali v sobah z tremi, štirimi posteljami. Za državne uslužbence in uradnike je vložena prošnja na ministrski svet za potovalno dovoljenje v inozemstvo in dopust. Zato se zlasti slednji vabijo, da se romanja udeleže v čim večjem številu — Narodne noše. fantovski in dekliški kroji so posebno zaželjeni, ker bodo v njih nastopili v slovesni avdienci pri sv. očetu In nri slovesni službi božji v cerkvi sv Petra. Pokažimo najvišjemu poglavarju našo lepo slovensko narodno nošo. — Glede avdijence dostavljamo, da j9 potrebna dostojna temna obleka, ki naj bo zaprta pod vratom in z dolgimi rok3vi Izletniki, ki bi hoteli, potovati v isti skupini, naj izjavijo že pri prijavi, katero družbo so si izbrali, da jih vodstvo romanja dodeli dotični skupini. Izletniki v Neapeli morajo do 1. maja doplačati za III. razred din 130 lo za II. raz. din 210. Ti bodo tvorili posebno skupino, ki se 1)0 mudila v Rimu en dan inanj, a «1 bo ogledala vse po programu, le v hitrejšem temou. Prosimo tudi, da se izletniki romanja odločijo za Izlete v Frascati aH v Ostio ali v Tivoli. Prijava sprejema Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Pri prijavi je treba plačati din SO ostalo pa do 4. maja. Priložiti je treba tudi dve Sliki v velikosti 4X5 cm za skupen potni list. Štiristoletnica svetogorske Matere Božje se bo letos praznovala na sv. Gori z vso slovesnostjo. Povabljeni smo od vodstva romarske božje poti na sv Gori, da se tudi Slovenci udeležimo tega jubileja Želeti je, da bi se večja skupina Slovencev udeležila koncem avgusta in začetkom oktobra jubilejnega romanja na sv. Goro. Javnost obveščamo, da bo priredila Prosvetna zveza za to priliko jubilejno romanje, da se bomo poklonili svetogmki Materi božji, si ogledali Gorico, bojne poljane ob bo-či in Trsi. Vozil bo poseben vlak iz Ljubljane do Gorice in Trsta. Cas prijave bomo pravočasno ob- VeSlMohorjanl, ki žele naročili letošnjo zbirko Mohorjevih knjig, naj se prijavijo pri Ljudski knjižnici, Miklošičeva cesta 7 in plačajo din 20 za naročnino. Novi člani se sprejemajo vsak dan od 8 do 12 in od 2 do 6. Slovenska straža v Ljubljani priredi v dneti 25., 26. t. m. narodnovzgojni tečaj za zastopnike podeželskih prosvetnih društev. Na to opozarjani« tista društva, ki še niso prijavila svojih zastopnikov in jih prosimo, da to etore takoj. — Odbor. Iz raznih krajev Sv. Barbara pri Mariboru. V Spod. Koreni je umrl posestnik Fran Stuber, vzoren katoliški mož in oče desetih otrok V njegovo hišo so prihajali samo katoliški listi. — Letos smo dobili 60 novih celoletnih naročnikov za Slov. gospodarja in »Domoljuba«. V župnijo prihaja zdaj 21 izvodov »Domoljuba«, 826 izvodov Slov. gospodarja, 9 Slov. domov, 2 »Slovenca« ter veliko gospodarskih, verskih in mladinskih listov. Nasprotnega časopisja pa je 24 »Domovin«, 5 »Jutrov« in 2 »Večernikat. V političnem oziru je naša občina v taboru dr. A. Korošca, nasprotnikov je le 13. Občina ima proračuna 67.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Hotiž. Z delom za elektrifikacijo so pri nas že pričeli. Upati je, da nam bo koncem meseca aprila že svetila, ker se dela zelo hitro. V naši župniji bo elektrika speljana skozi vse vasi In je upanje, da bodo dobile elektriko vse vasi, če le ne bo predraga. Potrebno bi bilo elektriko na- ttLi^ib.mvu Ster, 12. P&3b®r>! Darmol, sredstvo za odvajaj $e <«Jto potvarja. Radi pazdoprlnakupudsnoji^ ka tableta besedo Darmol h zarezo v obliki črke T. Zaht«! vajte samo originalni DarmoL. peljati tudi v župuo cerkev. Na banovinski cesti Litija—Vače bodo pričeli z delom preložitve ovink« pod Vačami. To delo je skrajno potrebno. St. Andraž pri Velenja. Mrzli vetrovi,'ki so so zopet povrnili ter zadivjali od severne sirarn M marsikoga potisnili za nekaj dni nazaj k peči Ptiči, ki so ie prav po spomladansko žvrgoleli, so tudi morali utihniti. Sicer pa eo naši vinogradniki in sadjarji kar zadovoljni, da so se mrzli dnevi ša ponovili ter tako popje zadržali, da se ni prehitro zbudilo. Saj je prevelika gorkola v mesecu februarju marsikomu delala skrbi. Nihče še namreč al pozabil na spomladansko pozebo, ki je v zadnjih letih zaporedoma toliko škodovala našim vinogradom. Zaradi prerane toplote se je popje prehitro odprlo; ko pa so se pozneje mrzli dnevi, ki eo prinesli slano, še ponovili, so bili vinogradi dokaj uničeni. Edino sadnega cvetja se je mnogo rešilo s tem, ker so sadjarji v zgodnjih jutranjih urah kurili proti slani. Da je to sredstvo še najbolj učin. kovito, so pokazale večletne izkušnje. Tudi za le« tošnjo pomlad so si mnogi sadjarji za vsak primsf pripravili grmade. Iz celjskega okraja. Cena goveji živini paoi< Pričakovali smo dviga sedaj na pomlad, pa kako; vse kaže, ®o na« upa varali. Greigorjev jejem v Sv. Jerneju pri Celju ie M natrpan živine, zlasti vo< lov. Kupčija pa jo bila slaba. Tako ee je gibale cena plemenskim volom okrog 4 din za kg. Tako sramotna cena ps je za kmeta občuten udarec, Ali bi ne mogla ob!a*t tu vrne« po«eči in določiti primerne cene. Prihodnji sejmi v najem okraju bodo: 27. marca na Teharjih, 31. marca pa v Bu« slovčah. Trebelno. Na praznik sv. Jožefa se je na cen kvenem koru prvikrat1 oglasila godba na pihali. Že takoj pri prvem nastopu smo bili :elo navdušeni Pred kratkim som dobili novega gospoda ka« plana, kateremu kličemo: Dobrodošli! V nedelja, Besede (Povest) i Spisal N. Velikonja, ilustriral akad slikar L. SušmelJ Slike b Iromeseins kronike o naših krajih. Rdečo rute, ki so jih imele v rokah, so bile kot zmajevi jeziki. Vihtele so jih ter jih zvile za svitek. Gabri nad njimi so šumeli iu njih listje je v soncu mi-gotalo. Beli pesek med resjem in borovjem je ščemel y sončni luči, ki je padala na pobočje. Kot da kdo sipa srebro. Dekletom se je gnala v lice rdečica, da so žarele, kakor bi v temi strmele v žerjavico. Lojza je zadela v štremelj; pod njim je ležala pu-trihova doga, ki se je bila prekucnila v grm. Pobrala jo je ter jo vrgla po grmovju. Doga se je zaletavala v veje in votli glas je odmeval, kakor bi kdo tolkel po ivotli kosti. Lende se je zdrznil in posluhnil za trenutek, kakor bi poslušal daljen klic. Nekje v duši se mu je sprožil čudno neznan občutek, da pada z visokega drevesa. Za trenutek je naglo bežal mimo znan obraz, visoka češnja, položna pot in smrekov vrh. Samo za bežen trenutek. Kakor blisk, ki razkolje temo. Stegnil je roko, kakor bi hotel nekaj ujeti, kakor bi hotel ujeti tisto nevidno spoznanje. Prestopil se je z boso nogo in hotel do b reži ne. Pred njegovimi očmi so se utrinjale blede zvezde in bilke so bili svetli križi, ki so se zvijali in plesali v zraku. Uho ni več Culo, kako šumlja potok v skalovju: zdelo se mu je, da se dviga in plava v megli, J« P°!n» žarečih isker. In nekje v odmevu je čutil kako udarja kol ob veje, on pa plava, plava v /.raku in pada. Samo kje in kdo in kaj? V ušesih mu je udar- 9« jaio, kakor da tolče nekdo po pločevinasti škatli, v te glasove se je mešalo škržatovo piljenje. Tisti obraz je izginil In nad seboj je slišal sladko petje. Zmedlo se mu je v spominu in nato je slišal razkošno godbo. Omahnil je na rjavo brežino ter nekaj zagrgral. Nad njim se je vrtel uvel list, ki je v suši odpadel s topola, vrtel se je kakor metulj v zraku ter padel nekje v grmovje. Dekleta so zavreščala. Vida je pogumno planila k njemu; grčal je na tleh ter valil jezik po ustih. »Hitro vodel« je vpila Bevkova Micka. »Ne, samo, da si jezika ne pregrize!« je odvrnila Vida. »Saj ne bo umrli« >1, kje!« je rekla Vida. >7.& ne vemo, kdaj ga je vrglo zadnjič. Niti za pastirja ne bo več, če se ponovi. Vročina ga jo zdelala, i "peka pa tako, da nam se bo voda posušila v škafu, ce hitro ne gremo!« je rekla Lojza. RAZNO Kralj žešpljevib cmokov. Po vojni so se po svetu začeli oglašati rajni »kralji« in »kraljice«. Najprvo so bile žensko, ki so se dale voliti z» »kraljice lepote« in katere so rastle po vsem svetu ko gobe po dežju. Za to slavo pa je bil ženskam nevoščljiv moški svet. Moški so hoteli žen-skam dokazati, da so enaj kopravni z njimi, zarodi česar so tekmovali v drugih rečeh, ko jim je pote zmanjkalo. Izmišlja' li so si najbolj bedast« stvari, da M se mogli postaviti s »kraljevsko častjo«. Tako so na Ce-škem dobili »kralja češ-pljevib cmokov,« ki s« mora za svojo čast in slavo zahvaliti le svojem« ogromnemu želodcu. --»Olimpijada« v poziranjn cmokov je bila prirejena v Novem Bičovu. 40 lasnih tekmovalcev se J9 pred ogromnim kotlom, v katerem je bilo cmokov, borilo za naslov prvakov in »kralja«, nekaj časa so se tekmovalci borili - cmok za cmtf nobedea ni imel sti za cmokovo J Kmalu pa «> neka'e" opustili tekmo, ker w ca 0|, 8 popoldne bo v društveni dvorani l vadna akademija. Vljudno vabimo k udeležbi. 'e%t Jurij p«d Kumom. Pred praznikom sv. Jo-- r- I m o imeli duhovne vaje za može in fante, ka-, . ie vodil ravnatelj Salezijanekega zavoda dr. v Blatnik. Govornik je imel zanimive in globoko šnovane v srce segajoče govore, ki eo privabili može in fante iz župnije. Cerkev je bila ob Tlakeni govoru napolnjena, čeprav »la bila po dva nvora na dan, in je te dni nastopil občuten mraz. vztrajali so v cerkvi tudi po 3 ure. Vsi so duhovne ■ je resno vzeli in pokazali veliko požrtvovalnost. Kad vse lep in Ranljiv pa je bil sklep duhovnih vaj, ji je' 4(K) mož in fantov pristopilo k skupnemu v obhajilu. Bog daj, da bi sadovi duhovnih vaj ' ja|i ter obranili in pomnožili blagoslov in srečo v naših družinah. Sava pr' litiji. Prosvetno društvo vabi na nroslavo materinskega dneva 2. aprila, na cvetno nedeljo, ob 3 popoldne. Ze lani so bili udeleženci vsi ganjeni do solz, ko smo se spominjali živih in mrtvih mater. Lelos bo proslava še lepša, ko bomo igrali na novem odru. Spored bo tako pester in ganljiv, dn bo vsakomur žal, kdor se ne bo udeležil proslave. — Mm |ka nam še električne razsvetljavo. a jo bomo dobili do konca letošnjega leta. Muljava. V četrtek, 16. marca, je umrl daleč na okrog znani mož Zaje Franc, p. d. Hočevarjev oče. Bil je mož trdne krščanske korenine, velik prijatelj cerkve. Svoj čas, ko se je na Muljavi zijalo novo župnišče, je bi! posodil cerkvi 10.000 din in je za svojih živih dni večkrat zatrdil, da jih ne bo nikdar nazaj tirjal. Bodi mu Bog plačnik za to, Saj je pa Hočevarjev oče bil tudi moi, ki si ga vsak dan videl pri 6v. maši in vsaj vsak prvi petek pri sv. obhajlu. Ko je zadnji prvi petek odhajal v cerkev, je doma rekel: »Danes grem pa najbrž zadnjikrat«. In res je bilo zadnjikrat. Naj v miru počiva in čaka vstajenja na muljavskem pokopališču. Boji in uspehi ZZl>. Katoliška organizacija ZZD se pridno gibije. Organizacija ima polne roke dela. Kjerkoli vstane nova skupina ZZD povsod so na vrsti odpovedi najboljših organizatorjev skupin, zahteve jx> novih kolektivnih pogodbah, s strani podjetij odpovedi dosedanjih delavnih razmer itd. i Tako ima ZZM mezdno gibanje v Mislinji, tako je imela poravnalno razpravo » podjetjem Mer. genlhaler v Ljubljani, odpoved kolektivne pogodbe wh čevljarskih podjetij v Zirih, borbo zaradi izvajanja kolektivne pogodbe v podjetju Šiftar v Murski Soboli itd. Zveza združenih delavceh v zastojistvu delavskih korisli varuje delavske koristi in pazi, da v nobenem pogledu ne začenja akcij, ki bi mogle škodovali. Le tako more tudi tokrat od uspeha do uspeha. V preteklih dneh je Zveza združenih delavcev dosegla za delavstvo lepe uspehe v podjetju Remec in Co. na Duplici; sklenjen je sporazum v podjetju plelarne Lorber Anion v Reki, napravila je novo kolektiv, pogodbo v podjetju Maček v Logatcu in se sporazumela glede izvajanja stare kolektivne pogodbe ter obenem še dosegla povišanje plač v podjetju Šiftar v Murski Soboli. Zveza zadružnih delavcev o kateri so nasprotniki kričali, da je izdajalka delavskih interesov in orodje brezsrčnih kapitalistov, tako iz deeva v dan dokazuje s svojim stvarnim delom, da je ona resnična prava predstavnica našega delavskega stanu ln se je delavstvo zalo tudi čim dalje bolj z zaupanjem oklepa. Cerklje pri Kranju. Sv. misijona katerega smo imeli prejšnji teden, smo se polnošlevilno udeležili. Lepi 'n resnobni govori so nam šli do srca Sklenili s 3 poboljšati. S prav malimi izjemami smo vsi prejeli sv. zakramente. Sv obhajil je bilo ob času misijona razdeljenih čez 8000. Veličasten je bil tudi zaključek misijona s procesijo z Najsvetej ■'numiiBiinmminiai.. a—————— šim, kalerega ie nesil škofijski kancler Jagodic Jože ob številni asistenci domače in okoliške duhovščine. Bog daj, da bi sklepe držali. Misijon so vodili gg, lazarieti. — Ustanovili smo tudi pri nas Mladinsko kmečko zvezo. Prav lejx> število, okrog 80 fantov in deklet se je zbralo na ustanovnem sestanku in poslušalo govornika centrale iz Ljubljane, ki je govoril o nalogah in namenu mladinskih odsekov. Ustanovljeni Fantovski odsek kmečke zveze, bo imel skupne seslanke z Fantovskim odsekom na katerih se bo program delil v prosvetno in kmečko tvarino. Fantje le v čimveč jem številu prihajajte na sestanke. - Trimesečni banovinsko kmetijski tečaj se ie končal. Mnogo potrebnega in koristnega so se na njem dekleta naučila. Saj so ga tudi prav z veseljem in zanimanjem obiskovale. Po številu je bilo 25 tečajnic. — »Domoljubovo« žrebanje smo prav težko pričakovali, seveda še težje pa enega izmed lepih dobitkov, katerega si je ze vsak izbral in določil zase. Pa glej ga »spaka«, sreča je izbrala samo enega izmed naših 430 naročnikov. Radi ali neradi smo se morali e tem sprijazniti. Rekli smo pa: Saj najlepša nagrada je »Domoljube. ki nam bo vsak teden prinesel mnogo lepega in zanimivega. Še kaj več nam pa mogoče nakloni sreča prihodi,je leto. — Deklela vprizore v nedeljo 26. marca ob 3 popoldne v Ljudskem svoj želodec precenjevali, 30 tekmovalcev je doseglo 50. cmok. Slezijski tekmovalec abiturient Bu-reš pa ni bil zadovoljen i zmago nekaj cmokovib dolžin, ampak je požrl kar 111 češpljevih cmokov. Ko so mu po zinagl slovesno podelili nsdov Jkralja češpljevih cmo-lovt, je možiček komaj slal na nogah. Mladi »kralj« je izjavil, da bi bil_ labko še mnogo več P?žrl, je pa nehal, ker »legove zmage ni nihče več ogrožal. Vrtnice brez trnov. — »koraj vsak drugi vrtnar 11113 strast, da bi gojil nenavadne vrste vrtnic, "skusi, ki jih tu vršijo, «> Cesto naravnost bajni. „7° poročajo, da se ie ®eke"!u. vrtnarju v Atti-v državi Newyork, po-i,1, gojili vrtnico, o Z !80 sanjali že Pre-K?! vrlnari': vrtnico »' trnov. Tri leta se jo 8 Poskusi, sedaj pa te mogel razstavili * ,kl ne zbada. Na fci Tm gl mu ie mož j, »"jem iz Oranije foina Prcnašali so Je že dober, samo da zaspi U Vida je postala: počakale so, da je pastir zapadel v globok sen. Pustile so ga spati, zasenčile so mu obraz z vrbovjem in pod glavo so mu nabrale resja. Lende se ni prebudil, ko so mu dvigale glavo ter mu ravnale noge, ki so bile sključene kakor črne korenike ob vodi. »Sir mu je škodil, ker je bil slan k je dejala Lojza. »Zakaj mu ga je Rezka dala? Ali ni mogla kaj drugega, če je že hotela vtikati kam nos. Snoči pa je bila, kakor bi kragulj prijel kokljo! Vse je viselo od nje!« Druge so prikimale, samo Vida je molčala. Počasi so sople navzgor. Strma steza se je bleščala v soncu in dekletom je pot lil s čela. Ko so prispele na strmo cesto, so šle v parih. Cesta se je ključila in skale, ki jih je zmrzal odtrgal z rebri, so že stale na njej. Pozimi se je vsipalo kamenje na staro cesto, poleti pa je pripekalo kakor na žeblju. Dekleta so šie po bližnjici in bile prav redkobesedne. »Ali bo s Francetom in Rezko kaj?« je vprašala debela Lončeva Gusta; počasi se je zasukala okoli skale, ki je stala sredi ceste. »Nič ne bo!« je rekla njena tovarišica. »Zdaj pa res ne more biti! Kako naj pa bo kaj?« Sonce je žarelo v hrbte in kartavžarji so kukali v steni. Meta je dišala v grušču ter mogočno silila k cesti. »Ne more biti!« je razsodila Vida; voda ji je pljusk-nila s škafa, ker se ji je podvalil kamen. »Prehudo je!« Vida je bila zamišljena in redkobesedna. Nekaj jo je težilo kakor svinec in je ni pustilo do besede. Kakor i bi Orlovica zdrknila nanjo; težka, temna in neprodirna J gošča ji je ovila misli in njen pogled je bil zastrt, kakor bi ji bila legla megla na oči. Ko je županov Andrej naročil grob, je naletel na Vido na cesti, ki se je vila po Dolu. Zdaj je šla ta cesta po ravnem, včasih pa je držala čez hrib in dolino in pod Kuševcem so otroci trgali čevlje, ko so tekli od maše ali v šolo. Kako pa je imenitno, če si pretekel vse ljudi in bil prvi, ki je lege! na mah v Jagrovski mejici. Po novi cesti si šel na ravnem kakor v dolini. Pri Boštjanu je bil preložen strm klanec. Na Hribu so zavili cesto v rajde, da ni drvela s staro po rebri. Andrej je srečal Vido. Žalosten je bil iD zamišljen in je že zavil okoli griča, ko jo je zagledal. »Da si tu!« je zaklical za njo. »Sem!« je rekla ter si nekoliko privzdignila škat, ki jo je tiščal v glavo. »Sem. Nekoliko sem se zamudila, ker nam je Lende padel. Revež je!« »Revež!« je potrdil. »Ker je tam zaspal, so ovce že počakale, da se zbudi!« »Seveda!« je prekinil ter gledal dekle, ki je stala kakor sveča pred njim ter držala škaf na glavi. »Saj pojdeva lahko skupaj!« »Ce bi ne bilo jezikov!« je žalostno rekla Vida. »Ia danes se ne spodobi!« »Kdaj pa?« je vprašal. »Meni se zdi, da nikoli!« je rekla ter naglo zavila čez njivo. Prepodila je prepelico iz žita in ščinkavec je plašno preletel na vejo. »Tako »e nisva zmenila!« je dejal, ko je stopil za njo skozi vrzel. (Nadaljevanje.) domu lepo tridejaneko igro »Po trnju do cveta«. Vsi najlepše vabljeni! . Višnja gors. Na praznik ev. Jožefa smo imeli slovesen sprejem novih članov v fantovsko Marijino družbo. Pri nas šteje Marijina družba ne naj 100 fantov iu na praznik je bilo slovesno sprejetih i4 novih članov. Najlepši je bil prizor, ko so novi dani v cerkvi naglas obljubljali zvestobo Mariji. 1 re-teklo nedeljo je bilo v Prosvetnem domu ekioptič-no predavan ;e o Palestini. Po predavanju je bil redni občni zbor prosvetnega društva, ki se ga je udeležilo lepo število članstva. Z malimi spremembami je bil izvoljen stari odbor. — Po daljši bolezni je mirno v Gospodu zaspal »S letni Franc Turk. odvetniški uradnik v Višnji gori. Lep pogreb je pokazal, da je bil pokojni zelo priljubljen. Bog mu bodi bogat plačnik, žalujočim pa tolažnik! — Zelo veliko je bilo zanimanje za »Domoljubo-vet nagrade. Sreča ee je nasmehnila dvema naročnikoma iz. naše župnije. Za mesec april razpisuje dnevnik »Slovenec« veliko nagradno žrebanje. Nad 300 lepih nagrad bo z žrebanjem razdeljenih med naročnike. Zdaj pa tisti, ki nismo imeli sreče pri »Domoljubu«, naročimo »Slovenca« ia tri mesece. mogoče nam bo sreča tam bolj naklonjena. Vel. Poljane. V soboto 11. marca je po kratki in mučni bolezni. previdena s tolažili sv. vere umrla 22 letna Anica Virant, hčerka upokojenega prog. delavca. Pokojna je bila dobra šivilja, mirnega značaja in pono« svojih staršev Bila je zvesta članica Marijine družbe Imela je zelo lep pogreb, katerega se je udeležilo mnogo l,udi. Prerani grob so zasuli s cvetjem. Naj počiva v miru! Žalujočim staršem in njenim bratom naše sožalje! — Iz naše va6i se je pri nagradnem žrebanju »Domoljuba« sreča nasmehnila Jerneju Novaku, ki je zadel gnojnično črpalko. Raka pri Krškem. Na Selih je odšel v večnost priletni prosjak Simon Zibert. Sveti mu večna luč! Tole bi podčrtali ob njegovi mrtvaški krsti: reven m star je bil, skromno je Sel skozi življenje, na cerkev pa le ni pozabil. — V ranem jutru prošle sobote se je pokazal na strehi Tičarjeve hiše v leči Pmtnlrih v kateri je gostoval Jože Divjak, r »Kadar začno zgodaj z delom, pozno napravijo,« pravi ljudski pregovor. Po minulih epih dneh zavija sedaj pravcata sibirska burja svoje glasove, češ: ne klonim pomladi. O, pa 1)0 le tudi njej odivonilo! . ,. • B-erovica pri Liubljani. Novo življenje se je pričelo, v Društvenem domu. Zlasti pri naši mladini se je pokazala delavnost in napredek, tan-tovski odsek m Dekliški krožek sta nas v nedeljo, 19 tuarca presenetila s prav dobro pripravljeno telovadno akademijo. Nič ni pretirano, če trdimo, da ie kimb kratkem obstoju Fantovskega odseka predvsem pa dekliškega krožka, ki živi komaj dobrega pol ie;a. biia ta akademika na taki višini, da bi se b:e? dvoma lahko kosala s starejšimi odseki in krožki, ki prirejajo akademije po raznih večjih in mestnih dvoranah. Boromifn. Domači Fantovski odsek priredi e sodelova- em Dekliškega krožka na Marijin praa-nik. dne 25. marca svojo običajno akademijo z sporedom. ki je skrbno pripravljen. Izvajale se bodo razne telovadne, glmrastične. simbolične in orodne vaje. Z uličnim prizorom bodo nastopili tudi otroci. Prijatelji mladine pridite v Prosvetni dom na Marijin praznik jx>|x>]dan ob treh. Sv. Gregor. Pri »Domoljubovem« žrebanju ee ie sreča nasmehnila in se spomnila prijaznega grička naše tare. Izžrebana sta bila namreč dva naročnika. Za prihodnji mesec pa razpisuje »Slovenec« nagradno žrebanje, zato tisti, ki niete imeli sreče pri »Domoljubu«, naročile za tri mesece »Slovenca«, mogoče vam bo sreča tam bolj naklonjena. Na praznik Marijinega Oznanenja ob 3 popoldne priredi Dekliški krožek (iroslavo materinskega dne z obširnim sporedom in igro »Prisegam«. Prijatelji naše mladine prav lepo vabljeni. Št. Jernej na Dolenjskem. Na praznik Marijinega Oznanenja bo priredil Dekliški krožek igro »Dve materi«. Dobiček te igre je namenjen za nabavo novih dekliških krojev. Vljudno vabimo in prosimo, da pokažete našim dekletom dobro voljo in jih podprete v njihovem stremljenju. Št. Vid pri Stični. Dne 14. marca smo položili k večnemu počitku 80-letno mater Miklavčič Ano iz Sv. Pavla. Lepo je vzgojila svoje otroke in je bila daleč znana kot silno dobrega srca. Bog ji bodi plačnik! Na praznik Marijinega Oznanjenja bosta v Prosvetnem domu priredila Fantovski odsek in Dekliški krožek akademijo z obširnim sporedom. Mladina l>o fiokazala svojim staršem, kaj se je naučila v zimskih mesecih. Priditel »IH)ETKE»oev PECILNI PltASEIt IN VANIIINOV SlAIIICUlt Zalog pri Ljubljani. V Ljubljani je f« daljšem bolehali ju umrla učiteljica zaloške šole gdč. Anka Celnarjeva. Bila je izvrstaa, značajna in zelo to-variška vzgojiteljica. O njej lahko rečemo, da sebe ni poznala, ampak samo druge. Mladini je žrlvo-vala vso svoje moči in jo je lepo vzgajala 'v strahu božjem. Zato bo ostala poštenim Zaločanom, med katerimi je službovala nad 13 let, v najlejišem spominu. Anki Celnarjevi bodi Bog. na katerega se je vedno naslanjala, obilen plačnik! Vranja peMJda b° tUf kai naž!a- da se b0 hranila, bolje od gospodične!« ' »Kako pa to?« »Ker je manj lahkomišljena in ima več Tesnobe in premišljenosti.. .< slilaGd»P^ h af°ba ,in. Sospa 8tol!>ikova sta mi- S sPS! Xm:°Žnik in Sele W in tudf KržSŠ'.«g0S110d' pi'0sim 'dpuSiSanja tebe XI. Gospod Mihael, ki je smel potovati, jio kateri poti je hotel, je šel na Censtohovo in na AnuSia grob. Ko je tam izjokal zadnje solze, je pot nadaljeval. Pod vplivom svežih spominov j>a mu je prihajalo na misel, da je bila ta skrivnostna zaroka s Kržišo prezgodna. Čutil je, da je v Mesti in žalosti nekaj svetega in nedotakljivega, kar je treba pustiti pri miru, dokler se samo kakor megla ne vzdigne proti nebu in razide po neizmernih prostorih. Drugi so se sicer, ko so postali vdovci, ženili jx> enem ali dveh mesecih — toda taki niso začeti s tem, da bi šli k trapistom, in jih tudi ni zadel poraz na pragu sreče po dolgih letih čakanja. Ce slednjič prostaški ljudje niso spoštovali svetosti bolečine, ali bi bil mar on smel slediti njihovemu zgledu? Potoval je torej gospod Volodijovski v Rusijo in očitki so mil bili tovariši po poti. Vendar je bil toliko pravičen, da je vso krivdo jemal sam nase in je ni zvračat na Kržišo. DS, številnim skrbem, ki so se ga lotile, se je pridružila še ta, ali mn tudi Kržiša ne šteje v globini duše to naglice v zlo. »Sama gotovo ne bi tako naredila,« si je RO-vorit gospod Mihael, »in ker ima včliko dušo, de-siderat (išče) brez dvoma tudi pri drugih te velikosti.« In tako ga je prevzel strah, ali se ji ni zazdel majhen. Vendar ta strah je bil prazen. Kržiši ni bilo ni8 do žalovanja gospoda Mihaela, in kadar ji J9 preveč govoril o njem, ji to nele ni budilo sočutja, ampak je celo dražilo njeno samoljubje. Ah mar ona živa ni bila vredna te umrle? Ali je vobče tako malo vredna, da bi mofla umrla An« biti njena tekmica. Ko bi bil gospod Zagloba ven« za skrivnost, bi bit gotovo pomiril gospoda m ela, češ da ženske nimajo prevaS usmiljenja (lruj, do druge. .. ,,,„ i(,notu v Gajovcih, v noči od 13. do 14. i« olupili 55 desetletnih jablan, če bi računali vsako drevo 150 din, je Škode 8250 din. Naj De «liio zlobneži da bodo ušli — .božji kazni I — nne 12 marca je bil občni zbor Bralnega društva, katerega pa ni bilo posebnega zanimanja, ču-f ker ljudje pri nas sicer mnogo in radi berejo. Fantovski odsek je 12. marca priredil igro »Za klicem božjim«, na Jožefovo pa akademijo. Želeti hi bilo da bi se vsi šmarjetski fantje oklenili te organizacij01 — Okrajni živinozdravnik je imel „«,clo p cdavanje. Kamnik. Hranilnica in posojilnica v Kamniku, („a Sutni) je imela redni občni zbor 8. marca. Iz podanih poročil je razvidno, da je bilo lani koncem jela naloženih hranilnih vlog skoraj za dva in pol milijona. Težko dobo denarne krize je zadruga erefno prebredla, saj je ves čas vloge redno izplačevala, (lasi seveda v omejenem ob«egu po vi-lini naložb. Lansko leto pa je bilo poslovanje že skoraj čisto normalno. Zadruga jo zopet začela redno dajati posojila in je dala lani okroglo 670.000 din; to je marsikomu omogočilo, da je prišel do laslne hišo ali da si je izboljšal svoje gospodarstvo ali pa, da si je dokupil kaj zemljišča. Posebno trdnost daje zadrugi poleg drugega tudi močna rezerva. Pole pri Litiji. Pri posestniku Jožetu Sevšek na Gradišču so imeli mizarja, delal je v tako zvani stari hiši, ki je bila bolj za skladišče raznega orodja. Ker so že zaradi mizarja peč kurili, je gospodinja obenem na peči sušila lan. Sredi dopoldneva so poklicali mizarja v stanovanjsko hišo malico, med tem časom pa se je vnel na peči lan. Ko pride mizar z gospodarjem nazaj, hočeta goreči lan |K>gasiti. V hiši je bilo veliko oblanic, zalo je bilo jx>slopje kmalu v plamenu Ker so bili sosedj,- takoj na mestu in je bilo k sreči mirno vreme, se požar ni razširil na strnjeno vas. I)a bi bilo količkaj vetra, bi bila ena najlepših vasi v fari pogorišče. Ker je zgorelo mnogo orodja, trpi Sevšek občutno škodo, posebno še, ker prav na omenjenem poslopju ni bil nič zavarovan. Hadoviea. V petek, 17. marca smo pokopali nglednega moža Janeza Rusa Iz Bolodraša. Odlikovala sla pa globoka vernost in ljubezen do domače Krude. Lepo je preskrbe! svoje otroke. Bil je član na,Visiva Hranilnice in posojilnice na Ra-doviri od nje ustanovitve celih 82 let Naj počiva v miru! — To zimo se je vršil pri nas gospodinjski tečaj, ki sta ua v veliko zadovoljstvo deklet vodili učiteljici Stana Višnerjeva in Marica Pir-ieva. Koristno bi bilo, da bi se tak tečaj vršil vsako zimo. - Naši fantje so se tudi pričeli vaditi v telovadni spretnosti. Imajo veliko veselje in go- Nad8ibi ,jim prehitro ne ugasnila. — Našo faro je zajel val izseljevanja v Nemčijo. Vse hiti tja, potrebni so res vsi. Vprašanje je, kdo bo pa doma obdeloval polje, vinograd ' Tujcu bodo gradili ceste, železnice - mar bi jih doma. Sv. Andraž v Halozah. Ono soboto je po dolgotrajni bolezni Gospod poklical k sebi Topo-ovec Jurija, pd. Markovega ata iz Berinjaka. Rajni je bil globoko veren mož in je znal pripovedovati prav mične zgodbe in doživljaje, ki Jih je doživel za časa vojne v Bosni n Hercegovini 1 1878 Pokojnega se bomo spominjali v molitvi. Šmartno pri Litiji. Po zasluženo plačilo je odšel k Bogu Toinše Jansz, p. d. »Skebetov« oče iz Gradišča. Dočakal je visoko starost 89 let iu je bil drugi najstarejši moški v naši fari. Kljub visoki starosti je še vsako nedelio In tudi večkrat med tednom prišel peš v Šmartno k sv. maši, dasi je njegov dom oddaljen eno uro od Šmartna na strmem hribu. V svojem življenju ni bii nikdar resno bolan. Nad 60 let je dobro gospodaril na svojem posestvu. Z ženo Alojzijo sla vzgojila 9 otrok, od katerih jih še šest živi in so dobro preskrbljeni. Bil je 22 let občinski odbornik, dalje 22 let cerkveni ključar, dolgo vrelo let pa član odbora v naši hranilnici in zadrugi. V njegovo hišo so prihajali samo katoliški časopisi Na »Domoljuba« je bil naročen, odkar izhaja in ga je še do zadnjega vsega prebral. Naj mu sveti večna luč, ostalim naše »ožalje. škoeijan pri Mokronogu. Pretekli teden so prišli orožniki na sled ponarejevalski in razpeče-valski družbi 100 dinarskih bankovcev in menda tudi kovanega drobiža. Neka ženska ee je podala v Novo meslo, kjer je skušala v neki trgovini zme-njati 100 dinarski napačni bankovec. Trgov, uslužbenec je spoz.nal ponarejeni stotak in je zadevo prijavil orožnikom, ki so žensko zaprli. Razpeče-valka se je nekaj časa branila, a slednjič pa le delno priznala, kje je bankovec dobila Na podlagi te izpovedi so orožniki naredili preiskavo in so našli pri nekem slikarju več napol izgotovljenih »metuljeve, kakor tudi precej drugega obremeni!« nega materiala. Kako bo potekla nadaljnja pre« iskava, bomo pozneje poročali, Rctežo pri Skotji lioki. Na praznik 25. marca jiopoldne ob 8 priredita Fantovski odsek in Dekliške krožek akademijo, posvečeno našim materam. Vabljeni vsi prijatelji naše prosvete. ~~ Boter žreb je to pot počastil tudi našo župnijo. Obdaril je tri naročnike iz GodešiČa. Dva sta dobila kuhinjsko posodo, eden pa dvokolo. Seveda jih je bilo še mnogo, ki so imeli veliko upanje, da jim bo sreča naklonjena, toda, kaj se hoče, veliko je poklicanih, a malo izvoljenih. — Kmetje so so odločili, da sezidajo poleg Zadružnega doma sušilnico za Badje. Pred novo šolo pa grade moderno ograjo. — »španska« je tudi pri nas precej ro-varila, vendar ni imela veliko uspeha. Komenda. Pretekli teden je burja, ki je divjala več dni, napravila veliko škode na strehah, iz katerih je odtrgala veliko opeke. Lastniki big imajo občutno škodo. Pri žaganju nekega hrasta se je ponesrečil Janez Plevelj in mu je zlomilo desno nogo. Odpeljali so ga v bolnišnico v Ljubljano. Na^ Križu pri Komendi je pretekli petek uničil požar stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje Janeza Grintala in stanovanjsko hbšo Janeza Koželja V Grintalovi hiši so ležale na bolniški postelji gospodarjeva mati in njegovi dve sestri. Le s težavo so jih rešili iz goreče hiše. Bolnice so morale- nato ležati pri sosedih. Požar so omejili gasilci iz Most in Komende, ki se jim je posrečilo, da so rešili hišo in gospodarsko poslopje Hlade-tovo. Požar so 2anetile iskro iz dimnika, škoda je delno krita z zavarovalnino. Št. Jernej. Gos|X>dinjska šola je končala svoj petmesečni tečaj dne 15. inarea. Obiskovalo je šolo 21 deklet, poleg domačih še iz Št. Vida, Trebnja, Studenca pri Sevnici, Rake in celo od Zagreba. Poučevala sta na šoli tudi zdravnik dr. Reja in zdravnikova soproga, zdravnica, zdravstvo. Konec šolskega tečaja so imele dekleta duhovne vaje. Kako se jim je ta šob priljubila, je pokazal glasen jok, ko so se morale od zavoda ločiti. Prihodnji tečaj se začne 15. oktobra. Z majnikom pa se prične otroški vrtec. — Od 14. do 17. marca je skoraj nepretrgoma grozna burja tulila krog vogla, pa nismo bili j.,i hudi, ker smo vedeli, da nam zadržuje prezgodnjo prebudo narave — posebno sadja in trte. Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 10. marca je bil zaključen trimesečni gospodinjski tečaj, katerega se je udeleževalo 23 deklet. Tečaj sta vodili gospodinjska učiteljica Marica Berce-Vrabič in Anica N> manj presenečena pa je bila po odhodu Volodi jovskega gospodična Kržiša glede tega, kar se je zgodilo, pa tudi, da so se vrata za njo že laprla. Ko se je vozila v Varšavo — v njej ni bila poprej Se nikoli — si je slikala v domišljiji, da bo popolnoma drugače. Tu. glej, se pripeljejo na kon-Vokarijo in elekeijo dvori škofov in dostojanstvenikov, sijajno viteštvo pribiti od vseh strani ljudovlade. Koliko bo tam zabav, hrupa, pregledov, a sredi tega vrtinca, sredi množic, viteštva se po-lavi neki neznan »on«, nekak tak vitez, kakor jih vidijo dekleta samo v sanjah. Tu šele se vžge v liubezni; pod okni bo postaja! z lutnjo, napravijal Pojezde (kavalkade), dolgo bo moral ljubiti in vzdihovali, dolgo nositi trak ljubljene deklice na •rožju, preden ji po številnih naporih in prema-fubez OV'ral1 pade k n°Ram in doseže vzajemno I iA Kl(''' niS vseKa tega se ni zgodilo. Pisane in kakor mavrica prelivajoče se megle so se zred-vi. m, Pn.1 v dvorcu gospod Mihael, potem vse o fr,'pe!"a zaupnost — in že! — propadlo je karta ' izginilo, kakor izgine mesec na nebu, """ Ra oblaki zakrijejo... Ko bi bil namreč bi hn baike Prišel še ta gospod Volodijovski, o nien 7aJeIen- Marsikrat je Kržiša razmišljala latost V' 8lavi' 0 "jesovi čestitosti, o njegovi moja Bt ' 1kl f?" je napravila za jvonos ljudovlade in VenHa "icnih sovražnikov; tedaj je čutila, dn ga jnaar^zei0 ljubi. Le zdelo se ii ie d« ie šlo " viteških iger. nekaj mimo nje, da jo zadene neka krivda, ki ji je nekoliko povod on, ali bolje naglica... Tako je torej ta naglica padla obema kot zrn-ce peska na srce; ker pa sta bila vedno bolj daleč vsaksebi, ju je začelo tisto zrnce nekoliko boleti. Marsikrat kljuje v čustvih ljudi kaj tako neznatnega kakor majčken trn in se 8 časom ali izleči ali pa vedno bolj gnoji in tudi največjo ljubezen z bolestjo in bridkostjo beli. Toda med njima je bilo do bolesti in bridkosti še daleč. Zlasti za go-sjioda Mihaela je bila Kržiša sladek in pomirjujoč 8j>omin in misel nanjo je šla za njim, kakor gre senca za človekom. Mislil je tudi, da čim dalje bo od nje, tem dražja mu postane, tem bolj bo za njo vzdihoval in po njej hrepenel. Njej je čas bolj leno potekal; Ketlingovega dvora namreč ni po odhodu malega viteza nihče obiskoval in dan je mineval za dnevom v enoličnosti in dolgočasnosti. Gospa stolnikova je pričakovala moža, štela dneve do elekcije in samo o njem govorita. Baša je postala zelo klavrna. Gospod Zagloba ji je nagajal, češ da je najprej Novoviejskega odslovila, zdaj pa po njem koprni. In res bi bila rajši imela, če bi bil vsaj on prihajal; on pa si je dejal: ,Tu ni nič zame' — in je kmalu za Volodijovskim odrinil, Gospod Zagloba se je tudi odpravljal, da se vrne k Skrzetuskim, in pravil, da mu je po paglavcih dolgčas; vendar, ker je bil težek, je odkla-dal odhod od dne do dne, Baši pa je razlagal, da je ona kriva zakasnitve, ker se je vanjo zaljubil in jo namerava zasnubiti. Medtem je ostajal za kratek čas pri Kržiši, Itadar se je gospa Makoviecka peljala z Bašo h gospe podkomornici lvovski. Kržiša se ni nikoli udeležila teh obiskov, ker je gospa podkomorniea navzlic vsej svoji čestitosti ni mogla videti Vendar pa je tudi gospod Zagloba prav pogosto zahajal v Varšavo; tam je v prijazni družbi tratil čas in se neredko šele drugi dan vračal pijan domov, Tedaj jo Kržiša ostajala popolnoma sama in preživljala samotne trenutke v razmišljanju deloma o gospodu Volodijovskem, deloma o tem, kaj bi se moglo pripetiti, ko bi se ne bila ona vrata za vedno za njo zaprla, pogosto pa tudi, kakšen bi bil tisti neznani tekmec gospoda Mihaela, kraljevič iz bajke?... Nekoč je torej sedela pod oknom in gledala zamišljeno na sobna vrata, na katera je padal močan blesk zahajajočega sonca, ko so se naglo začuli kraguljčkisani na drugi strani hiše. Kržiši je prišlo na misel, da se je najbrž vrnila gospa Makoviecka t Bašo, toda to je ni zbudilo iz za-mišljenosti in tudi oči ni odvrnila od vrat. Medtem so se vrata odprla in na dnu temne globine se je prikazal očem deklice neznan moški. V prvem trenutku se je Kržiši zdelo, da gleda podobo, ali pa, da je zaspala in se ji sanja: tako prekrasna prikazen se je pojavila pred njo... Neznanec je bil mlad človek, v črni obleki tujezein-skega kroja z belim čipkastim ovratnikom, ki mu je pada! prav na ramena. Kržiša je še kot otrok videla nekoč gospoda Arciševskega, generala kraljevega topništva, ki je bi! podobno oblečen in ki ji je prav zaradi te obleke kakor tudi zaradi svoje nenavadne lepote dolgo ostal v spominu. In glej, tako je bil oblečen ta mladenič, samo da je po lepoti nadkriljeval gospoda Arciševskega in vse moške, ki so hodili po zemlji. Njegovi lasje, ravno nad čelom pristriženi, so se vili v jasnih kodrih po obeh straneh obraza; bili so naravnost prekrasni. Imel je temne obrvi, ki so izrazito obrobljale kot marmor belo čelo, sladke in otožne oči, plave brke in plavo, špičasto brado Bila je to najkrasnejša glava, v kateri se je plemstvo družilo z moštvom, glava angela in viteza obenem, Kržiši je sapo v prsih zaprlo, zakaj gledala je, pa svojim očem ni verjela in tudi ni mogla presoditi, ali ima prevaro pred seboj ali resničnega človeka. On je stal za trenutek negibno, presenečen ali pa, ker se je iss vljudnosti delal presenečenega spričo Kržišine lepote; slednjič je stopil od vrat in spustivši klobuk k zemlji začel s peresi tla pometati. Kržiša se je dvignila, toda noge so se jI tresle; obraz ji je zdai plamtel zdaj zopet bledel; zaprla je oči. Kranjčeva. Nedavno so dobili pošta, občinski 111 župni urad telefon. Mnogo se govori tudi o postnem avtobusni, sedaj Se ne vemo, ce bo kaj. .Misel na elektrifikacijo je zaspala. Zdi se, da imamo premalo zadružnega duha. Pri nas so se pojavih nešteti kurji tatovi, katerim silno dišijo pečene piSke. Ta in oni se je moral že zaradi tej,ra pokoriti v ormoških zaporih ob ričetu. Naj bi oblasti nastopale kolikor mogoče strogo proti tatovom. Veric j. Pa te nbo Veržajci kar tako. lo so pokazali ob času sv. misijona, ki se je vršil od 5 do 12. marca. Misijonarja o. dr. Heric Graci.an in o. Lenartif Silvin sta jih navdušila s svojimi lepimi in resnimi besedami in si osvojila srca faranov. da so bili ves teden praznično razpoloženi. Bolj ko se je bližal konec sv. misijona, rajši so hodili h govorom in bolj navdušeno in korajzno prepevali in odlagali svoja bremena. Krona vsega pa je bila zaključna procesija z baklami po trgu, ki še ni doživel tako lepe razsvetljave, in pa poslovilna beseda v cerkvi, kjer so obljubili zvestobo Kristusu Kralju. Bog povrni misijonarjema njihov trud in vselil, ki so pripomogli k lepemu uspehu misijona. "Dolenjske Benetke. Vsaka hudobija pride slej ali prej na dan. Tako se je zgodilo tudi pri nas, ko so se sami razkrinkali podiralci evharističnega križa. Agrarna reforma še vedno meša naše živce. Vse mogoče stvari se govore o tej stvari. Nekateri nikakor niso zadovoljni in rujejo na vse mogoče načine. Pa ne bodo uspeli. Vsem še Bog nemore ustreči, kaj šele ljudje. Bučka na Dolenjskem. Pretekli teden smo pokopali Terezijo Železnik iz Bučke, ki je dosegla starost 83 let. Pokojnica je bila samska in članica ; tukajšnje dekliške Marijine družbe že od ustano- j vitve Marijine družbe sem. Naj ji sveti večna luči j —- Sušeč je muhast. Dočim je prejšnji mesec vla- i dalo gorko, pomladansko vreme, je sedaj kar naenkrat nastopilo mrzlo zimsko vreme z viharji. Delo na polju in vinogradih zaradi tega zastaja. Preserje. Prosvetno društvo ponovi na tiho nedeljo, 26. marca, pretresljivo dramo »Podrti križ«. Vsak, kdor jo bo enkrat videl, je ne bo več pozabil, zato naj nihče ne zamudi ugodne prilike. Vače. Požigalska doba se je že pričela pri nas. Isti večer kakor lansko leto na Vačah, je neznana roka podtaknila ogenj v leseno senico Jožeta Be-denka v Ljubeku. Škoda je zlasti v tem, ker je zgorelo mnogo mrve Nekaj dni za tem požarom je na mnogih krajih naenkrat obje! ogenj gospodarsko poslopje Lavližarjevo v Kandišah ter uničil j v eDi uri h!ev, skedenj in dva kozolca. Domači .in sp je ves opečen komaj rešil ognjene smrti ter £ zdravi v bolnišnici. Ljudje se bojijo. da se bodo požari še nadaljevali in so vsi preplašeni. Žalostna gora pri Preserji. Tudi letos ne smemo pozabiti na romarsko pobožncst, ki bo na cvetni torek. Ta dan se bo na Žalostni gor, bralo več svetih maš Uporabimo priliko, da si ob knzu in Materi sedem žalosti izprosimo milosti in mou za sedanje in bodoče čase. Črnuče Dne 3, marca smo položili k večnemu počitku Franca Bergania, ki je umrl v starosti 30 let Pokojnika je zadela nesreča na Ježici, ko se je zaletel v oje voza. Bil je naročnik »Domoljuba;. Bil je šele 4 Ifta |X>rofen in zapušča ženo in svojo mater Pokoj njegovi duši! — Dne 5. marca je zatisnila oči Helena Babnik, po domače »Cundrova mama;. Naj počiva v miru! — Hripa se je pri nas zelo razpasla. - Iz naše fare sta dva dobila pri »Domoljubovem« nagradnem žrebanju lepe dobitke. — Podružna cerkev v Nadgorici bo letošnje leto popolnoma prenovljena. Sv. Slivnica pri Grosupljem. Dne 12. marca smo pokopali posest Martina Per-meta. Umri je olar 60 let. Več let je liolehal in večkrat iskal zdravja v bolnišnici, ki ga pa ni našel. Prav pred smrtjo so ga pripeljali na njegov dom, kjer je ^ fl^*IWT po prejemu sv. zakra- ^tŠSmi W JflHH mentov kmalu umrl. ft^ JHBj Pokojnik je bil dob-»r, ■I IB.TOB J«W veren kršča:, -ki mož, "■•59 mmŠigHS skrben družinski oč_\ ki je evoje otroke vzgojil v katoliškem duhu. Bil je dolgoleten naročnik »Domoljuba«, katerega je tako rad prebira! Se na bolniški postelji. Zapušča svojo staro mater in 6 nesprekrbtjenih otrok. Bog mu bodi plačnik, žalujočim pa tolažnik. Na praznik Marijinega Oznanjenja bodo priredili šolski otroci v Gasilskem domu igrico »K mamici«. — Se nikdar ni v našo vas prihajal »Domoljub« v tako velikem številu, kakor sedaj. — V zadnjem času smo dobili Marijin vrtec, katerega vodi šolska upraviteljica Jakličeva. Prav iskrena ji hvala. Naši gasilci so naročili motorno brizgalno. Dne 4. julija bosta Gasilski dom in mo-torka blagoslovljena. lt:!S&N CM j Vam bo pomagal, da boste, zopet dobili ZDRAVJE s pomnijo zdravilnih sroj-stev rastlin. Ne bodite samim sebi sovrainik! Obolenje pri MENI in BOLEČINE PKI MESEČNEM PERILU (menstruaciji) Vam bo ablaiil HERSAN-ČAJ. Ali Vas ovira DEBKLUSNOST j> Bi bili radi VITKI? Tedaj lahko uporabljate HERSAN-CAJ. ZAKAJ trpite bolečine BEUMATIZMA in PROTINA ie ni treba? HERSAN -CAJ je sredstvo, ki Vam lahko olajša muke. HERSAN-CAJ pomaga pti ARTERIOSKLEROZI i. HEMOROIDIH l.l.li lili). AIi res ne veste, da je Hernan-faj dobro sredstvo pri OBOLENJU ŽELODCA, JETER in LEDVIC? HEBSAN-ČAJ se dobi SAMO V ORIGINAL. ZAVITKIH r vseh lekarnah. ™ »RADIOSAN«, ZAGREB, Dukljaninova I. 8. lit. 10634-35. Iz naših društev i Grahovo pri Cerknici. Na praznik Mari"i ga Oznanjenja, 25. marca in v nedeljo, 20 J'"6' i>o Prosvetno društvo uprizorilo igro »Njena• Začetek ob |K>1 4 popoldne. Vljudno vabljeni i Stara Loka. Na Marijin praznik 25 mar ob K zvečer in v nedeljo, 2«, marca ob poi 4 lyifS uprizori drainatski krožek v Stari Loki žaloio^ v 4 dejanjih- »Prisega o polnoči«. Zaloigra snrem liana z godbo in zborom ciganov, bo zares lena-zato v teli dneh ne pozabite na staroioški Dom i Poljane nad Sfcofjo Loko. Prosvetno društvo priredi na praznik 25. marca ob 3 (»poldne ta terinsko proslavo z dramo v 4 dejanjih: »Podrti križ«. i Dvorska vas pri Vei. Laščah. Člani Prosvet-nega društva iz Vel Lašč bodo priredili 26. marca v dvorani v Dvorski vasi dramo v 5 dejanih: >A njega ni«. Vjudno vabimo. i Dobrepolje. Tukajšnje Prosvetno društvo i gasilci iz Ponikve uprizori v nedeljo, 21. marca ob 3 popoldne v svoji dvorani novo vojno dramo »Žena z zavezanimi očmi«, v 6 stikali, lielo dr Jožeta Herforta. Vljudno vabljeni vsi okoličani i Ponikve pri Dohrepoljah. Fantje in dekleta iz naše vasi pod okriljem Prosvetnega društva v Dohrepoljah pripravljajo za nedeljo, 26. marca v prosvetni dvorani na Vidmu in za nedeljo, 2. apr. v prosvetni dvorani v Velikih Laščah lepo vojno dramo dr. Jožeta Herforta »Žena z zavezanimi očrnit v režiji avtorja samega. Delo je novo in sedaj prvič uprizorjeno, zato tudi bolj zanimivo ia prav lepo vabimo vse okoličane, da res vsi pridejo pogledat, posebno še bojevniki iz svetovne vojne, da si obude spomin na one hude čase. i Sela pri Kamniku. Dekliški krožek priredi 25. marca ob 3 popoldne lepo igro: »Ciganska Ma-donat ali »Madona v gozdu«. Vljudno vabljeni! i Preserje. Na splošno željo občinstva bo Proi-sveino društvo ponovilo igro »Podrti križ«, k.i ie pri prvi uprizoritvi bila od vseh udeležencev pohvaljena. Predstava bo na tih« nedeljo ob 3 pop. i Vitanje. Katoliško prosvetno društvo priredi igro v petih slikah »Najlepše plačilo'. Igra se vrši v Gasilnem domu 25. marca ob 3 popoldne. Pridite pogledat! i V Olševkt! pri Preddvoru l»o igralo domače Prosvetno društvo na tiho nedeljo 26. marca ob 3 popoldne Ogrizevičevo pretresljivo dramo v treh dejanjih »Hasanaginica« ter »Prizor malih nnisli-inančkov«. To bo prva proslava na novem odru. Nastopilo bo 40 oseb v slikovitih turških nošah. Igra se ponovi na evelno nedelio 2. aprila. Vljudno vabljeni! i St. Vid naii Ljubljana. Naša župnija se pripravlja, da vprizori Gregormovo igro: V času obiskan ja, kjer nam pisatelj slika dogodke iz življenja Jezusovega, ziasti pa še dogodke iz Jezusovega trpljenja. Vsem je še v spominu lepa njegova igra: K-alj 7. neba za božič. Ta druga igra je še lepaa in tudi mogočnejša. Nastopa okoli 70 ose!). Tudi oder l>o za to priliko posebej urejen in i.a novo opremljen. Pričakujemo, da bodo igravci svojo nalogo dobro rešili in nas vse pripravili ua velikonočni praznik. Predstave so tako urejene, da bo lahko vsak prišel predstavo gledat, posebno tudi iz okoliških fara. Kdor bo prišel [»gledat, mu ne bo žal. Vsi iskreno vabljeni. i Mekinje, Prosvetno društvo vprizori v nedeljo 26. marca ob 4 popoldne ganljivo in poučno igro: »Podrti križi«. Igra ie posebno primerna za postni čas. i Radeče pri Zidanem mostu. Preteklo nedeljo jc imel FO lepo uspelo akademijo s pestro vsebino v čast sv. Jožefu. Starši so lahko uvideli, da ie FO na pravi poti in da mu lahko zaupajo svojo mladi-no v vzgojo. Na praznik Marijinega Oznanenja bo imel dekliški krožek materinsko proslavo v prostorih Kmetijske knjižnice z bogatim sporedom. Vstopnine ni. V nedeljo, dne 26. marca bo ob J popoldne redni občni zbor Kmetijske knjižnice, Udeležba za člane obvezna , i Smarjeta pri Novem mestu. Prosvetno društvo bo priredilo na praznik Marijinega 0z"1,n®' nja ob pol 3 popoldne igro »Zlatorog« v gasilnem domu. Igro bomo ponovili v nedeljo, dne 26. marc tudi ob pol 3. K nedeljski prireditvi bo vstop dovoljen samo otrokom , i Preska pri Medvodah. V prosvetnem domu bo igrala v nedeljo, 26. marca ob pol 4 P0P°'a" Mrakova igralska družina žalaigro »Grohar«. ^ običajne. Vabljeni. EP V vsako hišo »Domoljuba«! Fran Erjavec: Med kmeti v srednji in zapadni Evropi Za kmeta po avstrijskih alpskih deželah sfu mlaj iinjdobičkanosnejSa mlekarstvo in pruiiie-reia. Živine Nemčija prav za prav ne potrebuje več z«'" i'm tutli "e 8re več zato, da bi pomno-Jcviili njeiio število, a ker vluda tam precejšnje lomanjkanje iniisti, hočejo le še izboljšati kakovost živine in vzporedno s tem tudi mlečnost irav. Tirolska kava daje že doslej po 3500 litrov m|eka letno, dočim ga daje solnograška šele 2500 litrov in doseči hočejo čiin prej vsaj tirolsko. Tudi ostalo pridelovanje gre predvsem s tega vidika. Ua dobe primnnjka jočo jim mast, posvečajo zato jako dobičkonosni prašičereji Bajvečjo pozornost in začenjajo prašiče krmiti zlasti » krompirjem. To je razumljivo tembolj, ker je v alpskem podnebju krompir najzanesljivejši pridelek. Šolskih razmer v bivši Avstriji na tem mestu De bom obširneje popisoval, ker sem storil to že lilio bi lahko omenil, da naših e; drugod, le toli bistveno ne prekaSaio. Imajo po eno dobro stran pred našimi, to je, da niso centralistično urejene. Kes je, da so imele iudi vse avstrijske ljudske jule enoten učni načrt, toda ta je bi! samo okviren, sicer go pa vsi predpisi izrečno poudarjali, da mora biti šola v čim največji meri prilngodena razmeram in potrebam svojega oko-fiSa, dočim je pri nas začetek in konec vse modrosti vseh činiteljev, da je nategnjeno vse »od Triglava do Vardarja« na isto nemogoče kopito. In vse kaže, da upošteva tako prilagoditev šol-l(va krajevnim razmeram tudi sedanji narodno-locialistični režim, razen v svetovno nazorskem pogledu. Ravno letošnjo jesen je n. pr. zatrl prav zadnje sledove krščanske šole, kakršno je nnela doslej Avstrija in tudi mnoge južne pokrajine v »stari državi«. Kako ie ljudstvo ta ukrep sprejelo, ne »eni, vem pa, da ima smotre-ns, neprestana in silno ostra proticerkvena gonja spričo popolne razorožitve katoličanov in Cerkve ivoj uspeh. Tako mi je n. pr. moj spremljevalec ofividno popolnoma prepričan dokazoval goro-Itasni nesmisel, da sta delala prejšnji avstrijski režim in p« komunizem Vzajemno in sporazumno. In slične neumnosti sem pozneje v Nemčiji bral Je v mnogih glasilih raznih režimskih organizacij. Ker sem povsod, kamorkoli sem prišel po rojih poslih,, hitro uvidel, da je stara Avstrija vsaj v organizatoričnem pogledu že podrta, oziroma se z vso naglico pravkar podira, novo pa ie ni vse r.a nogah, nisem hotel tu več izgubljati svojega pičlega časa, temveč sem se žc naslednje opoldne odpeljal naprej v Monakovo. II. V HITLERJEVI NEMČIJI Kmalu po obedu »cm se odpeljal iz Solno-frada proti Mouakovu. Elektrificirair brzovlak je drvel skozi srednjo Bavarsko skoro naravnost Proti zapadu. Pokrajina ie valovita, ponekod "li o hrilnivita. Vrste se skrbno obdelana polja in lepo gojeni gozdovi, vmes pa čedne vasi s svojimi značilnimi hišami v znanem alpskem slogu. Povsod se še pase jako lepa živin« in »met hiti z jesensko setvijo. Orjejo samo r. moji"11™! železnimi plugi in brez poganjnča, o posejano je brezizjemno povsod vse le s stroji. Mano katoliško zavednost Bavarcev dokazujejo »Številne cerkve, ceste so pa, kakor že v Av-»'"Ji. vzorno urejene. Tudi znamenite nemške »orzavne avtomobilske ceste«, ki so jih zgradili ' zadnjih par letih celih 3000 km ir. ki pač ni-P''/8 ? Evropi, je videti žc tu. Povsod ži-'anna delavnost: tu zidajo novo tovarno, tam MočT !n:'-'em kraju izsušujejo močvirje itd. ,1 c!lrnatega sveta je videti namreč še precej t " y ?kolisu Rimskega jezera. Tudi par jak< *?»urejenih delavskih taborišč z ličnimi leseni cel ie bilo videli iz vlaka. Enako pre- ladevZ janom- ker se Nemci na vso moč pri-r»„„ J0'...u 'Ji se v vseh pogledih čim najbolj ^^odTno^^r^ »nje lanu. jbolj ____, ie začel« državna korporacija jako pospeševati se- rtein p™ 50 izginjala mimo oči mesteca: Trnnn-le ,"°senheiin in t dobrih dveh urah 5» Nem*-- *k v Monakovo. Tudi današ- ♦'»lističn. n i® '."»""Rib pogledih strogo cen-t jpi "očim hočejo pri nas zvleči prav vse ° • Pa pustijo v Nemčiji živeti tudi po- Mislila je, da so plenice bele • • .dokler jih ni primerjala z Radion belo bluzo! Tako bo pr84, 4172, 1425, 6206, 789t, 1999, 8853, 3565, 4481, 2708. - Drugi dobitki: št. 26, 190, 260, 331, 726, 852, 875, 1183, 1257, 1478, 2005, 2030, 2230, 2327, 2>82, 2701, 2862, 2978, 3304, 344», 3502, 3681, 3905, 3926, 4001, 4068. 4445, 4454, 44%, 4558, 4602, 4619, <665, 4685, 4772, 4783, 4813, 4849, 4891, 4991, 5001, M35, 5125, 5244, 5268, 5289, 5347, 5366, 5515, 5527, «35, 5711 5714, 5735, 5825. 5892, 6212, 6345, 6514, 6880, 6952, 6964, 6967. 7003, 7088, 7135, 7294, 7385, 7413, 7462, 7522, 7598, 7648. 7607, 7686, 7701, S I863' 7957• 8027' 8088- 8f40. 8149, 8182, 8252, »320. 8516, 8704 , 8856, 8954. 9003, 9032, 9189, 9376, '652, 9785. 9891, 9901, 9936. ' Dobitki sc morajo dvigniti v 90 dneh od dneva »rebanja. Po tem roku zapadejo v korist društva, fantovskega odseka v Domžalah.. g^DOBRO VOLJO da' lov je draga zabava, vsak zajec ki ga rll,mi',nie 8,anp najmanj dva kovača,« je prikoval Dobernik »pri Jeriču«. In m ,al:o' za,° si ,orei Včasih rajše premisliš streljaš,« ga je uščipnil Stibernik. ''at'zlagal™ * V8em 8v0^eiB življenju sem se dva-»Zdajle si se pa tretjič.« le Ji5!'rif: ^Gospodična, ali veste kakšna razlika (l! avjorn°bilom in tramvajem?« »odična: »Ne « 'eliric: »Potem se pa peljiva s tramvajem.« l"aliKmn-'?ev ,T"ri !(lfl za V8a kmečka USniU dela sprejmem. Cerne Jože, Zgornja Šiška 89. Hianra vajenega polj- niapia 8kjh del in konj spretmem lakoj. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 4388. na kmetijo sprejmem. Plevnik, Tomačevo 9 pri Ljubljani. ŠliiiBja ^la^ref- mem Koman Vinko, Dravlje, Vodnikova ce-sla 241. Št. Vid nad Ljubljano. _ Hme&ko iSis pošteno, srednjih let, išče stalno službo na deželi. Vajena je vsega hišnega in kinet-skega dela. Ponudbe na upravo Domoljuba pod št 1234/4381). Polsladko seno prvovrstno, 8 do 4 tieoč kg, ima naprodaj Švi-gelj. Dole št. 6, pošta Borovnica. pošienega, neoženjeae-ga, sprejmem takoj v stalno službo. Rebolj Jakob, Razpotje, Medi-ja-izlake. Prodam dva konje Poizve se: Ljubljana, Kongresni trg 14, dvorišče. lahko tudi s staro oseba Ponudbe takoj. Naslov v upravi Domoljuba pod štev. 4113. "iBitki fllcklc dobi trajno zaposlitev pri V. Naglič u, ščetar-stvo, Vižmarje pri Ljubljani. PFflda ii Reditelje, sena, repe in korenja. Isti sprejme žensko — prosto stanovame in drva. Šimnnvec France, Strahinj, Kranj. kupuje in mi-tnino povrne Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1, SppgOT vajenca za kro aško obrt. Stanovanje in brana v hiši. Drugo po dogovoru. — Franc Klun, krojač. Dolenja vas pri Ribnici. Fanta is dekista starost 16 do 18 let, vestna in poštena, kmet. staršev, sprejmem. Poizve se v opekarni Sitar, Zg. Šiška, Ljubljana. POSiitlO krajuPna"(H renjskem naprodaj. Gozdovi z doraščenim lesom, njive in travniki v bližini poslopja. Zemlje je 20 oralov. Poslopje v najboljšem stanju z elektriko. Cena se je znižala. Oglasijo naj se le resni kupci. — Ogleda ee Škerjančevo št. 1, pošta Radomlje. Pfl2fil»! VeS šivalaih i »sui ( strojev prvovrstnih znamk, koles in otroških vozičkov prav poceni nbprodaj pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). 2 plemenska junca, lepo sparjena 2*1> leta stara. Habič Anton, Podiipo-glav 17, pošt. Dobrunje pri Ljubljani. Ritta mesecev sta-Blnll vega prodam. — Dravlje 232 pri Ljublj. Pskosskep vajenca fn pomočnika sprejme pekarija Jug, Mengeš štev. 98. 1008 kg repe prodam. Berdnik. Pod-smreka 28, p. Dobrova. prodam. Vidmar Ivan, Pleši vica, Brezovica. Slalkinja 7kmeaiiio 8e sprejme takoj. Berlič Franc, Dravlje št. 87, Št Vid nad Ljubljano. Hapredaj ioan lep zgodn! semenski krompir. Vinko Štrukelj, Dravlje 9. Sladko seno t^F' oves za seme prodam. Žabjek, Rudnik 13. JHlinnit itT'a obrtno mllnDr dovoljenje za mletje žita in zlasti za kemične glazure, želi prenesti to obrt in išče v zakup primeren mlin z vodno močjo ali pristopi kot kompanjon. Ponudbe na Mlekarsko zadrugo v Komendi. pri Popitu na Logu pri Brezovici so res trpežna, poceni ter veiika Ubira. v&iko množino orehovih, javorjetih in češnjevih furnirskih hlodov. Pisati na Boris S a m s a, tovarna furnirja, Lilij«. V najem dam lepo posestvo in mlin s 4 tečaji takoj za več let. Redi se lahko 4 goveda. Poizve se Drol Franc, Kuplienik št. 8 pošta Bohinjska Bela, Gorenjsko. Mlado dekle jfrtŽE nje mleka in za poljska dela. Ponudbe na Pečnik, Tyrševa c.203, Ljubljana. Janez 2e-rovnik, Stranska vas 22, Dobrova pri Ljubljani. Eljučasnitar. sajenca sprejmem z oskrbo. — Podržaj Ciril. Ig. sprejmem v UlrHiln odgojo. Kirar Fr., Boštanj ob Savi. fanlia vseh vrst ItSvIIE bite najceneje pri Malči Košnik, Cerknica. Nasproti gostilne Zabukovec. »Mtisfičkn izvrstnega semenskega krompirja prodam. — A. Škrjanc, Šmarje 21 pri Ljubljani. Kmetje Todi vi želite povečati svo:e dohodke, želite, da se vaša živina bolje razvija, da pridobi več na teži, da dajo krave več mleka, da pujske m teleta obvarujete pred boleznijo, da živina raje žre in da bolj izkorišča hrano (tudi cenene odpadkej. Zato uporabljajte *Pckk« in »Osan« in dosegli boste golov uspeh. Ali ne verujete? Evo vam zahvalna pisma iz naših krajev, katera lahko sami kontrolirate. G. J. Brodar, predsednik Kmetijske zbornice in načelnik Kmetske zveze, Hrastje pri Kranju! »V splošnem lahko rečem, da so bili rezultati po-kladania Pekka in Osana zadovoljivi. Krmil sem 42 dni dva mlada bikca z dodatkom Pekka in (kana Pozneie, ko jima nisem več pokladal preparatov. sta pridobila na teži po J9 kg manj, dasl sta bila hranjena enako kot prej; vendar ni glavno, da sta bikca zaradi dodaika Pekka in Osana dosegla precej večjo težo, ampak, da sta — kot plemenjaka — postala lepa, polnega telesa, zaradi česar se doseže najmanj 2—3 din višja cena pri kilogramu. Dvema molznima kravama sem pokladal Pekk in Osan; prva je pridobila 1K litra mleka, druga pa I litra mleka dnevno.e Prol. dr. 1. Ganslmayer, Inlauf, p. Kočevska Reka; .Poskusna količina Pekka in Osana je dala dobre rezultate. Prepričan sem, da se bodo ti preparati pri nas uvedli.*. 2ivinozn» in krojaštvo pri G O G A L U NA JESENICAH BISTER FLUID je ;.a masažo pri raznib poškodbah nog in kit, pri ret»-matizmu ter pri težkem delu. BISTER prašek prepreči mnogotere konjske bolezni, posebno pa naduho. _ _nimm je sr«4. stvo za pomrioženje ml* SgyeM±S|kJrT k« pri kravah, za preti«-IH^HB^ vo in celo pomišljanja, srnii UM" |> Navodilo priloženo, Bister H £ fluid mata steklenica Dia ** * 10"—, velika Din 16- Bister prašek zavoj Din 10*—. Mlekin zavoj mali Din 10—, veliki Din I«"—. Poštnina od 8-10 Din. Predaja Drogerija !vai Isac, ijaMjana-HeboSitoi!: r Snojnlina irpalHe brzoparllnlki itadltnlki novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje Podrlaf Ciril, Ig 147 pri ijubljaii Naznanilo. Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem dn« 15. marca t L na Vrhniki, Svabičeva ul. 21, oop" drogerijo v kateri bom ime! vse v to stroko spadajoče predmete, pred vsem sredstva za živinorejo, i««' rilna zelišča, razne pripomočke »a gospodinjstva, hiijijeno, desinfekcijska sredstva, kemikalije sirupe v obrtne ia lovske namene. Zagotavljam Vam strokovno postrežbo in se » obilen obisk priporočam Mirko VerteSa, Vrhnika drogerija • foto - par?umerija rate m reklamacije pa »,,„ .Domoljuba^-" ,DopMe,,B ,Pise n r e d o i £ t v o »Domoljuba«, naročnino, In** Izdajatelji dr. Gregorij P c i j a «. « CL?k. pwebi,eiB ccniko ■ - Telefon »rednišiva in ^ *' uredniki Jože Koli Se k. - U Jugoslovanska tlskarnoi Karel Čet