Državna politika. V NASI DRŽAVI. Radičevci pa znajo! Take stranke, kot so radičevci, ni na celem ibožjem svetu. Ne samo, da so se čez noč prelevili iz republikancev v najhujše monarhiste, ki so preje zagovarjali ločitev od Srbov, pa so zdaj zato bolj srbski kot Srbi sami, so še druge stvari, ki so samo pri Radiču in njegovi stranki mogoče. Tako so — ne se smejati — radičevski ministri glasovali samim sebi za nezaupnico. Tako je tudi Radič na svojih dveh shodih o binkoštnih praznikih govoril — zoper radičevskega ministra dr. Nikica, da je črv v vladi. In konečno so zdaj radičevci glasovali zoper svoj lasten predlog v zadevi korupcije. Ali je kaj takega pri umnih ljudeh mogoče? In radičevci upajo, da se jim bo slovenski narod zaupal na milost in neinilost? Ali mislijo radičevci, da je slovenski narod slep? Dovolj so varali Hrvate. Posrečilo se jim je, varati nekaj oasa tudi Srbe — Pašič to bridko obžaluje — ali zastonj bodo poskušali varati Slovence, zastonj! Pucelj je najboljši minister! V Sremu so bile pretekle dni grozne poplave, ki so naredile veliko škode. Posla nec Aleksič je predlagal nujno odpomoč. Toda zdaj so zoper ministra Puclja glasovali tudi radikali in njegovi hrvaški pajdaši radičevci in minister Pucelj je propadel. Če bi imel kaj manire, bi moral odstopiti. Izrezal ga je ministrski predsednik, češ, da ga radikali in radičevci niso prav razumeli, ker je govoril slovenski. Srbi in Hrvati po izjavi ministrskega predsednika ne razumejo dobro slovenski, a ista vlada zahteva od najpriprostejšega Slovenca, da mora razumoti srbohrvaško in znati celo cirilico, ker imamo vse državne tiskovine in prihajajo vsi državni spisi v tem jeziku in večinoma tud? Žandar, ki je bil odvezal kravo, da bi izvabil Lipčeta iz skrivališča, se je obrnil na peti in odbrzel v vas po župana. Sivka se je vrnila pred hlev sama, mukala pred vrati in vzdramila mater Heleno, da je pogledala proti durim, ^kozi katera bi naj vstopil njen Lipče. Sinka ni bilo. Sivka je mukala in mati je hitela pogledat, kje bi se bil zamudil njen edinec. Krava jo gledala žalostno izpred hleva, mati je iskala 2 očmi zastonj otroka . . . Tudi njeni glasni klici so se porazgubili brez odgovora . . . Mati se je napotila za rosno sledjo po sosedovem deleljišcu. Po sredini njive se je poznala gaz sivke, zraven te ""'^>\ eske^^opinje, ki so se izgubljale pod obronkom. Helena je postala na vrhu, kjer jej j^ padlo oko na ¦ipčeta, ki je ležal vznak na obrazu. Ilasnila je k sinku, se spustila na kolena in ga obrv krilo . . . Obraz otrokov smrtnobled, usta odprta ter krvava, oci ekleno onemele in na prsih odprtina, iz katere se je še bpuščala v bolj počasnih curkih kri preko prs v materino krilo . . Heiena ni čula strela, ni videla orožnika in v njenem knlu je otrpljeval in ledenel radi smrtne prsne rane njen edinec — Lipče . . . Sivka ga je z rogom Ne! Padel je pri teku in se nabodel Ta misel jo je prešinjala, ko mu je od- penjala srajco iri tipala po okrvavljenih prsih. Ena luknjica na hrbtu in njc-n izhod iz sinovoga tclcsa na prsih . . . To je strel! Kedo in zakaj bi se bil lotil Lipceta z orožjem? Ta negotovost je pretresavala mater, ko se je ozrla na kvišku in ugledala pred seboj župana in še dva moža iz vasi. Žandar je pokazal na Heleno in sina, se obrnil in izginil za obronkom . . . Mati v narocju z mrtvim edincem Pred njo trije znani obrazi A kedo bi naj začel prvi z be- sedo pri tako presunljivem prizoru! Mati je zrla onemela v znance, iz sinovih prsi je curljala počasi kri v njeno krilo . . . Župan je bruhal tresočega glasu pojasnilo, da je bil ustrjsljen Lipče od žandarja kot neposlušen dezerter. Helena je slišala te besede, a kako bi jih naj razumela, ker je poslala sinka sama za kravo, mu pripravila popotnico za odhod in ustrelili so jej ga kot razbojnika tik rojstnega doma . . . Izgubo dveh sinov je prebolela v nepopisni, tihi žalosti; a odkritje vzroka usmrtitve njenega najmlajšega in še edinega jej je ustavila trenutno kri, da ji je usahnila na mab na obrazu rdečica, levica je^izpustila sinkovo glavo, desnica se je oprijela detelje, ki se je izpulila pod bolestnim prijemom in Helena je omahnila na hrbet brez krika! V materinem krilu truplo in kri mrtvega sina. Nezavestna mati v jutranji rosi, ob obeh žrtvah medvojne krutosti tri osebe, ki bi naj pomagale, a ne morejo . . . Ustreljenega Lipčeta so odnesli v mrtvašnico. Heleno so položili doma na postelj in poklicali sosedo, naj jo vzdra mi k zavesti. Drugi dan po tom dogodku je prišla sodna komisija v spremstvu 11 žandarjev, ki je še raztelesila Lipčeta, da bi dognala ter zabeležila, ga je li dobro pogodil žandar samo radi tega, ker je hotel obrniti na materin vzklik kravo in nato odpotovati nazaj, kjer je že krvavel. Raztelesenega Lipceta so položili v nepobarvano krstov mrtvašnici; doma na Gacnikovini so preoblačile sosede za mrtvaški oder Heleno, ki je prebolela smrt Jožeta in Franca, a uboj najmlajšega Lipčeta tik doma na sosedovi njivi je stisnil njeno materino srce za vedno  Pogreb obeh vojnih žrtev — matere in njenega najmlajšega — je bilo veličastno spremstvo domačih in sosednih mater, ki so klicale glasno z neba maščevanje nad državo, ki jim je ugrabila sinove ter može, a sedaj že sega s Kajnovo roko celo po materahl Tako je torej prišla slika priproste kmetske matere Helene Gačnik na marmornato ploščo vojnih žrtev. Vsakdo mi bo priznal, da je zaslužila ta mati odlikovanje, da oznanja materino medvojno Ijubezen poznim rodovom v družbi treh slovenskih sinov: Jožeta, Franca in Lipčeta. cirilski pisavi. Smo pač Slovenci drugačne brihtne glavice kakor pa srbski in hrvaški ministri in poslancil 'itadikali bi radi pozornost, ki je nastala zavoljo njihovih umazanih zadev, posebno vsled Rade Pašiča, obrnili na drugo stran, pa so vložili interpelacijo zoper Kumanudija, ki je iz Davidovičeve stranke, in pravijo, da ¦bodo ponovili ono žlobudranje zoper dr. Korošca, ki so ga nasprotni listi že nekaj let bili polni, a vendar niso mogli uicesar dokazati. Na ljubljanskem shodu so dobili radikali odgovor, ki so ga zaslužili. Novo stranko so ustanovili madžaroni v Prekmurju. Ker se bo nova stranka potegovala za graščake-Madžare, bo imela dosti denarja in malo ljudi, ki pa bodo plačani. Komisija za preiskavo korupcijskih afer je izvoljena, «a s0 vsi z njo nezadovoljni. Sedanja vlada ima v njej 13 ^zastopnikov, med temi je 9 radikalov, opozicija pa 8 članov. Torej bodo radikali sodili samega sebe, potem že lahko vemo, kako bo ta »sodba« izpadla. V DRUGIH DRŽAVAH. V svetovni politiki je najzanimivejša novica, da je prenehala vojna v Maroku. Abd el Krim, znani poveljnik turških čet, se je udal. Francozi in Španci so ujeli njega in njegovo družino in ga odpeljali na Francosko. Zajeli so tudi velik plen topov, pušk in streljiva. Zdaj bodo poskušali s tamkajšnjimi turškimi rodovi v miru živeti. V sveti deželi, kjer so bili boji najhujši, so proglasili samostojno libanonsko republiko. Prvi predsednik nove države v sveti deželi se imenuje Debbas. Na Poljskem so se razmere sicer malo ustalile, vendar ima Pilsudski še dosti dela, da bo napravil red. Senlanji papež dobro pozna razmere na Poljskem, ker je bil v Varšavi dolgo časa papežev odposlanec, je poslal Pilsudskemu svoj blagoslov, želeč moi božje pomoči pri težkem delu za blagor Poljske. Na Rumunskem so volitve končane. Sedanja vlada je bila preje v manjšini, sedaj pa ima 280 poslancev, vsi na¦sprotniki pa 104 poslance. Socijalisti in komunisti nimajo nobenega. Na Rumunskem je tako, da tisti, ki je na vladi, zmaga za tisto število poslancev, katero hoče. Torej je tam volilne svobode za orehovo lupino. Italijani hočejo popolnoma poitalijančiti vse Slovane on Nemce, ki so po vojni prišli pod italijansko oblast. Zdaj •je italijanska vlada izdala poseben ukaz, ki prepoveduje »rganizirati slovensko mladino in zagrozila z zaporom vsem, ki bodo to poskušali. Na podlagi tega ukaza so pri«eli preganjati slovenska društva. Odpornost primorskih Slovencev ja pa tolika, da se za enkrat še ni bati kaj hujsega. Toda naša država v tem oziru zelo pozablja na svoje dolžnosti. Ko pride zdaj v skupščini v razgovor nova pogodba z Italijo, sklenjena v Nettunu, bo znova potrebno pozvati vlado, naj se vendar potegne za Slovane. Na grško-bolgarski meji so se zopet spoprijeli grški vojaki in bolgarski komitaši. En grški vojak je ubit in en komitaš. Več pa je ranjenih. Na tej meji so vedno taki 3popadi, ki imajo politično ozadje. Razorožitvena konferenca je prešla — brez uspeha! jpričakovati je bilo to. Saj ni iskrenosti med državami, da bi se to važno vprašanje moglo ugodno rešiti.