Več znanja -boljši pridelek
Z načrtnim pristopom prj vzpodbujanju pride-lovanja hrane je v zadnjih letih dosežena hitrej-ša rast primarne kmetijske proizvodnje in s tem tudi uspešnejše zagotavljanje pokrivanja nara-ščajočih potreb Ljubljane po hrani.
Za obdobje 1981-1985 je načrtovana 3-4 od-stotna letna stopnja rasti kmetijske proizvodnje. Dosedanji rezultati kažejo, da so ti načrti realni. Ponovno je oživljen razvoj kmetijstva, vzpodbu-jen interes za intenzivnejšo obdelavo kmetijskih zemljišč, povečana tržnost družbeno organizi-rane proizvodnje hrane.
V prihodnje bo vsa pozornost namenjena ukrepom za povečanje družbeno organizirane proizvodnje z intenzivnejšim in gospodarnim iz-koriščanjem kmetijskih zemljišč. Velike rezerve so še vedno pri uvajanju sodobnejših tehnično-tehnoloških dosežkov za proizvodnjo. Več po-zornosti bo treba nameniti tudi tehnologiji raje na domači krmi ter zagotavljanju večje dohod-kovne motiviranosti. V razvoju živinoreje mora imeti prednost proizvodnja na domaSih krmnih virih, v zvezi s tem pa je povezano tudi nadalje-vanje ukrepov pri revitalizaciji hribovitih obmo-čij ter povečanju izkoriščenosti pašnih površin. Bistveno se mora povečati prispevek pospeše-valne službe v neposredni proizvodnji in hkrati dvigniti strokovno znanje kmetov.
Vse to so med drugimi osnova programa in-tervencij pri pospeševanju proizvodnje hraneza
preksrbo Ljubljane. S sredstvi, ki se združujejo v ta namen se vzpodbuja kmetijske proizvajalce k večji predelavi hrane. Zbrana sredstva se v obli-ki različnih regresov, premij, nadomestil \z sofi-nanciranja nepovratno usmerjajo v primarno kmetijsko proizvodnjo na območjih Ijubljanskjh občin in 25 občin v Sloveniji, ki so se s poseb-nim sporazumom in sprejetim obvezami v pre-hrambeni bManci Ljubljane dolgcročno vezali na preskrbo mesta.
.    -¦¦,-¦;      ¦    N.Č.