<3, IZIDOM "7/and NO. 9 LIPerisk/i Domovi ima AM€mcAN in sptitrr fOR€l6N IN LANGUA$€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 14, 1965 SLOVCNIAM HORNING N€W$PAP€£ ŠTEV. LXIII VOL. LXIII Azijsko-afriški blok pred politično krizo Azijsko-afriški blok držav še ni odločil, ali naj povabi na svojo konferenco v Al-žir Sovjetsko zvezo ali ne. Sedaj ga. je spravila v težave š< X' « V--••• ;< X»' VX Xy Mar je bilo to neobhodno? Predlanskim 10. aprila se je potopila za poskus okoli 220 milj od Cape Code v Atlantiku atomska podmornica Thresher, pa se ni več dvignila na površino. Z njo je izginilo na morskem dnu, 8,400 čevljev globoko tudi 129 oseb, moštvo podmornice in pol ducata strokovnjakov, ki so nadzirali poskusno plovbo in potapljanje “prenovljene” atomske podmornice. Vojna mornarica je poskušala ugotoviti točno lego ponesrečene podmornice in dognati, če je možna kaka rešitev. Kmalu so spoznali, da je podmornica Thresher dokončno izgubljena in z njo tudi vseh 129 ljudi, ki so bili v času poskusnega potapljanja v njej. Sledili so dolgi tedni zasliševanj in raziskavanj vzrokov nesreče. Na kraj potopitve so pripeljali iz Kalifornije ‘bathyscaphe’ Trst in skušali z njim najti potopljeno podmornico, da bi lažje ugotovili vzroke1 nesreče. Sredi lanskega leta so objavili, da so dognali, kje je podmornica potopljena, in sporočili javnosti, da se je potopila verjetno zaradi poškodb v ceveh, ki naj bi pod pritiskom počile in povzročile kratke stike v električni napeljavi. Poročilo je bilo sorazmerno kratko in brez vsakih podrobnosti. Preteklo nedeljo je skupni kongresni odbor za atomsko energijo objavil poročilo o tajnem zasliševanju častnikov vojne mornarice, ki so odgovorni za gradnjo in varnost podmornic. Iz poročila je razvidno, da so na primer pregledali 145 “členkov” cevi v podmornici Thresher in pri tem dognali, da je bilo nekako 14 odstotkov prešibkih ali kako drugače v nepredpisanem stanju. Kljub temu so opustili pregled na-daljnih 2,855 členkov celotnega sistema vodnih cevi v podmornici. Visoki častniki vojne mornarice so priznali, da so bili pri gradnji te vrste podmornic prehitri že v sami izdelavi načrtov. Mudilo se jim je vključiti v podmornice nove sposobnosti za napad in obrambo, pri tem pa so premalo poskrbeli za njihovo varnost. Pri prenovitvi podmornice Thresher se jim je mudilo, hoteli so izpolniti določen rok, če tudi na škodo varnosti. Kljub temu, da cevi in njihovi členki v podmornici niso bili pregledani, tej niso naročili, naj se ne potaplja preko določene “varne” globine, dokler ne bo mogoče vseh cevi in členkov na njih temeljito pregledati. Iz leta v leto so se atomske podmornice potapljale globlje in globlje v ocean, pri tem pa niso nikdar poskusili dognati, ali je mogoče tanke z balastom popolnoma izprazniti v izrednih globinah in podmornice spraviti tako znova na površje. Vojna mornarica je priznala, da je bila to huda napaka, napaka zvezana z varnostjo življenja neštetih mornarjev. Admiral Hyman Rickover, “oče atomske podmorni-’ ce”, je tekom svojega pričevanja pred kongresnim odborom ostro obsodil “brezbrižnost, površnost in slabe navade, ki so zašle v naše ladjedelništvo”. Kongresnikom je dejal; “Glavna točka, ki jo hočem tu poudariti, je, da razmere, ki so omogočile izgubo Thresherja, obstoje vsesplošno pri izdelavi načrtov in pri gradnji naših podmornic! ’ Vojna mornarica je dva dni po objavi poročila kongresnega odbora o zasliševanjih v zvezi z nesrečo Thresherja razkrila, da je izvedla vseh 20 priporočil v zvezi z varnostjo v podmorniškem brodovju, ki jih je preiskovalna komisija priporočila. Mornariški tajnik Nitze je dejal, da ne bo opuščen “noben napor za odstranitev napak tako v postopku, kot v materialu, gradnji in vsem drugem”. Priporočila obsegajo tehnična navodila za trdnost cevi in njihovih členkov, ki jih sedaj varijo, med tem ko so preje pri tem uporabljali drugi, “cenejši in enostavnejši” način. Prav tako so izdali ukaze o tem, kako globoko in pod kakšnimi okoliščinami se smejo podmornice potapljati. U-vedli so dodatni sistem za potiskanje vode iz tankov za slučaj, če bi odpovedale redne naprave, da bi bilo tako podmornico kljub temu mogoče spraviti na površino. Seveda so obljubili tudi strožji nadzor pri izdelavi načrtov in posebno pri gradnji podmornic. Ob objavi poročila kongresnega odbora se je treba vprašati, kako je mogoče, da so vladale take razmere v našem podmorniškem brodovju, kako je mogoče, da so trajale tako dolgo in ni bilo nič storjenega za njihovo odpravo? Visoki predstavniki vojne mornarice so priznali, da bi se taka ali podobna nesreča lahko dogodila že preje, ker sami načrti za podmornice vrste Thresher niso bili dovolj pretehtani in preskušeni. Njihova izvedba je bila površna, brezbrižna, “obnova in pregled” podmornice neverjetno zanikrna, če pomislimo, da je bilo za odgovorne važnejše, da je podmornica izplula iz ladjedelnice na preskušanje, kot pa da bi bila do kraja preskušena v pogledu varnosti. Odgovorni oficir ali kdorkoli je že bil, je rajše tvegal var- Slovenskf sEfuišarjš -ali sezona na plesššts Cleveland, O. — Če se hočeš smučati brez snega, potem je to zima za te. še imaš toliko časa, da se naučiš kako izgleda pravi smučanja. “Ali sem jaz gospodar v hiši, ali te klete dilce.” Le pokaži ji... Pa naj bo tvoj problem še tako velik, če ni snega, vse Skupaj ni nič. Sedaj lahko samo še ple-šeš, poješ in piješ. Če te pa zanese pot m,ed smučarje, pa še ti “smučarski kanon”. Začni pri povej, kako je bilo, ko smo se plesišču, pijači in tesnih razteg- podili po snegu. Seveda, če nisi ijivih hlačah — ljudje bodo v tebi videli človeka, ki se na smučanje razume. Ostalo je pa popolnoma brez pomena. Zapomni si glavno športno geslo: ne kaži se začetnika! Skrij svoj preobilni trebuh, kamor ga le moreš. Telovadi! Najboljša vaja za velik trebuh je: odrivaj se od polne mize. Delaj se, kot da razumeš smučarski jezik. Čim več “talebemarkov” boš rabil v svojem govoru, bolj te bodo poslušali. Oglej si smučarske filme in nabavi si slovarček tujk. Izberi si primerno dolgolasko in jo še to soboto pripelji na ples. Seznani jo z “le sport du ski”. Ko boš verjel samemu sebi, potem si na poti pravega smučanja. Pazi, da te pijača ne zapelje. Zapomni si, da se en sam še vedno ceneje smuča kot pa dva. Zaupno ji povej, da si bil inštruktor v Avstriji. S sve-tovnoznanim prvakom Schuss von Ziel sta bila dobra prijatelja. “Še dobro se spominjam nočnega prvenstva na Tiro-lah ..in še in še. Vidiš, smučar si že. Le pogumno naprej, ona ravno tako nič ne ve O' smučanju. Dokler te posluša z nasmehom, potem imaš še upanje. Naj ti zaželim vesel “smuč”. Kaj pa ti, revna zakonska para? Kje so leta, ko si se podil za hišnim klancom z dilcami? Kako boš pa ti prišel nazaj na strmine? O, ti bi že —, pa žena? Hm, saj — žena! Pelji jo v gledališče, na večerjo. Naj misli, da je smučanje pri tebi že zdavnaj umrlo. Potem pa nekega le pega dne nič hudega misleč, privleči domov vse, kar si mogel za njo dobiti. Od toplega vojaškega perila (kaj bi; rado jo zebe), dirkalne čelade, električnih nogavic, obrazne maske in še in še. Obljubi ji vse! “Saj veš, da ne mislim zase, glavno je, da se imaš ti dobro ..Pri tem pa pazi, da ti ne uide zmagoslavni nasmeh. Ko pride dolgo pričakovani dan, prilij malo ruma v njeno kavo. — Za korajžo! Ne zdivjaj, ko prideš na sneg! Ne pokaži ljudem, da te je spustila z verige. Ne glej mlada dekleta, ki nosijo preozke obleke. Ostani pri njej in jo hvali in hvali. Ne pusti je same na snežnem hribčku; kajti nič ni hujšega kot mokra, premražena in lačna žena. Na kratko: bodi popoln! Verjemi mi, da se izplača. Po kosilu bo vsa utrujena obsedela v koči pri televizijskem a-paratu. Ti pa po smučke in juhej! Žena, ki je zatrapana v smuči, je pekel za moža, ki mu je sneg en sam dolg prehlad in pa vedno mrzle noge. Temu nesrečnežu dam kratko, toda učinkovito idejo: noseče ženske ne smučajo! S tem si rešiš svoj u-gled, čast in pa denar. Če pa še to ne pomaga, potem se pa preseli v Florido ali pa na Havaje. Pod nobeno ceno se pa ne nauči tudi ti eden izmed “kanonov”. Vsem dober smuk, pa naj bo tak, ali pa drugačen! Sneg je pa le nekaj posebnega — ko ga ni, se jočem po njem, ko pa pride, ga je treba odmetavati. — Fuj! A. B. P. Osrkev sw, Holca v Dravljah Cleveland, O. — Prijetna dolžnost nas veže, da se spona nimo na obširno pismo g. župnika v Dravljah, katerega je priobčila “Ameriška Domovina1* dne 8. decembra 1964. Sedanji g. župnik cerkve sv. Reka v Dravljah nam opisuje potrebo popravila te cerkve, katero je že ’zvršil in kaj je še nujno potrebno napraviti. Ta cerkev je bila podružnica sv. Vida nad Ljubljano in je bila zelo poznana božja pot sv. Roka. Marsikdo se še spominja na dneve Vel. šmarna in na dan sv. Roka, ko je ta cerkvica sprejemala romarje od blizu in daleč. Mogoče ste bili tudi Vi katero leto med njimi. Potem Vam je pa ta cerkev poznana in v spominu. Prišli smo k sv. Roku vsak s svojo prošnjo za ozdravitev notranjih in zunanjih ran. Dolga leta se je pripravljalo, da postane samostojna župnija, kar se je po izjavi g. župnika 1. 1960 uresničilo. Zadnja leta je bila cerkev brez pravega gospodarja, ker je tudi prejšnja mež-narjeva družina odšla v tuje kraje. Zato je čisto razumljivo, da se je delala škoda v notranjosti in zunanjosti cerkve. Novi župnik je prav gotovo prevzel na svoje rame neprijetno dediščino. Zato bi naša naklonjenost pripomogla k njegovi trdni volji, ko se je lotil velikega dela, da to cerkev uredi v prijeten božji hram. Verjemimo mu, da ima dobro voljo, samo sredstev nima. Malo nas je izpod tega zvona tukaj, ker večina je v Argentini. Čilu, Peruju in v Avstriji. Pa smo se odločili, da mu vsaj malo pomagamo pri njegovem delu. Da bi bila pomoč izdatnejša, se obračamo tudi na dobra srca tistih, ki bodo brali to pismo ali slišali o njem, da se spomnijo v prošnji k sv. Roku vsaj z malim darom, katere hvaležno sprejemajo: Šepin Franc, 18671 Abry Ave., Euclid 19, O. Mrva Stane, 1020 E. 64 St., Cleveland 3, O. Kunovar Ivan, 1025 W. Walker St., Milwaukee 4, Wis. Slov. pisarna v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Upokojenci vabijo na družabni večer Cleveland, O. — Klub upokojencev na Holmes Avenue priredi v Slovenskem domu na Holmes Avenue 24. januarja letos družabni večer. Na razpolago bo dobra večerja in izborna kapljica vseh vrst, fantje od fare bodo pa igrali. Večerjo bodo začeli deliti ob pol petih. Potem bodo srečanja z našimi dekleti in fanti, ki so bili v dobi cvetja pred 40 in 50 leti. Imejte tople občutke do nas in pridite v našo veselo družbo! Naši slovenski klubi upokojencev postajajo važna ustanova. Sedaj se trudimo za vključitev v pododbor ameriške organizacije, ki ima čez 20 milijonov članov. To bo armada Uncle Sam” pionirjev, ki bodo v Washingtonu pritiskali za izboljšanje pokojnin in za uvedbo zdravstvenega zavarovanja. Ta armada je pri zadnjih volitvah že pokazala svojo moč, ko je pometla iz Kongresa večje število nasprotnikov teh dveh zahtev. V preteklih praznikih smo si voščili pismeno in ustmeno veselja in zdravja. Vsi si tega želimo, vsi to vsakemu privoščimo', vendar ni odvisno samo od nas, če smo tega deležni ali ne. Prenekaterih težav, ki more starejši rod, se ta sam ne more rešiti, potrebna je javna pomoč. Potegujmo se za to, pišimo kongresnikom in senatorjem ter jim razlagajmo svoj položaj in želje. Če ste mnenja, da je to prava pot, se pridružite našemu naporu: Posamezen klub ne pomeni veliko, kot ne pomeni veliko posamezen vojak, če pa se nas zbere na tisoče in tisoče, bo pa naš glas močan in naše zahteve ne bodo mogli preslišati. Pozdravljeni in na svidenje! Anton Škapin Dr. Ivan Grafenauer umrl V jutranjih urah v torek, 29. decembra 1964 je umrl v Ljubljani profesor dr. Ivan Grafen- tudi Zgodovino novejšega slovenskega slovstva (I. Od Pohlina do Prešerna, 1909; H. Doba narodnega prebujenja, 1911), ki je tudi dolgo dobo dobro služila profesorjem in dijalkom slovenskih srednjih šol pri pouku naše literarne zgodovine. Če rajnki Dr. Ivan Grafenauer ne bi bil ničesar drugega napisal, kakor da je pripravil samo zgornja dela, namenjena v prvi vrsti književni izobrazbi slovenskih srednješolcev, bi ostalo auer, znani slovenski slovstveni j njegovo ime zapisano v kultur-zgodovinar in narodopisec inlni zgodovini našega naroda. Ta- redni ud Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Vsi, ki so obiskovali katero koli slovenskih srednjih šol pred prvo svetovno vojsko ali pa v času po njej vse tja do konca druge svetovne vojske, se brez-dvomno dobro spominjajo, profesorja dr. Ivana Grafenauerja, pisca Kratke zgodovine slovenskega slovstva (1917, 1918' in 2. izdaja 1920), ki so jo v onih časih rabili pri pouku zgodovine slovenske književnosti. Razen omenjenega prvega sistematičnega učbenika za pouk zgodovine slovenske književnosti na slovenskih srednjih šolah je rajnki priredil s sodelovanjem dr. Janka Bezjaka in dr. Antona Breznika še tri Slovenske čitanke za višje razrede slovenskih srednjih in njim sorodnih šol (Lj. 1921, 1923 in 1925). Leta 1935 pa je za znano mo-horsko srednje šolsko zbirko Cvetje iz domačih in tujih logov priredil odlični pomožni li-terarno-zgodovinski srednj ešol-ski učbenik Vodnikovo zbrano delo. Prej, preden je izdal omenjeno Kratko zgodovino slovenskega slovstva, pa je izdal že Prvo uradno poslopje WASHINGTON, D.C. — Prvo vladno poslopje zgrajeno v Washingtonu je bila prvotna Bela hiša. Dr. Janki IraSJa ¥ spomin Latrobe, Pa. — Na 27. decembra 1964 je minilo 20 let, odkar je v Rimu med vojno umrl dr. Janko Kralj, voditelj primorskih Slovencev med obema vojnama. Dr. Kralj se je rodil v prelepi vipavski dolini na Saksidu pri Dornbergu 18. avgusta 1898. Gimnazijo je študiral v Gorici, kjer je postal zelo agilen pri katoliškem gibanju. Duhovno in filozofsko je zelo vplival nanj takratni gimnazijski katehet župnik Ivan Rejec, s katerim sta ostala celo življenje prisrčna prijatelja. Po maturi se je posvetil pravu, katerega je študiral v Gra-zu, Zagrebu, Ljubljani in Padovi. Takoj po prvi svetovni vojni je postal urednik pri Slovencu. Bil je tudi med vodilnimi so-trudniki pri Socialni misli. Pozneje se je nastanil na Goriškem in postal urednik Goriške Straže in Goriške Mohorjeve Družbe. Takoj se je uveljavil kot močna vodilna osebnost skoraj na vseh poljih narodnega življenja Primorskih Slovencev. Ko je fašizem začel sistematično zatirati slovenski živelj na Primorskem, je tudi dr. Kralj postal njegova žrtev. Bil je aretiran 4. decembra 1928 in na 6. decembra obsojen na 5 let konfi-nacije na otoku Lipari. Tam se je poročil z Anico Simčičevo, ki mu je sledila v izgnanstvo. V konfinaciji je bil skupaj z mnogimi italijanskimi protifašističnimi osebnostmi, posebno iz liberalnih in marksističnih krogov. Mnogi izmed teh ljudi so po vojni igrali v Italiji vodilno vlogo, tako n. pr. minister Parri. Koncem maja 1929 je bil dr. Kralj pomiloščen zlasti na intervencijo nadškofa Sedeja in škofa Jegliča in se je vrnil v Gorico. Tam je neumorno deloval za slovensko in še posebej za katoliško stvar do leta .1943. Po zlomu Italije 6. septembra 1943 se je umaknil v Rim v u-panju, da bo lahko tam za Slo- ko pa je mimo vsega naštetega napisal še dolgo vrsto posebnih literarno-zgodovinskih in narodopisnih del, izmed katerih so mu zlasti nekatera od narodopisnih zagotovila sloves strokovnjaka ne samo evropskega,; marveč svetovnega formata. Profesor dr. Ivan Grafenauer je bil rojen v zgornji Ziljski dolini na Koroškem. Rodil se je 7. marca 1880 v Veliki vasi pri Brdu, okraj Šmohor. Ljudsko šolo je obiskoval doma in v Beljaku; v Beljaku je opravil tudi gimnazijo, nato pa je študiral slavistiko in germanistiko na dunajski univerzi, kjer je tudi doktoriral. Kot gimnazijski profesor je učil najprej v Kranju, pozneje pa vse do upokojitve v Ljubljani. Po revoluciji je delal skoraj izključno^ v okviru Slovenske akademije znanosti in u-metnosti v Ljubljani. Svoje znanstveno delo je sedaj še bolj usmeril v študij najstarejše slovenske kulturne in narodnopolitične zgodovine. Posebno se je zaril v preučevanje ljudske poezije ter je tu prišel do vrste novih pomembnih dognanj. Hvaležen mu spomin! J. S. vence največ dobrega napravil. Na žalost je že čez eno leto zbolel in umrl daleč od družine in daleč od domovine. Pokopan je na rimskem pokopališču Čampo Verarno. Njegova žena in otroci so se po vojni preselili v Argentino, kjer so vsi zelo aktivni v slovenskem kulturnem in duhovnem življenju. Dr. Kralj je bil po naravi bogato obdarjen in vsestransko izobražen. Bil je publicist in novinar, politik in diplomat, predvsem pa idealen narodni voditelj, brez dvoma eden naj večjih kar jih je rodila slovenska mati. Bil je globoko zasidran v slovenski katoliški in narodni tradiciji, obenem pa široko odprt vsakemu kulturnemu, socialnemu in duhovnemu gibanju, ki je obetalo obogatiti in poglobiti slovensko življenje. Bil je socialno usmerjen, a obenem je odločno zavračal komunizem. Vedno je poudarjal, da je komunizem za Slovence velika nevarnost ne samo versko in socialno, temveč tudi narodno. Bil je med prvimi, ki je spoznal zlaganost in dvoličnost osvobodilne fronte in je bil do zadnjega njen odločen nasprotnik. Prijatelji na Primorskem pripravljajo spominsko publikacijo, ki naj bi ob priliki 20-letnice njegove smrti osvetlila njegovo življenje, delo in pomen za slovenski narod. Alfonz Cuk IZ NAŠIH VRST Recklinghausen, Westfalia. — Spoštovani! Lepa hvala za list. Želim Vam tudi srečno novo leto 1965. Bog živi slovenski narod! V duhu sem večkrat v ZDA po Ameriški Domovini. Vaš Theodore Tensundern, župnik * Willowick, O. — Spoštovano uredništvo! Čas je, da obnovim naročnino zopet za eno leto, Sem že dolgoletni naročnik Vašega lista, kateri se mi je v teku časa tako priljubil, da ne bi mogel biti brez njega. Rad ga čitam in vesel sem, da ga imamo. Vse me zanima, kar je pisanega v listu, najbolj pa domače novice. Nad vse ginjen sem bil zadnjič, ko sem čital pod za-glavjem “Iz naših vrst” zahvale častitih redovnih sester iz raznih krajev. Lepo je, da jim pošiljate list, saj se one toliko žrtvujejo za druge. Želim Vam obilo uspeha in Vas naj lepše pozdravljam! August Pintarieh Sr. Visokošolski dom na Dunaju so zaceli graditi Nismo še poročali, da so na Dunaju že podrli staro hišo, ki je bila kupljena z zemljiščem vred za slovenski visokošolski dom na Dunaju. Sedaj so začeli z gradnjo in cementirajo temelje. Tako se je tudi na zunaj začela poznati gradnja tega akademskega doma, ki je prepotrebno dopolnilo slovenske gimnazije v Celovcu. Dom bo zgrajen čez dve leti. Z vztrajnim prizadevanjem so se doslej premagale neštete ovire in z božjo pomočjo se je doseglo, da je danes naš dom “Korotan” že v gradnji. Ker se zida s posojilom, je nujno potrebna pomoč vseh prijateljev visokošolske mladine. Zato to akcijo p. Tomažiča toplo priporočamo vsem dobrim srcem. To je stvar, za katero se splača dati. Dosedanje delo je dokaz, da tu zadaj niso samo besede, da tu ne gre le za obljube, ampak za veliko; dobro premišljeno akcijo, ki se bo vodila neuklonljivo do končngea uspeha. Tako je treba danes delati in pri tem moramo vsi pomagati. Tu gre res za to, da se da — kamen do kamna, da bo zrastla iz tal stavba, praktičen, moderen visokošolski dom za naše študente, bodoče izobražence našega naroda, da se bodo lahko dobro in u-spešno pripravili na svojo življenjsko nalogo. Prva prontetna luč NEW YORK, N.Y. — Prva prometna luč v New Yorku je bila nameščena leta 1920 na križišču 42. ceste in 5. avenije. 'AMERIŠKA DOMOVINA, Issued Ktmj Thursda/ f for the Jugosl*T| in Wisconsin * Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu (fOTnnroTrinnnrinnnnrt. It'S JUt ^ l THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFF ILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY ^ CwnmiimcatlOM OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Staut, Pnblisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 innmnnnnnnrBTrirrjrBT) M ilwauski zapiski Jr .7 —t!T_T_ -7 T— Milwaukee, Wis. — Zanimivo Fenne pa je svoj god in rojstni je to, kako delo vedno čaka. Toliko časa ni narejeno, dokler ga človek ne opravi. Sem mislil, da bo v novem letu kaj drugače, pa ni. Za vsako stvar se je treba potruditi. Nič ne pride samo od sebe. * Božični prazniki so za nami. Z delom, ki se je nakopičilo in s katerim smo sedaj zaposleni, se zdi, kakor da ni bilo nobenih praznikov. Kar je bilo v božičnih praznikih manj naporov, jih je pa sedaj toliko več. Tako izgleda, da se mora vse izravnati. Društva zopet delajo s polno paro. Nekatera z novimi odbori, druga pa s staro gardo, pa z novo močjo. Slovensko društvo Triglav se pripravlja na sestanek, ki bo v nedeljo, dne 17. januarja, popoldne v dvorani sv. Janeza na Deveti cesti. Sestanek se bo začel oib treh popoldne. Sestanek bo združen s predavanjem, ki ga bo imel gospod Pavle Krajnik. Govoril bo o ruski pravoslavni Cerkvi, o njenem pomenu v svetu in o njenem zadržanju do vesoljnega cerkvenega zbora. Predavanje o-beta biti zelo zanimivo, ker ga bodo spremljale tudi skioptične slike. Člani in članice so še posebej vabljeni k tako poučnemu predavanju. Kar dobrega človek izve, nikoli ne škoduje. * Pevski zbor pri sv. Janezu je imel v nedeljo, dne 10. januarja prav lep zabaven popoldan. Zbor se je zbral ne toliko v svoj namen, ampak da počasti svojega organista Ernesta Majheni-cha, ki je te dni obhajal svojo petdesetletnico rojstva. Poleg tega je njegova žena obhajala en dan prej svoj rojstni dan, znana sopranistka Mrs. Olga Kakšne so Vaše oči! AKO RABITE OČALA— obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo GLOBE OPTICAL C0. Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. 11th Street Milwaukee 4, Wii. dan. Torej je bilo dovolj prilike za proslavo. Vsi skupaj so vsakemu posebej zapeli tisto znano pesem: Srečen rojstni dan želimo. Pevci so se zbrali okoli pogače, ki je nosila napis 50. rojstni dan. Na njej je bilo pet sveč. Vsaka je predstavljala deset let življenja. Ko je prišel čas, da bi slavljenci pogasili sveče, jih niso mogli. Bile so namreč iz take snovi, da so čez nekaj časa zopet začele goreti Veliko veselja in smeha je bilo s tem združenega. Končno so jih potegnili ven in dali v kozarec vode, da so jih talko pogasili. Obema godovnicama je ena izmed pevk pripela šopek. •S tem je bil uradni del končan. Nato so imeli zakusko in prosto zabavo. Da muzike in dobre kapljice ni manjkalo, se samo ob sebi razume. Vsem skupaj naše čestitke in še na mnoga leta. * Z našimi slovenskimi pozdravi je velikokrat združeno precej šal. Tako sem zadnjikrat slišal, da je nekdo, Iko se je poslavljal rekel pri odhodu: Živio! Takoj je nekdo pripomnil: Njemu jo ni treba. Ni oženjen. * Zbrala se je večja družba naših ljudi. Bila je to mešana družba. Prišli so skupaj za večerjo. Tam so bili Slovenci, ki so rojeni tostran luže in onstran, luže. Kakor po navadi, je razgovor tekel v angleščini, da bi vsakdo lahko razumel. V tej družbi je neki starejši gospod, ki je že več let upokojen, a je iz neke druge države in ima sinove in hčere raztresene skoraj po vsej Ameriki, napravil opombo, ki je vredna, da jo tukaj omenim. Takole je rekel: Ali niste vi vsi Slovenci? Kako pa da ne slišim nobene slovenske besede. To pa ni rekel pikro, ampak skoraj z obžalovanjem. Nekaj napol opravičljivih opomb je povedalo, da je mož zadel v živo. Nihče mu ni zameril. To je zelo tipičen vzgled, kaj se dogaja s slovenskim jezikom v Ameriki. Zelo zanimivo je opazovati življenje naše slovenske mladine v Ameriki. Njihov razvoj gre v drugo smer, kaikor pa je šel njihovih staršev. Imajo pa seveda svoje gledanje na vse, kar se vrši okoli njih in če so bili dovolj stari, ko so prišli v to novo w From drip to dry in minutes! Snowsuit time is extra-dividend time --from your electric clothes dryer Pop soggy playclothes into your electric clothes dryer. Theyrre warm and dry before lunch hour’s over. A real bonus over-and-above the clean, sunshine-fresh drying of your regular laundry — electrically. See your dealer or Wisconsin electric power company* J deželo, bodo seveda tudi primerjali razmere tu z razmerami, iz katerih so prišli. V nasled' njem vam bom na kratko prinesel razgovor, ki se je vršil med našim fantom in dopisnikom milwauškega časopisa “South Star”. Fanta, ki tu prideta v poštev, sta Milan in Jože Muršec, ki sedaj obiskujeta South Division High School. V Ameriko sta prišla leta 1960 s svojo materjo in dvema sestrama. Oče se nahaja v Ameriki od leta 1957. Na vprašanje glede vožnje mladoletnikov sta odgovorila, da v Jugoslaviji mladoletnik ne dobi dovoljenja za vožnjo. To je že ena od razlik, ki je vidna. Na vprašanje glede šole, posebno gimnazije, sta odgovorila, da je vloga jugoslovanskega študenta veliko trša in bolj zahtevna kakor pa ameriška. Gimnazija v Jugoslaviji dela v dveh razdelkih: od osmih zjutraj do ene popoldne in od dveh popoldne do šestih zvečer. To pa zaradi tega, ker so šole vse prepolne. Domače naloge je toliko da jo je dovolj za cel dan. Predno more kdo iti v gimnazijo, mora delati poseben izpit. Vsi predmeti so določeni. Tam ni svobodne izbire različnih drugih predmetov. Vsi se morajo učiti angleščine štiri leta. Jugoslovanska šola ne pozna raznih šolskih športnih klubov. Šolski pouk je tudi ob sobotah. Jugoslovanska šola ne pozna Božiča. V tistih dneh so šolski izpiti, šole tukaj so velikoi večje kakor tam. Zelo sta se začudila, da je tukaj toliko narodnosti, različnih ras in jezikov. V svoje, veliko presenečenje sta na poti v Ameriko srečala pilota, ki je bil slovenskega pokoljenja in je govoril perfektno slovensko. So še druge razlike v življenju dijakov tukaj in tam. Ta na primer: Dijak tam, ki še ni dopolnil 18. leto starosti, ne sme ostati zunaj zvečer po osmi uri. Na vprašanje, kaj jima najbolj ugaja v Združenih državah, sta odgovorila, da prosta uporaba knjižnice in možnost izbire tako dela kakor tudi šole. Oba bi se rada tudi udejstvovala v politiki. Oba sta bila velika propagator j a v zadnjih volitvah. Ko postaneta državljana Združenih držav, bosta veliko bolj cenila življenje v Ameriki kakor pa mnogo drugih, ki so že državljani vse svoje življenje. Na stavljena vprašanja sta oba fanta odgovarjala kot dva. zrela fanta, ki se veselita napredka in ki gledata z velikim upanjem v bodočnost. • Potovanje z vlakom postaja skoraj posebnost. Vedno je manj vlakov na razpolago, ki bi prevažali ljudi. Tudi ljudje vedno bolj uporabljajo druga sredstva za prevoz. Razne kompani-je jemljejo iz prometa vedno več vlakov. Ni dovolj prometa in ne dovolj dohodka. Po 12. februarju ne bo nobenega vlaka več za prevoz iz Soo Line kom-panije. Dosedaj je bil vsak dan na razpolago en vlak, ki je imel svoj izhod v Chicagu. V mestecu Owen se je razcepil na dva dela, en del je peljal v St. Paul, drugi pa v Superior. Prav tako sta začela vlaka eden v Superior in drugi v St. Paul in sta se v mestecu Owen združila v enega, ki je potem nadaljeval v Chicago. Tega vlaka, ki je vozil šest dni v tednu, sedaj ne bo več. Zares življenje dobiva vsak dan novo obliko, le mi se malo zavedamo tega. ❖ Katoliška Notre Dame High School v Milwaukee je razpisala anketo o zločinih mladostni- kov. Slovensko dekle Cathy Pu-skarich je takole odgovorilo na to anketo: Zločini mladostnikov bedno bolj naraščajo'. Istočasno pa se zdi, da se zmanjšuje možnost za delo za mladostnike. Naravni zaključek bi bil, mladina ni dovolj zaposlena. Pogosto slišimo reči brezbrižne odrasle, ko sem jaz bil tvoje starosti, sem delal za denar. Ali je kakšna razlaga za to. Ali ni Muskego Avenue pelje iz mesto proti jugozapadu. Redki so, ki je ne poznajo, redki so pa tudi tisti, ki bi vedeli, kaj to ime pomeni. Ime je čipevsiko indijanskega izvira. Je popačenka iz “maskigong”. V sloveščini bi to pomenilo “Tja k močvirju”. Avenija v resnici pelje tja k močvirju v kraj Muskego, ki leži med dvema velikima, toda plitvima jezeroma: Big in Little nekak mihvauški Prater — zabavišče, za časa Indijancev je pa tamkaj bilo neurejeno močvirje. Ime Muskego se pojavlja v Wisconsinu še večkrat. Celo na drugi strani Michiganskega jezera imamo prelepo mestece z imenom Muskego. Do tja nas pelje turistična ladja — Mil-waukee-Clipper. bilo lažje za mladostnika pred Muskego Lake, kjer je danes leti dobiti delo? Veliko mihvauških mladoletnikov je vložilo prošnje za delo pri raznih trgovinah in obr-tih. Odgovor je bil, da so premladi. Leta so čakali, da so bili stari 16 let, da so lahko zaprosili za delo. Sedaj pa dobijo odgovor, da so premladi. Če bi bili starejši, bi bilo bolje, morda 18. Za nekatere je to hud udarec in ga ne prenesejo. Prav tako zamerijo starejšim ljudem, da niso mogli doseči svojega cilja. Naravno je, da mladina noče storiti nekaj, kar bo bolelo starejše, ki so vzrok njihovega poniževanja. So mladostniki, hvala Bogu, da je to večina, ki jih razočaranje ne bo podrlo in se ne bodo podali. Kaj pa se bo zgodilo s fantom in dekletom, ki tega ne moreta prenesti. Če se bodo potem začeli znašati nad starejšimi, celo nad tistimi, ki niso direkten vzrok njihovega stanja, ali bomo to smatrali, da je to samo njihova napaka? Seveda je pomanjkanje dela manjši vzrok za zločine mladostnikov, toda začeti program za zaposlitev mladih ljudi, bi bilo hvalevredno. Mlarinski oddelek pri organizciji moči dela je storil zelo veliko. Zakaj ne bi več organizacij podvzelo korake in napravilo programe za zaposlitev in pomoč mladini. Vsa čast tistim mladim ljudem, ki sedaj delajo že nekaj časa in pri tem izdelujejo v šoli. Mnogo od teh mladih ljudi je bilo razočaranih. Niso se podali kljub prvotnim neuspehom. Sedaj so srečni in veseli, da so bili dovolj modri, da so vztrajali pri tem, kar je bil njihov cilj. Humphrey napoveduje zakon o bolniškem zavarovanju začetkom marca WASHINGTON, D.C. — Podpredsednik Humphrey je na konferenci AFL-CIO unij rekel, da je prepričan, da bo Kongres končal delo na bolniškem zavarovanju , “do prvega pomladanskega cvetja”. To je pogumna izjava, ako pomislimo, koliko dodatnih in spremi njevalnih predlogov bo moral Millsov odbor predstavniškega doma obdelati in kako malo se bo Millsu samemu mudilo z zakonom, ki ga načelno ne mara. Humprey je tudi napovedal reformo brezposelnega zavarovanja. Mož ima očitno željo, da postane predsednikova trobenta za vse tiste izjave, ki so kolikor toliko tvegane in ki jih Johnson sam noče dajati. Važna letna seja vseh članov družbe SLMiiSfCBiji nmmm mm št. 2 3113 E. 80 ST. se vrši v nedelje 24, januarja 1885 Začetek točno ob 2 :00 uri popoldne. člani so prošeni, da se v polnem številu udeležijo važne seje. # ■' To obvestilo tudi velja za vse društvene zastopnike. ODBOR EXSXXXJfXXZXXXrSIXrEZXXXSUrtXXXXXXXXXXXTTXXXXXZXYT^TTTXS te. Milwauške javne šole so odprle vrata raznim programom za odrasle. Človek, ki se poslu-ži teh programov, se lahko izpopolni v veliko strokah, ki so ga zanimale v življenju, pa ni imel do sedaj te prilike. Sedaj pa to lahko storijo'. Na razpolago je devet različnih kategorij, v katerih se človek lahko izpopolni. Te kategorije so umetnost in o-brt: keramika, kamnoseštvo, slikarstvo in pletenje; muzika, ples in drama: dramatika, balet, petje; organizirano razvedrilo: golf, igranje kart, fotografiranje; zdravstvo: gimnastika in sport v hiši; družinsko življenje: Samo zate: uvod v mladolet- nost. Dom in gospodinjstvo, šivanje, rezbarstvo, krasenje pogač; sodobna zanimanja: vzgoja vozača, investicije, moderna matematika. Priprava za državljanstvo: angleščina, ponašanje. Pouk o plesu, ge več kot 80 različnih kurzov je na razpolago v teh centrih. Ti programi se vršijo dva večera v Alexander Bell, Gustav Fritsche, John Muir in Wilbur Wright Junior High Schools. Dnevno in zvečer pa lahko obiskujete od ponedeljka do petka v Wisconsin Avenue School. Približno 4000 ljudi je lansko leto obiskovalo te različne kurze,. Zakaj se jih ne bi po-služili tudi vi, če imate voljo za to. NAS WISCONSIN Poroča ing. Dušan Svetlič. Milwaukee: Muskego Ave. RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 5 MAY COMPANY TRGOVINAH JANUARSKA BELA PRODAJA MOHAWK BOMBAŽNE MUSUNASTE RJUHE IZRAZITIH BARV, enobarvne, progaste, diamantno vzorčaste PROGASTI ALI DIAMANTNI VZOREC: Ravne bombažne rjuhe s pet inč širokim barvastim robom. Skladne enobarvne, prikrojene spodnje rjuhe. Na izbiro v žareče rožasti, kozmično modri, olivno zeleni ali zlati barvi. Na dolarje prihranite pri teh dekorativnih rjuhah po tej res nizki ceni! POLETNI ROŽNATI VZOREC: Ravne ali spodnje prikrojene. Na izbiro v modri, zlati ali rožnati barvi. Čudovita skladnost z izrazitimi enobarvnimi prikrojenimi spodnjimi rjuhami. Dajte vašim spalnicam dekorativni izgled in navdih pomladi. Lahko si jih kupite več po tej nizki, prodajni ceni! 72 x108 ravne rjuhe ali spodnje prikrojene ozke mere 81 x108 ravne rjuhe ali spodnje prikrojene široke mere 42 x 36 blazinske prevleke enobarvne ali vzorčaste 2 .49 2 vsaka .79 vsaka 79 c vsaka “isliawk55 snežno bombažu© psrkaiasie rjube - prodajna cena 0.59 vsaka 90x108 3.39 Ozka, posebno dolga . .... 2.99 72x120 2.9.9 Široka, posebno dolga .... 3.49 Preje 2.99 72x 108 in Prikrojena spodnja spodnja prikro- 90x120 3.99 za dve ozki postelji .... 6.99 jena, ozka 108x122 6.99 Zgornja prikrojena, Preje 3.49 ozka . 2.79 81x108 in 42 x 38 blazinske Zgornja prikrojena. spodnja prikro- prevleke 84c vsaka široka .... 2.99 jena, široka 2 .99 vsaka “iobawlr snežno beb bombažne msislmaste rjuhe - prodajna cena Zgornje prikrojene, ozke .... 2.09 63 x 69 1.79 Zgornje prikrojene, široke .... 2.39 30x108 2.69 42 x 36 blazinske prevleke 49c 45 x 36 blazinske vsaka prevleke 59c vsaka Preje 2.49 72x 108 in spodnje prikrojene, ozke .... Preje 2.59 81x108 in spodnje prikrojene, široke ... 1 2 .99 vsaka .29 vsaka KLETNI DOMAČINSKI ODDELEK, V MESTU IN VSEH PODRUŽNICAH i 0OO0OOO(><^^ <č> Josip Jurčič: ROMAN o t ooooooooooo«0' “Ti, glej ga no! Zaupaj mi ga en lunek, pol fraklja, žganega! Smolnjak bom poprodal in ne bom te pozabil.” “Ti rad pozabiš, Krjavelj!” odgovori krčmar. “E, ne bodi, ne bodi! Zaupaj, zaupaj! Saj ti ni na srcu zrastlo, ampak Hrvat ti ga je pritovoril na konjskem hrbtu,” prosi Krjavelj, in krčmar ni bil neusmiljen ter je prine-. sel žganja. “Saj ti lehko plačuješ, Krjavelj! Deseti brat, ki je pri tebi umrl, je imel dvajsetice,” reče eden kmetov. “Ka-je?” vpije Krjavelj naenkrat ves srdit, ko je imel glažek v roki. “Cucek ga po-diši, desetega brata, figo mu bom pokazal, takole, kadar se snideva na onem svetu!” “Zakaj si tako hud?” “Kfij ? Ali se ne bi spodobilo, da bi bil po njem dobil kakov denar jaz, ki sem ga pasel in pod streho imel in muham branil?” ‘Ali nisi ničesar dobil?” ga vpraša Matevžek. “Nič! Toliko ne, kakor je to žgano vince vredno!” odgovori Krjavelj. — “Jaz sem bil pomorski vojščak, imel sem sabljo in kjer sem bil, povsod so me imeli v čislih. Ta prekanjenec mi pa tako naredi. Le čakaj, škodilo mu bo to! če mene Bog sliši in vidi, on ni izveličan. To je krivica, taka, ko tisti mutasti greh, ki v nebesa vpije.” “Saj lažeš, gotovo si kaj pograbil, pa tajiš, ko gad noge.” “Kaj sem pograbil? Kaj? Tri umazane dvajsetice sem našel, to je vse! Kaj sem pograbil? In pa tiste njegove črevlje imam doma na polici. Pa so mi še v urbasih preozki! Deseti brat je imel pa še eno butaro bankovcev, bogve koliko. V ruto je imel zavite in zmerom jih je nosil pri sebi, v nedriju. Ko je ležal, jih je ime! v zglavju. V ruto je bilo zavito in povezano, in enkrat sem videl, da je čudno poma-lan papir notri. Kaj pa je bilo tisto, če niso bili bankovci? In ko je umrl, sem iskal povsod tistega, pa ni bilo nikjer. Kam je prešlo? Gospoda so vzeli, ta lakomna gospoda!” ‘‘Katera gospoda?” vpraša krčmar. “Kaj ti vem, kateri je vzel? Tri dni poprej, preden je umrl Mrtinek, so bili trije pri njem. Tisti Kvas, ki ni več na Sleme-nicah, fajmošter in stari s Poleska, ki je zdaj pobegnil, kakor pravijo.” “Gospoda fajmoštra menda vendar ne boš dolžil tatvine?” pravi Matevžek. “Kaj?” vpije Krjavelj — “Zakaj je bil pa tak lep pogreb? Pogreb in maša denar velja.” “To je vse plačal mladi Dražar, ki mu je deseti brat zaklad izkopal. Le molči, Krjavelj, in pazi, kaj govoriš!” ga svari krčmar. “Tako sta pa ona dva kradla. Naj! Saj jima ne bo nič zaleglo, če Bog mene sliši. Človek bi si bil vsaj še eno kozo kupil, ko ne bi bili ti lakotniki bankovcev požrli.” In prav milo se je storilo Krjavlju. Ni se dal preveriti možem, da morda deseti brat ni imel bankovcev, ampak kako drugo pisanje. Kako je bilo Krjavlju hudo pri srcu, to utegne le tisti popolnoma umeti, ki je izkusi? kakor on, kako človeka je in peče, če vidi, da mu je dolgega upanja izpolnitev splavala po vodi. Ker pa vemo, da je med našimi blagovoljnimi bravci malo takih, ki bi poznali žalost in otožnost po kozi, ki bi lehko bila, pa je ni, se bojimo, da baš večina ne bo umela Krja-vljeve reve in nadloge. Zakaj še kmetje, Krjavljev! znanci, ki so bili vrhu vsega tega še sami kožarji, niso umeli Kr-javljevega srca ali ga vsaj umeti niso hoteli. Brezsrčno so se smejali ubogemu možu. Krjavlja, ki si je bil dobro v j svesti, da je pametnejši ko vsi ti praznoglavci, je to posmehovanje majhno jezilo in, da bi svojo misel še bolj zatrdil in se tako malo maščeval, je začel še bolj rentačiti in kleti desetega brata, ki mu ni ničesar zapustil, razen premajhnih črevljev in treh dvajsetič. Ali kmetje tudi tukaj niso hoteli biti njegovih misli, hvalili so desetega brata, rekši, da ga je škoda, da je umrl, in Matevžek se je celo predrznil Krjavlja podučevati, da pregrešno govori, če tako obira koga, ki je umrl. To je bilo pa poštenjaku vendar preveč. Klobuk je jezno potisnil na glavo, vse žganje naenkrat iz-pil in zavpil: “Kaj, vi boste meni pravili, kaj je greh? Pa vi? Kaj boste zame plačevali ali kako? Vi vsi vkup še ne veste, kdaj ste siti! Jaz sem bil pomorski vojščak, svet sem obhodil, pa nihče me ni učil, kaj je greh! tv ! - ■ . CHICAGO, ILL. MALE HELP MEAT PLANT WORKERS Immediate Openings!!! STEADY WORK Age 22 to 45 Must speak English Apply now — MR. PONCZAK FRIG3D MEATS, INC. 3755 S. Racine Ave., Chicago, 111. (13) V BLAG SPOMiM TRINAJSTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN DOBRE, SKRBNE MAME Mildred Omahen ki je za vedno odšla od nas 14. januarja 1952. Spomini so veriga zlata, ki smrt ne stare je nikdar, ljubili Tebe, draga mama, mi srčno bomo vekomaj! REAL ESTATE FOR SALE še vedno žalujoči: 5924 S. PAULINA 2 FLAT BRICK. 6 rms., 2nd fl., 5 soprog VID in OTROCI rms. 1st fl. 3 unfin. rms. in bsmt. New gas heater. $20,800. Nr. everything. Owner. 434-2484. (9) Cleveland, O., 14. januarja 1965. Učenega Hrvata sem imel na barki za prijatelja, on je več vedel ko vsi in ni me učil, kaj je greh.” In odhajaje zaloputne Krjavelj duri za seboj, da se je Vsa obr-čakovina potresla. Po Krjavljevem odhodu se je nekaj čaša pletla govorica o njem. Kmetje so ga sodili in obirali po svoje, kakor so najbolje vedeli in znali, in so tako prišli na njegov smolnjak, na dobra kola in sploh na kmetovanje. Naposled se je pa po stari navadi pomenek tako zasuknil, da so govorili zopet o prvi reči, o Kvasu in desetem bratu. ‘‘Tedaj je vendarle umrl Mrtinek! reče eden izmed mož. — “Pač ga je škoda! On je znal lepo govoriti, kadar se je podal. Takega ne bo več nekaj časa, ali pa nikoli.” “Kaj menite, vendar je to čudno,” pravi Matevžek. “človek živi, vesel včasih, včasih žalosten. Nazadnje ga pa zmanjka, črez tri leta ne bo že nihče vedel, da je deseti brat živel. Komaj ga bo še eden izmed nas pomnil, koko-vega lica je bil.” “Saj smo za nebesa ustvarjeni, kakor pravijo učeniki naši. Naj bo, kakor je božja volja,” odgovori drugi. včasih, kadar nisem mogel spati, premišljeval in pravim, da ima Bog kmetovo molitev rajši ko gospodovo. Saj še ne vem, če gospoda kaj moli ali nič. Le v cerkvi ga oglej! Pokonci stoji in še z ustmi ne gane. Bog ima kmetLko molitev rajši ko gosposko, zato ker kmet več molitve stori.” “Kaj še, ti ne veš nič,” se brž oglasi Matevžek. “če gospod le križ stori, pri Bogu menda več zaleže ko tvoj cel roženkranc. Le ti na pratiko poglej, kjer svetniki malani stoje, črni in rdeči. Pa razbiraj svetnike in videl boš, da so vsi gosposkega stanu. Ta ima škofovo palico namalano, ta kraljevo krono, ta ima bukve v rokah. Kmeta pa ne najdeš med svetniki in svetnicami ne.” Oni mož od jeze zardi, da se mu zopet omeče njegova beseda. Takoj se pa nešesa domisli, vesel udari ob mizo in zavpije: “Ni res, kar praviš! Sveti Gol na pratiki nima Ženske dobijo delo STROJNE ŠIVILJE I niti bukev, niti škofove kape namalane zraven sebe, ampak panj čebel nese na rami. Kdo pravi, da ni bil kmet, če nosi čebele?” “Jaz pravim!” vpije Matevžek. “Ti ne veš prav. Le poslušaj, bom jaz povedal! Zakaj se pa pravi v pregovoru: Sveti Gal Panj čebel ukral! On ni bil kmet in čebel ni imel v svojem ljunjaku, ampak ukradel jih je bil pri sosedu. Zato je pokoro delal in potlej v nebesa šel za svetnika.” (Prihodnjič dahe., MALI OGLAS! V najem — E. 58 St. 4 sobe in kopalnico se odda v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138. (10) Hiša naprodaj Dvodružinska hiša in 2 ek-stra sobi za dohodek. Cena $11,900. Na Saranac Rd. in E. 160 St. Kličite 851-0517. _____ __________ (11) Zidana 4-družinska Zidano poslopje, vsako stanovanje 4 sobe in kopalnica. $18,000. Nič naplačila za G.L FRANK KILBANE REALTY CO. LA 1-2722 “Šembrano lep pogreb se je bil napravil,” reče krčmar. “Kajpak!” odgovori Matevžek. “Kadar boš ti umrl ali pa jaz, ne bo svet tako vrel skupaj, tako je po pravici govo-l riti. Posebno gosposkega ne bo nobenega za teboj. Pri pokopavanju je bil graščak, Vencelj, tisti Kvaš in vedi ga Bog, če še kdo, ka-li.” “Tistega Kvasa ni bilo potlej več videti, kar so desetega brata pokopali,” dostavi krčmar. ‘‘Veste, kaj bom jaz rekel, možje!” se oglasi kmetič, ki je bil ostal v prepiru o cesarju v manjšini, “kadar jaz urarjem, nič ne skrbim in malo mi je mar za to, ali pojde kak gosposki človek za menoj za pogrebom ali ne. Jaz sem Morajo imeti izkustvo v šivanju ženskih oblek. Dobra plača od kosa. Plačane počitnice in prazniki ter bolniško zavarovanje. Stalna zaposlitev. Prijetni delavni pogoji v moderni, klimatsko ohlajevani obratovalnici. Javite se od 8:30 dop. do 11:30 dop. VENUS1NDUSTRIES 4800 E. 131 St. (na vogalu Broadwaya) (9) (10) Oskrba in postrežba Na mojem domu bi rada skrbela za kako staro, bolehno ženo. Lepa soba, dobra hrana, vsa postrežba. Pri domačih ljudeh. Kličite 243-2006. (10) Hiša naprodaj Starejši bungalow, 2 spalnici, v fari sv. Kristine, klet, garaža za 2 kare. Kličite 731-4234. (14,15,18,20,22 jan) Naprodaj Bungalow blizu E. 185 St., za starejši par, spalnica spodaj, lep lot, garaža za 2 kare, klet, $17,500. Lastnik RE 1-1454. Odprto v soboto od 1. do 5. ure na 19250 Meredith Ave. (10) Lastnik prodaja 5-sobna hiša za $9,900. Velik lot; pri E. 159 in Saranac Rd. Kličite LI 1-4832. (12) V najem Stanovanje na E, 77 in Superior Ave., 5 sob in kopalnica, spodaj. $65.00. Vroča voda. Kličite 732-8738 po 4. uri pop. (12) V najem Oddamo popolnoma moderniziranih 6 sob, parna gorkota, vse udobnosti. $68.00 na 7702 St. Clair Ave. zgoraj. Kličite KE 1-1934, (ThFX) Sobe se odda Dve sobi se oddaja spredaj na 1177 Norwood Rd. (9) Družba sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novemUrm 1*14 v Zedinjenih Državah IaKcJ |1! Inkorp. v dri. Ulinola Severne Amerike »JCUC&. JUlIUt, UL i4 GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111. 1. podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St., Manor, Pa. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, HI. Tajnik: JOSEPH KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St.. Rt. No. I, Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. . , , ij .> NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, IB. JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Bivd., Cicero 50. 111. POROTNI ODBOR: JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA Predsednik Atletičnega odseka: ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, H). URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave.. Cleveland 3, Ohio Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in dnižino. Nudi vrsto živijenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2.500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti. Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: in vas, in vas, in vas, in vas. JOSEPH KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434 Za vsakovrstna tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. ... * Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE