Poštnina plačana v gotovim. Leto IX., št. 22 („jutro" xix., it. 124 a) " Ljubljana, ponedeljek 30. maja 1938 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 8125, 3126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2, — Telefon št 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum- eartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg št 7. Telefon št 2455. Celje, Strossmayerjeva ul. L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. TUDI VČERAJ SO OBČINSKE VOLITVE V ČSR POTEKLE V POPOLNEM REDU Volili so v 2740 občinah ter ni bilo nobenih pomembnejših incidentov razen v malem obmejnem kraju, kjer so se spopadli henleinovci in nemški socialni demokrati Praga, 29. maja. h. Danes so bile volitve okrajnih občinskih odborov Velike Prage ter občinskih zastopstev nadaljnjih 2.740 občin. Čeprav so bile v tej drugi etapi v mnogo večjem številu občin kakor prejšnjo nedeljo, je bila agitacija v tisku in v javnosti mnogo manjša kakor v prvem primeru. Vzrok temu je vsekakor splošni položaj Češkoslovaške, kakor tudi dejstvo, da pri volitvah prejšnjo nedeljo v češkoslovaškem političnem taboru ni prišlo do pomembnih izprememb političnih sil. Razen tega je to dokaz, da češkoslovaškim volilcem za njihovo strankarsko opredelitev ni potrebna predvolilna agitacija in da jim je mnogo za mir, ki je republiki v sedanjem času potreben. V mnogih krajih volitev sploh ni bilo, ker so se posamezne strankarske skupine sporazumele o razdelitvi mandatov ali pa je bila ponekod postavljena samo ena kandidatna lista. Poslednje velja zlasti za nekatere vasi v sudetsko-nemški pokrajini, kjer je kandidirala edinole sudetsko- nemška stranka Konrada Henleina. Izmed 2.740 občin, kjer so bile danes volitve, jih je 1.660 na Češkem, 740 v Moravski in šleziji, 20 v Slovaški in 50 v Pod-karpatski Rusiji. Volitve so potekle v polnem redu in miru, kakor so tudi prve prejšnjo nedeljo, in sicer ne samo v Pragi, temveč tudi po vsej ostali republiki. Pokazalo se je, da je v nemških krajih psihoza nekoliko popustila. Posebnih incidentov ni bilo nikjer, le v majhnem kraju ob saški meji, Tisovi, kjer živi samo 5 Čehov in je vse ostalo prebivalstvo nemško, je prišlo snoči do spopada med henleinovci in nemškimi socialnimi demokrati. Poseči so morali vmes policisti in orožniki, ki so končno vzpostavili red. Pri spopadu je bil neki henleinovec hudo ranjen, neki nemški socialni demokrat pa lažje. Policija je aretirala 75 izgrednikov, med katerimi so po večini pristaši Henlei-nove stranke. Volitve same so v Tisovi potekle mirno ter so dobili henleinovci 17 mandatov, socialni demokrati 4, komunisti pa 3. Glasovi Henleinove stranke so v tem kraju narastli za 25 odstotkov. V ostalem se drugod po republiki, kakor že rečeno, ni pripetil noben važnejši incident. Po prvih podatkih so Nemci izmed 2.740 občin, v katerih so bile danes volitve, dobili večino v 823 občinah. V čeških občinah je dobila večino vladna koalicija, predvsem češkoslovaška narodno-socialistična stranka in češkoslovaški agrarci. V slovaških občinah ima pretežno večino Hlinkova stranka. Nadaljevanje pogajanj s Henleinom jutri Praga, 29. maja. d. Pariški poslanik dr. Ossuski in londonski poslanik Jan Masaryk sta se vrnila na svoja mesta. Smatra se, da bodo v torek se nadaljevala pogajanja med češkoslovaško vlado in Henleinovo stranko. Nova Henleinova Izjava Praga. 29. maja AA. (DNB) Konrad Hen-lein je siprejel posebnega dopisnika lista »Pesti Hirlap« in mu dal izjavo, v kateri se je dotaknil svojega obiska v Angliji. Izrazil je mnenje, da se Velika Britanija zanima za srednjo Evropo samo iz poštenih pobud. Glede sodelovanja med stranko su-detskih Nemcev in madžarsko stranko na Češkoslovaškem, je Henlein dejal, da morata prva kot druga zastopati nacionalne interese. Zaradi pravične notranje ureditve Češkoslovaške morata obe ti dve stranki delati na to, da se odstrani sistem, ki nosi pečat centralizma. Ameriški Slovaki pri Hlinki Ružomberk, 29. maja. d. Delegacija ameriških Slovakov je prispela včeraj v Ružomberk na Slovaškem, da obišče patra Hlinko. ki leži tam bolan. Voditelj delegacije Hledko je v svojem nagovoru na patra Hlinko poudarjal, da so Slovaki prišli v Češkoslovaško, da proglašajo ljubezen in sporazum med Čehi in Slovaki v skupni domovini. Delegacija je izročila patru Hlin ki original pittsburske pogodbe. Znatno pomirjenje London. 29. maja. d. Angleški veleposlanik Henderson v Berlinu je bil včeraj v zunanjem uradu, kjer je konferiral z državnim tajnikom VVeizsackeriem. Sodii se, da sta mogla konsta tirati ublažftev splošne napetosti. Delegat zunanjega ministrstva sir Strang je bil včeraj v Berlinu vse popoldne v družbi z angleškim veleposlanikom Angleška javnost stoj i nori vtisom, da je nastopilo precejšnje pomirjenje. Prispele so vesti, ki pravijo, da so v Berlinu nasvetovali Henleinu, naj v srvojih zahtevah ne gre do skrajnosti. Kot dokaz pomirjenja se smatra v londonskih krogih tudi dejstvo, da sta bila dva nemška polka, ki sta gamizirala na Dunaju, premeščena nazaj v Nemčijo. Tudi vesti iz Pariza kažejo, da so frameoski krogi dosti optimistično razpoloženi, čeprav smatrajo, da nevarnost še ni minila in da je treba skalne največje eujednosti. Iz angilešlkih uradnih krogov ni bilo dobiti danes nobenih obvestil. Držijo se skrajno rezervirano. Včeraj Je minister Simon v nekem govoru v svojem vo Iilnem okraju poudarjal, da se Anglija nikjer ne žela vmešavati, pač pa dela povsod za pomirjenje. Če bomo storili vse, kar moremo. da odstranimo vzroke, ki bi mogli dovesti do vojne, iti če se bomo podrudili, da težkoče lojalno odklanjamo, odikoderkoli naj prihajajo, potem vojna ni neizogibna. Ameriški poziv Washington, 29. maja. d. Državni tajnik za zunanje zadeve Hull je v razgovoru z zastopniki glavnih ameriških listov izjavil: Zedinjene države opazujejo položaj v srednji Evropi z veliko pozornostjo in skrbjo ter nujno želijo, da bi se očuval mir. Ameriški narod se zaveda, da želijo vsi narodi sveta trajen mir in napredek. Zedinjene države vodijo napram položaju v Evropi politiko, ki je povsem neodvisna. One se doslej tudi v srednje-evropski konflikt niso vmešavale, vendar pa je državni tajnik Hull nazna-čil, da bi Amerika ne mogla ravnodušno gledati če bi pretila nevarnost teritorialni integralnosti češkoslovaške republike. Amerika doslej ni intervenirala niti v Pragi niti v Berlinu, toda ameriški narod poziva Nemčijo in Češkoslovaško, naj storita vse, da se v sudetsko-nemškem vprašanju doseže miren sporazum. Washingion, 29. maja AA. (Havas) Najnovejše izjave Hulla tolmačijo v njegovi okolici kot dejanje, s katerim se izraža želja ameriške vlade, da precizira svoje stališče glede Češkoslovaške. Hull je to svojo izjavo napovedal že preteklo nedeljo, a jo je podal šele včeraj, dan pred volitvami na Češkoslovaškem, in sicer zato, da bi bilo prebivalstvo v vsakem primeru poučeno, če bi se položaj poslabšal. ^Hull je podal svojo izjavo v tako imenovanem »visokem tonu«. Izjava ima bržkone namen, da pripravi ameriško javno mnenje za primer resnega stanja, in zato tudi vsebuje moralno cbsodbo morebitnega napadalca. Hullova izje je podobna oni, ki jo je svojčas podal v „,ezi z abesinskim vprašanjem. Obisk kardinala Verdierja v Pragi Praga. 29. maja. d. Pariški kardinal Ver-dier bo prispel v četrtek iz Budimpešte v Prago, kjer ga bo sprejel prezident republike. Otvoritev sokolskih zletnih dni v Pragi Praga, 20. maja. h. Danes je bil otvorjen praški sokol sk i zlet z nastopom n.ad 20.000 učencev praških šol. Nastopu, ki ga j a močno motilo deževno vreme, v katerem so otroci precej trpeli, je prisostvovalo nad 65.000 ljudi. ki so z ogromnim navdušenjem pozdravljaili šolsko mladino. Tujci, ki so prisostvovali javni telovadbi, so splošno izraža- li svoje občudovanje nad navdušenjem praškega občmstva in nad nastopom šolskih otrok, ki je izredno lepo uspel. Posebno so izražali svoje občudovanje, da se more v sedanjih napetih razmerah izvesti kaj tako veličastnega. Ker je že nastop šolskih otrok uspel nad vse pričakovanje, se more upati, da bodo prihodnji dnevi vseslovanskega to-kolskega zleta v Pragi poktzali še lepše upehe vztrajnega sokolskega dela. čsl. narod strnjen ob prezidenf& dr. Benešu Praga, 29. maja. d. Po vsej Ceškoslova ški republiki so včeraj praznovali rojstni dan prezidenta s posebno prisrčnostjo in slovesnostjo. Ves narod je bil složen v občutku, da ima v svojem prezidentu moža, ki mu je v teh težk-h časih najzanesljivejši voditelj. Zato so bile manifestacije povsod prave ljudske manifestacije, v katerih se je izražala ne samo simpatija do prezidenta, temveč tudi samozavest in optimizem češkoslovaškega naroda. Kakor je v teh kritičnih časih naravno, so imele proslave prezidentovega rojstnega dne še posebno poudarjen vojaški značaj in narod je porabil priliko, da je povsod izkazoval vojski svoje neomejeno zaupanje in svoje simpatije. V češkoslovaški javnosti so sprejeli z največjim zadovoljstvom, ker je dal letos rojstni dan prezidenta republike v prijateljskih državah povod za posebno mani-festantne izjave simpatij in solidarnosti s češkoslovaškim narodom. Proslava dr. Beneša v Zagrebu Zagreb. 29. maja. o. Dopoldne 60 v dvorani Češkoslovaškega doma slovesno pro-silavili rojstni dan prezidenta dr. Beneša. Orkester češkoslovaške kolosiije je najprej odsviral potpuri slovanskih pesmi, nakar je predsednik češkoslovaške prosvetne zveze v Jugoslaviji univ. prof. dr. Smetanka opisal življenje in zasluge prezidienta dr. Beneša ter prečitail pozdravno brzojavko, ki mu čestita k njegovemu življenjskemu jubileju. Sledile so deklamacije mladine, opis življenja prezidenta dr. Beneša, v imenu JČL pa je govoril prof. dr. Lujo Thaller ki je poudar jal. da veruje v zmago češkoslovaške demokracije, ker temelji na pravici. Nato je pozdravil generalnega konzula Fraratiška Resla ter mu izrazil čustva bratske ljubezni in vdanosti do češkoslovaškega naroda. Godba je odsviral a češkoslovaško himno, generalni konzul Resi pa se je zahvalili vsemi govornikom za iskrene izraze prijateljstva do češkoslovaškega naroda. Ob koncu njegovega govora je godba odsvirala jugoslovansko himno. Proslavi je prisostvoval tudi zagrebški župan dr. Pejčic. S španskih bojišč se nadaljujejo z vso ogorčenostjo ob vznožju Pirenejev in na teruelskem bojišču Barcelona, 29. maja. AA. Francove čete, ki se bore v odseku Villa france del Cid so danes prispele do črte Rio Seco. Uradno poročilo barcelonskega poveljstva pravi, da so republikanske čete včeraj z uspehom nadaljevale boje, priznava pa, da se je nacionalistom posrečilo zavzeti nekatere višine. Italijanski kontrolni oficir izpuščen Rim, 29. maja. o. Francoski diplomatski zastopnik v Barceloni je na podlagi pooblastila, ki ga je prejel od londonskega odbora za nevmešavanje, posredoval pri katalonskih oblasteh, da so izpustile iz zapora italijanskega oficiria in člana mednarodne ponior-ske kontrolne komisije Mezzaeapa. 0 tem je bil v Barceloni objavljen komunike, ki pravi: Me?&acapa se je kot agent odbora za nevmešavanje pripeljal z angleškim parni-kom »Greatendoim v Valencijo. Prav tedaj so nacionalistična letala* napadla luko. Več bomb je zadelo tudi pa mik, in se je morala njegova posadka izkrcati. Italijanskega oficirja so varnostni organi prijeli in poslali v Barcelono, kjer je do petka zvečer ostal v zaporu, bil pa je že na britansko intervencijo izpuščen. Ko je intervenirala še Francija. je bil odposlan v Perpignan. kanuor ga je spremil za-itopnik barcelonske vlade. V Perpignanu mu je španski konzul izdal dokument, s katerim je lahko nemoteno odpotoval v Italijo. Francova delegacija v Italiji Rim, 29. maja. w. Danes so po vsej Italiji proslavili dan solidarnosti s Francovo Španijo. V Rim je prispela deloma z letali, deloma pa na italijanski vojni ladji posebna delegacija generala Franca, ki jo tvorijo po večini voditelji falangistov. Delegacija je sodelovala pri današnjih manifestacijah in so Spanci govorili na zborovanjih v desetih večjih mestih. Peter Živkovič zopet v Beogradu Beograd, 29. maja. p. Danes se je vrnili v Beograd predsednik JNS g. Peter Živkovič, ki Je imel v teku meseca 40 konferenc in zborovanj v vzhodni Bosni, Bosanski pokrajini in Dalmacija. Obisk francoskih križar k v Splitu Split, 29. maja. o. V drugi polovici meseca junija prispejo v Split tri velike fran-oeske križarke. ki spadajo med najmodernejše enote francoske vojne mornarice. V ju gos love tiskih vodah bodo ostale do 26. junija. Zavezniškimi gostom na čast so zaradi tega v splitskih ladjedelnicah sklenili, da bodo že 26. junija splovili v morje naš novi rušilec »Ljubljana«, čegar splovitev je bila napovedana za Vidov dan. Tako bodo pri tej svečanosti lahko sodelovali tudi francoski mornarji. Novinarski kongres v Zagrebu Prihodnje leto bo Jugoslovensko novinarsko udruženje proslavilo 20 letnico svojega obstoja Razširjenje trgovinske pogodbe med Italijo in Nemčijo Rim, 29. maja. o. Danes je bil podpisan protokol, s katerim se italijansko-nemška trgovinska pogodba razširja tudi na Avstrijo. Obenem se razširjajo na Avstrijsko tudi vse italijansko-nemške konvencije o trgovskem prometu, trgovskih plačilih in olajšavah, ki se tičejo turizma. Pogajanja z Nemčijo o izkoriščanju luke v Trstu Trst, 29. maja. w. Pogajanja med Italijo in Nemčijo o skupnem izkoriščanju tržaške luke ugodno napredu;ejo. Nemške paronlov-ne družbe kažejo veliko zanimanje za Trst. Po dosedanjih dogovorih bo dosegel volumen blagovnega prometa 3 milijone ton, v par letih pa naj se promet še podvoji. Lep dar: Zgodbe brez groze Zagreb, 29. maja. o. Dopoldne je bil v beli dvorani Novinarskega doma kongres vseh sekcij Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Zborovanje je poteklo naglo in v popolnem sporazumu, ker so bila že na snočnji seji centralne uprave sporazumno urejena vsa vprašanja. Kongresu so prisostvovali zastopnik predsednika vlade dr. Kosta Lukovič. šef Centralnega presbiroja, ban dr. Ružič. zagrebški župan dr. Pejčič, zastopnik komandanta armije divizijski general Arandjelovič, komandant divizije general Antič, predsednik zagrebškega Pen-kluba dr. Livadič ter predsednik zveze grafičnih podjetij Jugoslavije in združenja tiskarskih podjetij savske banovine Slavko Kovačič. Kongres je otvoril ob 9.30 dosedanji pred sednik centralne uprave Andra Milosavlje-vič, urednik »Politike«, ki je ugotovil, da je zastopanih vseh pet sekcij s polnim številom delegatov. Nato je predlagal, naj se odpošljejo pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku in predsedniku vlade, kar je bilo sprejeto s splošnim odobravanjem. Brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. se glasi: JNU pošilja s svoje glavne skupščine v Zagrebu izraze globoke udanosti in zvestobe Vašemu Veličanstvu in vzvišenemu kraljevskemu domu. Brzojavka Nj. Vel. knezu Pavlu se glasi: S svoje glavne letne skupščine v Zagrebu pošilja JNU Vašemu kr. VLsočanstvu najtoplejše izraze udanosti v prepričanju, da bo imelo v Vas visokega zaščitnika v svojih težnjah za ustvaritev življenjskega vpra sanja, pokojninskega zavarovanja svojih članov, Tudi v pozdravni brzojavki predsedniku vlade se poudarja predvsem zahteva jugo-slovenskih novinarjev, da se dokočno reši vprašanje njihovega pokojninskega zavarovanja. Nato je šef Centralnega presbiroja dr. Lukovič pozdravil v imenu vlade zastopnike novinarjev in jim želel popoln uspeh v njihovem delu. Predsednik Milosavljevič je pozdravil vse odličnike in počastil spomin tovarišev, ki so umrli v preteklem letu, nato pa je nadaljeval: Mi smo zastavili vse sile, da se nam končno da priznanje za naše požrtvovalno delo. V svojem delu se nismo bali nobenih žrtev; dali smo vse, kar smo mogli, da bi jugoslovenski novinarji prišli pred starostjo vsaj v vrsto onih zasebnih nameščencev, ki jim je z zakonom že zagotovljeno pokojninsko zavarovanje, žal mi, ki ves svoj čas posvečano drugim, ki se glasno borimo, da bi zaščitili druge, sami še nismo za starost zavarovani, vendar pa so pred nami še odprte možnosti. Vlada je bila s finančnim zakonom pooblaščena, da ustvari tudi naše pokojninsko zavarovanje, ter smo prepričani, da jugoslovenski novinarji ne bodo ostali zadnji. Pred nami je obenem redek jubilej. V teku našega novinarskega leta, ki se pričenja z današnjim dnem, bo preteklo 20 let obtosja naše novinarske organizacije. Ustanovljeno 1. 1919 v Zagrebu bo Jugoslovensko novinarsko udruženje praznovalo 1.1939 svojo 20-letnico in zato upamo s polno pravico, da bomo vsaj v jubilejnem letu dosegli, kar se doslej iz številnih razlogov, vendar pa ne po naši krivdi, ni moglo uresničiti. Zato predlagam, da že na tej skup. napovemo svoj bodoči kongres v našem Zagrebu, kongres vseh jugoslovenskih novinarjev, na katerem bomo proslavili svoj jubilej, in upam, tudi uresničenje našega splošnega stremljenja, našega pokojninskega zavarovanja. V upanju, da se bo uresničilo, prosim, da sprejmete moj predlog o proslavi 20-letnega dela novinarjev v organizaciji JNU. v kateri smo delali za narodne in državne interese. JNU je bilo sprva samo reprezentativno udruženje. sedaj je stanovsko in upamo, da bo v bodočnosti postalo sindikalno udruženje. Tajniško in blagajniško poročilo je podal Maksim Mrzljak-Dvorski, dopisnik inozemskega tiska. V svojem poročilu je opisal delo centralne uprave po lanskem kongresu na Paliču pri Subotici, ki je sklepal v glavnem o pokojninskem zavarovanju novinarjev. Dosežen je bil uspeh, da je bil sprejet v finančni zakon amandma, po katerem se ima pokojninsko zavarovanje novinarjev rešiti s posebno uredbo z zakonsko veljavo v treh mesecih ter razširiti splošno zavarovanje zasebnih nameščencev tudi na novinarje, seveda z znatno gmotno podporo. (V Sloveniji so novinarji že zavarovani pri Pokojninskem zavodu. Op. u.) Potem je naglasil splošno željo novinarjev, da bi dobili nov bolj svobodoumen zakon o tisku, ki bi bil edini regulator tiskovnega režima. Poročal je o borbi proti samozvanim novinarjem ter o zahtevi po zakonski zaščiti novinarskega stanu, ki naj bi se uvedla z novim zakonom o tisku. JNU šteje 464 rednih in 150 pripravnih članov, skupno 614 novinarjev v državi. Verifkaciiski odbor je verificiral vseh 45 pooblastil delegatov. Nadzorni odbor je predlagal dosedanji upravi razrešnico, ki je bila sprejeta soglasno. Končno je bila soglasno izvoljena nova centralna uorava s predsednikom dr. Brankom Sokoličem. urednikom »Jutamjega lista« na čelu. ki je predsednik zagrebške sekcije JNU. Letos je namreč prišla na vrsto zagrebška sekciia, da prevzame predsedstvo centralne uprave. Novi predsednik dr. Sokolič. ki so ga prisotni živahno pozdravili, se je zahvalil tovarišem za zaupanje ter je poudarjal, da se mora sedaj čim prej izvesti pokojninsko zavarovanje novinarjev in sicer okviru splošnega pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev, ker bi bilo sicer zopet odgo-deno, če bi čakali na poslednjo rešitev. Nato je posebni redakcijski odbor, v katerem je bil izmed slovenskih novinarjev glavni urednik »Jutra« Stanko Virant, predložil kongresu naslednjo resolucijo: Glavna skupščina JNU je sprejela z obžalovanjem na znanje poročilo svoje centralne uprave, da so ostala brez končnega uspeha vsa njena prizadevanja za ustvaritev pokojninskega zavarovanja jugoslovenskih novinarjev. Razume in odobrava, ker je centralna uprava, posvečujoč vse svoje sile rešitvi tega glavnega vprašanja, postavila v stran za gotov čas vsa ostala stanovska vprašanja. Ponovno poziva kr. vlado, naj čim prej izkoristi pooblastilo v letošnjem finančnem zakonu ter uzakoni že izdelano uredbo o pokojninskem zavarovanju poklicnih novinarjev. Pozdravlja vsako akcijo, ki stremi za tem, da reši osnovno vprašanje našega stanu, pokojninsko zavarovanje. V to svrho poziva vse novinarje, člane JNU, naj se iskreno zavzamejo za uresničenje pokojninskega zavarovanja in odstranitev vseh zaprek, ki bi ovirale socialno zavarovanje novinarjev. Nova centralna uprava naj vztraja v teh prizadevanjih, da bo v jubilejnem letu JNU, v katerega stopamo danes in v katerem bo splošni kongres v Zagrebu, vendar že uresničeno pokojninsko zavarovanje, da bi mogli novinarji prosti vseh nadaljnjih skrbi za starost, posvetiti v polni meri svoje sile splošnemu delu za dosego močne in urejene Jugoslavije. Predlagana resolucija je bila sprejeta soglasno z živahnim odobravanjem, nakar je predsednik Sokolič zaključil zborovanje. Po kongresu se je nova centralna uprava konstituirala takole: predsednik dr. Branko Sokolič (Zagreb), I. podpredsednik Andra Milosavljevič (Beograd), II. podpredsednik Stanko Virant Ljubljana, tajnik Maksim Mrzljak-Dvorski, blagajnik Mili-voje Popovič. Ob pol 13. so se novinarji odpeljali z več avtomobili na povabilo zagrebškega župana dr. Pejčiča v počitniški dom zagrebškega mestnega poglavarstva na Rebru pod Sljemenom, kjer jim je bil prirejen banket. Nocoj so se udeležili slavnostne predstave »Othela«, v kateri je pel glavno vlogo češki junaški tenor Jan Barton. Glavna skupščina hrvatskih gasilcev Zagreb, 29. maja. o. V mestni posvetovalnici je bila dopoldne glavna skupščina gasilske zajednice savske banovine. Na skupščini je zastopalo 91 delegatov 49 žup. Tajnik je omenjal v svojem poročilu tudi stremljenje, da se gasilstvo organizira na podlagi avtonomij, kar pa se ni moglo izvesti čez noč. Ta želja je dovedla 15. avgusta lani do znanega predloga, naj izstopi gasilska zajednica savske banovine iz državne gasilske zveze. Tedaj so delegati gasilske zajednice savske banovine podali ostavke na svoja mesta v državni gasilski zvezi. Prečitan je bil nato predlog Marjana Dolanskega, ki pravi, da skupščina odobrava postopek svojih delegatov zajednice v gasilski zvezi ter ugotavlja, da je gasilstvo v zadostnem številu po svojih društvih in župah sprejelo lanskoletno resolucijo o avtonomiji posameznih gasilskih organizacij. Obenem naroča resolucija gasilski zajednici savske banovine, naj stopi v cžie sodelovanje z gasilsko zajednico dravske banovine v Ljubljani, ki je glede organizacije gasilstva zavzela enako stališče kakor gasilska zajednica savske banovine. Načelno je bilo sklenjeno, da pošlje gasilska zajednica savske banovine svoje delegate v državno gasilsko zvezo, vendar pa s točno določenimi navodili. Nemški katoliki in evhari-stični kongres v Budimpešti Berlin. 29. maja. d. Berlinski katoliški škof Preysing je pozval vse župne urade, naj v času evharističnega kongresa prirejajo svečane službe božje v znak solidarnosti nemških katolikov z ostalim katoliškim svetom. Danes je bila v škofijski cerkvi v Berlinu svečama služba božja ki jo je celebri-ral škof Prevsing. ki se je v svoji pridigi pridružili evharističnega kongresa. XVIII. Ljubljanski velesejem 43. razstavna prireditev 4. do 13. junija Polovična voznina na železnici. Pri blagajnah železn. postaj kupite rumeno železniško izkaznico za din 2.—. Sejmišče obsega 40.000 m*, preko 600 razstavljalcev 14 držav. Posebne razstave: »Cesta« - Francija - Pohištvo - Avtomobili -Tekstil - ženska domača obrt. Lepo zabavišče. 10. — 12. junija: m. državni trgovski kongres. evet polnih vagonov je zdrvelo v propast Velika železniška nesreča v Slovenjem Gradcu — šest oseb se je komaj rešilo Slovenj Gradec, 29. maja. Včeraj se je v Mislinju utrgalo 9 vagonov mešanega vlaka, ki je odpeljal iz Slovenjega Gradca ob 12.13. Vsi vagoni so bili naloženi z lesom. Na njih sta bila dva zavirača, ki sta pa pravočasno skočila iz drvečih vagonov in si tako rešila življenje. V pičlih osmih minutah so vagoni z neznansko brzino predrveli 15 km dolgo progo do Slovenjega Gradca, kjer so se na glavni postaji zaradi prestavljenih kretnic iztirili. Učinek iztirjenja je bil strašen. Vsa proga je na 50 m naravnost iztrgana, del nasipa porušen in vsi vagoni, polni lesa, razbiti. Nekaterim vagonom je iztrgalo kolesa, drugi so zopet popolnoma narobe obrnjeni, da mole kolesa kvišku. Drveči vagoni so vzdolž proge porušili vse kretnice, 1 km pred postajo Dovže pa pregazili motorno derezino mariborske progovne sekcije, na kateri so se nahajali 3 člani sekcije in šofer. Posadka na derezini je opazila drveče vagone komaj 100 m pred seboj in si je v zadnjem trenutku s skokom iz derezine rešila življenje. Sreča v nesreči je, da se niso srečali z drvečimi vagoni na katerem izmed mnogoštevilnih ovinkov, ker bi vsi štirje našli strašno smrt pod vagoni. Vagoni so derezino zdrobili na drobne kose ter nekatere izmed njih celo zagnali 50 m daleč. Velika sreča v tej nesreči je tudi, da niso potegnili vagoni za seboj obeh osebnih vozov, ki sta bila priključena na mešani vlak in ki sta k sreči ostala v Slovenjem Gradcu. Tako ta nesreča vsaj ni zahtevala človeških žrtev. Na kraju nesreče se je zbrala velika množica ljudi. Kmalu po nesreči je prispela tudi komisija sreskega načelstva pod vodstvom načelnika g. dr. Franca Hrašovca in orožniki. Naposled je prispela tudi komisija železniške direkci- je. Promet je popolnoma onemogočen ter se mora vršiti s prestopanjem. Zaradi tega imajo tudi vsi vlaki velike zamude. V Slovenj Gradec so ob 16. uri prispeli progovni delavci iz Dravograda ter takoj pričeli s čiščenjem proge in upajo, da bo proga že v ponedeljek sposobna za promet. Gmotna škoda se ceni nad milijon dinarjev. Po dosedanjih izgledih leži edina krivda na pomanjkanju osebja. Ob tej priliki se prebivalstvo tudi spominja slične nesreče, ki se je zgodila pred 15. leti. Tedaj sta s postaje Slovenj Gradec ušla dva vagona, natovor-jena s koruzo, in se zaletela km daleč od Slovenjega Gradca v osebni vlak. Nesreča je takrat zahtevala dve smrtni žrtvi, večje število oseb pa je bilo močno ranjenih. Pod vlak je skočila Slovenj Gradec, 29. maja. Včeraj zjutraj se je vrgla v Dravogradu pri novem banovinskem mostu 321etna za-sebnica Eliza Kumpoševa iz Črnuč pri Dravogradu pod vlak, ki prihaja ob %11. iz Pliberka v Dravograd. Lokomotiva je samomorilko odbila ter jo vrgla vzdolž proge, vendar je nesrečnici zaradi močnega udarca počila lobanja. Tudi takojšnja zdravniška pomoč je bila brezuspešna in je nesrečnica na mestu izdihnila. Vzrok samomora so baje nesrečne družinske razmere. Mladenič pod kolesjem lokomotive Maribor, 29. maja. V neposredni bližini tezenskega železniškega postajališča se je pripetila huda nezgoda. 161etni vajenec državnih železnic Ivan Hrin, ki stanuje na Teznem, je hotel prekoračiti slepo progo, ko je pridrvela po tiru lokomotiva, ki je Hirna zgrabila za obleko, ga nekajkrat zavrtela in vrgla preko proge. Hirn je priletel ob nasip s takšno silo, da mu je kožo na glavi dobesedno skaloiralo in je obležal ves v krvi. v nezavesti in s hudim1 loškodbami no vsem telesu. Mariborski reševalci so Hirna prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, kier so mu zdravniki nudili prvo pomoč. Hirn ima najbrže prebito možgansko kost in je njegovo stanje zelo resno. Strahovit karambol kapetana Zelenka Na vožnji v Brežice je pri Št. Jerneju trčil z motorjem v avto in obležal s hudimi poškodbami Novo mesto, 29. maja. Iz Ljubljane se je snoči odpeljal z moto-cikljem domov v Brežice kapetan I. stopnje g. Zelenko. Okrog 19.35 je peljal skozi Novo mesto proti Št Jerneju. Tu ga je doletela na koncu trga nesreča. Od leve strani je izza Majzljeve hiše pri vozil nasproti osebni avtomobil šentjernejskega lesnega trgovca g. Frančiča, poln potnikov. Avtomobil je šofiral lastnik sam, ki je privozil iz Škocijana. Motorno kolo s prikolico in avtomobil sta močno trčila skupaj. Posledica je bila strašna. Kapetana je vrglo s sedeža 24 metrov daleč po cesti, kjer je obležal nezavesten, razbitih udov. Na kraj nesreče so takoj prihiteli orožniki in vaščani, ki so ponesrečenca prenesli v Majzljevo gostilno, kjer so mu nudili prvo pomoč. Nato so telefonsko naročili iz Novega mesta taksi, s katerim so hudo ranjenega kapetana prepeljali v brežiško bolnišnico. Kakor so ugotovili, je dobil kapetan Zelenko hude poškodbe na obrazu, nocah in prsnem košu, zlomljenih ima več reber in desno ključnico. Kdo je nesrečo zakrivil, bo ugotovila strokovna komisija. Po čudnem naključju sta se motorno kolo in avtomobil pri karambolu le malenkostno poškodovala. Naši vzgojitelji in naša prosveta Ljubljana, 29. maja. v dvorani Trgovskega doma so se dopoldne zbrali člani ljubljanske sekcije Jugoslovenskega profesorskega društva na redni občni zbor. V imenu banske uprave sta prisostvovala načelnik prosvetnega oddelka dr. Sušnik in inšpektor Bajuk, prišla pa sta tudi tajnik glavne uprave dr. Ra-dosav Markovič iz Beograda in zastopnik zagrebške sekcije dr. Tkalčič. Zbor je otvoril predsednik Franjo Grafenauer, nato je bil v smislu pravil soglasno izvoljen za predsednika skupščine dr. Rudoli Perhavc iz Maribora, za podpredsednika pa prof. Verbič in dr. Šerko. Med živahnim odobravanjem sta bih sprejeti vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in knezu-namestniku Nj. Vis. Pavlu, nato pa še brzojavni pozdravi prosvetnemu ministru Magaraseviču, inšpektorju prosvetnega ministrstva Leskovšku in banu. Za uveljavljenje posebnega zakona o profesorjih Dr. Radosav Markovič je po pozdravu podal izčrpno poročilo o prizadevanju društva za izboljšanje gmotnega položaja profesorskega stanu po mostarskem kongresu, s katerega so bile odločujočim instancam poslane resolucije s konkretnimi zahtevami. Prvi uspeh je bil, da je bil predsednik društva prof. Radoje Kneževič, ki se je najodločneje zavzemal za dosego mostar-skih zahtev, upokojen. Vsa borba, da bi bil predsednik reaktiviran, je ostala zaman. V zadnjem času pa se razmere vendarle polagoma obračajo na bolje. Tako je bilo letos deležnih 1897 profesorjev napredovanja, med njimi mnogo suplentov s profesorskimi izpiti, ki so poprej dolgo zaman čakali imenovanja. Še zmerom pa se društvo zaman bori za uveljavljenje posebnega zakona o profesorjih, ki bi mogel profesorskemu stanu edino zagotoviti dostojen gmotni položaj. Zakona o profesorjih doslej še nimamo v veliki meri zavoljo tega, ker obenem tudi sodniki zahtevajo svoj socialni zakon, a namesto da bi se med obema strokama doseglo jvidevno sodelovanje, so se pojavili antaeonizmi. ki so obojim prinesli škodo. Pozdrave hrvatsidh tovarišev je zborovalcem sporočil zastopnik zagrebške sekcije dr. Tkalčič. Nove gimnazije Predsednik Grafenauer se je spominjal umrlih tovarišev, direktorja Marolta in profesorjev Kobala, Jeraja, Hinka Vodnika, Ivana Vesenjaka, Vere Dostal-Novako-ve in dr. Ivana Laha. Tudi širšo javnost bo zanimalo, da dobita Murska Sobota in Kočevje postopno spet popolni gimnaziji, Maribor pa še prepotrebno štirirazredno gimnazijo. Da se razbremenijo zavodi v Mariboru in Celju, je društvo zahtevalo ustanovitev gimnazij v Dravogradu in Brežicah. Do začetka prihodnjega leta bo najbrž rešeno tudi vprašanje o obstanku ur-šulinske gimnazije in liceja. Banska uprava si prizadeva, da bi se pričela čim prej zidati nova gimnazijska poslopja v Mariboru, Murski Soboti, Ljubljani in Celju, v programu pa so tudi novi humanistični oddelki na raznih gimnazijah v banovini. Odredba finančnega zakona o ustanovitvi strokovnih inšpektorjev je deloma že uresničena. Vsi kontraktualni suplenti, ki so dobili službo v začetku leta. so bili nastavljeni, in suplenti so postali tudi učitelji-pripravniki z akademsko izobrazbo, ki so bili leta 1936. postavljeni na meščanske šole in dodeljeni srednjim. Število brezposelnih diplomiranih filozofov pa je vendar naraslo v zadnjem času nad 150. Zdaj čaka namestitve 26 zgodovinar-jev-geografov 20 germanistov, 14 pedagogov, 24 slavistov. 19 romanistov, 8 prirodo-slovcev, 5 kemikov. 3 klasični filologi, 2 matematika, 7 risarjev in 21 glasbenikov V vsej državi je brez posla 1350 absolventov. Razmerje med ženskami in moškimi med diplomiranimi filozofi je 40 : 60, kar priča, da se profesorski stan počasi femi-nizira. Amandman o volonterjih v letošnjem finančnem zakonu je bil sprejet proti volji organizacije. Vprašanje zapo- slitve bo ugodno rešeno samo, če se zmanjša službena doba od 35 na 30 let. Ko je nedavno prosvetni minister obiskal Ljubljano, so mu predstavniki sekcije izročili spomenico z 31 zahtevami. Doslej jih je bilo izpolnjenih 11. Za letošnje počitnice pripravlja sekcija izlet v CSR. Na koncu je predsednik izrekel iskreno zahvalo vsem, ki so organizaciji kakorkoli pomagali. Vprašanje učnih knjig Poročili tajnika prof. Pavleta Urankarja in blagajnika dr. Novaka sta pričali o mnogoterem podrobnem delu. Odsek za šolske knjige, ki ga vodi prof. dr. Šolar, je imel tudi lani mnogo opravka z borbo proti monopolizaciji šolskih knjig in za spremembo učnih načrtov za predmete nacionalne skupine. Odsek je izdelal načrt, kako naj bi se vprašanje učnih knjig uredilo v prosti trgovini pod nadzorstvom oblasti, da bo zaščitena šola, kvaliteta učbenikov, njih cena in svoboda spisovanja. V februarju je prosvetni minister izdal navodila, kako naj se izpremene učni načrti za predmete nacionalne skupine, hkratu pa je imenoval komisijo, ki naj bi po njegovih smernicah izpremembo izvedla. Dne 4. maja je sledila konferenca, ki naj bi prinesla konkretne sklepe, a ker komisija ni pripravila podrobnih načrtov, je ostalo KINO SLOGA — TEL. 27-30. Danes nepreklicno zadnjikrat ! CIGANSKA KRI ANNABELLA HENR1 FONDA brez odločitve. Zastopnik Slovenije, ki je imel učni načrt podrobno izdelan, pa je pri ministru dosegel obljubo, da se vsa zadeva po možnosti do jeseni reši. Kaj žele profesorji Pri dopolnilnih volitvah je bil vnovič izvoljen za podpredsednika dr. Adolf Pe-čovnik iz Maribora. V debati je občni zbor živahno razpravljal še o raznih šolsko-pedagoških vprašanjih, o zdravstveni zaščiti mladine s higiensko ureditvijo šolskih poslopij in o splošnih prosvetnih zadevah. Med živahnim odobravanjem je bila odobrena resolucija, ki zahteva med drugim; da se čimprej uzakoni novela zakona o srednjih šolah, ki naj med drugim uvede avtomatično napredovanje profesorjev tako, da dosežejo profesorji po 25 službenih letih III/2 položaj no skupino, da se profesorjem, odpuščenim in upokojenim v letih 1932. in 1933. brez disciplinskega postopanja, priznajo izgubljena leta za napredovanje in penzijo, da se ukine določba o suplentih-volonterjih in urede druga vprašanja, ki se tičejo gmotnega položaja profesorjev. Po dosedanjih načrtih za uveljavljenje zakona o učnih knjigah, je vsako privatno zalaganje slovenskih učnih knjig de facto onemogočeno, čeprav projekti de iure priznajo tako pravico privatnim založnikom. Taka izločitev učnih knjig iz slovenske knjižne produkcije bi pomenila za našo narodno kulturo nepopravljivo kulturno škodo. Zadeva učnih knjig naj se uredi tako, da slovenska knjižna produkcija ne bo oškodovana v tako bistveni zadevi. Učne knjige za slovenske šole morajo biti slovenske po sestavi in izdelavi. V zvezi s tem naj se uredi tudi pouk slovenščine in srbohrvaščine v višjih razredih srednjih šol v smislu predlogov banske uprave in Slavističnega društva v Ljubljani Predstavniki vsega slovenskega učiteljstva so včeraj zborovali v Ljubljani Ljubljana, 29. maja Danes so se sestali na gluhonemnici predsedniki vseh 34 sreskih učiteljskih društev dravske banovine. Predsednik sekcije g. Metod Kumelj je opisal stanje v organizaciji in sejo glavnega odbora JUU, ki je bila sredi maja v Beogradu. Takrat je sprejel prosvetni minister dr. Magaraševič učiteljsko deputacijo, ki mu je razložila vse pereče zadeve naše šole. Najbolj težavno stanje preživljajo kontraktualci v dravski banovini, ki nekateri čakajo že več let na sprejem v stalno državno službo. Kakor je zagotovil delegaciji minister prosvete, je njihovo zadevo uredil ministrski svet na svoji poslednji seji, ko je namestil 24 uči-teljev-kontraktualcev iz Slovenije. Današnji zbor je ugotovil, da so bila pri zadnjem službenem razpisu prostih mest objavljena le slabša mesta. V razpis niso bili vneseni boljši kraji, nekatera prosta mesta z boljšimi življenjskimi pogoji pa so bila oddana pod roko. To vzbuja v učiteljskih vrstah razburjenje. Najnovejši odlok ministrstva prosvete grozi ljud. šolstvu v dravski banovini s hudim udarcem. Na naše šole že prihajajo odloki iz katerih je razvidno, da bo s prihodnjim šolskim letom ukinjenih 110 razredov v Sloveniji. Taki ukrepi pomenjajo nazadovanje slovenskega šolstva. Treba bo skupnega sodelovanja vseh prizadetih či-niteljev, da se preuranjeni koraki preprečijo, saj število šolarjev raste od leta do leta. Prav tako nam grozi hud udarec z uvedbo monopola na šolske knjige in zvezke. Kakor se čuje, je uredba, proti kateri je bilo od naših gospodarskih, kulturnih, stanovskh, socijalnih in drugih organizacij že obilo prigovorov, tik pred uvel javi je-njem. Slovenski in hrvatski učitelji, člani JUU, so pripravili nova pravila. Po njihovem načrtu, ki ga dobijo zdaj v pretres vsi zainteresirani čhrtelji, bo povečana samostojnost banovinskih učiteljskih društev v Beogradu pa odpadejo izvršni, upravni in glavni odbor. V prestolnici bo odslej le predsedstvo, ki ga bodo tvorili predsednik vsedržavne organizacije in dva tajnika, vodstvo organizacije pa bo položeno še v roke predstavnikov posameznih banovin, ki se bodo sestajali večkrat k skupnim sejam in dajali direktive osrednjemu vodstvu. Izčrpno je bilo poročilo tajnika ljubljanske sekcije g. Draga Supančiča, ki je razdelil svoj tiskani refererat. Poročal je o poslednjih uspelih učiteljskih zborih v naši banovini. Oni v Murski Soboti je bil višek. Trenutno stanje članstva JUU v Sloveniji je 3206. Mnogi učitelji čakajo že po 3 leta in več na napredovanje. V ministrstvu prosvete je sestavljena rangna lista, učiteljski predstavniki so dobili zagotovilo, da bodo vsi, ki doslej zaman čakajo, napredovali, v juniju in juliju, ko bo finančni minister otvoril potrebne kredite. Občutno so prizadete tudi poročene učiteljice, ki dobe za polno službeno delo zelo reducirane plače. Ti odtegljaji gredo na breme učiteljskih uradnišk!h družin. Statistika kaže žalostne posledice zmanjšanja plač poročenim učiteljicam v tem, da pada število porodov v niihovih družinah. JUU bo še nadalje vodilo borbo skupno z ženskimi organizacijami, da se ukine krivična uredba in se da poročenim učiteljicam polna plača po geslu: za enako delo isto plačilo. Iz vseh srezov prihajajo poročila o stalnem naraščanju draginje. Treba bo zvišati prejemke na isto višino, kakor so jih bili deležni uradniki pred leti, preden so jih začeli reducirati. Pereče je stanje sresk'h učiteljskih knjižnic, ki ne dobivajo poslednja leta nikakih podpor. Ne morejo nabavljati nobenih novih del. čuje jo se predlogi, naj se sreske učiteljske knjižnice ukinejo, v Ljubljani pa se naj osnuje centralna pedagoška knjižnica. V najbolj težavnem stanju so mnogi brezposelni učiteljski abiturijenti, ki čakajo že več let na zaposlitev, a žal zaman. Kino Matica * Tet 21-24 i zabava dovtip Osma žena Modrobradca Claudette Colbert Gary Cooper Nezaposleni mladi učitelji so organizirani pod okriljem JUU v posebnem odseku. O blagajniških zadevali je poročal sek-cijski blagajnik g. Rado Grum, o Mladinski matici pa upravnik g. Lojze Hreščak. Iz-nešen je bil predlog, naj bi odslej izhajal »Naš rod« v 9 številkah, v desetem šolskem mesecu pa naj bi prejeli šolarji po tri knjige Mladinske matice. Naš rod in po 3 knjige dobe mladinski naročniki za 22 din 50 par. Mladinska matica je imela tekoče šolsko leto okrog 23 tisoč naročnikov po vseh slovenskih šolah. Na predlog litijskega učitelja g. Župančiča bo uvedla Mladinska matica za svoje naročnike s prihodnjim šolskim letom lepe nagrade, da nudi svojim prijateljem poleg lepega štiva še razna praktična darila. Predsedniški zbor je nato razpravljal še o stanovskem tisku in sicer o tedniku »Učiteljskem tovarišu^, ki ga ureja g. Ivan Kocijančič ter o pedagoškem mesečniku »Popotniku«, ki ga ureja g. Matija Senkovič v Mariboru. Spričo dejstva, da bo stopil »Popotnik« z novim šol. letom na prag 60 letnice, je dovolil zbor potrebne kredite, da bo izšel »Popotnik« za jubilej v slavnostni in izdatnejši obliki in obleki. Obenem bodo učitelji proslavili 20-letnico Jugoslavije in prosvetnega napredka naše države in to s posebnim zbornikom. živahna debata se je razvila okrog vprašanja »Učiteljske tiskarne«, ki je dobila v zadnjem času obilen dotok novih zadružnikov iz vrst organiziranih članov JUU. Učiteljska tiskarna, ki kaže pod vodstvom predsednika g. Hinka šumra najlepši napredek, bo imela junija izredni občni zbor, ki ji bo dal navodila za nadaljnje delo. Zatem so bila v razpravi še mnoga druga prosvetna, šolska in stanovska vprašanja. Debata je bila živahna in plodna in so se je udeležili predsedniki skoro vseh šolskih srezov. Storjeni so bili potrebni sklepi, ostale važnejše zadeve ki jih ni mogel po svoji kompetenci rešiu predsedniški zbor pa bo rešila banovinska skupščina JUU in je bilo določeno, da bo ta 11. in 12. julija v Ljubljani. Predstavniki slovenskega učiteljstva so dokazali na današnjem zboru visoko razumevanje za stanovsko linijo, za napredek našega šolstva in prosvete. Ob koncu je poželel predsednik Kumelj, da navzoči trajno delujejo za napredek slovenske šole in kulture. Pozno popoldne je bilo zborovanje v najlepšem redu zaključeno. Dva vzorna sokolska nastopa V Ljubljani Sokol I., v Mariboru Sokol Matica Ljubljana, 29. maja Ob lepem vremenu in izredno veliki udeležbi Sokolstvu naklonjenega občinstva — do 2000 oseb — je Sokol I. Tabor danes Govoril sezono letnih nastopov v župi Ljubljana. Pred pričetkom javne telovadbe, ki je bila določena ob 16. je priredila godba pod taktirko br. Taborja promenadni konc. in med tem je občinstvo zasedlo vse prostore, tako da je zmanjkalo vstopnic. V velikem številu je prisostvovala nastopu tudi ljubljanska garnizija, rodovi vseh edi-nic. Na znamenje načelnika br. Lojzeta Lu-beja je godba zaigrala sokolsko koračnico, nakar so vkorakali na telovadišče praporščaki na čelu velika državna trobojni-ca, kateri je bila med igranjem državne himne izkazana čast. Po tej svečanosti sta prikorakala na telovadišče moški naraščaj (79) in ženski (35), ki sta zelo dobro in skladno izvedla proste vaje jugoslovenskega Sokolstva za praški zlet. Ljubek je bil nastop 66 deklic z župnimi prostimi vajami, nakar je nastopilo na orodju 10 vrst članstva in naraščaja, ki so bile deležne obilnega odobravanja. 54 dečkov je strumno opravilo župne proste vaje s palicami, nakar smo videli vaje v prostih panogah in raznoterosti, ki so jih izvajali člani, članice in oba naraščaja. Veselo razpoloženje je vzbudil izmenski tek dece, potem pa so dve vrsti članov in ena vrsta članic nastopili na drogu in dvovišinski bradlji. Vse vaje, zlasti pa one na krogih, so zbudile pri občinstvu viharno odobravanje in navdušenje. Ko je še moška deca s svojimi uspelimi igrami dvignila veselo razpoloženje občinstva, je 72 članov in 36 članic odlično izvedlo proste vaje Saveza SKJ za praški zlet. Viharno ploskanje in vzkli-kanje se kar ni hotelo poleči, ko so telovadci in telovadke zapuščali telovadišče. Slednjič so se zbrali spet vsi oddelki na te-lovadišču in stvorili krasen lik monograma Sokola, ki je zbudil orkan navdušenja. Za zaključek so vsi oddelki ln občinstvo zapeli »Pesem sokolskih legij«. Sledil je mimohod s prapori pred občinstvom, ki je ponovne priredilo Sokolstvu viharne ovacije. Telovadnemu nastopu so prisostvovali zastopnik vojske brigadni general Dodič, češkoslovaški konzul inž. Minovsky z gospo, predstavniki Saveza SKJ, župe in bratskih društev ter zastopniki našega javnega naprednega življenja. Po telovadbi je bila v dvorani Sokolskega doma zabava ob veliki udeležbi občinstva. Sokol I. si je z današnjem nastopom zaslužil tople čestitke. * Maribor, 29. maja Mariborsko matično sokolsko društvo se je izbralo današnjo nedeljo za svoj krasen manifesta tivni nastop. Popoidne. uro pred nastopom, se je razvila izpred Narodnega doma dolga povorka, ki je med gostim špa-lirjem pozdravijajočega občinstva korakala na telovadišče v Ljudski vrt. Na čelu sprevoda je jezdila sokolska konjenica s fanfarami, za prapori pa so se razvrstili v četve-rostopih vsi telovadeči oddelki: Članstvo, naraščaj in deca v krojih ter člani v civilu. Koračnice je vso pot igrala žele/m ičarska godba »Drava«, sokolstvo pa je zanossoo prepevalo pesem sokolskih legij. Pred Ljudskim vrtom je bil stik vsoga Sokolstva. ki ga je tam zbrana množica burno pozdravljala. Tribune so se mahoma napolnile, ko je Sokolstvo odkorakalo na telovadišče. Razvijal se je pester telovadni spored, uokvirjen v uvodno in zaključno slovesnost s pozdravom državni zastavi m s petjem himne »Hej Slovani«. Pri 11 točkah sporeda so se odlikovali prav vsi od-deLki, a posebno burno priznanje so želo praske proste vaje. Navzlic nalivu in toči so vsi nastopajoči oddelki strumno m pa vztrajno izvedli spored m želi obilo priznanja navdušenega občinstva, ki je enako do konca vztrajalo navzlic vremenski nevšečnosti. Letošnji nastop Sokola Matice je pokazal sila razveseljiv napredek ki je res odlično usipeL Telovadni nastop gimnazije in meščanskih Sol v Celju Celje, 29. maja Drž. realna gimnazija in vse meščanske šole v Celju eo priredile danes dopoldne javen telovadni nastop na Glaziji, ki mu je prisostvovalo okrog 3.000 ljudi, med njtimi tudi predstavniki vojaških im civilnih obla-stev in uradov. Nastopilo je nad 1.000 mladih telovadcev in telovadk. Sodeloval je oddelek vojaške godbe iz Maribora, nekatere točke pa so bile izvajane ob epremljevanju klavirja. Prireditev se je pričela z državno hiimno in pozdravom državni zaetavi. Nato so dijaki nižjega oddelka gimnazije skladno izvajali trii sestave prostih vaj. Deklice nižjih razredov gimnazije so izvajale ljubke vaje z malimi žogicami. Po raznoterostih itn igrah vseh oddelkov šol so dijaki drž. deške meščanske šole eksaktno izvajali sestavo dveh prostih vaj. Zelo pohvalne so bile proste vaje z venSki v izvedbi dijakinj drž. dekliške meščanske šole. Dijakinje dekliške meščanske šole šolskih sester v pestrih ciganskih nošah so vzbudile s točnim in učinkovitim rajalnim nastopom cigank veliko pozornost Po preskokih dijakov drž. deške meščanske šole čez kozo in skupinskih vajah so dijakinje dekliške meščanske šole šolskih sester ob spremljevanju malih harmonikarjev sklad no in efektno izvajale simbolične vaje aa venček narodnih pesmi. Pohvalno so izvajali simbolične prosite vaje dijaki in nato dijakinje višjih razredov gimnazije. Učinkoviti so bSli ^Jadranski stražarji«, simbolična 6estava z meoi s petjem v izvedbi dijakov drž. deške meščanske šole. Dvanaistorica dijakinj drž. dekliške meščanske šole je izvajala ljubko simbolično prosto vajo sBaru-ška«. Vse deklice gimnazije so skladno izvajale tri kola. Izredno uspel nastop je bil zaključen s štafeto dijakov višjih razredov gimnazije. Občinstvo je sprejelo vsako toSko z burnimi aplavzi. Ves spored je bil skrbno naštu-dman, lep in pester. Vse dijaštvo, zlasti pa seveda njegovi telovadni vzgojitelji in vzgojiteljice zaslužijo javno pohvalo za težavno. požrtvovalno im uspešno delo. Iz naše kronike Ljubljana, 29. maja Te nesrečne orjaške sončne pege, ki so jih zadnji čas odkrili nekateri naši skrbni opazovalci neba, menda letos kar ne kani-jo končati svojih nagajivosti. Vreme je dan za dnem čudaško. V Ljubljani smo imeti krasno nedeljsko jutro, potem so se nakopičili oblaki, zavijal je neprijeten veter. Proti večeru je celo spet začelo rahlo ro-siti. No, nedelja je bila vendarle v celoti zadovoljiva, da so imeli izletniki kaj od zelene, cvetoče prirode. Ponekod na Štajerskem, zlasti tudi v Mariboru, je bilo znova neurje, deloma s točo. Prireditev je bila v Ljubljani cela vrsta, v splošnem pa ie nedelja minila mirno. Reševalci so prepeljali v bolnišnico starčka Rudolfa Šolarja iz Jenkove ulice, ki mu je sredi popoldneva spodrsnilo v veži hoiela Balkana in si je zlomil nogo. Iz Škrabčeve ulice pa so oddali v otroško bolnišnico štiriletnega Pleničarjevega Vladimirčka, ki je na obisku pri sosedu padel v čeber vode m mu je zdravnik dr. Jemec komaj še rešil živi jen je. Spomladanski velesejem r Ljnbljani od 4. do 13. junija bo že 43. razstavna prireditev v Ljubljani. To pomeni 18 let razstavno-tehničnega dela v službi gospoda-rakega in kulturnega napredka našega naroda. Splošni del velesejma bo obsegal vse panoge industrijske in obrtniške proizvodnje. Pohištvo bo tvorilo posebno razstavo. Te razstave so že tako ukoreninjene. da jih pozna cela Jugoslavija. Iz vseh predelov prihajajo kupci, da tukaj na podlagi razstavljenih garnitur izbirajo in naročajo po srojem okusu in pre> moženjekih razmerah. Razstava avtomobilov, avtobusov, m motornih koles bo zelo boga-ta. Zastopane bodo sdeoro vse svetovne marke im to razstava obsegala nad 1.500 ma razstavnega prostora. Še pred leti emo bifi navezani na uvoz tekstilij. Sedaj že naše tvornice krijejo domačo potrebo im je iuksue kdor se oblači v inozemsko blago. Na letošnjem velesejmu v Ljubljani bo naša tekstilna industrija pokazala kako visoko se je razvila. Vsakdo se bo mogel prepričati, da njeni izdelki kakovostno povsem dosegajo inozemsko, so pa bolj poceni in dajo zaslužka našemu delavcu. Skoro prav vsakdo pri nas se zanima za reševanje našega cestnega vprašanja. Na letošnjem velesejmu bo Društvo za ceste s svojo razstavo »Cesta* poka zalo kako daleč smo že v temi perečem vprašanju in kako bo z gradnjami naših cest. Zveza gospodinj v Ljubljani bo podala letos žensko domačo obrt. Ljubljanska totaona tovarna pa ureja razstavo tobačnih izdelkov. Od tujih držav bo v zaokroženi cekoti zastopana Francija z razstavo knjig, kozmetike in bižuterije. Vsak naj uredi svoje poslovno potovanje v Ljubljano tako, da bo to potovanje zvezal z ogledom veilesejma, saj bo mogel že na velesejmu samem rešiti velik ded svojih poslovnih zadev, kot je nakup blaga, oddata naročil Hd, Na železnici ima vsakdo brezplačen povratek, oe si pri odhodu na odhod-ni postaji poleg cele vozne karte nafaavi ie rumeno železniško izkaznico za din 2. in si preskrbi potrdilo o obisku velesejma. ki ga bo dobil na velesejemski blagajni. Potovanje v Ljubljano od 90. maja do 13. junija, povratek od 4. do 18. junija Preprečen je je boljše ko zdravljenje. Zato ne pozabi vsak dan zjutraj in zvečer na negovanje zob z zobno pasto Chlorodont Tako ostanejo zobje lepi m zdravi do visoke starosti. Papiga svetkHmodra, je ušla. Najditelj dobi nagrado. Sieanenthal, Aleksandrova 10. Ušla je doga, ki sliši in iime >Aleksc, bela, s črnimi pegami, v nedeljo. Dovede naj oe v hotel >Tjm>ti<, soba 26. prati nagradi. * JUTROpet strnejo in v naglem tempu poganjajo proti cilju. Na cesti je vse v redu, "ozil ni mnogo in nesreče nobene. Onstran Brezovice se pokrepijo zadnjič, potem pa se poženejo v mesto. Tesno jih je vseh šest privitih drug ob drugega, nihče nikomur ne dovoli niti centimetra naskoka. V ostrem tempu zavijejo s Tržaške ceste na asfaltno Bleiweisovo in zdaj — pojde za vse. Ura ?e ni enajst, čas bo odličen. Zadnjih 100 m je odločilnih, vsi se dvignejo za zadnji spurt. Zdaj se izkaže stari rutiner, štiriletni državni prvak Prosinek, ki se tik pred ciljem požene za košček kolesa pred ostalimi čez črto. Potem so se štirje za njim. šesti pa je nekoliko izgubil v spurtu. Sodniški zbor ima sredi Ljubljane težko delo. kajti publika ni vajena reda in tudi nekateri funkcionarji so preveč vzhičeni. Vsak je videl drugače, vsak je gledal samo svojega. Šele po posredovanju saveznih zastopnikov, predsednika Rosenberga in tehničnega referenta Baneka ter predsednika ljubljanske podzveze Vospernika, e posreči pomiriti duhove in določili končni vistni rea na cilju. 1. Prosinek Gustav (Grad.janski, Zagreb) 2:53:37, 2. Davidovič Drago (Železničar, Zagreb) 2:53:37. '!:„ 3. Zerjal Oskar (Edinstvo. Ljubljana) 2:53:37 2/s, 4. Petemel Janez (Hermes) 2:53:37 5. Lavrih Karel (Fortuna, Beograd) 2:53:37 4h, 6. Krušič Slavo (Hermes) 2:55 '/.;, 7. Vrbka Vinko 2:55 3/.i, 8. Kelle Rudolf (oba Železničar, Zagreb) 2:55 *h, 9. Gartner Franc (Ljubljanica) 2:5fi 10. Šolman Josip (Gradjan-sld. Zagreb). V tej skupini je startalo 20 dirkačev, članov osmih klubov, med njimi več iz Zagreba in Beograda. Zmagovalec Prosinek in :=e ostali štirje so vozili s povprečno brzino okoli 33 km na uro. Jjsmorska skupina v kateri je nastopilo 25 dirkačev, članov 8 klubov, med njimi nekaterih iz Novega mesta, Vrhnike in Beograda, je tekmovala na 60 km progi iz Ljubljane do Logatca in nazaj. Tudi v tej skupini je bila borba za prva mesta zelo ostra in je prav tako na cilj pripeljala v strnjeni vrsti skupina petih dirkačev, med katerimi je za spoznanje zasedel prvo mesto vozač Hermesa Pavel Premk. Zal pa je moral sodniški zbor njegov plasma zaradi kršitve amaterskih določb v pravilnikih kolesarskega saveza razveljaviti in je postal zmagovalec v tej skupini drugoplasirani član Ljubljanice Franc Grabnar. Podrobni rezultati v juniorski skupini so bili naslednji: 1. Grabnar Franc (Ljubljanica) 1:56:19 4fs 2. Podmiljščak Franc 1:56:20, 3. Dovjak Zdravko (oba Edinstvo) 1:56:20 ih, 4. Stirn Tomaž (Vrhnika) 1:56:20 4/s, 5. Kogoj Franc (Edinstvo) 1:57:20, 6. Bizilj Albin (Ljubljanica) 1:57:29, 7. Gregorič Joško (Hermes) 1:59:05, 8. Lukman Fric (Sava) 2:00:12 -/.;, 9. Pečarič Leopold (Dolenje) 2:00:13 ih, 10. Podboršek Božidar (Hermes) 2:07:15. V dopoldanskih urah je deputacija najstarejših kolesarjev, ki so bili skoraj vsi zbrani pri odhodu dirkačev na progo, z g. Viktoriem Bohincem na čelu obiskala grob tovariša in znanega kolesarskega veterana Jakopiča ter položila tamkaj krasen venec. Dirkališčne dirke Ugodno vreme je omogočilo projektirano popoldansko prireditev na dirkališču Hermesa. Omogočilo pa je tudi zelo povoljen obisk, ki priča, kako je kolesarski šport med najširšo publiko priljubljen. Pozdravni krog. S to formalnostjo, ki je ob udeležbi 45 dirkačev nudila precej impozantno sliko, so otvorili popoldanski del proslave. G. dr. Ravnihar je nato v imenu mestne občine čestital slovenskim kolesarjem k jubileju 50-letnega dela in jih pozdravil ter jim zaželel tudi v bodočnosti mnogo športnih uspehov. G. Bohinc je v spremstvu treh vozačev prevozil na starinskem kolesu krog in ad occulos demonstriral, kako se je taki reči streglo nekdaj pred davnimi desetletji. Gotovo se je spomnil svojih nekdanjih mojstrovin na tem instrumentu. Sledili so na to resne in naporne dirke po sporedu: Dirka dirkačev dopoldanske cestne dirke (glavna kategorija): Prijavilo se je 12 dirkačev, ki so se najprej razvrstili v tri predteke po 4 tekmovalcev. V prvem sta se plasirala v finale Žerjal in Kelle, v drugem Prosinek in Popovič, v tretjem Lavrih in Davidovič. Finale se je najprej ponesrečil, ker je napovedovalec krogov odzvonil mesto po četrtem že po tretjem krogu, zaradi česar je nastala zmešnjava. V dodatnih treh krogih so se nato plasirali: 1. Prosinek (Gradjanski) 2:08 ena petina; 2. Zerjal (Edinstvo) 2:08 dve petini; 3. Davidovič (Zelezničar-Zgb) 2:09; 4. Lavrih (Fortuna-Bgd) 2:10; 5. Kelle (Zelezničar-Zgb); 6. Popovič (HKB-Zgb). Dirka dirkačev dopoldanske cestne dirke (juniorska kategorija). Prijavljenih 13 dirkačev so razdelili v štiri predteke, iz katerih sta se prva dva plasirala v finale. Ti so bili: v prvem predteku Premk in Bo-škovič, v drugem Podmiljščak in Hrastar, v tretjem Grabnar in Gregorič, v četrtem Pančur in Zaje. Finale je nato po petem krogu dal ta rezultat: 1. Premk (Hermes) 3:37,9; 2. Podmiljščak (Edinstvo) 3:38,9; 3. Hrastar (Dolenjec) 3:45; 4. Zaje (Edinstvo) 3:45,2; 5. Gregorič (Hermes); 6. Pančur (Sava). Dirka ciljev. Zelo zanimiva točka. V 12 krogih se je ocenil vsak tretji krog kot cilj in so se vsakokrat dirkačem prisodile točke po doseženem mestu: za prvo mesto 5 točk, za drugo 4 itd (ker je nastopilo 5 tekmovalcev, odnosno ostalo jih je 5, ker se je še šesti že v prvi krivulji zaradi padca izločil). Pravo presenečenje je bil Vidi-gojev uspeh, ker ni od njega kot novinca nihče pričakoval takega podviga: privozil je s suvereno ležernostjo vse štirikrat kot prvi v cilj kljub vsem naporom rutinira-nega Kačiča in nekdaj na dirkališču uspešnega Trobca. Vrstni red je bil na koncu četrtega cilja: 1. Vidigoj (Edinstvo) 20 točk; 2 Kačič (Hermes* 12; 3. Hrastar (Dolenjec) 12; za drugo in tretje mesto sta zaradi enakega števila točk pozneje Kačič in Hrastar dirkala še en krog in ga je Kačič odločil v svoj prid; 4. Trobec (Edinstvo) 10; 5. Pre-stor (Edinstvo) 6. Dirka s tandemi je ostala samo v poskusu: na startu sta se pojavila samo dva in je eden že sredi prvega kroga utrpel defekt: zato je ta točka odpadla. Medmestna zasledovalna dirka. Startali sta moštvi Ljubljane (Zerjal. Premk, Močnik, Peternel) in Zagreba (Prosinek, Popovič, Davidovič. Solman) z vmesno razdaljo pol kroga. Šlo je za to, katero moštvo bo v desetih krogih prišlo s strnjeno trojico kot prvo na cilj. Po hudi in precej izenačeni borbi je zmagala Ljubljana kot homogenejša v dobrem času 6:58,4, drugi .ie bil Zagreb s točno 7 minutami. Dirka na starih kolesih je bila na sporedu pač samo kot efekten kuriozum. Nastopili so trije »dirkači«, od katerih je znani Zanoškar še najbolj obvladal tehniko tega nekdanjega »vozila« in z velikim naskokom po drugem krogu prišel kot prvi v cilj ;drugi je bil Koritnik, tretji Schvveizer. Dirka dirkačev, ki niso vozili v juniorski skupini, temveč so začeli v glavni kategoriji: Potegovala sta se samo dva za placement. Prvi je v treh krogih privozil v cilj Peternel (Hermes), takoj za njim Šti-bernik (Edinstvo). Dirka z motornim vodstvom je morala odpasti. ker ni bilo motoristov za vodstvo. V nekako naknado so prireditelji vrinili posebno damsko točko: Dirka dam: Tri tekmovalke so prevozile po dva kroga in so se plasirale: 1. Fritsrh Berta (Edinstvo); 2. Čermel Anica (Ljubljanica); 3. Bizjak Bina (nevčlanjena). S tem je bil zaključen tekmovalni del prireditve" Zvečer ob 20. je bila v restavraciji »Zvezda« razdelitev nagrad, nato pa prijeten športni večer ob veliki udeležbi Driiateljev naših kolesarjev. (Podrobni rezutati s cestnih dirk so bili pozneje objavljeni v drugačni obliki, jih pa do zaključka lista ni bilo mogoče Se enkrat preveriti. Op. ur.) Juniorsko prvenstvo v Mariboru Maribor, 29. maja. Na krožni progi Maribor—Hajdina—Pra-gersko—Slov. Bistrica—Maribor (66 km) je bila dopoldne kolesarska dirka za juniorsko prvenstvo mariborskega kol. pod saveza. Nastopilo je 9 dirkačev, članov Železničarja, Maratona, Peruna, Poštele. SK Celja in Korotana iz Mežice. Rezultati so bili naslednji: L Karel Sodeč (Maraton) 2:07:27, 2. Oskar Rozman (Zel.) 2:08.35, 3. Brane Lene (Poštela) 2:10.12 4. Ivo Kramer 2:10:16, 5. Josip Planinšek (oba Celje) 2:11:26. Gornja petorica je upravičena startati na državnem juniorskem prvenstvu, ki bo prihodnje nedeljo. Zagreb, 29. maja. Dane« popoldne ob 15. bi se bil moral začeti prvi single v teniškem tekmovanju za Davisov pokal med nami in Švedsko, toda tudi tokrat je dež pokvaril prireditev. Okoli 14. je začelo deževati ;n je deževalo skoraj eno uro, tako da je bil začetek tekme preložen na 16. uro. Nameščenci na igriščih na Šalati pa so imeli s pripravljanjem terena toliko posla, da se je mogla prva igra začeti šele okoli pol 17. Naval na igrišče je bil ves čas zelo velik in je bilo med igro navzočnih okoli 4000 ljudi. V prvem singlu je namesto nenadoma obolelega Mitiča. ki ima čir na nogi. nastopil proti Schroderju naš Pallada. Igral je zelo nesigurno in nervozno tre je igro v petih selih izgubil. V četrtem setu pri stanju 5:2 je imel set žogo. ki jo je izgubil, tako da je Schroder izenačil na 6:6. vendar je Pallada slednjič le dobil ta set. Pri petem odločilnem setu je že vodil s 3:0. nato pa izgubil vseh šest gamesov. tako da je zmagal Schroder. Šved je bil, dokler je bilo toplo, nekoliko šibkejši, pozneje v hladu pa je bil odličen. Če bi bil v tej igri nastopil Mitič, bi nam točka ne bila ušla. Igra se je končala: 7:5, 1:6, 6:2. 6:8. 6:3 za gosta. Stanje točk: 1:0 za Švedsko. V drugem singiu je igral Punčec proti Rohlsonu in je tudi z vso lahkoto dobil pr- V Bruslju remis Naša nogometna reprezentanca je včeraj dosegla časten rezultat 2 : 2 proti Belgiji Bruselj, 29. maja. Na velikem športnem stadionu je bila danes odigrana meddržavna tekma med Jugoslavijo in Belgijo. Za tekmo je vladalo ogromno zanimanje, ki je bilo tem večje zaradi tega, ker so se tudi po belgijskem tisku razširile vesti o nenadnem pobegu šipoša in se je s precejšnjim zadovoljstvom ugotavljalo, da bo morala Jugoslavija to pot' nastopiti zelo oslabljena. Gledalcev je bilo najmanj 20.000. Belgijska reprezentanca je nastopila v enaki postavi, v kateri je nedavno na švicarskih tleh tako prepričevalno zmagala nad Švico. Jugoslavija je postavila naslednjo enajstorico: Glaser, Hiigl, Dubac, Lech-ner, Jazbec, Kokotovič, Petrovič, Matošič, Antolkovič, šipoš, Perlič. Sloviti Šipoš se je v zadnjem hipu vrnil v moštvo in tudi igral. Igra je bila od vsega začetka zelo živahna in polna razburljivih trenutkov. Belgijci so bili zelo hitri in okretni, tehnično pa so skoraj zaostajali za gosti. Stremeli so, da bi s čim bržimi potezami prišli do gola, kar jim je zaradi nesigurnosti nasprotne obrambe precej uspevalo. Tako je v 17. min. Braine dosegel vodstvo za domače. V 35. min. je nato Petrovič izravnal in tako je ostalo do odmora. Igra je bila v tem delu popolnoma odprta z lahko premočjo Belgije. Jugoslavija je igrala dobro, posebno pa se je izkazal Glaser v vratih. Po odmoru se je zvrstila vrsta nevarnih napadov z belgijske strani in v 24. min. je pretvoril Capelle krasen center neubranljivo v nov vodilni gol za Belgijo. Jugoslavija se zdaj še bolj zažene in vpri-zori nekaj ostrih napadov na nasprotni gol, izmed katerih se eden v 30. min. konča uspešno. Matošič dobi krasno žogo s krila in jo z idealnim strelom pretvori v gol ter doseže izenačenje. V tem delu igre se je med Jugosloveni najbolj izkazala obramba, odličen je bil tudi Matošič v napadu. Še 16 minut finala •»rez gola Maribor, 29. maja. Na stadionu Železničarja je bil danes odigran podaljšek prekinjene prvenstvene tekme med Mariborom in Železničarjem z dne 10. aprila t. L, in sicer vsega 16 minut. Železničar je moral po pravilih nastopiti samo z 10 igralci, Maribor pa je prišel na teren kompleten. Pod vodstvom sodnika g. Deržaja sta si obe moštvi očitno prizadevali, da bi dosegli gol, toda vsa prizadevanja so bila zaman, tako, da je končni rezultat prvenstvene tekme med obema moštvoma ostal 1:1. Tudi teh 16 minut je bilo precej razburljivih. V 9. min. je prišlo do trčenja med desnim branilcem Maribora in Paulinom, pri čemer je Paulin obležal in so ga morali odnesti z igrišča. Železničar je zdaj igral samo še z 9 ljudmi, pa se je vendar uspešno branil gola. Po tej tekmi je bila prijateljska tekma med Železničarjem in Rapidom, v kateri je Železničar zasluženo zmagal s 4:0 (1:0). Poraz Korotana v Celju Celje, 29. maja. p. Danes je bila na Olim-povem igrišču odigrana prijateljska tekma med ljubljanskim Korotanom in domačo Jugoslavijo, v kateri so domačini zasluženo zmagali. Do odmora je bila igra izenačena, potem pa so bili boljši domačini, ki so zaporedoma zabili kar štiri gole. Tekma je bila v ostalem prav zanimiva in fair in se je končala s 7:3 (3:3). Zmaga Beograda v troboju Na igrišču BSK se je danes pred 2000 gledalci — razen tega je bilo prisotnih še okoli 500 vojakov — zaključil lahkoatletski troboj med prestolnicami Male antante. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo in napeto. vendar je nekoliko kvarno vplivalo poslovanje sodniškega zbora, ki je dosledno odklanjal vse različne proteste, čeprav nekateri niso bili popolnoma neupravičeni. Beograd je v tem tekmovanju zasluženo zmagal z velikim naskokom, češka ekipa pa je, oslabljena zaradi odsotnosti številnih najboljših atletov, morala ostati na zadnjem mestu. Prav zato je bila tudi danes deležna še prav posebnega odobravanja. Zmagovito beograjsko moštvo je zvečer prejelo pokal za zmagovalca, krasno darilo prezidenta češke republike dr. Beneša. Končno stanje točk je bilo: Beograd 103, Bukarešta 94, Praga 90 točk. Med številnimi dobrimi rezultati sta bila dosežena danes tudi dva nova rumunska rekorda, in sicer v skoku ob palici in v teku na 5 km. Podrobni rezultati pa so bili naslednji: 800 m: 1. Goršek (Beograd kot gost) 1:58.2, 2. Špilka (Praga) 2:00.4, 3. Nemeš (Bukarešta) 2:01.3. Točke: Beograd 61. Bukarešta 42, Praga 40. Skok ob palici: 1. Eilhar (Bk.) 3:86 (nov rekord). 2. Bakov (Bg) 3:60, 3. Svoboda (P) 3:60. Točke: Bg 69, Bk 49. P 45. Skok v daljino: 1. Lazarevič (Bg) 6.72. 2. Jonescu (Bk) 6.71. 3. Waldhauser (P) 6.66. Točke: Bg 78, Bk 55, P 52. 5 km: 1. Dinu Cristea (Bk) 15:24.3 (nov rekord). 2. Pivonka (P) 15:41, 3. Hošek (P) 15:52.1. Točke: Bg 81, Bk 64, P 61. Disk: 1. Havaletz (Bk) 43.95, 2. Tipman (P) 40.99, 3. Boievič (Bg) 40.85. Točke: Bg 87, Bk 71, P 69. 400 m zapreke: 1. Stevanovič (Bg) 58.2, 2. Schneider (P) 59.6, 3. Marstuk (Bk) 60.2. Točke: Bg 94, Bk in P 77. Kopje: 1. Vamanu (Bk) 57.60, 2. Smejda (Bg) 56.80, 3. Novak (P) 54.94. Točke: Bg 100. Bk 85, P 84. švedska štafeta: 1. Bukarešta 2:03.8. 2. Praga 2:04.6, 3. Beograd 2:05.5. Občni zbor JZSS Dolgih sedem ur jc trajal letni obračun naše najvišje zimsko športne instance, ki ga je polagala pred svojimi člani. Ob po! 9. je predsednik g. dr. Pavlin otvoril skupščino in se s prvim pozdravom spomnil častnega predsednika JZSS Nj. Vel. kralja Petra IT. Pozdravil je nato polkovnika g. Mihajla Lukanca. komandanta 16 art polka v svoj-stvu zastopnika Nj. Vel. kralja Petra II., dalje nač. g. dr. Orla kot zastopnika ministra g. Miletiea, podpolkovnika g Oblaka kot zastopnika vojnega ministra generala g. Marica, nač. g. dr. Sušnika kot zastopnika bana g. dr. Natlačena, kapetana g. Ule-piča kot zastopnika divizionarja. g ing. Pcrka kot zastopnika župana g. dr. Adic-šiča, kapetana g. Pišljarja kot zastopnika komandanta 1. planinskega peš. polka v Skofji Loki, g. Rauhekarja za SKJ, g. Ker-mavnerja za ZFO. g. Kvedra za SPD, g. dr Žižka za Zvezo za tujski promet, zastopnike tiska. Sam predsednik je zastopal JOO. V otvoritvenem nagovoru je predsednik g dr. Pavlin v bežnih potezah orisal dosedanjo zgodovino našega organiziranega zimsikosiportnega pokreta, ugotovil veliko razumevanje in naklonjenost na merodaj-nih osrednjih in lokalnih mestih za to športno panogo in se jim zahvalil za dejansko pomoč, ki je omogočila po tolikih letih toži vnega gospodarjenja dokončno sanacijo s:, veznih financ. Na koncu je poročal o letošnjih saveznih odlikovanjih m mzdeffl odlikovamcem savezne značke. Nato je skupščina soglasno odobrila po predsedniku predlagano vdanostmo brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., v kateri obljubljajo zastopniki smučarskih klubov svojemu predsedniku zvestobo, daije pozdravne brzojavke predsedniku vlade g. dr. Sto-jadinoviču, ministru vojske to mornarice arm. generahi g. Maricu in ministru za telesno vzgojo naroda g. dr. Miletiču. Skupščino so pozdravili g. dr. Orel v imenu ministra g dr. Miletiea. nač. g. dr. Sušni k v imenu bana g. dr. Natlačena, g. dr Žižek v imenu Zveze za tujski promet. Brzojavna pozdrava sta prišla od »Putnika« in g. Hr-j voja Macanoviča. znanega športnega delavca iz Zagreba. G. Rauhckar je pozdravil j skupščino v imenu SKJ in takoj ob tej pri-j liki izrazil željo, da bi prišlo med obema j savezoma do sporazuma, za katerega SKJ prav za prav smatra, da je ostal še nadalje j v veljavi, kakor je bil sklenjen j Verifikacijski odbor je po svojem pred-i sctkiiku g. Setini ugotovil, da jc na skupščini zastopanih 61 klubov, dočim je trinajstim osporil pravico glasovanja, j Poročil (iz katerih je nedeljsko »Jutro« prineslo obširen izvleček) niso čitali, temveč se jc prešlo takoj na diskusijo. Takoj uvodoma je bilo nekaj prigovorov k disciplinskim postopkom in tozadevnim savez-nim ukrepom, kar jc tok debate samo po sebi speljalo na temeljno in najtežje vprašanje. na spor med JZSS in SSK.f. Zastopnik SSKJ je ugotovil, da do odpovedi sporazuma med obema savezoma »ploh ni prišlo, marveč je SSKJ samo sprožil vprašanje revizije sporazuma. V konkretnem primeru je prišlo do nesporazuma zaradi napačnega tolmačenja dogovora, po katerem so smučarske prireditve Sokola izven kom-petence JZSS. Ta dogovor je pač veljal za sokol^ke prireditve doma. ne pa tudi /.a udeležbo naših Sokolov na iokolskih prireditvah izven države. Gorcnjci so lojalno priznali, da »o se pregrešili zoper savezno disciplino, s tem da so na svojo pest dali dovoljenje kaznovanim tekmovalcem za start v Bohinju. Iz raznih predlogov, ki so sc pojavili se je naposled formuliral sklep, v katerem skupščina kazni, izrečene po upravnem odboru izrecno potrdi, obenem pa pooblašča bodočo savezno upravo, da sme na prošnjo poedinih kaznovanih tekmovalcev kazni eventualno omiliti. Čim je bilo to vprašanje rešeno, je skupščina že mnogo lažje rešila vprašanje razmerja do SSKJ in do drugih organizacij, ki se i?.veri JZSS baviio s smučarskim športom. Tozadevno je bil »prejet sklep: U. o. JZSS se pooblašča, da sme s SSKJ in ZFO obnoviti odn. skleniti dogovor na osnovi, kakor je bila začrtana 18. decembra 1936, toda šele potem, ko bodo izravnani očitki (nastali v medsebojnem obračunavanju po izbruhu spora), ki so do sedaj ovirali začetek dogovorov. Z zadoščenjem in odobravanjem je vzela skupščina na znanje izjavo zastopnika SSKJ, da smatra SSKJ JZSS v smučarskem športu za vrhovno instanco in je od SSKJ pooblaščen, da sklene z JZSS sporazum o sodelovanju, kajti tudi v sokol-akih vrstah je prodrlo mnenje, da jc potrebno delo roko v roki. Sledile so kritike o poslovanju saveza in njegovih odsekov, v predkonferencah s podsaveznimi zastopniki v soboto popoldne in s klubskimi delegati zvečer so se predelali predlogi o raznih spremembah, tako da je bilo v tem pogledu ostalo delo skUD- va dva seta 6:2, 6:2. Po dogovoru je bila nato ta igra ob pol 20. prekinjena. Rohlson je igral mnogo slabše od Schroderja. Jutri ob pol 15. se bo igral tretji set prekinjene partije in double, v katerem bosta igrala Punčec in Kukuljevič proti švedski dvojici Schroder—Rohlson. Mitič v tekmah proti Švedom sploh ne bo mogel nastopiti. Kljub temu računajo splošno, da bo double odločil tekmo, in sicer v našo korist. Belgija in Indija 1:1 Bruselj, 29. maja. AA. (DNB) Včeraj je bila v Bruslju teniška tekma za Davisov pokal med Belgijo in Indijo. Vreme je bilo slabo. Na veliko presenečenje je zmagal Indijec Gaus Mohamed nad Belgijcem Charlesom Neuertom 5:7. 1:6. 6:3, 6:1, 9:7. Indija vodi po prvem dnevu z 1:0. V drugem singlu je Belgija izenačila, tako da je stanje točk po obeh singlih 1:1. V Budimpešti je v doublu zmagala nemška dvojica Henkel—Metaxa nad Madžaroma Asbothom in Dallosom 5:7. 6:1, 8:6, 6:3. Nemčija torej vodi 2:1. V Parizu so Francozi v soboto beležiti prvo točko, ker ie Petra zmagal nad Ta-ronijem 6:0, 6:2. 6:3. ščine le še formalnost. G. dr. Kuhelj je v imenu nadzorstvenega odbora predlagal razrešnico s pohvalo, kar je skupščina soglasno odobrila. Volitve so bile nato zelo utrujajoč posel, saj se je stvar zavlekla preko ene ure. Gorenjci nikakor niso hoteli pristati na enotno listo in šele po dolgem pregovarjanju in prigovarjanju so se zedinili na listo, ki je obveljala: predsednik g. dr. Pavlin, podpredsedniki gg. dr. Pire, dr. Pandakovič. dr. Jantolek, generalni tajnik g. Kunstelj, II. tajnik g. Dobovšek J., blagajnik g. Šramel. gospodar g. ing. Korenini, odborniki gg.: dr, Vrtač-nik, Ziherl. Kosec. Zupan Krv.. Miklav-čič, Drofenik. prof. Dobovšek, ing. Bada-vinae, Nagy, Štravs; tehnični odsek g. Pre-dalič, namestnik g. Vuenik; mladinski odsek g. prof. Zaletel, nam. g Cvar; zdravstveni odsek g. dr. Prodan, nam. g. dr. Bre-celj; propaganda g. Kramaršič, nam. g. dr. Kiauta; zbor smuških učiteljev g. Jelenič, nam. g. Korče; vojaška delegacija polkovnik g. Markulj. podpolkov. g. Koblar, ka-petan g. Pišljar; nadzorni odbor gg. Gohi-bovič, Drago Korenini, dr. Kuhelj; razsodišče gg. dr. Pavlin Franc. dr. Pretnee, dr. Peršin, dr. Potočnik. (Kaj več še v redni izdaji »Jutra«), Ostale nogometne tekme V Ljubljani je bil včeraj odigran juniorski finale v ljubljanski skupini, v katerem so juniorji SK Ljubljane zmagali nad juniorji Marsa s 4:0 (1:0). — V Splitu je Hajduk zmagal nad FC Livornom z 2:1 (2:0) Nemški bombniki v Beogradu in nad Oplencem Beograd, Žd. maja. p. Meckianoloo sko razstaivo je obiskala danes nepregledna množica ljudi. IMnes so pri speti v goste nemški letalci. Nekoliko pred 10. dopoldne jim je odletela nasproti eskadrila 40 na^ib lovcev im bombnikov. Točno ob 10. je 3S nemških troinotornih letal priletelo nad beograjsko letališč* v spremstvu naših. Ko so v pozdrav obkrožila letališča, eo nemška ke-lala pričela pristajati v skupinah po tri. 1* prvfga letala je izstopil poveljnik TJfmiške eakadrile brigadni eenernl Helimrt.h For-rfter. ki se j* prisrčno pozdravil s koman-(lujiLoii! nagega letalstva generalom Simovi-6em in nemškim poslanikom He«renom. Po pregledu ča?rne čete se \e general Forster pozdravil z ostalimi našimi oficirji. Med prispelimi nemškimi letali je 31 bombnikov, 7 pa rrans[x>rtm,h leial. Vsa letala <*> tri-moioma ter je prišlo z njimi okrog 200 moi posadke. Letala so krenila včeraj zjutraj * (Jreifsvvalda ob Vzhodnem morju ter «> v teku dneva prispela na Durnaj. odkoder eo davi kreni ki preko Budimpešte ter prispeia v d voh uraii v Beograd. Poveljnik lotatetva general Simovie j*- o[>ol danes odkrili :>pomenili pokoijnenHi viteškemu kralju Aleksamdru I. Uedini teilju. ki so ga postavili s prispevki ameriških izseljencev iz vse I^Sce. Nj. kralja Petna je pri proslavi zastopal polkovnik Pet,rowič, prisotnih pa je bilo nad 15.000 ljudi. Navzoča sta biLa tudi finančni minister Letina in pomočnik zagrebškega bana Mihaldžie, ki sta oba govorila v počastitev kralja Mufenika. Proslava je bila izredno veličastna. Povratek vojnega ministra iz Turčije Beocrad. 29. maja. p. Dojjokkie se je vrnil v Beograd s svojega obiska v Turčiji von« minister genora-l Maric. Nemški železničarji ▼ Zagreb. li9. maja. A A. Davi ob 0.36 so s posebnim vlakom prisfjefci v Zagreb nemški železnica ril ki končava jo svoj kroemi raief po Jugoslaviji. V Zagrebu «> jim priredili prisrčen sprejesn. Železniška postaja je biia okrašena z iugofciovenskimi in nemškimi zastavami. na peronu pa je bito zbramo lepo števrilo naših železničarjev z godbo. Goste ie v imenu zagrebških železničarjev pozdravil ravnatelj Zalokar, godba pa ie nato zaigrala, nemško državno himno. V imenu nemških železničarjev se ie za pozdrave zahvalil podpredsednik Oton Griinbaoh. nakar re godba zniirraln še jugwiovf»»9ko držfmio himno. Gostje, okoli 90 po številu, so si danes ogledali mesto in okolico. Zagrebško železniško ravnateljstvo je gostom priredilo skupno L zagrebškim združenjem železničarjev banket v hotelu >Palace<. Ob 17. so ae odpeljali v Ljubljano, odkoder ae vrnejo v Mfmchen. >JUTRO*, feoneaeljsfca Izdaja 4 -=« Ponedeljet, 30. T. 1938, Socialno skrbstvo v mestih Jugoslavije Važno in zanimivo zborovanje socialnih in zdravstvenih referentov v Ljubljani Ljubljana, 29. maja. Snoči se je pričel v Ljubljani kongres socialnih referentov občin, včlanjenih v Zvezi mest. Referenti so se sestali z namenom, da se pomenijo med seboj o notranjem poslovanju in dosedanji praksi dela poedinih mest. Kongresu je predsedoval ljubljanski podžupan dr. Vladimir Ravnihar. Udeležili pa so se ga: dr. Ivo Pire kot delegat ministra socialne politike in narodnega zdravja; kot zastopniki cbčin pa: za Zagreb dr. Slavko Mašek, za Maribor dr. Wankmuller, zagrebški mestni fizik dr. Josip Medved, z zagrebškega soc. odseka pa dr. Predrag Brozovie, za Celje mestni fizik dr. Ivan Podpečan, za kr. bansko upravo referent Ivan Sedlar, za Novi Sad senator Predrag Klicin, mariborski socialni referent Anton Brandner, za Ptuj dir. Miha Zavadlal. za Beograd dr. Borivoje Djordjevič, ljubljanski magi-stratni direktor Fran Jančigaj, načelnik socialnega oddelka Heri Svetel, mestni fizik dr Rus, načelnik obč. odd. Marij Grasseli in za Sušak mestni fizik dr. Ante Schwalba Referenti so razpravljali o najbolj perečih vprašanjih, ki teže vse občine: tako -zlasti mladinsko socialno skrbstvo, pomoč nezaposlenim in stanovanjske razmere. Povzemamo nekaj misli iz izčrpnega referata načelnika dr. Herija Svetela: Otroci, ki beračijo Najbolj nam je pri srcu skrb za otroke, saj slabe socialne razmere v detinski dobi rode težke socialne neprilike odraslih. Eden takih pojavov je danes beračenje otrok. Najbrže ni mesta ne občine, kjer bi ne bilo tega svojevrstnega zla. Vzrok sta beda in skvarjenost staršev Otrok je mnogokrat postavljen že zgodaj brez pomoči samostojno v življenje in išče brez izbire vsa pota, ki mu utegnejo pomagati pri preživljanju. Lenoba in delamržnost nekaterih staršev je pa iznašla, da je beračenje otrok dokaj donosen posel. A za otroka je beračenje v obeh primerih pogubno, saj sčasom izgubi otrok vsakršen človeški ponos in smisel za delo, kmalu preide v tatvino in goljufijo, dekleta pa zapadejo prostituciji. Imamo sicer zakone, ki prepovedujejo beračenje otrok pod kaznijo. a strah pred njo ni dovolj velik, da bi preprečil to zlo. Najuspešnejše sredstvo proti temu zlu je pač v izločitvi otrok iz njih družine in v izročitvi v vzgojo otroškim zavodom. Nujno je. da posvetimo otroku-beraču čim večjo pokornost in da ne zamudimo nobenega časa za hiter in uspešen ukrep. Zato je pa potrebno čim tesnejše sodelovanje občine s sodiščem. Nikakor ni na mestu dolgotrajno birokra-tiziranje treba je hitre in odločne geste Na razpolago pa moramo imeti zadostno število zavodov, ki bodo mogli vsak čas prejeti mladoletnika v svojo oskrbo Pokvarjeni maloletniki Beračenju otrok je soroden problem pokvarjenih mladoletnikov. Kazenski zakon ne daje oblastvu opore za preventivno delo. Zanimati nas pa mora tu predvsem vprašanje profilaktičnega varstva malo-letnika, pravočasno preprečen je tega zlega dejanja. Socialna oblastva naj v teh primerih delajo v lastnosti dobrega vzgojitelja. Vzrok slabega vpliva nemudoma odstraniti, maloletnika postaviti v okoliščine, ki ga ne bodo navajale več k slabemu. Tudi tu je potrebno hitro sodelovanje s sodiščem in zadostno število dobrih zavodov z odličnimi vzgojitelji in psihologi. Najboljša preventivna pot za preprečenje slabih dejanj je delo. a leto za letom ostajajo tisoči naše mladine nezaposleni. Delo, ki je primerno naravi, nagnjenju in sposobnosti dotičnega. bo napravilo nepotrebno marsikatero socialno pomoč. Današnjo dobo imenujemo dobo otroka, toda otroku ne damo glavnega, kar potrebuje vse življenje in kar ga ohranja zdravega na duši in na telesu: ne preskrbimo mu dela! Ljubljana vzdržuje dvoje počitniških kolonij: eno v mehki klimi Bele Krajine, drugo pa v ostrem zraku gorenjskega dela Slovenije. Kolonije naj otroku ne nudijo samo telesne okrepitve, temveč tudi dobro usmerjeno vzgojo. Zavetišča za onemogle Prav v tem času dela Ljubljana priprave za postfitev novega, modernega zavetišča za onemogle. Postavlja se med drugim vprašanje, ali kaže priporočati velike ■i® - ^'M: sg ggl ifiili! šs®..... Takšen ni bil včeraj eden naših najbolj nspešnih dirkačev iz dobe ustanovitve »Kluba slovenskih biciklistov Ljubljana« gosp. VIKTOR BOHINEC, ki ga tukaj lahko občudujemo na visokem starinskem kolesu, čil in krepak je včeraj zjutraj »v civilu« prisostvoval vsem prireditvam ter dopoldne tudi kot starter poslal na cestno dirko obe skupini dirkajočih. skupne spalnice ali manjše le za nekaj postelj, in kako se obnesejo spalnice za zakonce. Ti se nekako neradi ločijo, da na stara leta prebivajo vsak v svojem oddelku. Tretjina ljubljanskih klijentov želi lastne majhne spalnice, ostali se zadovoljujejo kakorkoli, nekateri pa celo žele velike spalnice. Moderno zavetišče za onemogle naj se skuša čim tesneje približati zasebnemu domovanju ubogih in naj jim dovoljuje, da po možnosti kar najbolj nadaljujejo isti način življenja, ki so ga živeli izven zavoda. Beda nezaposlenih Najbolj pereče socialno vprašanje je preskrba umskih in ročnih delavcev. Možno je le delno omiljenje bede nezaposlenih. Ljubljana je osvojila načelo, da bo neza-poslencem nudila delo in jim plačevala za delo mezde. Zato je ukinila skoraj vse denarne podpore ter jih omejila le na bolne in sicer za delo nesposobne delavce. Ker je dela za vse nezaposlene premalo, se bije trd boj med družinskimi očeti in samci na eni strani ter med pripadniki ljubljanske občine in tujimi občani na drugi strani Zelo važen činitelj socialnega skrbstva je zbiranje prispevkov s pomočjo nabiralnih akcij. Ker Ljubljana nima mnogo in velike industrije, ti prispevki niso veliki, vendar pripomorejo mestnemu socialnemu skrbstvu z vsotami, ki se dajo s pridom uporabiti. V Ljubljani so nabiralne akcije vedno manj priljubljene in torej tudi vedno manj donosne. Praktično socialno skrbstvo, ki je obseženo v podpiranju ubogih, je v Sloveniji normirano z deželnimi zakoni Del Slovenije. ki je pripadal bivši Kranjski, ima j kranjski deželni zakon. Štajerska ima pa \ svoj zakon. Doseči bi se morala enotnost zakona za vso državo. Naselja in stanovanja Konferenca se je danes dopoldne nadaljevala Beograjski referent je poročal, kako so se svoječasno razvila barakarska predmestna naselja ter o stanovanjskem vprašanju beograjskih revežev. Tam so usvojili načrt, da se zgradi okoli 40 malih paviljonov in sicer bodo to dvosobna stanovanja s kuhinjo. Težak problem za občino predstavlja razseljevanje zloglasne Jatagan-male. Stanovanjska kriza tudi ni šla mirno mimo manjših mest. Delegat iz Maribora je poročal, da je dala mariborska občina zgraditi večje stanovanjske hiše za uradnike. za delavce pa celo kolonijo. Ukinitev stanovanjske zaščite je položaj še poslabšala. Mnogo družin je ostalo na cesti, občina je morala nabaviti zanje večje število vagonov in jim postaviti zasilna stanovanja. Se v teku tega leta bo pa zgradila primitivna stanovanja za te reveže. Umestno bi bilo, da se pokrene nekaj vsaj za delno zaščito najemnikov. Vzrok današnjega stanja je v nizkih mezdah in razmeroma previsokih najemninah Eno-sobno stanovanje s kuhinjo stane najmanj 300 dinarjev Kaj je treba storiti Ob sklepu konference je bila izdelana naslednja rezolucija: Pomoč gospodarsko šibkim slojem naj se nudi le s pomočjo zaposlitve Gradijo naj se dečji zavodi, zavodi za mentalno zaostale otroke, popra-vilišča za maloletnike. zavetišča za onemogle, bolnice in ustanove za pobijanje alkoholizma ter za noseče ženske. Za zagotovitev stanovanja revnim slojem naj se ne nabira denar s pomočjo nabiralnih akcij, temveč naj se zamenja s prispevki, ki naj jih občina pobira od bogatejših meščanov. Vsa karitativna društva naj bodo pod kontrolo mestne občine Izenačijo naj se sporna vprašanja socialne pomoči. Začne naj se takoj proučevati stanovanjsko vprašanje socialno slabo stoječih in naj se donesejo konkretni predlogi za njegovo rešitev. Na koncu je izrečena še želja, naj bi se referenti Zveze mest sestajali vsaj dvakrat na leto ter tako z združenimi napori skušali storiti na polju socialnega skrbstva vse, kar je v njihovi moči. Gostje iz drugih mest so porabili tudi priliko, da so si ogledali nekatere socialne in kulturne zanimivosti Ljubljane. čez drn in strn... Mladost Franceta Prešerna To leto je prineslo Francetu mnogo novega in pomembnega, da je vse življenje črpal iz doživetij tega leta. Nič posebnega se mu sicer ni pripetilo. (Slodnjak. >Ne-iztrohnjeno srce«). Cvetje iz Abesinije Nadškof Castellani je v francoskem jeziku tolmačil veselje papeževe delegacije nad ljubeznivim sprejemom ter končno vse prisotne povabil, naj ga pridejo obiskat v Abesinijo, kjer bo ljubljanskim katoliškim ženam z velikim veseljem vrnil cvetje. (»Slovenski dom«, 23. V.). Kruševac in Kragujevac Osrednjo jetnišnico za takšne, ki niso obsojeni več ko na leto dni zapora, bodo zgradili v Kruševcu. Pravosodno ministrstvo je že zaprosilo kragujevško občino, naj odstopi primerno zemljišče, kjer bo stala nova jetnišnica. Na svoji zadnji seji je kragujevški mestni svet soglasno sklenil, da za zgraditev teh zaporov odstopi državi 16 hektarov zemljišča. To na vse zadnje ne bo tako majhen kazenski zavod. Sicer pa, kaj mi vemo, kakšne so tam krajevne potrebe. (»Slovenski dom«, 23. V.). Kruševac. kragujevška občina, kragujev-j ški mestni svet — kaj bo Kruševac Kra-; gujevcu zidal kazenski zavod ali narobe ? I Ne, v zemljepisnih zadevah je treba malo ' več previdne natančnosti, kdo naj se sicer brani ljubeznivega očitka krajevnih potreb ? Operacije Znani tovarnar koles, otroških vozičkov in sestavnih delov g. Franc Batjel je bil te dni operiran. Imel je nevarno vnetje srednjega očesa. (»Slovenski narod«, 24. V.). Športni stil Pri finskem crosscountryju. ki je bil zadnjo nedeljo, in sicer na osem kilometrov dolgi progi, je zmagal Pekuri v času 25 :13.5. Drugi je bil Makhi, katerega je Pekuri šele na cilju tepel. (»Slovenec«. 25. V.). Nič ne rečem, tudi šport ima svoj stil, toda jezika nam ne bodo popravljali rekordi. če bi kdo o zmagovalcu v crosscoun-i tryju (v teku čez drn in strn) rad rekel, j da je tekmeca na cilju tepel, bi bilo vendar bolj prav, če bi dejal, da ga je pretepel, potolkel, pobil. Tri muhe na en mah Ko se začenjajo trgovinska pogajanja med našo državo in Francijo v Beogradu, kamer so francoski zastopnici prispeli včeraj, so že končana trgovinska pogajanja med našimi in nemškimi trgovinskimi zastopnika v Berlinu, ki so odpotovali v Švico, kjer bodo stopili v stik s tamkajšnjimi trgovinskimi zastopniki, da urede naše in švicarske trgovinske odnošaje na podlagi trajnega sporazuma. (»Slovenski dom«, 28. V.). Ne bomo delali zdražbe — zastran nas lahko ljudje tako duhovito koncizirajo slog, da utegnejo roman, dramo ali celo trilogijo spraviti v en stavek. Vprašamo pa vendarle. kako pridejo nemški trgovinski zastopniki iz Berlina do tega, da odpotujejo »v Švico, kjer bodo stopili v stik s tamkajšnjimi trgovinskimi zastopniki, da urede naše in švicarske in trgovinske odnošaje«? Vode naraščajo Tudi Morača je silovito narasla, kakor je ljudje skoraj še ne pomnijo, ter na široko zalila vsa bližnja polja. Ta reka je bila 5 metrov bolj globoka kakor po navadi. (»Slovenski dom«, 27. V.). Takole se pri nas polagoma uvaja nov način merjenja višin in globočin. Ce voda narase, postane pet metrov bolj globoka, a preden se bo vrnila na normalo, bo morala pet metrov visoko pasti. Iz domače vzgoje Mladi nepridipravi so že naslednji dan ukradli v Kamniku mastno kokoš, jo pobili s kamenjem, oskubili, nataknili na raženj, spekli in pojedli. Tatvina je bila prijavljena. Oblasti so zadevo raziskale in poskrbele, da je nepridipravom preko zadnje plati prešla vsaka misel na slične poizkuse. (»Slovenski narod«, 25. V.). Vprašanje po kakšni poti misli nastajajo, bo psihofiziolosrom najbrž še dolgo ostalo nerešljiva uganka. Tu pa smo vendarle razbrali pot in način, kako misli lahko zapuščajo duha. Bik in vlak Manj ugodno je poteklo srečanje tovornega vlaka in b:ka v Georgiji. Bik je stal sredi proste in se ni hotel umakniti. Vlak se je ustavil, toda pobesneli bik se je zaletel proti namiljenemu sovražniku. Rezultat: lokomotiva jn devet tovornih vagonov prekucnienih. vlakovodja. kurjač in zavirač — mrtvi. (»Slovenski dom«, 25 V.). Z budimpeštanskega kongresa Pred otvoritvijo kongresa je prišla velika odprava iz Podkarpatske Rusije, katera šteie več ko 600 romarjev. (»Slovenec«, 29. V.). Po Pleteršniku pomeni odprava die Ab-schickung, die Expedition in navaja še vrsto primerov: odprava denarja, odprava pisem, vojna odprava, odprava dolga, policijska odprava. V novejšem času se beseda najpogosteje rabi v takšnih zvezah, kakršni sta ekspedicija na severni tečaj in odprava plodu. O skupini udeležencev na kakršnemkoli kongresu pa se vendar ne da trditi nič od tega. —kra— Maribor ima velik© razstavo naše likovne Maribor, 29. maja V Mariboru je skoro vsaka nedelja izpolnjena s celo vrsto društvenih prireditev ali zborovanj. Tudi danes smo imeli precej društvene in kulturne razgibanosti. Na letnem telovadišču matičnega Sokola je bil za danes popoldne napovedan velik telovadni nastop. V Unionu so otvarjali doslej največjo ter najreprezentativneišo razstavo slovenske likovne umetnosti. Pri Povodniku so zborovali mariborski Hrvatje, zunaj v Radvanju pa je bila otvoritev letošnje strelske sezone, združena z rednim občnim zborom mariborskega strelskega okrožja. Seveda tudi niso manjkale športne prireditve, o katerih poročamo v športnem delu 1 i sita. Slovesna otvoritev velike umetnostne razstave V Unionu je bila ob 11. slovesna otvoritev I. reprezentativne razstave naše likovne umetnosti, za katero je v vseh naših kulturnih krogih vladalo izredno živahno zanimanje. Na razstavi je razstavljenih 186 del. slik m kipov Za?topani so vsi vidnejši predstavniki slovenske likovne umetnosti. Med razstavljala' so Ivan čargo. Zoran Di-dek, Stanko Gasparcc, Maksim Gaspari. Olaf Globočnik. France Gorše, Radoje Hu-doklin. Rihard Jakopič. Matija Jama, Božidar Jakac, Karel Jirak, Boris Kalin, Zdenko Kalin, Jakob Karel. Maks Kavčič. Ivan Klein. Gojmir Anton Kos, Ivan Kos, Tine Kos. Franc Košir, Tone Kralj, Mara Kralj. Stane Kregar. Peter Loboda. France Mihe* lič, M i rosi av Modic, Zoran Mušič, Ivan Na-potnik. Dana Pajnič, Pipo Peteln. Mira Pregelj, Marij Pregelj. Karel Putrih. Maksim Sedej. Albert Sirk, Jožef Slovnik. France Smerdu, Hinko Smrekar, Matej Sternen, Gabrijel Stupica, Saša Šantel, Avgusta Šan-tel, Fran Tratnik. Ivan Vavpotič, Bruno Vavpotič. Ferdo Vesel, Fran Zupan. Lojze Dolinar. Dore Kiemenčič. France Pavlovec, Niko Pirnat, Elda Piščanec, Fran Salezin, Mirko Šubic in Bara Remec Zbralo se je številno mariborsko kultur- no občinstvo, ki ga je pozdravil predsednik Umetniškega kluba v Mariboru dr. Makso Šnuderl. Podčrtal je veliki kulturni pomen ki ga ima ta razstava za slovensko likovno umetnost, zlasti pa za naš obmejni Maribor, ki je s to razstavo postal deležen posebnega poudarka kulturne tvornosti ob naši meji. Zatem je spregovoril v imenu pokrovitelja razstave bana sreski načelnik za Maribor levi breg dr. Janko Šiška, ki je izrekel tople čestitke Umetniškemu klubu v Mariboru kot iniciatorju te velikopotezno zamišljene razstave, ki predstavlja za Maribor prvovrsten nacionalno kulturni dogodek. Za društvo likovnih umetnikov v Ljubljani je spregovoril še g. Ivan Vavpotič, ki je očrtal pomembnost te kulturne prireditve v današnjem času in ki jc izrazil veselje nad tem. da se je posrečilo zbrati slovenske likovnike vseh smeri in struj na skupni reprezentativni razstavi. Ko je predsednik Umetniškega kluba dr. Šnuderl še prečital pozdravno brzojavko predsednika Narodne galerije v Ljubljani dr \Vindischerja. je bila oficielna otvoritev končana Vsi gostje so si ogledali krasno razstavo, ki je zbudila mnogo hvale in laskavih priznanj. Med udeleženci so bili številni odličniki. tako major čubelič kot zastopnik vojske, mestni župan dr. Juvan, sreski načelnik Leopold Eiletz in dr. Mole za ljubljanski mestni muzej. Kulturni Maribor je že na prvi dan razstave s številnim obiskom izpričal živahno zanimanje za krasno manifestacijo slovenske likovne umetnosti. Strelska sezona se je začela Strelci sc imeli danes svoj praznik. Ob 7. zjutraj se se zbrali na Trgu svobode in v dc.gi poverki z godbo »Drave« na čelu cdkc rakal; na radvanjsko strelišče Tu je strelce nagovoril predsednik Sterger, ki je lepo orisal pi men strelskega športa ter spodbujal strelce k delu za kralja in domovino. Govor je zaključil z vzklikom kralju Petru II Ob 10. je bil na strelišču redni letni občni zbor mariborskega strelskega okrožja, ki ga je otvoril in vodil poslevodeči podpredsed- nik dr. Vauhnik. Pozdravil je med drugimi mariborskega magistratnega ravnatelja Ro-doška, br. Degna kot zastopnika Sokohtva in narodnega poslanca dr. Jančiča. Ob velikem navdušenju zbranih zborovalcev je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., pozdravne brzojavke pa vojnemu ministru generalu Mariču. Savezu strclskh družin v Beogradu in generaJu Putnikoviču. Nato je dr Vauhnik orisal die-lovanje mariborskega strelskega okrožja v preteklem letu. Zlasti se jc zavzel za pritegnitev šolske mladine k strelskemu poki ctu. Iz tajn.škega poročila br. Obersnela je razvidno, da šteje mariborsko strelsko) okrožje 42 družin s 600() člani. Blagajniško poročilo je podal br. ravnatelj Boltavzear, i^akar s- sledile volitve in je bil soglasno izvoljen naslednji novi odbor: polkovnik Snetozar Radovar.ovič predsednik, dr. Miloš Vauhnik prv; podpredsednik, dr. J. Dernovšek drugi podpredsednik, Oskar Obersnel tajnik, R. Boltavzer blagajnik. Odborniki: ravn. Joško Sterger. Slavko Reja, polkovnik Marko Božovic. polkovnik Peter Kiler, orožniški kapetan D. Mavric, F. Luk-nar, Stanko Terčelj (Sv. Jurij), Franc Babic (Košaki), Ervin Tušek (Dobrovci), Josip Moravec Ernest Samobor (Sv. Marjeta), dr Kosta Cacafura, Josip Caf (Pobrežje) in Jakov Vojak (Studenci). Nadzorni odbor: dr Ivan Jančič in ravnatelj Bogdan Pogačnik. Pri slučajnostih so se obravnavale razne važne strelske zadeve, o katerih pa bo dokončno sklepal novi odbor, nakar se je zakljLČ,k. lepo uspelo zborovanje strelcev. Mariborski Hrvati so se zbrali snoči pri »Novem svetu« k prvemu rednemu občnemu zboru svojega »Napredka« Vodil je inž. Milan Kiepach. Poročali so tajnik Marij Ivančič, blagajni Jaromir Berkič in dr. Kumbatovič za nadzorni odbor. Podružnica šteje 118 članov. Priredila je božičnico in proslavo Zrinjske-ga in Frankopana. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor z Dragom Pahago n« čelu. Pri slučajnostih jc pozdravi občni zbor predsednik ljubljanskega »Napredka« g. Harazin. Treznostni teden otvorjen Propaganda z besedo in tiskom po vsej deželi f itikli^n.] 90 m a i o tJrvJif^a rt a !krvVir»1i 7rrm in Mirrv Ljubljana, 29. maja Z nagovorom predsednika pripravljalnega odb >r g. nadzornika Janka Grada je bil dai.es dopi 'ene v Akademskem domu otverjen prvi treznostni teden, ki stoji pod pokroviteljstvom najvišjih predstavnikov ob'ast«v. Civcritve so se udeležili številni zasi •pn.k; predstavnikov oblastev ter kul-'umih in s:x k lr, ili organizacij. Med drugim so prišli za bani račelnik socialnega oddelka banske uprave Kosi. za knezoškofa ka-n>nik dr Zupa:-. za predsednika apelacij-skega sodišča podpredsednik dr. Mastnak, za mestno cbčin«, dr Logar, za prosvetni oddelek banske uprave nadzornik Jeglič, Zvezo kulturnih d'uštev sta zastopala predsednik ravnptHi n""f Jeran in tajnik Dušan Verbič, Rdeči križ šef Starman, Zvezo jugoslovenskih hranilnic Pretnar, dravsko sekcijo Jugoslovenske ženske zveze častna predsednica M. Govekarjeva in predsednica Engelmanova. Slovensko krščansko žensko zvezo A. Lebarjeva, Jugoslovansko unijo za zaščito dece učitelj Jagodic, Skavt-sko župo starešina F. J. Knaflič in učitelj Zor, Karitativno zvezo dr Levičnik, Slomškovo družbo nadzornik Štrukelj, Kolo trezne mladine III. državne gimnazije pa dijak Stojanovič. Ravnatelj dr. Pire je poročal o namenu in pomenu treznostnega tedna, kakor si ga je zamislil pripravljalni odbor Lige proti alkoholizmu Pripravljalni odbor lige si je zastavil nalogo raziskovati alkoholizem v tistem okolju, v katerem živi slovenski človek. Na podlagi teh ugotovitev namerava odbor sestaviti program za delo v vsakem izmed teh okolij, potem pa organizirati delovno skupnost. Na marsikatero vprašanje bodo skuhali najti odgovor že pri delu v času treznostnega tedna 2e v okviru tega tedna je pripravljalni odbor po vsej deželi razširil plakate, ki pozivajo narod k boju proti alkoholizmu, v mestu in po šolah pa je z letaki povabil ljudi k obisku vsakodnevnih predavanj, na katerih bodo priznani predavatelji od raznih strani z zdravstvenega kakor s pedagoškega, gospodarskega in gospodinjskega vidika osvetlili pereče narodno vprašanje, kako zajeziti alkoholizem Po vsakem predavanju je zamišljen razgovor med udeleženci in pa sklepanje resolucij. Da bi pa od tega tedna ne imeli koristi le tisti, ki bi se zaradi lokalnih ovir ne mogli osebno udeleževati prireditev, je pripravljalni odbor poskrbel, da bodo vsaj glavne in najtehtnejše referate dobili v roke v tiskani obliki najširši sloji. V mali brošurici so objavljena predavanja dr. Iva Pirca o vplivu alkohola na zdravstveno strukturo Slovtnije. Vojka Ja- Naše gledališče DRAM A Ponedeljek. 30.: Zenitev. Red Sreda. Torek. 31.: Zaprto. Sreda. 1. junija.: Zenitev. Red A. Četrtek. 2.: Izpit za življenje. Red B. OPERA Ponedeljek. HO.: Zaorto. Torek, 31.: Zaprto. Sreda. 1. junija.: Manon Lescaut. Red Sreda. Četrtek. '2.: Luoia di Lammermoor. Red četrtek. Gostujeta edc. Zupevčeva in g. GostiČ. godiča o alkoholizmu in šoli, Miroslava Zora o sredstvih za protialkoholno delo v šo4i in družini, V. Lapajnetove in dr. Grossma-nove o odnosu žene do alkoholnih vprašanj in V. Kuretovo o alkoholnem vprašanju in gospodarski strukturi Slovenije z novimi pogledi na alkoholno gospodarstvo. V zvezi s slavnostno otvoritvijo treznostnega tedna je bil na programu tudi ogled protialkoholne razstave, ki pa se žal ni mogel vršiti, ker razstava, kakor se je oprostil prisotnim predsednik pripravljalnega odbora. zaradi nepremagljivih ovir ni bila pripravljena. Pripravljalni odbor se nadeja, da mu bo organiziranje razstave do jeseni uspelo in da bo tudi tedaj imelo tisto korist, kakor jo je treba le želeti Na kraju so se oglasili k besedi tudi navzoči predstavniki organizacij. V pozdravnih nagovorih so pripravljalnemu odboru za gotovili vsestransko pomoč in sodelovanje tistih, ki jih zastopajo. Predsednik Zveze kulturnih društev prof. Jeran pa je k enakemu zagotovilu naglasil tudi potrebo, naj bi delo lige ne šlo le za ciljem, da vzgaja narod treznih v ožjem pomenu besede, temveč naj gleda, da bo vzgojilo tak narod, ki bo znal tudi trezno misliti in delati. f Barva je življenje i Zato bledih in velih ustnic in lic nikdo ne ceni. In vendar kako lahko zamore vsaka žena zadobiti rožnato svež in mladosten izgled s KHASANA RDEČILOM ZA USTNA IN RDEČILOM ZA LICA. — Med 8 različnimi barvnimi toni zamorete dobiti za vsak lepotni tip primerno rdečilo. Khasana rdečilo za lica pričara naravno delujočo sve-žost na Vaša lica. Oba sta odporna zoper slabo ' vodo in poljube. uu . ŽOS \ od vesta , Z uspehov na en oglas v „JUTRUM MOŠKE OBLEKE prevzete od bivše trgovine J. MAČEK prodajamo po ugodnih cenah še DO KONCA TEGA MESECA. Zglasite se v trgovini P. MAGDIč, Aleksandrova c. 1 Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra«, Adoll ffibnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, Vsi s Ljubljani.