katastrofe.
YU ISSN 0416-2242
Nepozaben praznik vasi pod Gorjanci
Napredek se je z as-faltom pomaknil v hribe
SOBHNJA VAS — Prireditve za praznik KS Čatež so v nedeljo, 9. septembra,- privabile toliko obiskovalcev, kot jih tukaj ne pomnijo. Dopoldanske ure so poživile vaške igre brez meja, v katerih so sodelovale ekipe sedmih vasi v KS.
Osrednji dogodek je bila otvoritev ceste Sobenja vas — Globočice, na kateri so se zbrali prebivalci obeh krajevnih skupnosti, Čateža in Mrzlave vasi, prišli pa so tudi gostje iz drugih krajev in delovnih organizacij od Brežic do Krškega. Preden je predsednik občinske skupščine Mirko Kambič prerezal trak na novi cesti, je udeležence pozdravil in jim predstavil vas domačin Jože Volk. Na zborovanju so govorili vaščan Miha Dornik, Vlado Deržič v imenu KS in Mirko Kambič v imenu občinske skupščine.
Povabilu v Sobenjo vas so se polnoštevilno odzvali tudi gasilci. Na vajah, ki sta jih organizirala gasilska centra Obrežje in Skopice, je sodelovalo osem društev.
Za domačine je bila nepozaben dogodek tega dneva vožnja po novi cesti do Globočic, kamor je krenila kotona osebnih vozil in kolona traktorjev.	J.	T.
 --------------------------
TEDEN BOJA PROTI KAJENJU
Z jutrišnjim dnevom se začenja teden boja proti kajenju, ki naj z dodatnimi akcijami pripomore k osveščanju ljudi, kako'škodljiva in zdravju nevarna je ta razvada, pri čemer naj bi v šolah in drugod dali še poseben poudarek vzgoji mladine, da ne bi segala po cigaretah. Rdeči križ Slovenije organizira v ta namen zbiranje finančnih sredstev. V neobvezni prodaji bosta poštna znamka in nalepka, obe po 2 din. Rdeči križ Slovenije je pripravil tudi propagandno gradivo o problematiki kajenja, namenjeno je predvsem pedagogom, vendar bo prišlo prav tudi drugim. Na voljo je pri vseh občinskih organizacijah RK.
V________________________   y
Bo deloma jasno in suho, v nedeljo prehodno manjše poslabšanje.
Kmetijski dnevi v Boljuncu na Tržaškem
Odprli bodo zadrugo „Dolga krona” in organizirati več razstav — K pobratenim pridejo tu-di Kočevci
KOČEVJE, DOLINA PRI TRSTU — Danes, 13. septembra, so se v Boljuncu v občini Dolina pri Trstu, ki je pobratena z občino Kočevje, začeli letošnji ..Kmetijski dnevi", ki bodo trajali do 18. septembra. Udeležili se jih bodo tudi Kočevci.
V okviru teh dnevov bodo odprli živinorejsko zadrugo »Dolga krona”, v kateri bodo redili 300 pitancev. Odprli bodo tudi več razstav, zanimivi bosta zlasti lovska in kmetijska.
Za kulturni in športni program je zadolženo športno društvo Breg, ki mu bodo pomagala domača kulturno-prosvetna društva. V soboto in nedeljo bo prišla pomoč iz Kočevja. V nedeljo bo v Boljuncu gostovala kočevska delavska godba.
..Kmetijske dneve” so v občini Dolina prvič priredili pred tremi leti, nato pa vsako leto. Doslej sta jih organizirala občina Dolina in športno društvo Breg. Zdaj je organizacijo prevzela tržaška pokrajina, tako da bodo ti dnevi poslej verjetno vsako leto v drugi občini te pokrajine.
J. PRIMC
120 LET PIVOVARNE UNION
LJUBLJANA — Kako dragocena je industrijska tradicija, dokazuje s svojim delom ljubljanska pivovarna Union, ki te dni praznuje 120-letnico. Po produktivnosti se prišteva med najboljše pivovarne v Evropi, njeni izdelki pa že vrsto let dobivajo visoka mednarodna priznanja za kakovost. V Unionu zvarijo na leto 150 milijonov litrov piva in so glavni oskrbovalec tudi dojgpjskega tržišča. Da bi zanimanje zanj še povečali, bodo še danes in jutri odprta tovarniška vrata za vse obiskovalce, ki želijo videti tovarno in okusiti osvežilno grenčico — pivo Union. V ponedeljek in torek je po Ljubljani krožil pivovarniški sprevod, pripravljajo pa tudi otvoritev pivovarniškega muzeja.
Št. 37 (1831) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 13. septembra 1984 Cena: 20 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
MIKLAVŽ NA GORJANCIH — Ne precejšen hlad ne sivi grozeči 1 oblaki, ki so v nedeljo dobršen del dneva ovijali vrhove Gorjancev, niso skalili prijetnega ozračja več kot. 5.000 planincem, ki so se zbrali ob letošnjem dnevu slovenskih planincev pri Miklavžu. Že od ranega jutra so se proti 969 metrov visokemu vrhu Gorjancev vile kolone planincev iz vse Slovenije in sosednje Hrvaške.
Slavnostni govornik na prireditvi,	navnost, da bi mogli sami v sebi
ki se je je poleg številnih gostov in	razčistiti svoj odnos do narave in se
družbenopolitičnih delavcev Dolenj-	zanjo boriti, ko ji grozijo ekološke
ske in Slovenije udeležil tudi Viktor Avbelj, je bil Franc Šetinc, predsednik republiške konference SZDL- Potem, ko je planincem čestital za njihov praznik, še posebej pa domačinom, novomeškemu planinskemu društvu, ki slavi letos 70-letnico, je med drugim
Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko razpravljal o stanju na področju investi-cljske dejavnosti v dolenjskih občinah — Soglasno za Nika Riharja
NOVO MESTO — Po zadnji seji republiške skupščine je padel očitek, češ da so tudi dolenjski delegati krivi, ker v zboru združenega dela niso izglasovali zakona o prepovedi negospodarskih naložb. Kaže, da je prenaglo prišlo do očitka, zoper zakon je glasoval namreč le en dolenjski delegat, pa še ta ni imel razloga za tako odločitev, saj zakon ne bi prizadel nobene negospodarske naložbe na Dolenjskem. Med investicijami je v štirih dolenjskih občinah tudi za naprej predvidenih zanemarljivo malo negospodarskih, zato je bojazen pred morebitnim omejevalnim zakonom odveč.
Tako so menili pred slabim tednom na seji medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko, ko so na podlagi obsežnega gradiva govorili o zdajšnjem stanju na področju investicijske dejavnosti na Dolenjskem. Zdi se, da sc glede naložb marsikje že na trdih tleh, apetiti zvečine ne presegajo možnosti, vseeno pa bo treba še veliko postoriti, da bi z udejanjanjem investicij prišli do želenih gospodarskih učinkov in, ne nazadnje, ua bodo o naložbah res odločali delavci.
Denarja za posojila, brez katerih pri investicijah običajno ne gre, še zdaleč ni dovolj, zato bo ootrebno še naprej Premišljeno dodeljavati posojila le za
t. i. prednostne naložbe. Četudi se je na Dolenjskem razmerje med naložbami v zidove in opremo opazno izboljšalo v korist slednje, še ni razloga za
•Pri obravnavi kadrovskih zadev je medobčinski svet soglašal z imenovanjem družbenega sveta pri medobčinskih inšpekcijskih službah ter podprl predlog, da novi predsednik OK SZDL Novo mesto postane Niko Rihar, ta naj bi v kratkem zamenjal Borisa Škedlja, ki po izteku mandata odhaja na drugo delovno mesto.
zadovoljstvo. Pri negospodarskih naložbah velja dosledno spoštovati sprejeta stališča, računati je treba na veliko pomanjkanje obratnih sredstev, vsekakor pa ne bo odveč dodatno zaostriti odgovornost vseh, ki imajo opraviti z vodenjem naložb. Investicijska dejavnost je namreč tesno povezana s kadri, teh pa ali ni ali niso dovolj usposobljeni, da bi naložbe uspešno pripeljali do konca. In slednjič, tako važna dejavnost, kakor je investicijska, poslej'ne bi smela več potekati v glavnem mimo Socialistične zveze.
Beseda je tekla tudi o vlogi in pomenu medobčinske zdravstvene skupnos-ti'za dolenjske občine in o morebitnem prenosu njenih pristojnosti na republiško raven. Prevladalo je stališče, da pri zdravstvu medobčinska povezanost ne bi smela umanjkati, o tem, kakšna naj bi bila, pa bo mogoče razpravljati in odločati šele na podlagi podrobne razčlembe stanja na področju zdravstva na Dolenjskem.
D. RUSTJA
Dneva slovenskih planincev se je na Gorjancih udeležilo preko 5 tisoč ljubiteljev gora — Slavnostni govornik je bil Franc Šetinc — Bogat program
• Franc Šetinc je med svojim govorom ostro obsodil najnovejšo gonjo proti našima manjšinama v Avstriji in Italiji. Takole je med drugim dejal: ..Referendum, ki naj prisili Slovence v geto, mazaške akcije, skrunjenje partizanskih spomenikov in slovenskih napisov, postavljanje novih, zgolj italijanskih napisov v slovenskih vaseh tržaške pokrajine in še marsikaj drugega, to je nekaj, kar gotovo ni v čast tema državama, ki želita biti kulturni, demokratični in sodobni. Kot da živimo nekje na jugu Afrike, le da smo tukaj vsi belokožci!”
dejal: ..Ponosni smo na dosežke • slovenskega planinstva in alpinizma, predvsem pa na tiste, ki izpričujejo naš odnos do narave z neizmerno skrbjo za ekološko ravnovesje in s plemenitim čutom za lepoto prirode. To je tisto najlepše, kar sedanje generacije zapuščajo prihodnjim! V gore nas ne sme voditi leporečna romantičnost, temveč predvsem ustvarjalna spoz-
Franc Šetinc: „Pravi planinec je prvi po plemenitem odnosu do prirode, prvi po zgledu in dejanju.”
V nadaljevanju je govoril o napakah iz preteklosti, ki so nas privedle v sedanji težak gospodarski položaj. Poudaril je, da se moramo odločno upreti vsakršnemu nedelu, nedisciplini, parazitizmu in neodgovornosti. »Planinstvo je v tem pogledu gotovo za zgled,” je dejal Franc Šetinc, »saj ob pičli družbeni podpori ustvari mnogo več kot prenekatera panoga vrhunskega športa, ki pobere večino sredstev, namenjenih telesni kulturi, potem pa nas neredko še sramoti v svetu. Zato
NOVI RAVNATELJ DOLENJSKEGA MUZEJA
NOVO MESTO — Dolenjski miT/ej ima od L septembra novega ravnatelja. To je diplomirani sociolog I raric Šali, doma iz Straže, znani kulturni in družbenopolitični delavec, član CK ZKS. Svet Dolenjskega muzeja ga je za to dolžnost izvolil na svoji seji prejšnji teden. Franc Šali bo zaccf faV-' nateljevali I. oktobra, do tedaj pa ga bo nadomeščal Ludvik Tončič, dosedanji ravnatelj, ki bo v Dolenjskem -muzeju ostal kot strokovni sodelavec.
J*********************
5 SREČANJE	*
$ KOZJANCEV * t NA SILOVCU
* BREŽICE — SROMLJE—J
* SILOVEC — Letos mineva 40 let, *
J odkar so na Silovcu nad Sromlja- ★
* mi ustanovili Kozjanski odred. V ^
* spomin na ta dogodek bodo jutri, £
J 14. septembra, ob 19. uri v Po-* it savskem muzeju v Brežicah odprli ^
* razstavo »Kozjansko 1944". Prire-£
* ditev bodo združili s koncertom *
* Ribniškega okteta.
$ V soooto ob 9. uri zjutraj bo v {
* prostorih nekdanje osnovne šole v *
J Sromljah drugi zbor skupnosti * it Kozjanskega odreda, skupnosti ^
* aktivistov kozjanskega okrožja in * {skupnosti borcev VDV, posvečen j
* jubileju kozjanskega odreda. Pred ^
* spomenikom v rojstnem kraju *
{ odreda na Silovcu pa se bodo nato { it zbrali na proslavi 40-letnice koz- £.
* janski borci in aktivisti izvsehšes- *
{ tih domicilnih občin. Slavnostni J
* govornik bo Bogo Gorjan, pred- +
Jsednik republiškega odbora ZB*
* NOV' ★
V naložbah
mar
ze
na trdih tleh
Na Veseli gori pri Šentrupertu so odkrili spominsko ploščo ob 200-letnici smrti P. P. Glavarja
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
N
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
N
I
S
I
v
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
t
VESELA GORA — Zaradi pomanjkanja denarja trebanjskim čebelarjem ni uspelo obnoviti in obeležiti zadnjega počivališča Petra Pavla Glavarja na Lanšprežu, kjer je živel v letih 1765 do 1784 do svoje smrti. Zato pa so preteklo soboto v Kmečkem muzeju na Veseli gori v njegov spomin odkrili spominsko ploščo in sobo.
Slavnostni govornik Andrej Petelin, predsednik Zveze slovenskih čebelarskih društe, je med drugim dejal, da sicer skromno, a z veliko hvaležnostjo ohranjamo spomin na velikega človeka in zaslužnega čebelarja. P. P. Glavar je bil že v preteklosti pa tudi sedaj potisnjen ob stran. Vendar neupravičeno, saj je tako s svojim osebnim zgledom kot s pisano besedo skrbel za razcvet kmetijstva in čebelarstva. Zlasti pomemben je njegov prevod Janševe knjige o čebelarjenju in je bil tako prvi Slovenec, ki je napisal gospodarsko knjigo v domačem jeziku.
Hkrati s počastitvijo spomina na P. P. Glavarja in Antona Janšo — letos praznujemo tudi 250-letnico njegovega rojstva — pa je
prav, da se ozremo tudi na sedanje razmere. Čebelarstvo je doživelo pri nas precejšen razmah, saj je pri nas 9000 čebelarjev, kar tisoč pa je proizvodno povezanih s Medexom. Sedanje težke razmere v gospodarstvu pa narekujejo, da to panogo še bolj razvijemo. Morali bi slediti napredku v svetu in s tem nadaljevati pot, ki sta jo pred desetletji začela P. P. Glavar in Anton Janša.
Andrej Petelin je ob koncu slovesnosti podelil starosti dolenjskih čebelarjev Maksu Kurentu (st.) najvišje slovensko čebelarsko odlikovanje. Potem pa je Maks Kurent na pročelju Kmečkega muzeja na Veseli gori odkril spominsko ploščo in popeljal goste v spominsko sobo P. P. Glavarja. To čast si je Maks Kurent prav gotovo zaslužil, saj si je nekaj let kljub visoki starosti vneto prizadeval za počastitev spomina P. P. Glavarja. V Kmečkem muzeju so počastili tudi spomin na Aleksandra Lunačka, ki je tudi zelo zaslužen za razmah čebelarstva v Mirenski dolini.
J. SIMČIČ
NAJVISJE PRIZNANJ*, z,a MAKSA KURENTA — Predsednik Zveze čebelarskih družin Andrej Petelinje Maksu Kurentu podelil najvišje slovensko čebelarsko priznanje. (Foto: J. S.)
letni Ivan Godler iz Brežic, sicer usposobljen za prečrpavanje goriva, je takoj po dostavi priključil avtocister-no na glavni vod v skladišču in hkrati odprl ventil dovodne cevi za cisterno v skladišču. Ko je vanjo izteklo plinsko olje iz avtocisterne in se je napolnila, pa je prišlo do usodne napake. Resda je Godler zaprl ventil na cisterni v skladišču, vendar ga je malo zatem pomotoma ponovno odprl, kajti v vozilu je bilo še nekaj olja, ki ga je hotel pretočiti v drugo cisterno. Zaradi te napake je pričelo olje odtekati, nekaj skozi prodnata tla v jaške drugih cistern, nekaj pa v zemljo. Izkazalo se je, da je v jaške steklo le 2 tisoč litrov olja, ki so ga skladiščni delavci ročno izčrpali, preostalih 10 tisoč litrov pa je izginilo v zemlji.
O morebitnih že znanih posledicah tega izlitja bomo poročali v prihodnji * številki, tokrat omenimo le, da neposredno povzročena škoda znaša 700.000 din, in pa, da bo zoper Godlerja napisana kazenska ovadba javnemu tožilcu.	B.	g.
Sevnica ob petino vsega
V zemljo steklo deset tisoč litrov olja
Velike posledice neprevidnosti v skladišču Pe- . ______________trola____________
ŠENTLENART — V času, ko to poročamo, še niso znane vse posledice izlitja blizu 13 tisoč litrov plinskega olja v zemljo, do česar je prišlo 7. septembra okoli 22. ure v Petrolovem skladišču goriva v Šentlenartu pri Brežicah.
Dosedanja preiskava je ugotovila le vzrok nesreče. Okoli 21.30 ure je v skladišče iz Siska_ prispela cisterna s plinskem oljem. Čuvaj skladišča, 43-
Pet letošnjih neurij je sevniško občino oškodovalo kar za 22 odstotkov družbenega proizvoda
[ Počastili Glavarjev spomin
PRAZNIK SLOVENSKIH PLANINCEV — Nad 5 tisoč ljubiteljev gora in planin iz Slovenije in Hrvaške seje v nedeljo zbralo na osrednji republiški proslavi ob dnevu planincev, združeni s proslavljanjem 70-letnice PD Novo mesto. Po pozdravnem nagovoru predsednika SO Novo mesto Uroša Dularja je zbranim spregbvoril predsednik RK SZDL Franc Šetinc. V bogatem kulturnem programu so se predstavili Šentjernejski oktet, recitatorji in folklorna skupina Kres. (Foto: B. Budja)
SEVNICA — Prvotne ocene o škodi so bile občutno prenizke. Tako je pokazalo zbirno poročilo, ki so ga prejšnji teden obravnavali na seji predsedstva OK SZDL in sevniškega izvršnega sveta in ki navaja dokončno številko 565.262,012 din skupne škode, to pa je kar 22 odstotkov družbenega proizvoda sevniške občine.
• Samo škoda na regionalnih, občinskih kategoriziranih in ne-kategoriziranih cestah znaša po dokončni oceni 163.600.066 din. V zasebnem kmetijstvu znaša
182.492.000 din, v družbenem
140.949.000 din, na razdejanih brežinah rek in vodotokov je škode
49.300.000 din, v delovnih organizacijah 17.964.566 din, stanovanjskih hišah, gospodarskih objektih in strojih 8.291.300 din in škode na vodnem življu 2.664.080 din.
Cenilne komisije, bilo jih je dvanajst, imajo za seboj veliko dela, saj je bilo treba popisati 969 prizadetih kmečkih gospodarstev in oceniti škodo na 2124 ha zasebne in 231 ha družbene
zemlje. Ocenjevalci škode so delali po predpisani republiški metodologiji.
Na seji predsedstva OK SZDL so prizadeto razpravljali predvsem o tem, kako ljudem kar najoolj učinkovito pomagati. V republiških solidarnostnih skladih bo verjetno bolj malo denarja, saj so bile ujme tudi drugod. Na to pomoč lahko računa družbeno kmetijstvo in kooperacijska proizvodnja, kaj pa drugi? Predsedstvo daje javno pobudo, da v občini organizirajo solidarnostno zbiranje denarja zaposlenih delavcev, zamisel o tem, da bi uvedli solidarnostno akcijo v vsem Posavju, pa naj bi še proučili.
moramo odnos do množičnega športa, še posebej do planinstva, spremljati in mu zagotoviti izdatnejšo moralno in materialno podporo vse družbe."
Danes je v Sloveniji preko 105 tisoč planincev, združenih v 179 društvih, večina njihovih predstavnikov, ki so se v nedeljo udeležili slovesnosti pri Miklavžu, pa je v nadaljevanju proslave videla še bogat kulturni program, v katerem so nastopili recitatorji, Šentjernejski oktet, folklorna skupina Kres, tja do večernih ur pa je za dobro razpoloženje udeležencev planinskega shoda skrbel ansambel Fantje iz vseh vetrov.
B. BUDJA
SPOMINSKA
SLOVESNOST
NOVO MESTO — V nedeljo, 16. septembra, bo ob 10. uri pri spominskem domu na Karlovcih pri Hmeljniku tradicionalna slovesnost, posvečena 42. obletnici ustanovitve rajonskega komiteja in 41. obletnici ustanovitve Železniške brigade. Prevoz z železniške postaje Novo mesto ob 8. in 9.30 uri je zagotovljen. Vabljeni!
Ljubljansko
pismo
KOPRIVNIK — Ob 40-Ietnici zmagovitih bojev 18. divizije z domobranci in Nemci pri Koprivniku je bilo tu 8. septembra srečanje borcev te divizije in drugih enot, mladine in krajanov, ki se ga je med drugim udeležilo tudi zastopstvo borcev pobratene Doline pri Trstu.
Slavnostni govor je imel general in narodni heroj Jože Ožbolt, predsednik skupnosti borcev 18. divizije in med boji pri Koprivniku pred 40 leti komandant 8. (Levstikove) brigade. Nekoliko podrobneje je orisal potek in propad te domobransko-nemške
Brez odločnosti bo šlo vse po starem
Člani zahtevajo streznitev in odgovornejše ravnanje
BREŽICE —Občinski komite ZKS je bil na ponedeljkovi seji komaj sklepčen, zato se prisotni niso zadovoljili s predlogom, da naj bi o izostajanju sei obvestili le osnovne organizacije.
Ukrepati mora komite in zamenjati nedelavne člane. Ob informaciji o poteku dosedanjih razprav po 13. seji CK ZKJ so tokrat ugotovili premalo odločnosti in samoiniciativnosti v osnovnih organizacijah, majhno udeležbo na sejah raznih komisij in preslabo pripravljene sestanke. Osnovne organizacije v nekaterih zapisnikih poročajo, da pri njih problemov ni. zahtevajo pa. da se stvari razrešijo zgoraj, da se ukrepa v zvezi z zgrešenimi investicijami, kot je Obrovec ipd. Dela posameznikov kljub vsem zahtevam niso povsod ocenili, čeprav so po statutu dolžni to storiti vsaj enkrat na leto.
Sejo komiteja je večkrat prekinila tišina, zato so se nekateri vprašali, če morda molk ne pomeni, da celo člani komiteja stvari premalo poznajo. Nekaj raz.pravljalcev je odločno zahtevalo streznitev in resnejši pristop k razpravi, sicer bo ta posplošena, povsod bo vse lepo. s predlogi sklepov se bodo strinjali, ne bodo si pa povedali, kar jim gre. in vse bo šlo naprej po starem. Eden od razpravljalcev je zahteval, naj opravijo diferenciacijo komunistov najprej v CK ZKJ in CK ZKS, potem pa bodo to napravili še v občini in osnovnih organizacijah.
operacije proti osvobojenem ozemlju, nato pa seje vprašal, kdoje.bil kriv za
Lisca: izvoz namesto John” poslov
Posle sklepajo že za prihodnji julij
SEVNICA — Največji kolektiv v sevniški občini. Konfekcija Lisca, je v prvem polletju na tujem iztržil 3.2 milijona dolarjev. To je nadvse razveseljiv uspeh, tembolj, ker je dosežen s številnimi drobnimi izdelki, v celoti s preko 2 milijonoma kosov. Trenutno izvaža Lisca že v 15 držav, od česar odpade 85 odst. prodaje na tržišče z zamenljivimi devizami. V primerjavi z lanskim polletjem so izvoz povečali za 18 odst., zgolj na konvertibilni trg pa za 36 odst.
Štefan Senica, v. d. glavnega direktorja, pravi, da ni več dovolj slediti le uradnemu listu. Tako je to poletje presenetil Privrcdni pregled z. novicami iz zvezne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Če bo tako, kot je tam zapisano, bodo tako imenovani Blagovni krediti spet postali vprašljivi in torej za gospodarstvo — nezanimivi. V Lisci menijo, daje tragično, ker je pri vsem tem še toliko neznank, saj izvozniki za svoje delo potrebujejo vsaj nekaj jasnih izhodišč. V Lisci npr. sklepajo izvozne pogodbe s tujimi kupci že za prihodnji julij! Slika je od nekdanjih dodelanih (lohn) poslov povsem drugačna. Sedaj predstavlja izvoz na zahodni trg že 70 odst. klasičnega izvoza. Trg je že tako dovolj muhav, zato je škoda, če so izpostavljeni zaradi neurejene izvozne politike še administrativnim rizikom.
A.ŽELEZNIK
tako razdvojenost slovenskega naroda. Ko je govoril o razmerah in dogajanjih danes, je poudaril, da nekateri ponovno dvigajo glave, sramotijo borce, samoupravljanje, družbeni sistem in sploh vse glavne temelje naše družbe.
Ob vseh gospodarskih težavah moramo te sovražne pojave spremljati in zatreti ter biti enotni, ker bomo le tako močni. Poudaril je, da se bodo borci zavzemali za stabilizacijo,- reševanje težav in se tako najbolje oddolžili vsem. ki so darovali življenja za socialistično in samoupravno Jugoslavijo. Nato je prevzel priznanje občinske skupščine Kočevje 18. diviziji.
Na svečanosti je govoril tudi sekretar predsedstva 1K ZK Kočevje Rudi Orel. Poudaril je pomen bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, ki se je kovalo že med vojno, ko so se borci 18. divizije z ramo ob rami borili v Gorskem Kotarju s hrvaškimi partizani.
V kulturnem delu so nastopili vojaki iz Ribnice, učenci osnovne šole Zbora odposlancev iz Kočevja in delavska godba iz Kočevja. Mladinci iz teritorialne enote pa so še med proslavo stražili pri spominski plošči padlim borcem pri Koprivniku, med katerimi je bil tudi komandant zaščitne brigade Glavnega štaba Slovenije major Alojz Kolman—Marok (ta boj je bil samo 10 dni pred zmago pri Koprivniku).
J. PRIMC
DOBRE uvrstitvi;
V VARAŽDINU
VARAŽDIN — 9. septembra je bil v Varaždinu tretji mednarodni zbor motoristov, ki se ga je udeležilo 250 motoristov iz Velijte Britanije, Nizozemske, Zahodne Nemčije, Avstrije in Italije. Med jugoslovanskimi udeleženci so bili tudi motoristi iz trebanjskega Motokluba. Spel so se dobro odrezali v spretnostni vožnji. V kategoriji do 650 cem je zmagal Jože Avguštinčič (Motoklub Trebnje), v kategoriji nad 650 ccm pa je bil iz tega kluba najboljši Janez Prosenik.
Sejem ne le za obrtnike
Izvoz: brez korenitih posegov ne bo šlo
Razvoj Slovenije v očeh raziskovalcev
^	NAŠA	ANKETA"	\
Se hlevi že praznijo? i
Če kaj v hlevih muka in v svinjakih kruli, potem bo tudi na kavljih v mesnicah kaj zabingljalo in. odvisno od debeline denarnice, tudi zadišalo na krožnikih. Čeprav se na poti od hleva do mesnice in potrošnika v prirejo mesa vpleta veliko činiteljev, pa ostaja najpomembnejši prvi člen v tej verigi, napolnjenost hlevov. Vse pogosteje je v siceršnjem tarnanju o neurejenosti razmer prireje in prodaje mesa slišati grožnje, da se bodo hlevi in svinjaki izpraznili. To bi bit zares hud udarec, od katerega bi bila oskrba še dolgo omotična. Kako je s staležem živine v razmerah, ko reja postaja zgu-baško početje?
MIHA KRH1N, vodja pospeševalne službe v novomeški KZ: „V drugem polletju seje na trgu pojavilo več mesa kot običajno, kar smo imeli za znamenje krizfe. Živali za zakol smo pokupili, ne moremo pa prevzeti telet za pitanje, zato so tudi rejci prenehali privezovati teleta. Zaskrbljuje. da se je začelo klanje pujskov, do česar je prišlo zaradi nesorazmerij med ceno prireje in prodaje. To vse skupaj pomeni, da bo v letošnjem drugem polletju še dovolj mesa, da pa se kriza lahko pojavi že konec leta.”
FRANC KURE, vodja tozda Živinoreja pri KZ Črnomelj: „Sedaj imamo stalež prilagojen doma pridelani voluminozni krmi in se ne zmanjšuje, vprašanje pa je, kako bo drugo leto, kajti teleta gredo v glavnem v zakol in jih ne vhlevljamo. V družbi za to očitno ni interesa. Načrtujemo, da bomo imeli še naprej zapolnjene vse hlevske kapacitete, čredo pa prilagajali doma pridelani krmi.”
STANE BAJUK, direktor TZO Kooperacija pri KZ Metlika: „Opa-žamo, da je manjše zanimanje za privez teleu kar gre gotovo na račun nesorazmerja med ceno krmil in odkupno ceno živine. Za sedaj se stalež osnovne črede ne zmanjšuje. Če pa bo to nesorazmerje trajalo še naprej ali se celo povečevalo, se lahko zgodi tudi to. Glavni problem je seveda cena koruze."
ANDREJ STRITAR, kooperant iz Velikega Podloga: „Sem najstarejši kooperant M—Agrokombinata Krško na Krškem polju. Povprečno redim 15 glav živine. Pred enim mesecem sem zmanjšal stalež živine za 6 telet. Silaže ni dosti, Šrota tudi ne in raje vidim v h'levu manj živine, kot pa da bi gledal same kosti in da ne bi imele krave zaradi pomanjkanja krme mleka.”
JANEZ ŽLINDRA, direktor Kmetijskega gospodarstva Kočevje: »Živinorejska kriza je huda, ker je porušeno razmerje med ceno koruze, umetnih gnojil, repromateriala, mleka in mesa. Kljub temu ne razmišljamo o zmanjševanju proizvodnje oziroma plemenske črede svinj in goveda, saj mleko in meso še lahko prodamo. Prizadevamo si,, da bi težave rešili v sodelovanju s širšo družbenopolitično skupnostjo ter potrošnimi središči. Če nam v kratkem ne bo uspelo, bomo tričetrletno poslovanje zaključili z občutno izgubo.’*
'i
I
MIRKO PIRC, direktor KZ Ribnica: ,.Na našem območju občutimo krizo nekoliko manj, ker nimamo prašičereje. Zaradi visoke cene krmil pa imamo pri govedoreji manjšo proizvodnjo mleka in pri pitancih daljši čas pitanja. Osnovne črede zaradi teh težav ne bomo zmanjšali, a tudi povečali je ne bomo, čeprav smo to načrtovali. Več težav je z nadaljnjim vhlevljanjem telet, saj ne moremo vseh odkupiti."
IVAN VOVK. "vodja zadružne enote Šentrupert — Mirna v KZ Trebnje: ..Stalež živine uftada, zanimanje za privez telet je tudi manjše. Temu botruje pomanjkanje krme na sploh, pri nas pa še posebej tudi uničena krma zaradi poplav v začetku avgusta. In prav lahko se zgodi, da se bo sedanje preobilje sprevrglo v svoje nasprotje. Lažje je živino poklati kot potem spet prirediti enakošte-vilno čredo. Torej bi rekel, da se tudi to pot kažejo vse slabosti naše kmetijske in gospodarske politike sploh.”
i
s
I
H
I
>>
I
JOŽICA MLAKAR, vodja pospeševalne službe pri TOK M—Kmetijskega kombinata v Sevnici: ..Prizadevamo si za več lastnega, us-lužnostnega pitanja, kar gre seveda na riziko našega toka. Najhuje je pri prašičih, lu gre vse na breme toka, pri kilogramu od 50 do 60 din, kar je velika razlika. To ne bi bilo Zaskrbljujoče, če bi vedeli, v kateri fazi krize smo. Ugodno je, da se stalež. živine pri nas še povečuje, za kar se	o
bori naša pospeševalna služba."
.	'
JOŽI. VERS 1 OVS1K, direktor toka Kooperacija pri Agrarii	|
\ Brežicah: ..Pred živinorejci so težki časi, osnovna plemenska	*
čreda se ne redči, zmanjšuje pa se število živine za pitanje. V pi-	|
tanje usmerjamo predvsem tiste kmete ki pridelajo večino krme	V
domft. Kooperanti se pritožujejo, da odkupne cene mesa nikogar	|
ne spodbujajo, pri reji prašičev pa je vse. obrnjeno na glavo.”	s
LJUBLJANA — Načrtovalci razvoja Slovenije predvidevajo, da bomo do leta 2000 povečali delež izvoza blaga ih storitev do 40 odst., uv-* oza blaga in storitev pa do 36 odst. družbenega proizvoda. Računi kažejo, da bo Slovenija že v letih 1986—1990 imela presežek v plačilni bilanci s tujino, znašal pa naj bi 6 odst. družbenega proizvoda. Tolikšen presežek na račun izvoza je nujen, če želimo ob ohranjanju zunanje likvidnosti in rednem odplačevanju dolgov omogočiti uvoz surovin in reprodukcijskega materiala ter urediti odnose v proizvodnji in na domačem trgu.
Jugoslavija kot dežela v rgzvoju bo tudi v prihodnje potrebovala tuje kredite, vendar bo dostop do njih bistveno težji, kot je bil doslej, in to predvsem.zaradi velike zadolženosti dežel v razvoju. Naša ekonomska in politična vloga v svetu bo torej močno odvisna od rednega odplačevanja dolgov. Stopnjo zadolženosti bomo lahko znižali šele po letu 1990, dotlej pa se naši dolgovi ’ ne bodo zrhanjšaii.
Pričakovati je možno, da bo imela industrija tako kot doslej tudi v prihodnje glavni delež pri izvozu. Večji pomen v izvozu pa naj bi dobili tudi transport, turizem in kmetijska proizvodnja.
Izvažati nameravamo tudi izdelke drugih gospodarskih dejavnosti. Izvoz izdelkov ele-ktro in kovinske industrije ni nujen le zaradi pridobivanja deviz, temveč tudi zaradi premajhnega domačega tržišča in nujnosti, da izboljšamo kakovost teh izdelkov. Zato se bomo morali, če želimo doseči ekonomsko uspešen prodor na tuja tržišča, usmeriti predvsem v proizvodnjo izdelkov, ki zagotavljajo sodobno oblikovanje, konkurenčnost in dobro servisno dejavnost. Strojegradnja se bo morala usmeriti v celovito ponudbo, od precizne mehanike do kompletnih industrijskih sistemov, in se v ta namen organizirano povezati z drugimi proizvodnjami. Proizvodnja tekstila, usnja, lesa in papirja, ki predstavlja dobro četrtino sedanjega celotnega izvoza, pa že tako in tako sodi med naša tradicionalna izvozna področja in dosega tudi dobre, čiste devizne učinke. V vseh teh proizvodnjah si bodo v prihodnje vsekakor prizadevale obdržati ali celo izboljšati svoje mesto in vlogo na svetovnem trgu. Vendar morajo računati na vse večjo konkurenco, ki izhaja iz posodabljanja in selitve teh proizvodenj v dežele v razvoju. Svoje možnosti in prednosti bodo te proizvodnje zato nujno morale iskati v resnično kakovostnih, sodobno oblikovanih izdelkih.
Na področju storitev bi morali predvsem izkoristiti možnosti, ki jih nudijo turizem transport in tranzit, medtem ko so možnosti za izvajanje investicijskih del v tujini odvisne zlasti od razvoja domače tehnologije. Največje možnosti za povečanje deviznega priliva pa jmarno nedvomno v transporf(Wn turizmu, kjer bi z nadaljnjimi naložbami morali zagotoviti pestro ponudbo, takšno, da se bo sposobna čimbolj prilagajati zahtevam turistov.
Na koncu je potrebno poudariti, da brez korenitih sprememb in posegov na ključnih področjih notranje ekonomske politike ne moremo računati na trajne uspehe pri uresničevanju omenjene usmerjenosti izvoza.
VINKO BLATNIK
PROSLAVA V KOPRIVNIKU —Svečanosti, kije bila v soboto v Koprivniku, seje udeležilo nekaj sto borcev 18. divizije, ki so pred 40-leti tu in na bližnjem hribu izbojevali zmago nad domobranci enote Vuka Rupnika in nemškimi enotami. Na fotografiji: del borcev 18. divizije med proslavo (Foto: J. Primc)
Le enotni bomo nepremagljivi
„Borci se bomo zavzemali za stabilizacijo, saj se bomo tako najbolje oddolžili padlim tovarišem,” je poudaril general Jože Ožbolt na proslavi v Koprivniku
Izvršni sekretar Emil Štern mu je odgovoril, da s tem soglaša, vendar naj diferenciacija poteka sočasno, ne stopenjsko. Sejo so sklenili z mislijo, da morajo člani takoj, brez odlaganja, navezati stike z OO in jim pomagati, da bodo zares dosledno izpeljale akcijo med članstvom v krajevni skupnosti in združenem delu.
J. TEPPEY
Od jutri dalje v Celju že 17. — Sodelovale bodo
mednarodni obrtni sejem tudi naše zadruge
CELJE — Tradicionalni obrtni sejmi v tem mestu iz leta v leto privabljajo več obiskovalcev. Priteguje jih zlasti to, da večino razstavljenih stvari lahko tam tudi kupijo.
..DOLENJSKA VABI” — Pod tem naslovom je bila prejšnji teden v prostorih Mercator Turista v Ljubljani odprta enomesečna bogato opremljena razstava, ki predstavlja turistično ponudbo Dolenjske in Bele krajine. Otvoritve so se poleg velikega števila predstavnikov turističnih agencij Slovenije udeležili številni turistični novinarji. Posnetek je iz pozdravnega nagovora predsednika Dolenjske turistične zveze Alojza Serinija. (Foto: B. Bttdja)
Letos imajo prireditelji v centru Golovec na voljo več še eno dvorano. Okrepiti želijo predvsem poslovno plat sejma. Željcno je zlasti, da se razstavljale! predstavijo z izdelki, ki jih -sicer pogrešamo na tržišču. V tem je • namreč prednost obrtnih delavnic, ki bi se morale hitreje odzivati na taka povpraševanja. Zato ima sejem tudi naslov ..Sejem idej in sodelovanja".
Letos naj bi bil poudarek na izdelkih lesne stroke, kmetijski mehanizaciji in inovacijah. Za slednje vlada razveseljivo veliko zanimanje. S takimi izdelki se je namreč prijavilo do tiskovne konference, ki je bila 5. septembra, že kar 45 obrtnikov, dve obrtni zadrugi in 13 delovnih organizacij.
Znano je. da se vse preveč mladih odloča za delo v obrti. Zato so letos sprožili obsežno propagandno akcijo, v kateri so pisali 350 osnovnim šolam po Sloveniji. Prireditelji želijo, da bi na celjski sejem šolniki pripeljali' čimveč učencev 7. in 8. razredov, žjanje imajo pripravljene posebne filme, zagotovljen imajo brezplačen vstop na sejmišče, zanje bodo postavili celo dvoje okrepčevalnic /a malico s popustom. V posebni ..obrtni ulici' naj bi v živo delali predstavniki nekaterih redkejših poklicev.
\. Ž! I I /MK
Kako zdaj, ko se račun ne izide?
Z regijskega posveta o zagatah živinoreje, ki zaenkrat še ni huje prizadeta Rešitev v domači krmi, vendar ne povsod— Kako bo s pšenico?__________________
NOVO MESTO — Koruza je s svojo ceno dokončno ..minirala” nekdaj tako sodoben in priporočan način dela v živinoreji, ki je bil za rejca tudi najbolj enostaven. Nakupil je mlado živino, jo pital z močnimi krmili (in uvoženimi beljakovinami!) ter ob ugodni priložnosti prodal. Zdaj se ta račun že dalj časa — iz znanih vzrokov — več ne izide.
Kaj narediti, ko se s ceno mesa ne da več pokriti vseh pomanjkljivosti prej-
Strožje zahteve
Tujci ne marajo zdroblje-nega hmelja___________________
SEVNICA — Žalski Hmezad je za letos že uveljavil strožje zahteve za kakovost prevzetega hmelja. Tako je za 1. kakovostni razred dovoljenih le od 10 do 15 odstotkov zdrobljenih ko-bulic; hmelja ki jih vsebuje 40 odstotkov, ne priznavajo več za trgovsko blago. V najboljšem primeru bo tak lahko šel le v komisijsko prodajo. Takšne so bojda zahteve na svetovnem trgu, kjer so najbolj izbirčni Amerikanci in Japonci, ki dovoljujejo le 5 odstotkov zdrobljenih ko-bulic. Tujci najbolj povprašujejo po savinjskem goldingu, ki pa ima bolj krhke kobulice kot naši sorti A in B. ' Neugodno je tudi, da kljub čiščenju obirafni stroji Hmezadove Strojne hmelj pretirano drobijo, kar je prava gospodarska škoda. Sevničani predlagajo. da se o tem na združenju resno pogovorijo.
A. Ž.
NOVI HEKTARI PLODNE ZEMLJE
ŠENTJERNEJ — Na pobudo občinske zemljiške skupnosti namerava tukajšnja temeljna zadružna organizacija novomeške KZ ..Krka" melio-rirati zemljišča na območju Mokrega polja. Območje, predvideno za melioracijske posege, meri 113 ha. Načrt predvideva, da bodo regulirali potoke Pendirjevko, Kamenšček in Črnivec, uredili odtok vode s 54 ha močvirnatih površin in pripravili zemljo za setev. Dela naj bi opravili prihodnje leto. V Novem mestu so že pripravili osnutek odloka d uvedbi melioracijskega postopka na mokrepoljskem območju.
Sejmišča
NOVO MESTO — Ker seje ponudba poslabšala, je spet poskočila cena pujskom, v povprečju za okrog 500 dinarjev. V ponedeljek je bilo naprodaj 46 puskov, starih od 7 do 10 tednov, ter 110, starih od 10 do 12 tednov. Prodanih je bilo skupno 51, prvi so stali od 4.000 do 6.000 din, drugi pa od 6.000 do 7.000 din.
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali 286 pujskov in 12 nad tri mesece starih prašičev. Prvih so prodali 194- po 250 din, drugih pa 7 po 175 din kilogram žive teže.
Predlog:
združiti
agroživilstvo
Začela se je javna razprava o predlogu o združitvi v SOZD Mercator—KIT
LJUBLJANA — V javno razpravo je dano gradivo o združevanju SOZD KIT in SOZD Mercator ter Kmetijskega gospodarstva Kočevje v skupen agroživil-ski- SOZD MERCATOR—KIT. Novi SOZD naj bi zaživel z novim letom.
Iz gradiva za razpravo se vidi, da bi bila taka združitev koristna. Že zdaj so blagovni tokovi med članicami obeh sozdov živahni, saj znaša letna blagovna menjava med njimi preko 3 milijarde din. Mercator ustvarja z izvozom tudi presežek deviz, medtem ko jih KIT potrebuje, saj izvaža manj, ker v glavnem proizvaja hrano za domače potrebe. Po združitvi bo možno lažje nakupovati potrebno blago, ki ga na trgu primanjkuje, saj je predvidena tudi organizacija skupne nabave. Seveda združitev vodi k racionalnejšemu poslova-
• Direktor Kmetijskega gospodarstva Kočevje inž. Janez Žlindra je izrazil prepričanje, da bo povezava v SOZD Mercator — KIT z njihove strani uspel. Menijo, da bodo združeni lažje reševali proizvodne in denarne težave. Okrepile se bodo proizvodne in ekonomske vezi med vsemi članicami SOZD, kar bo prispevalo k večji socialni varnosti delavcev.
nju in možnosti za razvoj bodo ugodnejše.
Prednosti enotnega sistema pri usklajevanju razvoja članic novega sozda se bodo pokazale pri usklajenem načrtovanju, združeva-
• Direktor KZ Ribnica inž. Mirko Pirc je povedal, da njihov zadružni svet ni bil proti združitvi, čeprav je bilo nekaj pomislekov. V prid združitvi govori možnost za boljšo oskrbo z repromaterialom. še boljša bo računalniška obdelava podatkov, močna interna banka pa bo prispevala k lažjemu premagovanju likvidnostnih težav itd. Proti združitvi bi bili, če bi morali zadružne trgovine predati Mercatorju in če bi poslovni stroški narastli.
nju sredstev za investicije, razvijanju reprodukcijskih in branžnih povezav ter sovlagateljskih odnosov, reševanju likvidnostnih težav itd. Poslovni in drugi riziki bodo manjši, saj je predvideno tudi solidarnostno pokrivanje morebitnih upravičenih izgub.
J. P.
Kmetijski
Obetavno gojenje črvov
..Prezračuje in z iztrebki izboljšujejo poljsko zemljo, pomemben tudi kot vaba za ribe." Tako suhoparno govori o gospodarskem pomenu deževnika Živalstvo Evrope, zajeten priročnik za določanje živalskih vrst. Vendar je ta neugledna živalica mnogo pomembnejša, brez nje ni rodovitne zemlje in .ne hrane za človeka.
Računa se, da živi na hektar veliki njivi ena tona deževnikov, ki neutrudno predelujejo in presnavljajo organske snovi ter delajo iz njih trajni humus, nepogrešljivo sestavino rodovitnih tal. Da bi tovrstno ..obdelavo zemlje" še povečali, so v razvitejšem svetu že pred desetletji uvedli umetno gojenje in razmnoževanje deževnikov. Le-te dodajo zemlji in z njimi povečujejo rodovitnost.
Zadnja leta je vse pogosteje slišati še o eni koristi, ki jo prinašajo deževniki. Gre za gojenje tako imenovanih črvov (rod gnojni črv iz družine deževnikov), ki v posebej pripravljenih gojiščih delajo humus, iz njih pa pridobivajo tudi odlično mesno moko. Prvi gojitelji so se pojavili že tudi v Sloveniji, pričakujemo pa lahko, da bodo kmalu dobili posnemalce.
• V Italiji, ZDA, na Japonskem in še v nekaterih deželah je to postalo že nekaj vsakdanjega. S pomočjo črvov predelujejo vse vrste hlevskega gnoja in drugih fermentiranih organskih odpadkov, tako pridobljen humus, ki prekaša najboljša umetna gnojila, pa imenujejo črvičnjak. Odlično se obnese zlasti vrsta rdečih kalifornijskih črvov, ki se imenuje rubellus.
V naših razmerah, ko hudo primanjkuje deviz za uvoz ribje moke, ki je pomembna sestavina krmnih mešanic, bi bilo gojenje dobrodošlo predvsem za pridobivanje močne krme. I/ črvov dobljena mesna moka je namreč najbolj podobna ribji, vsebuje pa nad dve tretjini proteinov. Gojenje je. vsaj tako poročajo, izredno dobi-čkanosno, tehnologija pa izpopolnjena in uvedena v širšo prakso. Mi smo v zaostanku in nimamo še nikakršnih praktičnih izkušenj.
Inž. M. L.
šn jega načina reje in ko je mesa več kot ga zmore pokupiti občutno zmanjšana kupna moč prebivalstva? Odgovor je na papirju enostaven, za živinorejca pa zapleten in težak: izkoristiti vse notranje rezerve, zlasti pa se, kjer je le mogoče, preusmeriti na doma pridelano krmo. Žal v mnogih primerih tehnologija pitanja ali pa hlevi, ki so brez kmetijske zemlje, ne omogočajo nadomeščanja s cenejšimi domačimi krmili in grozeča živinorejska kriza, ki se je že končala, jih utegne močno prizadeti.
9 Po dokončno izoblikovanem predlogu ki pa še ni sprejet (kar zasluži ostro kritiko, saj smo tik pred setvijo), naj bi pridelovanje pšenice spodbujali enako kot doslej, torej z zamenjavo koruze. Tudi za pridelek pšenice v letu 1985 naj bi obveljalo, da ga bo mogoče zamenjati s koruzo v količinskem razmerju 1:1 in v vrednostnem razmerju 1:1,3 v korist pšenice. Družbeni sektor, za katerega ta ugodna menjava ne velja, naj bi dobil 4 din regresa za kilogram pšenice, zadružni pa en dinar, oba pa naj bi dobila po 20 din regresa za kilogram semenske pšenice.
Kako je ta čas s ponudbo živine, odkupom in cenami na območju širše Dolenjske, o tem so se kmetijci pogovarjali na medregijskem posvetu, na katerem so sodelovali tudi predstavniki republiškega komiteja, zadružne zveze in poslovnega združenja, 5.
Zlovešča napoved
Prašičereja na kolenih
Lanskega decembra v prodaji na drobno skorajda ni bito mogoče dobili pitanega pujsa za manj kot 200 dinarjev za kilogram žive teže, danes, devet mesecev kasneje, ga je na Dolenjskem mogoče kupiti celo za 160 dinarjev. Kratkoročno gledano, bi bilo to lahko vsaj za kupca nekaj prav razveseljivega, gledano dlje pa to zlovešče napoveduje hudo krizo, kaj krizo, pravi zlom prašičereje, vsaj zadružno organizirane, ki seje zadnja leta začela tako razveseljivo razvijati tudi v naših krajih (uvedba minifarm). Poznavalci napovedujejo tej kmetijski panogi najbolj kritičen trenutek v vsem povojnem obdobju.
Reja prašičev, predvsem farmska, je najbolj odvisna od cen močnih krmi! in koruze. V Metliki so po obstoječi metodologiji izračunali, da bi morali prašiče plačevati vsaj po 260 dinarjev, da bi se reja izplačala. Koliko bi potem v mesnici veljal kilogram svinine, si lahko mislimo. V lem primeru se najbolj drastično vidi, kako poljedelstvo vpliva na živinorejo in kako zmotne in kratkoročne račune smo imeli v Jugoslaviji z izvažanjem koruze.
komentiramo
Najhuje pri vsem lem je, da ni videti rešitve, niti pretirane volje ne. da bi jo iskali. V zveznem merilu se sicer pripravlja poseben družbeni dogovor o koruzi, svoje bo prispevala tudi prepoved izvoza, vendar rejci prašičev ne morejo v nedogled čakali, kaj bo. Posledice so že tu. v novomeški občini, denimo, bodo spitati namesto 5.000 prašičev le 3.500, o hudem nazadovanju poročajo tudi drugje. Prašičereja je na kolenih in kazno je, da se bo širša družba zganila, ko ne bo mesa in bo vse spet treba začeti znova, z muko in z zelo omajanim zaupanjem.
M. LEGAN
septembra v Novem mestu. Ugotavljali so, da naša živinoreja zaenkrat še ni huje prizadeta in da kaže kljub slabšim finančnim učinkom vztrajati pri obsegu reje. saj je jugoslovanska živinoreja huje načeta in se bo sčasoma spet povečalo povpraševanje po našem mesu. Pridelava mleka se celo povečuje, težnja je tudi k povečanju staleža krav, vse to pa so znamenja, ki blažijo živinorejsko krizo. Najhuje je v prašičereji, ki jo je predraga koruza najbolj prizadela. (Več o -tem v posebnem komentarju na tej strani).
Na medregijskem posvetu so govorili še o pripravi proizvodnih načrtov za prihodnje leto in za naslednje srednjeročno obdobje ter o načrtu jesenske setve ter pogojih za pridelovanje pšenice. Prihodnje leto naj bi pridelovali 85.000 ton tržnih presežkov pšenice in s tem še povečali stopnjo samooskrbe Slovenije s to dragoceno poljščino.
M. L.
NESNICE PRODAJAJO
KOČEVJE — Kokoši nesnice razprodajajo na farmi v Cvišlerjih. Cena je 450 din za kokoš, ki je težka 1.90 do 2,50 kg, stara pa do leta in pol. Skupno je naprodaj blizu 3.000 kokoši.
IZGUBA S PIŠČANCI
KOČEVJE — Kmetijsko gospodarstvo Kočevje je ukinilo eno rundo reje piščancev, ker jim je vsaka runda prinesla 5 milijonov din izgube. V eni rundi vzredijo 50.000 piščancev. Ko oe bo več izgube (se pravi, ko bodo cenejša krmila ali pa bodo imeli piščanci višjo ceno. bodo z njihovo rejo takoj nadaljevali.
ZA PETINO SLABSI PRIDELEK KROMPIRJA
TREBNJE ■— Zaradi obilnih padavin so bili močno prizadeti nasadi krompirja na območju Mirne, Mokronoga in Šentruperta. Vlaga se je dalj časa zadrževala in pospešila gnitje gomoljev. Kot kažejo podatki stroko-kovne službe za pospeševanje kmetijstva, bo pridelek manjši za 15 do 20 odst. Skupna škoda zaradi gnitja krompirja je ocenjena za prek 10 milijonov dinarjev, prizadetih pa je bilo 315 hektarov zemljišč.
r
s
I
s
I
N
I
S
s
I
s
I
\
I
s
I
K
I
S
I
N
I
K
I
S
I
S
I
s
I
s
I
\
I
s
s
I
s
I
s
I
K
I
s
I
s
I
I
N
I
N
I
S
I
S
L
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL.-
Ureja-Tit Doberšek
Refraktometer naj spremlja dozorevanje
Vegetacija vinske trte letos zamuja za dobrih 20 dni, zato je pričakovati trgatev kasneje kot v normalnih letih.
Kot prejšnja leta tudi letos spremljamo dozorevanje grozdja. Delo po dogovoru med komiteji za družbeni razvoj občinskih skupščin in Kmetijskim inštitutom Slovenije opravljajo delovne organizacije vinarske stroke in posamezniki po navodilih strokovnjaka inštituta ali območnih zavodov. To je zelo važno strokovno opravilo za določitev najustreznejšega roka trgatve posameznih vinskih sort.
Dozorevanje grozdja spremljamo na osnovi dveh sestavin grozdja: sladkorja in skupne kisline. Z zorenjem narašča količina sladkorja in pada 'odstotek kisline. Ko se rast sladkorja in padanje kisline ustavi, govorimo o zrelosti grozdja, tedaj je primeren čas trgatve. Škoda je trgati prezgodaj, ker vemo, da dobiva grozdje proti koncu zorenja v sončnem dnevu tudi do 0,3% sladkorja na dan. Kaj to pomeni, bom skušal pojasniti z naslednjim primerom: lani je bil v posavskem vinorodnem območju 1% sladkorja ovrednoten z 1,5 dinarja, letos bo najbrž z več. To nam pove, da pri normalnem pridelju 9000 kg grozdja na 1 ha pridobimo v enem lepem dnevu 4000 din čistega dobička na 1 ha, kar je dovolj velik argument, da ne hitijo s prezgodnjo trgatvijo tudi tisti, ki niso tržni pridelovalci grozdja, oziroma tisti, ki ne prodajajo grozdja družbenim kletem.
Kako spremljamo dozorevanje grozdja?
Vzorec grozdja posamezne sorte vsebuje dvakrat po 100
poljubno izbranih jagod grozdja. Tako dobimo povprečje, ki velja za določeno sorto v določenem vinogradu. Več vzorcev iz več vinogradov v ožjem vinorodnem okolišu nam da povprečen rezultat za posamezni ožji okoliš.
Dozorevanje grozdja posameznih sort spremljamo z merjenjem sladkorja in kisline. Aparat, ki ga uporabljamo za merjenje sladkorja, se' imenuje refraktometer in deluje po načelu loma svetlobe.
Meriti začnemo vsaj 25 dni pred predvidenim rokom trgatve in ga nadaljujemo v tedenskih presledkih, pred samo trgatvijo pa se presledek zmanjša na 2 do 3 dni. V laboratoriju posebej merimo kislino po titracijski metodi.
Začetek trgatve je odvisen tudi od vremenskih razmer. Če je jesen deževna in grozdje še ni popolnoma dozorelo, moramo trgatev začeti prej, ker bi nam siva grozdna plesen naredila preveliko škodo.
Namen spremljanja zorenja grozdja je določiti najprimernejši rok trgatve, ko posamezne sorte grozdja dosežejo svoj kvaliteten vrh. Škoda je trgati prezgodaj kot tudi prepozno, razen če se zavestno odločimo kasneje trgati zaradi boljše kvalitete vina (pozna trgatev).
Ko kmetijski inštitut po opisanem spremljanju dozorevanja grozdja ugotovi najbolj primeren čas trgatve, to sporoči komitejem za družbeni razvoj občinskih skupščin, ki v skladu s čl. 5. zakona o vinu določijo čas trgatve, to objavijo v časopisu (na našem območju v Dolenjskem listu) in z razglasi na krajevno običajen način.
Inž. SLAVKO DRAGOVAN Vinska klet Metlika
K
I
S
I
K
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
K
I
K
I
N
I
J
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
J
Kako do kmečke pokojnine?
Obvestilo kmetom in organizacijam združenih kmetov glede urejanja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja — Preberite in upoštevajte!
LJUBLJANA — Nekatere organizacije združenih kmetov (OZK)-pa tudi kmetje sami še niso uredili vsega potrebnega v zvezi s prijavo v obvezno zavarovanje kmetov po 10. (združeni kmetje) ali 11. členu (drugi kmetje)republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št, 27/83). Poleg prijave v zavarovanje pa je potrebno do 30. septembra letos urediti tudi vprašanje izbire zavarovalnih osnov za kmete glede na novosti, ki jih prinaša sklep o načinu izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o osnovah za odmero pravic in obračunavanje ter plačevanje prispevkov za zavarovance — kmete in člane njihovih gospodarstev,' ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek (Uradni list SRS, št. 17/84).
"Zaradi tega skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ponovno obvešča OZK in kmete, daje v njihovem interesu, da se prijavijo v obvezno zavarovanje, ki je bilo uvedeno s 1. januarjem 1984, če tega še niso storili. V nasprotnem primeru ne morejo uveljavljati pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Ovce se spet vračajo
Najboljši trop ima Drago Bartolj s Travne gore
RIBNICA — V ribniški občini je bila pred desetletji zelo razvita ovčereja, posebno še na območju Loškega potoka, nato je skoraj popolnoma zamrla. Zdaj se ovce spet vračajo in jih je v občini po podatkih kmetijske zadruge okoli 350.
Včasih so za ovce skrbeli le njihovi lastniki. Zdaj je organizacija oplcme-njevanja. selekcija in odbira matičnih tropov zaupana Biotehniški fakulteti in Kmetijskemu zavodu Ljubljana. Za izvajanje selekcijskega programa, v katerega so vključene tudi kmetijske organizacije, je zagotovljen denar v republiškem intervencijskem skladu za kmetijstvo; Iz tega sklada plačujejo
tudi premije za povečanje staleža ovac. in sicer 1.500 din za ovco in 6.000 din za nakup testiranega plemenskega ovna.
Na nedavni razstavi plemenske živine v Ribnici je bil razstavljen tudi trop ovac rejca Draga Bartolja s Travne gore. Njegov trop je bil izbran za razstavo kot najboljši v občini in je bil zato tudi nagrajen. Prikazane živali so bile jezersko-solčavske pasme, oplemenjene z romanovsko. Ta pasma je bila izbrana zato. ker so ovce nekoliko lažje, zelo plodne, zdrave in odporne. Rezultati križanja so zelo dobri.
J. P.
Glede prijave v zavarovanje velja naslednje:
1. OZK naj takoj vložijo prijave v zavarovanje, in to za vse združene kmete — zavarovance 10. člena zakona o pokojniriskem in invalidskem za- • varovanju, s katerimi sodelujejo.
2. Drugi kmetje — zavarovanci iz I L člena republiškega zakona naj takoj vložijo prijavo v zavarovanje zase in za člane svojih gospodarstev.
3. Nosilci kmetijske dejavnosti na kmetiji, ki so zavarovani na kakšni drugi podlagi, naj vložijo prijavo v zavarovanje za člarte svojih gospodarstev, ki so zavarovani po 11. členu republiškega zakona.
4. Prijavo v zavarovanje vložijo OZK in drugi kmetje na predpisanem obrazcu pri pristojni občinski zdravstveni skupnosti.
5. Ob prijavi v zavarovanje je potrebno glede izbire zavarovalne osnove upoštevati omejitve po navedenem sklepu.
Vsi tisti kmetje, kise bodo šele sedaj prijavljali v zavarovanje po 10. ali 11. členu republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in vsi kmetje, ki so že prijavljeni v zavarovanje, imajo na podlagi zgoraj omenjenega sklepa skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja do 30. septembra naslednje možnosti glede izbire zavarovalnega razreda in opredelitve glede izbire vrste zavarovanja:
L Zavarovanci 10. in 11. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki še letos prvič obvezno zavarujejo pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (bivši zavarovanci starostnega zavarovanja kmetov in tisti imetje, ki do 1. 1. 1984 niso bili zavarovani na kakšni drugi podlagi), se v letu 1984 lahko zavarujejo po naslednjih zavarovalnih osnovah:
2. Zavarovanci iz 10. in 11. člena republiškega zakona, ki so bili pokojninsko in invalidsko zavarovani že pred 1. 7. 1983, in sicer na podlagi pogodbe o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja združenih kmetov (prejšnje prostovoljno t. i. kooperantsko zavarovanje), se lahko zavarujejo po navedenih zavarovalnih razredih, imajo pa možnost izbire tudi naslednjih zavarovalnih razredov:
z letno obremenitvijo 52.790 din 79.186 din 105.580 din 131.976 din
neto
osnova
221641
33.961
45.282
56.602
	neto	z letno
	osnova	obremenitvijo
L	5.934	13.836 din
II.	7.121	16.603 din
m.	8.308	19.371 din
IV.	10.088	23.524 din
v.	11.808	27.674 din
VI.	14.150	32.994 din
Vil.
Vlil.
IX.
X.
3. Kmetje — zavarovanci, ki lahko izbirajo le prvih šest zavarovalnih osnov, pa so se v letu 1984 že zavarovali v višjem zavarovalnem razredu, bodo po uradni dolžnosti razvrščeni v VI. zavarovalni razred. Pristojne občinske uprave za družbene prihodke bodo obračunane in plačane prispevke po že izbrani višji osnovi upoštevale pri razpisu naslednjih akontacij. V primeru, da se zavarovanec ne strinja z uvrstitvijo v VI. zavarovalni razred, lahko svojo odločitev za izbiro nižjega zavarovalnega razreda sporoči pristojni občinski zdravstveni skupnosti s spremembo prijave v zavarovanje, za združenega kmeta stori to OZK, ki ga je prvič prijavila v zavarovanje.
4. Bivši zavarovanci starostnega zavarovanja kmetov, ki so dopolnili starost 60 let pre 1. 1. 1984, lahko ne glede na dosedanjo izbiro ponovno izberejo zavarovanje: ali se odločijo za nadaljevanje starostnega zavarovanja kmetov ali pa se zavarujejo po 10. oz. 11. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zavarovanec pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko spremeni svojo odločitev tako, da nadaljuje s starostnim zavarovanjem kmetov, v tem primeru mora pri pristojni zdravstveni skupnosti vložiti odjavo pokojninskega in invalidskega žavarovania z istim dnem, s katerim je bila vložena prijava v zavarovanje. Za združenega kmeta mora to seveda storiti OZK.
Skupnost pokojninskega in
invalidskega zavarovanja v Sloveniji
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Proti nepartijskemu obnašanju
Novomeški komite ZK kritično ocenil polletno gospodarjenje v občini — Zaskrbljujejo slabši rezultati — Razprava o dokumentih 13. seje CK ZKJ naj kritično načne tudi ponašanje komunistov v osnovnih organizacijah
NOVO MESTO — Politična dejavnost v novomeški občini je s septembrom postala spet bolj živahna. Sodeč po prvih sejah, določata partijsko aktivnost dva večja sklopa vprašanj: gospodarjenje in uresničevanje stabilizacijskih smotrov ter ravnanje po 13. seji centralnega komiteja ZKJ. O tem je v glavnem tekla beseda tudi na prvi jesenski seji občinskega komiteja ZKS v Novem mestu, ki je bila v torek prejšnji teden.
Največ razprav so spodbudili podatki in ugotovitve o gospodarjenju v občini v prvem polletju. Iz gradiva, ki ga je pripravila novomeška podružnica SDK, je razvidno, da združeno delo le stežka izpolnjuje proizvodne naloge, da pa je na mnogih področjih zaznati celo upad. Med drugim se je industrijska proizvodnja v primerjavi z enakim obdobjem lani celo zmanjšala. Čedalje manj je tudi denarja za lastno obnovo. Izvozu pohaja sapa. izvoz na konvertibilno področje se jev primerjavi z lanskim prvim polletjem znižal celo za 3.4 odstotka.
Zaostrene razmere poslovanja in številne notranje slabosti v ozdih so
vplivale na izgube in motnje v poslovanju. Izgube so bile ob letošnjem prvem polletju sedemkrat večje od lanskih v enakem obdobju in so znašale več kot milijardo dinarjev. Z največjo izgubo še vedno gospodari IM V. Zaskrbljuje dejstvo, da se število izgubarjev povečuje.
Nikakor ni naključno, da je bil večidel razprave na seji komiteja posvečen stanju v-IMV, tembolj, ker ta največja delovna organizacija na Dolenjskem prav zdaj pričakuje razplet v zvezi s svojo nadaljnjo usodo. Kot je bilo slišati iz razprave, bo usoda IM V. še posebej njene sanacije, odvi-
Zakaj je odkup zatajil
Izvršni svet ugotavlja, da je bila žetev pšenice slabša tudi zaradi slabšega dela pospeševalcev
Zanimivo je, da so kmetje kljub neugodnim razmeram prodali več pšenice, kot bi jo morali na podlagi pogodb. Četudi niso prodali vsega, kar so pridelali, pa kaže, da so v zasebnem kmetijstvu še vedno velike rezerve in da na poljih zraste manj, kot bi lahko. Po mnenju strokovnjakov bi bil lahko njihov pridelek pšenice večji tudi do 10 stotov na hektar.
Novomeški izvršni svet je ocenil, da pospeševalna služba kmetijske zadruge »Krka" le ni storila vsega, kar bi mogla. Po njegovem mnenju pospeševalci ne dajo vsega od sebe, ker niso ustrezno nagrajevani. Zdaj jim namreč plačujejo po izobrazbi, ne pa po opravljenem delu. Predstavniki zadruge so tenko prisluhnili tej kritični pripombi in bodo nagrajevanje pospeševalcev ustrezno uredili še to jesen.
I. Z.
NOVO MESTO — Po planu rastlinske proizvodnje za obdobje 1983 — 1984 bi morali letos od zasebnih pridelovalcev, tako imenovanih združenih kmetov, odkupiti 1.500 ton pšenice, 1.200 ton pa bi je morala pridelati kmetijska zadruga „Krka” na svojih poljih. Do konca avgusta je skupni odkup dosegel le nekaj nad 1.900 ton, kar je precej pod načrtovano količino.
O neizpolnjenih nalogah je v torek prejšnji teden tekla beseda na seji občinskega izvršnega sveta. Predstavniki kmetijske zadruge so povedali, da se kljub velikim naporom pospeševalne službe ni posrečilo skleniti vseh pogodb za organizirano pridelavo na načrtovanih površinah, kar velja še posebej za suhokranjsko območje.
• ŠENTJERNEJ — Direktor novomeške Kmetijske zadruge »Krka” Lojze Ratajc je pred kratkim izrekel javno pohvalo kolektivu šentjernejske temeljne zadružne enote „Polje” za najboljšo izpolnitev setvenega plana in plana odkupa pšenice na območju zadruge. Hkrati je predlagal zadružnemu svetu, da posameznike, ki so.se najbolj trudili, tudi primerno nagradi. Zgled, ki ga kaže posnemati!
Dodali so, da je letošnji pridelek manjši tudi zavoljo nevšečnosti, ki so spremljale rast in zorenje pšenice. Veliko škodo je pšenici preizadejala že zimska pozeba, potem ponekod poplave, pred samo žetvijo pa so se nad pšeničnimi polji znašala neurja s točo. Samo zaradi neurij in toče je pridelek manjši za tretjino.
sna od uspešnosti dogovorov s franco-skim Renaultom.
Ko je predsednik komiteja Lojze Padovan komentiral gradivo o polletnem gospodarjenju v novomeški občini, je menil, da podatki kažejo gospodarsko stagnacijo občine. Dejal je, da se to še posebej vidi iz primerjave s povprečnimi dosežki v Sloveniji in iz deleža prihodka novomeškega gospodarstva v republiškem. Ta delež se namreč zmanjšuje, če pa upoštevamo še dejstvo, da se izgube povečujejo, je to znamenje, da občina gospodarsko resnično ne napreduje.
• Glavni val razprav po partijskih organizacijah bo do 15. oktobra. O tem, kako naj potekajo v osnovnih organizacijah in kaj morajo v razpravah še posebej izpostaviti, je bil govor prejšnji teden na posvetih sekretarjev. Razprave nikakor ne bodo smele biti zgolj formalne, pač pa vsebinsko poglobljene, odkrite in kritične. Še posebej naj bi obelodanile problematiko okolij, kjer delujejo komunisti, ocenile vlogo ZK in posameznih komunistov, pri tem pa odkrito pokazale tudi na žarišča in nosilce mlačnosti, oportunizma, nepartijskega ponašanja.
Razumljivo je. da neugodno gospodarsko stanje zahteva od vseh, še posebej pa od komunistov, da se v tako zaostrenih gospodarskih razmerah obnašajo, kakor seje v iakemprimeru potrebno. 13. seja CK ZKJ pomeni s svojimi stališči in predlogi ne le spodbudo. ampak tudi obveznost za spremenjeno obnašanje. V ta namen je novomeški komite pripravil vrsto aktivnosti hkrati z operativnim načrtom razprav o ..Analizi o uresničevanju vodilne idejnopolitične vloge ZK v družbi in krepitvi njene akcijske enotnosti" kot temeljnem dokumentu omenjene seje CK ZKJ.
I. ZORAN
Gradnja v nepravem času
Kdaj bodo vseljiva stanovanja v pravkar začeti novi gradnji v Metliki in kakšna bo cena?
Praznik Gribelj
Na praznovanju KS Griblje tudi pobrateni iz Križa pri Trstu — šti-ri priznanja OF
GRIBLJE — V nedeljo so v Gribljah proslavili krajevni praznik, ki ga ta krajevna skupnost praznuje v spomin na 6. september 1941, ko so vaščani napadli fašistično kolono. Na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti, ki so se je poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij črnomaljske občine in nekaterih sosednjih krajevnih skupnosti udeležili tudi predstavniki društev iz Križa pri Trstu, s katerimi So Gribeljci pobrateni, je predsednik Peter Požek opozoril tudi na dosedanje uspehe te krajevne skupnosti, za katere so v največji meri zaslužni krajani sami, saj so si v zadnjih letih v glavnem s svojim denarjem in delom uredili javno razsvetljavo, telefon in vodovod. Prav tako se lahko KS Griblje pohvali z uspehi na kulturnem in športnem področju.
Na slavnostni seji so podali tudi priznanja OF, ki so jih dobili Toni Gašperič za pomoč pri pripravi in izvedbi kulturnih in drugih prireditev, Janez Totter ml. za pomoč pri komunalni ureditvi kraja, za delo v krajevni skupnosti pa Anton Marentič in Alojz Totter.
V kulturnem programu so sodelovali gribeljski mešani pevski zbor, recitatorji in tamburaši.
M ETL1K A — Kaže, da so se v Metliki lotili gradnje stanovanj v novem stanovanjsko-posiovnem središču Metlike v nepravem času. V tej soseski so načrtovani štirje bloki s po 100 stanovanji. v naslednjih petih letih pa lahko v Metliki zgradijo največ 15 do 20 družbenih stanovanj na leto, in to z vsemi sredstvi, ki se zbirajo za stanovanjske namene. Prva polovica prvega bloka v te"- novem naselju je bila zg-rajena.in vseljena konec lanskega leta, drugo polovico, v kateri bo 50 stanovanj. pa so začeli graditi pred kratkim, kdaj bodo ta stanovanja vseljiva, pa se sedaj v Metliki ne upa nihče napovedati.
Glede na denar, na katerega lahko računajo — brez izjemnih sredstev — bi gradnja trajala blizu štiri leta, oziroma cel blok s sto stanovanji bi gradili kar sedem let. Zato so se v Metliki odločili, da bodo drugo polovico prvega bloka gradili po etapah. Za letos računajo. naj bi zgradili ta drugi del bloka do tretje gradbene faze, se pravi do strehe, za nadaljnjo gradnjo pa bodo sklenili pogodbo z gradbeniki, ko bodo imeli potreben denar. Tako so sedaj sklenili pogodbo za gradnjo do strehe v vrednosti 38 milijonov dinarjev. izhodiščna predračunska vrednost celotne gradnje pa znaša 127 milijonov dinarjev. Tako torej predračunska izhodiščna cena na 1 m2 stanovanjske površine s celotno komunalno in zunanjo ureditvijo znaša 52.191 dinarjev, ta izhodiščna cena velja na dan I. julija letos, na to pa priznajo še podražitve od gradbene cene.
Kakorkoli že: računajo, da bo končna cena znašala okoli 62.000dinarjev za kvadratni meter stanovanjske površine, če bi bil ta del bloka, ki so ga začeli graditi prejšnji mesec, vseljiv do konca prihodnjega leta. Če se bo to uresničilo, torej če bodo ta stanovanja res vseljiva konec prihodnjega leta, v Metliki ni moč računati, da bi nov blok lahko začeli graditi pred 1987, kajti prej vsaj po sedanji razporeditvi naj ne bi bilo na voljo denarja za začetek nove gradnje, naslednja nova stanovanja nikakor ne bi mogla biti zgrajena pred začetkom zadnjega desetletja tega tisočletja. In kakor sedaj kaže, to za Metliko sploh ne bo velika zavora pri njenem razvoju, kajti
tudi potrebe po novih stanovanjih ne bodo do takrat veliko večje.
Že pri sedanji gradnji drugega dela prvega izmed načrtovanih štirih velikih stanovanjskih blokov v novem metliškem naselju pa so gradbeniki upoštevali tudi najnovejše stanje, zmožnosti in življenjsko raven: stanovanja so v povprečju manjša kot v prvem delu, iz petih prvotno načrtovanih dvo in polsobnih so naredili 10 enosobnih in iz treh trisobnih šest eno in polsobnih.
A. BARTELJ
Naložbe vzdržale presojo
Predsedstvo OK SZDL kritično o naložbah v novomeški občini
NOVO MESTO — V novomeški občini letos ni neupravičenih ali celo zgrešenih naložb, še posebej pa ne takih, da bi morali njih izvajanje ustaviti ali jih obsoditi v zaostrenih gospodarskih razmerah kot nerazumne. Mirne vesti so lahko glede investicij v gradnji kakor tudi glede tistih, ki naj bi jih izvedli do konca letošnjega leta.
Tako mnenje seje oblikoVala na seji predsedstva občinske konference SZDL v Novem mestu minuli četrtek, ko so člani dobili v pretres podatke o letošnji naložbeni dejavnosti v novomeški občini. Po dodatnih pojasnilih, ki jih je dal predsednik izvršnega sveta Jože Suhadolnik, seje sicer razvila živahna in kritična razprava, ki pa je na koncu izzvenela v misel, da »smo Dolenjci investicijsko celo premalo pogumni", kaj šele, da bi morali skritizirati celo to, kar se vendarle izvaja. Ob tem so pripomnili da so vse naložbe, kolikor jih je bilo, so in še bodo, tako in tako morale v vnaprejšnji politični pretres.
Čeprav podatki, kot rečeno, kažejo slabo naložbeno vnemo naj povemo, da je vseh letošnjih naložb v novomeški občini za 4,5 milijard dinarjev. Seveda so v večini primerov to naložbe, ki so jih začeli izvajati že pred dvema ali tremi leti, tako da je med njimi letos začetih še najmanj. Prevladujejo naložbe v gospodarstvu — nad 4 milijarde dinarjev, od tega dobre 3.5 milijarde v industrijo, predvsem v 1MV.
M KO. RIU /TR, KANDIDAT ZA PREDSED svA
NOVO MESTO — občinske konference Novem mestu je na četrtek sklenilo, da L predsednika konfeit-galo inž. Nika Rihar grmske kmetijske šo ta predlog dali v krajevne organizacije seji so tudi sporočili mladi za to dolžnost, novi predsednik o klicno, evidentirali benopolitičnih delat'
redsedstvo SZDL v e ji minuli /a novega ce predla-> avnatelja 'Škrati set e: pravo- v SZDL. Na ia :o od spo-. io bo tudi navijal po-:ar 13 druž-
„GORJANCI’ IMAJO NOVEGA DIREKTORJA
STRAŽA — Delovna organizacija ..Gorjanci" je prejšnji mesec dobila novega glavnega direktorja. To je Igor Gruden, do zdaj zaposlen v novomeški IMV. Dosedanji direktor Štefan Galič, ki je »Gorjance” vodi! vrsto let. je odšel v pokoj.
IZ HINJ DO ŽUŽEMBERKA Z AVTOBUSOM
HINJE — Sredi tega meseca se bo ljudem iz Hinj in okoliških vasi izpojnila davna želja. Iz Hinj do Žužemberka in obratno bo namreč začel voziti avtobus. Sprva se bodo Krajinčani lahko vozili le ob ponedeljkih, sredah in petkih, v Žužemberku bodo imeli možnost nadaljevati vožnjo proti Novemu mestu, predvidoma sredi februarja prihodnje leto pa naj bi avtobus iz Hinj do Žužemberka vozil vsak dan.
RAZSTAVA PRITEGNILA MNOŽICO —Osrednja prireditev obtednu turizma na Dolenjskem je bila prav gotovo že tradicionalna VIL razstava „Gozd-gobe-cvetje," kije bila letos prvič na osnovni šoliGifin. Poleg stalne razstave lovcev, gobarjev, ribičev in vrtnarjev so pripraVftteravi sejem spominkov, lončarskih izdelkov, suhe robe, zdravilnih ze lnarskega orodja in kmetijske mehanizacije, mnogi pa so ob štantih zunaj dvorane lahko pokušali nekatere dolenjske specialitete. (Foto: J. Pavlin)
Prav o vsem, ne le o sklepih
Razprave o sklepih 13. seje CK ZKJ so v metliški občini že stekle
METLIKA — Do konca prejšnjega meseca, ko se je iztekel rok, na osnutek operativnega načrta za izvajanje sklepov 13. seje CK ZKJ, ki gaje pripravilo predsedstvo občinskega komiteja Zveze komunistov v Metliki, iz osnovnih organizacij ni bilo pripomb oziroma drugačnih predlogov, tako da bodo načrt sprejeli na naslednji seji. Vse osnovne organizacije pa morajo pripraviti še svoj načrt vodenja aktivnosti za uresničevanje sklepov 13. seje.
Seveda je treba v prvi vrsti doseči, da bodo člani ZK res temeljito prouči-
TAKO BI MORALI
Bencinska črpalka• Dan, ko so spel podražili bencin. Pred menoj najnovejši mercedes. Z nemško registracijo. V njem zavaljen moški in dokaj ohranjena dama. Ona da črpalkarju vrednostne bone. Med točenjem ima oči zapičene »’ številčnico, kise vrli. Zanjo prehitro. Ko se vrtenje ustavi, ženska poskoči. Kriči. da,sta dva litra in siplem decilitrov premalo v rezervoarju. Po njeni razpredelnici, ki jo ima pred seboj na listku, manjkala dva litra in sedem decilitrov. Zahteva svoje in pika. Ne zanima je, ko ji črpalkar govori o podražitvi. Jaz sem plačala bon za toliko in toliko litrov." vztraja. Pa si mislim: tudi mi bi morali biti takšni, okrog bi morali hoditi z izračuni, predvsem pa bi morali zahtevati, kar nam pripada. Mi pa ne: nastavimo hrbet in kdorkoli ima čas. se lahko vzpenja po njem.
T. G .
li vse razpoložljivo gradivo. Da bodo lažje izdelali te načrte, so se na posvetu s sekretarji osnovnih organizacij dogovorili o načinu in vsebini razprav, ki naj bi potekalo v OO. Za vsako osnovno organizacijo so pri tem delu zadolžili člane predsedstva občinskega komiteja, še posebno pomoč pa morajo nuditi kadrovsko šibkim osnovnim organizacijam tako pri izdelavi načrta kot pri vodenju razprav.
V glavnem so sekretariati osnovnih organizacij te načrte že izdelali. V Belinem tozdu Metraža so že' imeli razpravo, prav tako v kmetijski zadrugi, temeljito razpravo pripravljajo v Kometu, v kateri bodo sodelovali tudi člani slovenskega centralnega komiteja. zadolženi za metliško občino. Te razprave bodo trajale do srede oktobra in na podlagi teh razprav bodo na seji občinskega komiteja sprejeli usmeritve za delovanje komunistov v metliški občini.
Seveda v razpravah ne bo tekla beseda samo o sklepih 13. seje, marveč bodo spregovorili tudi o konkretnih vprašanjih, značilnih za
posamezna okolja v tej belokranjski
občini.	.	„
A.	B.
Vodovod tudi za Krivoglavice
Še zadnja vas v KS Dob-ravice bo dobila zdravo pitno vodo
KRIVOGLAVICE — Zaradi nespornih ugotovitev o zastrupljenosti Lahinje s polikloriranimi bifenili je eden od sklepov metliškega izvršnega sveta, .da je treba čimprej napeljati vodovod tudi v Krivoglavice. edino vas v krajevni skupnosti Dobravice. do katere še ni pripeljan glavni vodovodni vod.
Računajo, da bodo okoli 1,5 km dolgo traso od Primostka do Krivo-glavic krajani lahko izkopali v kratkem času, metliška komunalna skupnost bo dala cevi in poskrbela za strokovno montažo, krajani pa bodo jarke zakopali, tako da naj bi bil najkasneje v dveh tednih nared glavni vod, priključki do hiš pa so seveda stvar vsakega gospodinjstva, tako kot v Geršičih, Gornjih in Dolnjih Dobra-vicah, kjer ljudi tudi Sc čaka to delo.
»Še sreča, da nam je toliko cevi ostalo od vodovoda, ki so ga v KS Dobravice gradili brigadirji, kajti ukrepati je treba hitro, saj so v leh vaseh še do nedavnega imeli na voljo le vodo iz. vodnjakov, ki so jih v suši polnili tudi z vodo iz Lahinje,” pravijo v Metliki.
1 Novomeška kronika
S___________________________    /
TEHTANJE CEN — Iz statističnega pregleda, ki primerja cene na drobno v Kopru, Ljubljani. Mariboru in Novem mestu, je mogoče sklepati, da dolenjska metropola ni v vrhu najdražjih slovenskih mest. Junija so bili v Novem mestu najcenejši: špinača', orehova jedrca, salama šunkarica. sir trapist, svinjska domača mast. vino. blago za moško obleko, moški m žen-,ki čevlji ter moške nogavice, žarnica, zidna opeka, cement, deske in ženska . pričeska. Dražji kot drugod pa so bdi v Novem mestu: moška srajca, emajliran lonec, testenine z jajci, vstopnica za kino in v polletju najboli iskana tekočina — pivo.
'PEŠAČENJE — Praznovanja slovenskih planincev na Gorjancih se je udeležilo več kot 5000 ljudi. Pot pod noge so med drugimi vzeli tudi novomeški Občinarji in družbenopoli- ‘ tiki. Očividci trdijo, da so tvorili čvrsto in spešno četico.
OČ! PRED ŽELODCEM — Nd-^ vomeške gospodinje so v soboto z Ja-" mudo pričakale opoldanski vsakdanji kruhek. Dostava je kasnila zaradi modne revije, ki se je veličastno odvijala na Glavnem trgu. Kaj hočemo, so pač časi. ko je laže in ceneje nasititi oči kot želodec.
MINI AKCIJA — Konectcdenska prometna zapora novomeškega mestnega jedra je še povečala promet na črnem priključku, ki pelje z Ragovske na gorjansko magistralo in čez novi most. V 15 minutah seje kotanjasle poti poslužilo 10 avtomobilov. Nekateri predlagajo, naj bi miličniki nekoliko prenehali s postavljanjem zased starčkom, ki gredo narobe čez cesto, in se za dan ali dva preselili na_ Ragovo.
Ena gospa je rekla, da jo zanima, katero medaljo je dobila radenska na ljubljanskem vinskem sejmu. Nekaj je moralo biti, saj točijo kislo vodo v Novem mestu po 150, cviček pa po 220 din liter.
BORCI VABLJENI V JELENOV ŽLEB
NOVO MESTO — Odbor skupnosti borcev Gubčeve brigade bo 26. septembra pripravil srečanje borcev v Jelenovem žlebu. Za potovanje na srečanje je za borce iz dolenjskih občin zadolžen pododbor iz Novega mesta. Borci, ki se želijo z avtobusom peljati v Jelenov žleb, kjer se bodo sešli z drugimi bojevniki, se lahko prijavijo na občinskem odboru ZZB Novo mesto, in sicer db 18. septembra. Odhod iz Novega mesta bo ob 8. uri, za potne stroške in kosilo pa je treba odšteti 700 din.
PRIHODNJI TEDEN RAZSTAVA GOB
NOVO MESTO — Gobarska družina Novo mesto bo v telovadnici osnovne šole »Katja Rupena” pripravila tradicionalno razstavo gob. Razstava. ki bo v okviru tedna turizma na Dolenjskem, bo odprta od 22. do 24. septembra.
^Sprehod po Metliki j
NA VIŠKU JE SEZONA ZAGANJA DRV in krajani se znajdejo, kakor kdo pač ve in zna. V naši občini ni organizirane »službe” za te zadeve, zato priskočijo na pomoč posamezniki. ki vedo, da bodo lahko potegnili lepe denarce, če se bodo le malce potrudili. Za uro svojega dela zaračunajo v največ primerih, reci in piši, dva tisoč dinarjev. Za primerjavo: profesor, ki se mu da predavati na Srednji šoli tekstilne usmeritve Metlika, spravi, za isti čas v žep, verjeli ali ne, le dvestoštirideset dinarjev. Seveda opravlja svoje delo popoldne, izven delovnega časa, enako kot žagar.
PRED ČASOM SO SE PODRAŽILE poštne usluge in na pismo je treba prilepiti znamko v vrednosti šest dinarjev. To niti ne bi bilo tako pretresljivo, če bi človek le imel priložnost kje kupiti znamko za to vrednost. Niti kombinacije niso mož-ne.sprejemljivo je le to, da iztegneš jezik in na pisemski ovojnici se znajdeta dve znamki po pet dinarjev. Torej podariš PTT štiri dinarje. Takole na lepe oči.
PRVOŠOLČKI POGUMNO HODIJO V ŠOLO, od tega jih ne morejo odvrniti niti učitelji, ki so uporabili enega od prvih dni šolanja za to, da so popeljali mularijo z rumenimi ruticami po metliških cestah in ulicah. Ne, ni šlo za navaden sprehod, ampak za seznanjanje s prometnim režimom. Nič čudnega ni torej, če sta korakala zraven malčkov in »tršice” še dva miličnika. Otrokom se je to zdelo zelo imenitno: tako majhni, pa imajo že »uradne” spremljevalce.
l .
DOLENJSKI UST
St. 37 (1831) 13. septembra 1984
črnomaljski drobir
DOPOLDANSKO KMETOVANJE — Tako si očitno predstavljajo delo oziroma potrebe kmetov v črnomaljski Kmetijski zadrugi, saj so vse njihove trgovine v občini in skladišče v' Črnomlju odprte samo dopoldne, tako da ljudje popoldne ne morejo dobiti škropiv, gnojil in vsega drugega, kar potrebujejo pri delu na zemlji. Zato ni čudno, da kmetje veliko kupujejo v dobro založeni trgovini v Gradcu ali v Metliki.
GOBJI DENAR — Tudi letošnja obilna gobja letina — v okolici Tribuč so jih ljudje nabirali z gajbami za krompir — je spet pokazala na hibe odkupa družbenega sektorja in na iznajdljivost zasebnih odkupovalcev, ki so gobe odkupovali po 400 do 700 dinarjev za kilogram, odvisno od ponudbe. Seveda so denar izplačevali v glavnem brez potrdil. Pa kdo bi se menil za to, saj so vsi zaslužili: najmanj nabiralci, več odkupovalci, največ pa končni italijanski kupec. Ker gre za promet v starih milijardah, in to v devizah, se bodo do prihodnje sezone kakšni pdgovorneži le ..zbrihtali”, če ne bo do takrat vsa zadeva spet pozablje-
PREKOPANA CESTA — Dela na nekaj več kot 200 metrih Kolodvorske ceste dobro potekajo, s čimer so ljudje zelo zadovoljni, saj se še dobro spominjajo, kako so se podobna dela pred leti na spodnjem delu te ceste vlekla. Sredi oktobra bo promet spet stekel po tej glavni črnomaljski prometnici in takrat bodo pod novo asfaltno prevleko potekali nova kanalizacija ter električni in telefonski vodi.
Ribniški zobotrebci
VELIK OBISK—Tudi lepo vreme je pripomoglo, da je bil na letošnjem ribniškem sejmu rekorden obisk. Nekateri celo pravijo, da je prišlo toliko ljudi, da zaradi silne množice sejma oz. stojnic skoraj ni bilo videti”. Prodajalci se ne pohvalijo z izkupičkom. Pravijo, da so prodali približno enako kot lani.
PRENOVLJENA TRGOVINA — Prenovljena prodajalna ribniškega turističnega društva, ..Spominkarstvo", ima kar lep obisk, čeprav promet po prenovitvi še ni bistveno porastel. Prodajalec pravi, da je zdaj njegovo delo olajšano, saj ima ob prodajalni skladišče suhe robe in lončarskih izdelkov, medtem ko je bilo prejšnje skladišče precej oddaljeno.
CELO GOSTILNE — Čeprav je bil ribniški sejem na nedeljo, so Rib-ničanje ta dan pridno delali. Odprte so bile trgovine, banka, na delu so bili inšpektorji in celo vse gostilne so bile odprte, kar kaže, da so se zasebni gostilničarji že vrnili z letnih dopustov.
Drobne iz Kočevja
SPET ŽIVŽAV — Pouk seje začel, kar je opaziti tudi po povečanem vrvežu v mestu. Zato bi morali preprečiti vožnje kolesarjev po pločnikih, ustavljanje avtomobilov pred trgovinami in vhodi na delovišča, pa tudi parkiranje avtomobilov na pločnikih. Vse to izziva nesrečo.
PARK ALI SMETIŠČE? — Park Gaj je bil nekoč lep in ponos domačinov. Zdaj pa je popolnoma zanemarjen. Cvetja ni, grmovje je polomljeno in prav tako drevje, klopi in smetnjaki so razmetani, med vsem tem in po stezah pa vozijo kolesarji in celo motoristi. Park je bil urejen pred 20 leti s prostovoljnim delom. Človek bi mislil, da smo postali bolj kulturni, vendar nas Gaj opozarja, da ne.
PODGANO UBILA ELEKTRIKA — Pred kratkim je v Kajuhovem naselju elektrika ubila podgano, a to še ni bilo najhuje. Bolj nevšečno je bilo, da je bila vsa soseska tisto noč in še naslednje dopoldne brez elektrike. Podgana je namreč pregrizla glavni kabel, pri tem pa jo je doletela smrt.
■dved odgovarja
— Kdo je kriv za spolno zlorabljanje mladoletnic v Kočevju?
— Po nekaterih razpravah v Kočevju sodeč, izključno novinarji, ki so o tem poročali.
Trebanjske iveri
AVTOBUSNA. ALI TOVORNJA-KARSKA POSTAJA? — Trebanjska avtobusna postaja resda še ni premajhna za promet, ki se odvija čeznjo, je pa tudi res da so ji v veliko napoto tovornjaki, ki že dalj časa povsem nekaznovano parkirajo na njej. Doklej?
BODO ROJANI SAMI PLJUNILI V ROKE? — V zadnjčm času je spet slišati pritožbe čez vodstvo mirenske krajevne skupnosti, ker da nič ne naredi za pot, ki pelje na Roje III. Ta pot, ki je, resnici na ljubo povedano, zelo podobna hudourniku, je namreč že dolgo jabolko spora. Toda v vodstvu krajevne skupnosti pravijo, da krajevna skupnost nista samo predsednik sveta in tajnik, ampak dajo sestavljajo vsi krajani. Medtem ko so znali vaščani po okolici tudi sami pljuniti v roke, pri prebivalcih tega naselja ni čutiti prehude delovne vneme.
m
IZ NKŠIH OBČIN
liti
Komunisti kos vsem težavam
IZ NKŠIH OBČIN
Uresničevanje usmeritev 13. seje CK ZKJ v črnomaljski občini — Kljub izključitvam se je število članstva letos povečalo — Zahtevajo odgovornost na vseh
ravneh
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini so že poleti preko sekretariatov osnovnih organizacij Zveze komunistov zastavili uresničevanje usmeritev 13. seje CK ZKJ. Tako so v osnovnih organizaciajh že pripravili svoje programe, občinski komite pa pripravlja 16 tematskih razprav, ki bodo potekale v tem mesecu in na katerih bodo po posameznih področjih ugotovili, kako se komunisti v tej belokranjski občini vključujejo v družbeno delo.
Še posebej bodo to ugotavljali na področju izvajanja kadrovske politike, občinskega stabilizacijskega programa, nagrajevanja po delu. uveljavljanja političnega sistema, dela komunistov v kulturi, izobraževanju in na drugih področjih. Na zadnji seji občinskega komiteja so ugotovili zelo odgovorno. V vseh osnovnih orga-
nizacijah bodo izdelali kritične in resnične ocene lastnega dela in dela slehernega člana ZK, ki jih je v občini 1.100 v 65 osnovnih organizacijah.
Sicer pa v črnomaljski občini ugotavljajo, da je bilo na tem področju že precej narejenega, saj so letos zaradi nedejavnosti izključili že preko 20 članov Zveze komunistov in izrekli
Beg rad nadomešča izpad
Po sedanjih pogodbah imajo črnomaljski gradbinci za petino več dela kot so njihove zmogljivosti
ČRNOMELJ — Črnomaljski Begrad, tozd Goka, je bil lani v gradbeništvu v vrhu republiškega povprečja po poslovnih rezultatih, torej dohodku, čistem dohodku in akun.ulaciji. Letošnje leto ne bo tako uspešno, saj so ob polletju poslovali z motnjami, največ »zaslug” za to pa je imela dolga zima, kajti izplačati so morali 17 tisoč nepokritih ur, se pravi zimskih ur, ko delavci niso delali, prejemali pa so 70-odstotni osebni dohodek.
Aprila se je delo razmahnilo, in sodeč po pogodbah, ki so podpisane do sedaj, imajo v Begradu do konca leta za petino .več dela, kot so njihove objektivne zmogljivosti. Ta naval rešujejo s prerazporeditvami delovnega časa: 12-urnim delavnikom, dvoizmenskim delom ali delom tudi ob sobotah ih nedeljah. Dela s kooperanti se izogibajo, poleti se 280 zaposlenim pridružijo le sezonski delavci, ki jih, če se izkažejo, redno zaposlijo.
Kljub temu da imajo črnomaljski gradbeniki dela dovolj in da bodo v tretjem četrtletju dosegli načrtovanih 140 milijonov realizacije, se pritožujejo nad pritiskom na cene ob licitacijah. Še toliko težje je zato, ker delajo tudi na bližnjem Hrvaškem, kjer je izpad investicij veliko večji kot v Sloveniji.
B. M.
Begradu je letos po osemnajstih letih spet uspelo prodreti na drugoreško območje, kjer nameravajo ostati dlje
• Povprečni osebni dohodek v Begradu je ob poljetju znašal 17.300 dinarjev — močno se poznajo zimske ure — julija pa s terenskim dodatkom in nadurami 25.000 dinarjev. Tozd je tudi kadrovsko močan, saj je zaposlenih 30 inženirjev in tehnikov.
časa kljub veliki konkurenci zagrebških in karlovških gradbincev. Zato sedaj tam postavljajo lastno betonarno večjih zmogljivosti, pravkar’ gradijo stanovanjski blok v vrednosti ,110 milijonov dinarjev, ponudbo pa imajo tudi za zaklonišče. Poleg eelotne črnomaljske občine jim daje večji kos kruha še Gorski kotar z Vrbovškim in Srpskimi Moravicami, tako da delajo sedaj na desetih večjih gradbiščih.
Ustanavljati
skupnosti
stanovalcev
V Kočevju bodo pri KS ustanovili svet skupnosti stanovalcev
KOČEVJE — Na nedavnem nesklepčnem sestanku predsedstva krajevne konference SZDL Kočevje-mesto I" so bili prisotni seznanjeni, da je treba ustanoviti skupnosti stanovalcev, kjer jih še ni, in ustanavljati aktive SZDL po hišah. Evidentirati je treba tudi možne kandidate za Svet skupnosti stanovalcev pri krajevni skupnosti.
Za praznik občine bo izšlo občinsko glasilo na 8 straneh in v
6.000 izvodih. Tiskala ga bo Delavska enotnost, veljalo pa bo
300.000 (30 starih milijonov) din, seveda samo ta številka.
Pred občinskim praznikom bo tudi delovna akcija za očiščenje mesta. Spomladanska akcija je bolj slabo uspela. Sicer pa so stanovalci in hišni sveti že brez'or-ganiziranih akcij dolžni čistiti okoli svojih stanovanjskih stavb.
Med načrtovanimi akcijami SZ-DLso še: razprave o morebitnem novem samoprispevku, nadaljevanje razprav o preoblikovanju KS Kočevje—mesto itd.
Premišljeno v združitev
V občini Trebnje se še niso zedinili, kako se bosta združila Mercatorjev tozd Gradišče in KZ Trebnje
TREBNJE — V Sloveniji naj bi že v začetku prihodnjega leta začel delovati nov velik SOZD, sestavljen iz sedanje KIT (kmetijstvo, industrija, trgovina, v katerem so združene tudi kmetijske zadruge) in Mercatorja. (Več o tem na 3. strani)
Priprave na takšno združitev so se začele šele letos, zamisli o združitvi med Kmetijsko zadrugo Trebnje in tamkajšnjim Mercatorjevim tozdom Gradišče pa so stare že nekaj let. Vendar pa so kljub tem zamislit i zdaj prišli na plan tudi problemi. Zatika se pri bodoči samoupravni organiziranosti .Mercatorja in KZTrebnjenaobčinski
Direktor Gradišča Franc Jevnikar pravi, da tako široko zastavljena akcija za združitev obeh dosedanjih sozdov v enega samega prihaja v pravem času. Vendar pa sc s strani Kmetijske zadruge Trebnje pojavljajo zahteve, da naj bi bila bodoča organizacija enotna delovna organizacija, trgovina in kmetijstvo pa naj bi delovali v enotah. Vendar pa takšne zamisli po mnenju Mercatorja niso najbolje premišljene. V bodoči skupni organizaciji bo trgovina ustvarjala kar 70 odst., medtem ko bo kmetijstvo pridelalo le tretjino skupnega dohodka. Zaradi tega in pa zaradi racionalizacije si v Mercatorju želijo, da bi v novi delovni organizaciji obdržali status tozda. Z združitvijo maloprodajne mreže v enem tozdu bi lahko bistveno zmanjšali stroške. Nekatere trgovine, ki v istem kraju prodajajo enako blago, naj bi ukinili. Tako bi bil na-
rejen prvi korak k specializaciji in tudi povečani izbiri blaga.
Seveda bi bila takšna organiziranost samo na samoupravni ravni, medtem ko bi bile strokovne službe skupne. Le tako bi po mnenju Mercatorja dosegli večjo racionalnost poslovanja. Seveda pa je taka združitev tudi v skladu s cilji povezova-. nja med Mercatorjem in KIT.
J. S.
več vzgojnih ukrepov kot več prejšnjih let skupaj. Vendar se je število članov ZK kljub temu povečalo za tri odstotke, v glavnem so to mladi ljudje, več je žensk in neposrednih proizvajalcev. Jeseni pa bodo v ZK sprejeli še okoli 30 novih članov.
Komunisti v črnomaljski občini v razpravah po 13. seji zahtevajo, da z enako odločnostjo odpravljajo slabosti na vseh ravneh, tudi v regijah, republikah in zvezi, predvsem pa zahtevajo večjo odgovornost. Seveda pa Zveza komunistov ugotovljenih slabosti v družbi ne bo reševala sama, ampak bo to zahtevala od za to pristojnih organov, pri čemer pa bo trdno vztrajala pri svojih načelih o zamenjavanju kadrov, ki niso kos svojim nalogam.
Skratka, v vrstah črnomaljskih komunistov je čutiti veliko voljo in prepričanje, da bodo po 13. seji kos nakopičenim težavam, ki niso majhne, in zahtevajo zavestno in odločno akcijo na vseh področjih.
A. B.
DVE RIBIŠKI
DANES DELOVNA AKCIJA — Danes, 13. septembra, popoldne bodo ribiči organizirali delovno akcijo. Čistili bodo bregova Rinže od Gaja do mostu v Mahovniku. Zbirališče bo ob 16. uri pri tržnici. Podobna delovna akcija bo 22. septembra.
LOV NAJTEŽJE RIBE — V nedeljo, 16. septembra, ob 7.30 se bo na Rudniškem jezeru začelo zanimivo tekmovanje, in sicer lov najtežje ribe. To bo prvo ribiško tekmovanje na tem jezeru, katerega gladina _ več ne narašča, saj presežek vode že odteka v Rinžo po posebej urejenem kanalu. Po tekmovanju bo družabno srečanje ribičev in njihovih družinskih članov.
SPOSOJENO TRNJE
Kar zadeva moralo, smo na ravni. Nikjer gole resnice?
/iz Politike ekspres/
Mirko Šuštar
Vrstni red pri mehaniku
Na deželi mora mehanik poprijeti za vsako delo
DRAGATUŠ — ..Mehanik na deželi se mora lotiti vsakega dela. V naši delavnici ne samo. da avto v celoti popravimo, se pravi naredimo vsa mehanična, kleparska in ličarska dela, če je treba, tudi iz dveh avtomobilov naredimo enega, poprimemo pa tudi za drugo delo in še nobenega nismo zavrnili, če je prinesel zavariti vile ali lopato,” pravi Mirko Šuštar, mehanik iz Dragatuša.
„Ko sem pred 10 leti prišel v Dragatuš, ni bilo med Črnomljem in Vinico nobenega mehanika, jaz pa tudi nisem imel nič in sem začel delati z nekaj malega orodja kar pod milim nebom. Potem sem v najem vzel razpadajoč hlev in tu smo si v teh letih uredili hišo in delavnico." Pri Mirku seje za mehanika izučil mlajši sin, ki sedaj tudi dela pri očetu, če pa je dela več, priskoči na pomoč tudi starejši sin.ki je sicer učitelj glasbe. »Precej imam stalnih strank in k meni redno vozijo na servis ali popravilo celo iz Karlovca in Zagreba. V Nemčiji, kjer sem tudi delal nekaj let, sem se navadil reda in to je ljudem všeč. Stranke se prej prijavijo, povem, kdaj jih bo vzel. kdaj bo delo opravljeno in tega se tudi držim, ni nobenega izgovarjanja in ovinkarjenja. Sedaj imam delo razpprejeno že do konca oktobra. Tako je prav za stranke in zame.
Kljub težavam z nakupom materiala se dragatuški mehanik za prihodnost ne boji. „Kdor se ne boji dela, bo vedno lahko živel," pravi Šuštar.
A. B
Kočevje pred praznikom
Domicil Kočevskemu odredu — 30-let Melamina
KOČEVJF — Prireditve ob prazniku občine Kočevje, 3. oktobru, so se začele s srečanjem borcev 18. divizije, kije bilo 8. septembra v Koprivniku in o čemer poročamo posebej.
Dokončen program prireditev in proslav še ni narejen. Znano pa je, da bo 28. septembra ob 18. uri v Likovnem .salonu otvoritev razstave del slikarja Janeza Černača z naslovom »Po sledovih”. 30. septembra je načrtovana otvoritev spominske plošče v Mirtovičih, kjer je bila med vojno partizanska delavnica.
Največ prireditev bo na sam praznični dan, 3. oktobra, ko bodo ob 9. uri v Šeškovem domu odprli razstavo o bojni poti Kočevskega odreda, nato se bo začel ustanovitveni zbor skupnosti Kočevskega odreda, ob JI. uri pa bo svečana seja zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij, na kateri bo Kočevskemu odredu podeljen domicil, podelili pa bodo tudi druge letošnje občinske nagrade in priznanja.
6. oktobra bo v Šeškovem domu
proslava ob 30-letnici delovne organizacije Melamin.
V načrtu je še več drugih kulturnih in športnih prireditev.
KMALU OZIMNICA
KOČEVJE — V Kočevju bodo začeli prodajati ozimmnico okoli 15. septembra in jo bodo imelj na zalogi približno mesec dni. Cene ozimnici ob našem zadnjem obisku v glavnem še niso bile znane razen ia papriko, ki so jo pri Mercatorju prodajali po 63 din kg. Za ostalo ozimnico smo pri Mercatorju in pri Kooperaciji ZKGP zvedeli le za okvirne cene, dokončne jih bomo lahko sporočili prihodnji teden. Pri Mercatorju naj bi bil krompir po okoli 25 din, čebula po 40 in jabolka po 53, pri Kooperaciji pa krompir približno po 29 din (ali manj, če bo možno), jabolka jonatan in zlata pa rumena po približno 42 din, jabolka boljše sorte po preko 60 din (in jih bodo zato nabavili le manjšo količino), čebula pa po 40 do 45 din.
Za 300 milijonov dinarjev škode
Trebanjsko kmetijstvo, stanovanjske zgradbe in komunalne naprave so utrpeli v letošnjih neurjih za prek 300 milijonov dinarjev škode
TREBNJE — Škoda, ki jo je povzročilo neurje v začetku prejšnje
nosti Set
jega
meseca, je že znana. Najbolj so bile prizadete krajevne skupnosti Šentrupert, Mokronog in Trebelno. Skupna škoda na objektih in komunalnih napravah znaša skoraj 105 milijonov dinarjev škoda v kmetijstvu pa domala 45 milijonov dinarjev.
V šentruperški krajevni skupnosti so bile zelo poškodovane lokalne in nekategorizirane ceste. Nekatere zaradi plazov in podrtih mostov ter nanosov niso bile prevozne več dni. Neurje je najbolj prizadelo področje Homa. Na lokalni cesti med Šentrupertom in Hrastnim je vodna ujma porušila most. Poškodovan je bil tudi most pri Bistrici. Stanovanjske hiše so bile najbolj prizadete ob potoku Bistrica. Na stanovanjskih hišah je bilo škode za 15 milijonov dinarjev, na komunalnih objektih pa za 12 milijonov dinarjev.
V krajevni skupnosti Mokronog je voda poplavila naselja Puščava, Mokronog in Martinjo vas. Na stanovanjskih hišah je bilo za prek 3 milijonedi-narjev škode, na cestah za več kot poldrugi milijon dinarjev in na železniški progi za 11 milijonov dinarjev.
Ujma je prizadela tudi trebeljansko krajevno skupnost. Tam je pustila sledove predvsem na cestah, kjer je bilo škode za 11 milijonov dinarjev. Tudi Gozdno gospodarstvo Brežice je imelo za pol milijona dinarjev škode. Na vodnogospodarskih objektih je
Več prostovoljcev
Prvič ni deklet — Vsi odlični strelci
KOČEVJE — Letos seje prijavilo 19 fantov za prostovoljce v enote teritorialne obrambe občinskega štaba TO Kočevje, medtem ko je bilo lani 9 prostovoljcev. Sr iri so 16 in 17 let. V enote bodo razporejeni, ko bodo podali svečano zaobljubo oziroma po dnevu JLA.
Dvodnevno usposabljanje so že uspešno zaključili, čeprav jim je nagajal dež. Na zaključku so opravili streljanje z malokalibrsko puško in se izkazali kot odlični strelci, saj je bila povprečna ocena kar 4,60 (od 5 možnih).
Značilno je, da so letošnji prostovoljci sami fantje, medtem ko je bilo prejšnja leta med prijavljenimi približno polovica deklet. Vsi prostovoljci so iz šol. K tolikšnemu številu prostovoljcev (letos jih je nad 2-krat več kot lani) pa je pripomoglo, da so v akciji zbiranja prijav sodelovali tudi občinska konferenca ZSM in vodstva šol.
Iz KS Kostel
MRTVE RIBE — Čeprav letos Kolpa ni bila nikoli tako nizka kot lani, so ( ribe v njej tudi umirale. Taborniki iz Škofje Loke, ki so se vozili po Kolpi nad Žago s čolnom, so videli kar tri mrtve sulce, velike okoli 70 cm, da drugih mrtvih rib niti ne računamo.
VEDNO VEČ KAJAKAŠEV — Od spomladi preko poletja do jeseni je na Kolpi vedno več kajakašev. Običajno jih kdo pripelja z avtom do Osilnice, nato pa se spuste po Kolpi do Dola ali še naprej. Kajakaštvo na Kolpi seje začelo šele pred nekaj leti. Najprej so po njej veslali le domači kaja-kaši iz okoliških mest, zdaj pa jih prihaja vedno več tudi iz drugih držav.
Molk prekinjen
Informacija o razmerah na osnovni šoli Kočevje je pripravljena in bo te dni poslana sredstvom obve-________________ščanja_____________
KOČEVJE — Na seji predsedstva OK ZK Kočevje, ki je bila v ponedeljek zvečer, so ugotovili, da so sklepi prejšnje seje v zvezi z nalogami komunistov v osnovni šoli Kočevje v glavnem opravljeni, čeprav z manjšo zamudo.
Informacija za sredstva javnega obveščanja o zadevi hišnika in spolnega izkoriščanja mladoletnih je pripravljena in bo v kratkem odposlana vsem, ki so o tem poročali. Koordinacijski odbor za informiranje pri občinski konferenci SZDL pa bo celovito obravnaval pisanje sredstev obveščanja o tej zadevi, posebno še Nedeljskega, in svoja stališča posredoval republiški konferenci SZDL.
J. P.
bilo škode za 39 milijonov dinarjev.
Zaradi zemeljskih plazov in nanosov je bilo največ škode v vaseh Hrastno, Hom, Kamnje, Gor. in Dol. Jesenice, Bistrica in Puščava. Prizadetih je bilo 430 hektarov zemljišč. Poškodovanih je bilo 42 in pol hektara, uničenih pa dva hektara zemljišč. Skupna škoda znaša prek 15 milijonov dinarjev.
Skupna škoda zaradi letošnjih neurij znaša potemtakem (neurja so divjala nad trebanjsko občino 22., 23. in 25. julija ter 9. in 10. avgusta) 300 milijonov dinarjev ali 7,91 odst. družbenega proizvoda. V kmetijstvu znaša škoda 30 odst. družbenega proizvoda te gospodarske panoge.
J. S.
Plani nared
V trebanjski občini bodo jeseni posejali 915
hektarov njiv
TREBNJE — Odbor za intenzi-fikacijo poljedelske proizvodnje pri trebanjskem izvršnem svetuje že pripravil plan jesenske in spomladanske setve. Po tem planu bodo v trebanjski občini posejali prek štiri tisoč hektarov njiv.
V program jesenske setve je vključenih 915 hektarov, od tega samo 25 hektarov v družbeni lasti. Jeseni bodo vobčini posejali s pšenico 810 hektarov, z ječmenom 100 hektarov in z ržjo 5 hektarov.
V primerjavi z lani bodo posejali 5 hektarov več pšenice, površine pod ozimnim ječmenom in ržjo pa bodo zmanjšane. Tržna pridelava pšenice bo organizirana na .250 hektarih, tako da bi bilo moč odkupiti v tem sektorju 500 ton pšenice.
V plan spomladanske setve je vključenih 99 hektarov v družbenem sektorju in 3.380 v zasebnem. Največje površine bodo posejali s koruzo za zrnje in silažo ter posadili s krompirjem, ostalo pa z žiti in vrtninami.
Kmetijska zadruga kot organizatorica kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju bo intenzivirala pridelavo na 540 hektarih, posejanih s krompirjem. 900 he-katerih s koruzo za zrnje, 450 hektarih koruze za silažo. 250 hektarih za pšenico in na 20 hektarih vrtnin ter na 1.500 hektarih travnikov. Kmetijska zemljiška skupnost pa mora do prvega marca prihodnjega leta pripraviti evidenco vseh neobdelanih zemljišč ter skupaj s krajevnimi skupnostmi in komitejem za družbeno planiranje in gospodarstvo zagotoviti obdelavo.
IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
Vnovič složni
Urejena gorjanska vas ne bo ostala prazna
SOBENJA VAS — Gsotje so jo v nedeljo komaj prepoznali, tako je bila vsa nova. To je bil kraj, kjer so nalivi vedno znova odplavljali gramoz s strmih poti in jih uničevali. Tokrat pa o hudourniških ulicah ni bilo več sledu. Nekaj dni prej sojih zgladili in utrdili z asfaltno prevleko, ki bo laže kljubovala deževju.
Za vse to so vaščani globoko segli v žepe, čeprav sprva niso bili za to. Ko so se dogovorili, besede niso več preklicali.
„Vsi smo poprijelo za delo," je zadovoljen nad novo podobo kraja izjavil Martin Volk, predsednik tamkajšnjega Gasilskega društva.
..Stroške za asfaltiranje smo si razdelili po ulicah,” je dejal, „zato nam je KOP Brežice za vsako predložil predračun. Samo za glavne ulice smo morali prispevati nekaj nad 1 milijon dinarjev, s priključki do hiš in dvorišč pa nas je asfalt veljal 1,6 milijona dinarjev. Toliko smo prispevali v denarju, v delu pa okoli 500 ur brez traktoristov. V vasi imamo urejenih okoli 360 metrov ulic, širokih od 2.5 do 3 metre. S prostovoljnim delom smo obnovili tudi gasilski dom in ga polepšali za svečano sejo krajevne skupnosti. Tako složni kot pri urejanju vasi za letošnji praznik KS že nismo bili, odkar smo se 1963 odločili za vodovod.
jm®
Martin Volk: „Vsak dinar za aslalt se nam bo poplačal in nam olajšal življenje, boljše prometne zveze pa bodo zadržale tukaj tudi mladi rod.”
Manjka še telefonska napeljava, vendar trenutno nimamo možnosti za priključek. Zelo smo veseli nove ceste do Mrzlave vasi in pričakujemo, da bomo v kratkem imeli krožno avtobusno zvezo do Brežic in nazaj. Asfalt bo gotovo pripomogel, da se bo vas še širila."
J. T.
OBRANILI POKAL
STUDENEC — V soboto dopoldne so tukajšnji lovci v čast krajevnega praznika izvedli tradicionalno streljanje na glinaste golobe. Tokrat so si pokal krajevne skupnosti pristrelili nazaj, saj so bili lani boljši Artičani. Da bo ostal v trajno last, gaje kajpak treba osvojiti trikrat zaporedoma. Proslava krajevnega praznika bo 23. septembra v spomin na vrnitev iz pregnanstva.
SEVNIČANI PREMAGALI RADEČE
SEVNICA — Pomlajena rokometna ekipa, okrepljena z nekaterimi igralci, ki so se vrnili iz JLA, bo očitno trd oreh za vsakogar v 11. slovenski ligi. Niti bivši državni reperezentant Vlado Bojovič v moštvu Radeč v soboto v Sevnici ni bil dovolj, da bi gostje vzeli vsaj točko borbenim domačinom. Ti so zmagali s 25 : 18(13 : 10). Pri domačinih je bil najboljši strelec Špan z devetimi zadetki. V predtekmi so domačinke izgubile prav tako z Radečami, mladinci iz Sevnice pa so zmagali v Brežicah.
Sušo v žepih bodo ljudje kmalu pozabili
Vsaka hiša na Siiovcu prispevala za asfalt
S1L.OVEC — V vasi živi samo še 33 prebivalcev, a čeprav jih je tako malo, se ne ustrašijo dela. V sobptojih bodo obiskali kozjanski borci in aktivisti. Starejši bodo skupaj z njimi obudili spomine na čase pred 40 leti, ko je bil naSilov-
Anton Kocjan: „Za jubilejno srečanje Kozjancev vabimo na Silovec udeležence iz vseh šestih domicilnih občih.”
cu ustanovljen Kozjanski odred. Na jubilejno proslavo in na srečanje Kozjancev so se temeljito pripravili. Do vasi so pred kratkim speljali asfalt in krajani so zanj prispevali po 10.000 do 50.000 dinarjev. Sami so pred tem širili traso, odvažali zemljo, obse-kavali drevje in grmovje in nazadnje navozili še gramoz. Delež za cesto so prispevali tudi lastniki vikendov.
Predsednik sveta KS Sromlje, Anton Kocjan, je povedal, da bodo krajani zbrali 1,2 milijona dinarjev v denarju, z delom vred pa bo vrednost njihovega deleža okoli 2 milijona dinarjev. Krajevna skupnost jim je priskočila na pomoč s sto tisočaki, delovne organizacije (GG Brežice. Slovin, Posavje in GG TO Kooperantov) s 400 tisočaki.
Konec tedna so se vaščani vnovič zbrali na delovni akciji. Urejali so bankine od Sromelj do Silovca na cesti, kijih povezuje s Pišecami. Do meje pišečke krajevne skupnosti jim zdaj manjka le še slabih 500 metrov asfalta.
Predsednik Kocjan se v imenu KS in vaščanov Silovca zahvaljuje vsem, ki so jim pomagali do sodobnejše ceste.
J. T.
G
Nova cesta je sklenila krog
Za praznik KS Čatež povezava Sobenje vasi z Globočicami — Poskrbeti še za povezavo vodnih rezervoarjev, da suša ne bo prikrajšala hribovskih vasi
ČATEŽ OB SAVI — Praznik tukajšnje krajevne skupnosti — slavili so ga 8. iti 9. septembra — je letos prinesel največ zadovoljstva prebivalcem hribovskih vasi. Njihovih uspehov so veseli tudi v sosednjih KS, s katerimi so skupaj snovali akcije za hitrejše uresničevanje razvojnih načrtov tega območja.
katero imajo vse pripravljeno, le pri zemljišču se je zataknilo. Načrt pre-
Po zagotovilu predsednika sveta KS Čatež, Franca Mohorja, je tokrat glavna pridobitev nova asfaltirana cesta, ki povezuje Sobenjo vas z Globočicami. Do zdaj je bila to za avtomobile neprevozna kolovozna pot. Izgradnja 1300 metrov dolgega odseka omogoča vpeljavo krožne avtobusne proge za šolarje in delavce.
Iz pogovora s Francem Mohorjem smo zvedeli, da je cesta veljala nekaj nad 4 milijone dinarjev in da sta krajevni skupnosti Krška vas in Čatež odstopili zanjo 3 milijone referendumskega denarja, namenjenega ureditvi ceste od Motela do Spodnjega Griča. Za del manjkajočih sredstev je SKIS najela posojilo pri zavarovalnici.
Druga cesta, ki sojo krajani Čateža pred dvema letoma vpisali v razvojni program, je povezava Žejnega in Mrzlave vasi. Ta tisoč metrov dolgi odsek sta napravili v makadamski izvedbi krajevni skupnosti Čatež in Mrzlava vas. V naslednjih dveh letih načrtujejo asfaltiranje 800 metrov dolge ceste Čerina — Dobeno.
„Ko bomo uredili še ta odsek," je pripomnil predsednik Mohor, „bodo z asfaltom povezane vse vasi razen zaselka Dobenske Mladine. Do tam asfalt ni predviden. Nerešen ostaja tudi Mali Cirnik, vendar KS zaradi velike oddaljenosti ceste do tam ne bo mogla financirati. Morali se bomo
NOVI UPI ZA GRADBENIKE
BREŽICE — Gradnja hidroelektrarn na Savi daje gradbenim delovnim organizacijam iz Posavja, Zasavja in Dolenjske priložnost za prevzem večjih del, za katera se bodo morale potegovati pri izvajalskem konzorciju. Družbeni dogovor za organiziran nastop pri gradnji so sprejeli izvršni sveti, medobčinske gospodarske zbornice in dve poslovni banki. Gradbena operativa na tem območju želi prevzeti predvsem komunalna dela. Delovne organizacije do zdaj niso bile povezane, čeprav vse skupaj lahko uspešno nastopijo. Za to so dobile tudi družbenopolitično podporo.
dogovarjati z Gozdnim gospodarstvom in še s kom.”
Takoj za cestami naj bi prišla na vrsto preskrba z vodo. V KS Čatež sta dva izvira in eno črpališče. V sušnih obdobjih morajo za višje lege vodo dočrpavati iz Prilip. Tam je vode dovolj, zato imajo v programu povezavo vseh rezervoarjev s tem črpališčem. Cevovod od rezervoarja na Prilipah do rezervoarja na Čerini je položen, zmanjkalo pa je denarja za črpališče. Računali so na polmilijonski delež SKIS, vendar bodo morali nanj počakati do prihodnjega leta. Potem bo poskrbljeno za vse vasi razen Malega Cirnika.
Na Čatežu krajani obnavljajo staro, opuščeno šolo v dom za kulturne in družbene prireditve. Prepričani so, da jim bo kulturna skupnost prihodnje leto priskočila na pomoč vsaj s sredstvi za opremo.
Iz programa je Franc Mohor nato omenil še izgradnjo mrliške vežice, za
i.
Franc Mohor: »Letošnji dosežki so sad izredne delovne volje krajanov in dobrega sodelovanja z mrzlavsko in krškovaško krajevno skupnostjo.”
dvideva razširitev za tisoč kvadratov in kot vse kaže to ne bo šlo brez zapletov.
J. TEPPEY
Naložbe le za vzdrževanje
Prava naložba le v Metalni — Skrbno z denarjem
SEVNICA — V SZDL ocenjujejo spiske naložb, to nalogo sta minuli teden izpolnila za to pristojna sveta pri OK SZDL in predsedstvo.
V celoti je za investicije v sevniški občirti namenjeno okrog 650 milijonov dinarjev, na spisku je 29 kolek-
KDO IMA NAJLEPSO KORUZO?
SEVNICA — Pospeševalna služba pri temeljni organizaciji kooperantov je spomladi razpisala tekmovanje za najboljše pridelovalce koruze. Odziv je, žal, bolj slab, čeprav pospeševalci menijo, da je v občini dosti dobrih pridelovalcev. Vse proizvajajo, da se še prijavijo, saj bodo štirim najboljšim podelili lepe nagrade. Zadnji rok za prijavo je jutri. Prijaviti seje treba na sedežu TOK ali neposredno pri kmetijskih pospeševalcih.
Začeli pri najmlajših Romih
Kako skušajo rešiti romsko vprašanje v krški občini — Vključevanje v otroški vrtec in šolo — Pri zaposlovanju se zatika — Novo naselje v Rimšu?
KRŠKO — Čeprav so se v krški občini lotili romske problematike tenkočutno in načrtno že pred leti, še nikakor ne morejo biti zadovoljni z dosežki. Socializacija Romov je zelo občutljiv in dolgotrajen proces.
»Romske problematike ni moč rešiti čez noč. Le redno delo oz. zaposlitev lahko da Romom -socialno varnost. Toda če je v delovnem kolektivu več kandidatov za določeno delo. Rom zanesljivo ne dobi zaposlitve kljub našim priporočilom in posredovanju," pravi predsednik občinskega komiteja za družbene dejavnosti Niko Žibret. Toda stvari se le spreminjajo in Romom se obeta precejšnje izboljšanje življenjskih razmer, ko bo zgrajeno novo naselje v Rimšu. Osnutek zazidalnega načrta je že v izdelavi. Romi bodo dobili vodo in elektriko, česar zvečine še nimajo.
..Krajevna skupnost Leskovec je že pred leti dobila denar za podaljšanje vodovoda proti romskemu naselju v Kerinovem grmu. a ne vem, kje se je
zataknilo," pripoveduje Vinko Pirc iz. krajevne skupnosti Krško polje.
• V Krškem razmišljajo tudi o oblikovanju delavnic s posebnim delovnim časom za Rome ali pa, da bi zanje uredili zbiralnico zdravilnih zelišč.
Morda si še največ obetajo od vzgojnoizobraževalnega dela, saj bo le z vztrajnim in zavzetim delom z najmlajšimi mnogo lažje spremeniti nomadske in druge navade Romov. Da je temu tako, potrjuje zelo počasno opismenjevanje starejših Romov, medtem ko so lepi uspehi pri izobraževanju otrok. Letos obiskujejo romski otroci že 4. razred osnovne šole v
Leskovcu. Da si Romi pridobijo vsaj nekaj navad in se naučijo slovenščine, jih že v rani mladosti — pri .treh, štirih letih — vključujejo v leskovški otroški vrtec. Center za socialno delo skuša v sodelovanju z leskovško šolo rešiti prostorske težave, ki so se pojavile letos.	p.	PERC
Za obresti toliko kot za sklade
Boljši polletni uspehi — Izguba le v bianškem rudniku in v zdravstvu
SEVNICA — Gospodarjenje združenega dela v sevniški občini, gledano po rasti celotnega prihodka in dohodka, je najugodnejše v Posavju in s tem tudi najbližje resoiucijskim gibanjem v republiki.
Celotnega prihodka so v polletju ustvarili nekaj nad 5,5 milijarde dinarjev ali kar 61 odstotkov več kot v lanskem polletju. Sliko kvari neljubo dejstvo, da je šlo za obresti že 228,6 milijonov dinarjev. Posojila ž novimi višjimi obrestmi so poslala izredno draga. Po drugi strani so kolektivi lahko vložili v sklade 224,3 milijonov dinarjev.
Vrsta kolektivov vlaga še naprej velike nappre v izvoz. Skupni izvoz delovnih organizacij je po podatkih, ki sojih posredovali v posebni anketi.
v polletju znašal 597,8 milijonov dinarjev, kar je za pol leta visoko. Vrsta kolektivov presega polletna planska povprečja, najbolj gozdarji — GG tok za 154 odst., Lisca 127 odst.. Stilles 83 odst., Kopitarna 63 odst., itd. Večino izdelkov so prodan v dežele s trdnimi valutami. Letnih načrtov torej ne bo težko doseči.
Tokrat je z rdečimi številkami zaključil le blanški rudnik nekovin v ustanavljanju in občinska zdravstvena skupnost. O rudniku naj bi slednjič padla odločitev te dni. Navsezadnje
gre pri njem za izgubo v znesku le nekaj nad 1,73 milijona dinarjev. Hujši oreh bo poslovanje v zdravstveni skupnosti. Kot je znano, je le-ta hud ..bolnik" že ves čas. Primanjkljaja ima nekaj nad 12 milijonov dinarjev.
A. Ž.
DOMAČE TRNJE
• Prišel, videl — odšel s podkupnino v žepu.
• Izrek pravi: kdor dela, tudi greši. Pa ne, da je nizka produktivnost posledica strahu pred grehom?
MARJAN BRADAČ
Gozdarji o očitkih
Trdijo, da izvažajo le manj vredne vrste lesa
SEVNICA — Na očitke tukajšnje lesnopredelovalne industrije odgovarja Jože Pavlin iz sev-niškeTOK Gozdarstvo. Meni, da je strogo določeno, kateri les sme v izvoz, soglasja namreč daje lesna industrija sama. »Plansko določenih količin niti ni mogoče prekoračevati. V izvoz gre le hlodovina 111. razreda, npr. bukovina, kjer je izkoristek le 3()-odstoten. Takih vrst lesa izvozi Slovenija dosti, ker
imamo pač slabšo sestavo gozdov. Zakaj je naš odstotek izvoza tako - visok? Upoštevati je treba, da nam tudi naši kooperanti in ostali gozdni posestniki ponudi jo večino lesa spomladi, ker pač les sekajo pozimi. Zato je visok izvoz v prvem polletju sezonskega značaja in torej ne more biti enak vse let-o.” pravi Jože Pavlin.
Za decimirnico pri sevniški žagi sicer ni neposredno pristojen, ocenjuje pa. da je njen zastoj razumljiv. Les namreč zbirajo na zalogo. V njej bodo delali, ko bodo sprostili delavce pri drugih delih.
Gozdarji so prisiljeni izvažati, ker še vedno potrebujejo tudi uvoženo opremo. Od ustvarjenih deviz jih lahko koristijo le 27 odstotkov. Če se vsega tega držijo drugje, je seveda vprašanje.
. tivov in skupnosti. Nekaj zares pomeni naložba preusmeritev proizvodnje v krmeljski Metalni, kjer je od skupne vsote 460 milijonov dinarjev za letos načrtovanih 200 milijono., drugo je večinoma namenjeno za posege, kijih ponavadi imenujemo kar vzdrževanje.
Kako si je ob tem mogoče zamisliti razvoj sevniške industrije, kako bodo v bodočnosti zaposlovali ljudi, o tem so se spraševali na svetu za družbenoekonomske odnose. Rešitev je prej ko slej v združevanju pičlih denarcev za naložbe, ki naj bi jih porabili po dogovorjenem redu. To pa je odgovorna naloga, ki terja mnogo strpnosti.
A. Ž.
Levica ne ve, kaj dela desnica
Gozdarji izvažajo, lesarji uvažajo, sevniška decimirnica pa stoji
SEVNICA — Tukajšnji tok GG se je v polletju z indeksom 154 doseženega izvoza zapisal na vrh lestvice kolektivov pri preseganju izvoznega načrta in tudi tozdu GG gozdarstva se ni pisalo slabo.
Ko so videli te številke tesarji, so se se veda prijeli za glavo. Sami morajo les uvažali, v najboljšem primeru pa kupovati vsaj v drugih republikah.
V kriznih obdobjih smo vedno izvažali les. Dober gospodar pa ima gozd običajno za zadnjo rezervo. In vendar bi morali priti v našem narodnem gospodarstvu že dlje od take miselnosti.
Ob letošnjem I. maju so v Sevnici pri žagi odprli novo decimirnico. Takrat smo slišali lepe besede o sovlaganju tukajšnje lesnopredelovalne industrije. Sedaj smo septembra. decimirnica pa še vedno stoji. V tržnih razmerah, kot so. se žagarjem pravzaprav ne izplača mučiti se s tem lesom, ker ga lahko preprosto izvozijo. Pravi račun za to kratkovidno ravnanje pa bo hitro prišel za nami in udaril po žepu. žal, zopet — vse.
A. ŽELEZNIK
* ZEMLJA LE ZA ZDRAHE?
SEVNICA — Agromelioracija zemljišč okrog potoka Čolnišček v KS Bučka je po daljšem času, ko so imeli večji posegi prednost, končno le prišla na vrsto. Toda tedaj se je zataknilo drugje, pri lastnikih večjih ali manjših kosov zemlje, ki ne živijo od zemlje in tudi ne stanujejo v bližnjih naseljih, za zemljo pa postavljajo take pogoje, da se izvajalci agromelioracije prijemajo za glavo. Zakon je jasen, ko govori o tem. koliko zemlje smejo imeti nekmetje. in bi ga bilb treba le dosledno spoštovati. Tako bi izsiljevalcem najbolj učinkovito stopili na prste.
Novo v Brežicah
POPOLDNE NA VARNEM — Obrtniki se pritožujejo nad šušmarji, ki jim brez strahu pred inšpektorji hodijo v zelje. Za okroglo mizo so povedali, da zato, ker ima inšpekcija delovni čas samo dopoldne. Po drugi strani pa se pritožujejo inšpektorji, da imajo premalo pooblastil, saj ne morejo kar tako v hišo. Ukrepajo pa lahko le tedaj, če najdejo kršitelja pri delu. Sicer pa tudi obrtniki sami niso brez krivde. Med njimi so taki, ki šušmarjem dajejo celo naročila. Tedaj se bodo morali o poslovni morali pogovoriti najprej med seboj.
AVTOBUS NE MORE PO PEt POTNIKOV — V občini je bilo odprtih že nekaj poskusnih prog, ki sojih potem zaradi majhnega števila potnikov ukinili. Od prvega julija dalje je novost podaljšek linije od Bizeljskega do Orešja z odhodom iz Brežic ob 14.15 uri, od 1. septembra dalje pa z odhodom iz Orešja ob 4.45 uri. Ce se bo pokazalo, da bo dovolj ljudi, bo proga ostala, če pa bo tako, kot je bik) včasih na relaciji Bizeljsko — Bistrica ob Sotli, ko je avtobus vozil po dvd di1” jaka in tu in tam še kakega drugega potnika, bo Brebus prisiljen progo ukiniti. Prazen avtobus mora končno tudi nekdo financirati, takih je pa čedalje manj.
11 BR€2lSK€.,£T POR0DNI$NIC£ ^
Od 31. avgusta do 7. septembra so v brežiški porodnišnici rodile: Branka Radanovič iz Gaberja — Mateja, Mira Štengl iz Rud — Kreša, Breda Brajdič iz Gorice — deklico, Ana Jelančič iz Sevnice — Mojco, Marija Ogorevc iz Sevnice — Boruta, Marija Tatič z Bizeljskega — Cirila, Irena Pavlin iz Mrtvic — dečka, Emilija Ivanšek iz Globočic — Andrejo, Olga Gračnar iz Kladja — Marka, Branka Jalovec iz Koritnega — Benjamina, Ljubica Prosek iz Rigonc — Danijela, Mira Juratovac iz Samobora — Marka, Lji-Ijana Bogdanovič iz Brežic — Natašo, Doroteja Lupše iz Brežic — Patricijo, Saša Budna s Senovega — Janjo. Čestitamo!
Me novice
KAM S PEPELOM? — V Celulozi odgovorne že močno boli glava, ker ne vedo kam s pepelom, ki ga je po namestitvi elektrofiltrov celo že preveč ža odlagališče pri Stari vasi. Krajani Stare vasi in Vrbine namreč močno nasprotujejo tudi sedanjim prevozom pepela v sanitarno deponijo Kostaka, kajti iz preveč naloženih in sploh neustreznih tovornjakov veliko pepela konča na cesti in zastruplja vrtnine v bližnji okolici. Upajmo, da ne bodo prodrli nasveti tistih, ki mislijo, da je za že tako umazano Savo vse dobro in da ji tudi nekaj deset ton pepela ne more posebno škoditi. . .
»TEKOČA” MALICA — Steklena vrata med delikateso in bifejem M—Agrokombinata v pritličju uprave podjetja je nekdo zaklenil in na obeh straneh so opazili, da se jim je zmanjšal promet. Celo zaposleni ne vedo, zakaj tako modra poteza: ali zaradi bojazni, da ne bi preveč zaslužili, ali pa, da bi bili dokaj številni delavci iz bližnjih manjših kolektivov deležni več »tekoče” malice, saj je pot do sendviča zdaj bolj zamudna. . .
Sevniški paberki
BOŠTANJČANI NA TV — Oktet Boštanjski fantje je pred letošnjo dvajsetletnico opravil tonska in video snemanje na ljubljanski televiziji. Katere pesmi so posneli, bodo ljubitelji njihovega petja jutri lahko videli in slišali na prvem programu ob 17,25. uri v znani oddaji »Cez tri gore.”
ŠE GOSTINSKI DEL — Medtem ko se Sevničani in okoličani že lep čas lahko kopajo v novem bazenu, se tam še ni bilo mogoče okrepčati. Minuli petek pa je Gostinsko podjetje (ABC Pomurka) začelo delati v tamkajšnjem gostinskem objektu. Prvi dve uri je bi-
la pijača zastonj. ŽIVAH
IVAHNA DRAŽBA — V soboto dopoldne je bilo v Sevnici vabljivo na več krajih. Ob klavnici je bil živinski sejem, na Glavnem trgu njegov kramarski del, na občini pa je bila dražba najdenih predmetov. Prodajalci na živinskem sejmu bi bili lahko veseli, če bi bilo pri njih toliko draženja, kot ga je bilo na dražbi. Pri kolesih so kupci dražili kar za novega tisočaka, medtem ko je šlo pri najboljšem mopedu navzgor le po starega .jurja”. Vse skupaj kaže, da so zaradi dragih goriv najbolj iskani pripomočki, ki se premikajo z močjo mišic.
SKRB ZA TRAKTORISTE
SEVNICA — Znano je, kako hud krvni davek terja traktor. Pri temeljili organizaciji kooperantov tukajšnjega GG glede tega resda lahko potrkajo po lesu: že nekaj desetletij v gozdu s temi stroji niso imeli omembe vredne nesreče, očitno pa ne le po naključju.
Minuli petek so v Sevnici zaključili teoretični del tečaja za traktoriste, ki delajo v gozdu. Obiskovali so ga kmetje kooperanti in gozdni posestniki vse od Planine na Kozjanskem, Kostanjevice in Sevnice pa do Mokronoga. Predavali so priznani strokovnjaki gozdarskega šolskega centra v Postojni.
DOLENJSKI LIST
Št. 37 (1831) 13. septembra 19{
kultura
in
izobra1
ževanje
Kulturni domc vi brez lastnikov
Posebna komisija novomeške kulturne skupnosti odkrila dokaj porazno stanje kulturnih domov in drugih kulturnih prostorov v krajevnih
skupnostih
NOVO MESTO — Natančni statistiki bi lahko ugotovili, da v minulih letih skoroda ni bilo seje skupščine kulturne skupnosti, na kateri se delegati iz krajevnih skupnosti ne bi stanja kulturnih domov in dvoran vsaj bežno dotaknili. Nemalokrat je skupščina reševala tudi vloge za denarno pomoč pri obnovi oziroma ureditvi in opremljanji! kulturnih prostorov. Statistiki bi spet lahko ugotovili, da je šlo za te namene do zdaj kar precej denarja. Iz teh razprav seje zlagoma tudi luščilo stanje kulturnih prostorov v občini, vendar pa je njegova podoba ostala bolj ali manj v obrisih. Zato ni naključno, da se je skupščina kulturne skupnosti letos odločila ustanoviti posebno komisijo in ji naložila, naj dodobra pregleda vse kulturne prostore v občini, da bi tako vendarle prišli do podatkov o celoviti sliki na tem področju.
V komisiji, ki je nalogo opravila to poletje, je bil tudi Bojan Božič, tajnik skupščine občinske kulturne skupnosti. Povedal je. da bo komisija pripravila širše in izčrpnejše poročilo o problematiki kulturnih prostorov za zasedanje skupščine kulturne skupnosti, načrtovano za 27 september, medtem ko naj bi zdaj v Dolenjskem listu natresli le nekaj značilnih ugotovitev s tega ogleda. In s kakšno problematiko se je srečala komisija?
..Pregledali smo vse prostore, ki kakorkoli rabijo za kulturno dejavnost." je začel pripovedovati Bojan Božič. .Ugotovitve kažejo, da je ta čas v novomeški občini nad deset kulturnih domov, drugo pa so večnamenski ali celo kombinirani prostori, ki jih tudi uporabljajo v kulturne namene. Samo Novo mesto zasluži glede tega posebno študijo, zato ga tu ne bom omenjal, prav tako ne šol, kjer tudi potekajo krajevno zanimive prireditve.
Od problemov na prvem mestu omenjam vprašanje lastništva. Ugo-; tovili smo, da so domovi v glavnem.;'
brez last niša. Seveda bi zgodovina lastništva pokazala, da nekateri domovi tormalno še vedno sodijo pod okr ij CVD Partizan, kmetijskih /adru m še katere nekulturne organizacije. Toda res samo formalno. kajti dejanskih lastnikov ni, kar dovoli zgovorno dokazuje simo stanje teh domov.”
• Kaj je ugotovila komisija?
..Domovi so na splošno slabo vzdrževani. Gospodarji, kdorkoli so že. zanjo ne obračunavajo niti najmanjše amortizacije. Zato domovi propadajo. Ker ni pravega odgovor-
i
Rojan Božič: „Stanje kulturnih prostorov v novomeški občini je tako, da res ne more opogumljati.”
nega človeka, propadajo pred očmi tistih, ki jih uporabljajo. Boleče spoznanje je. da dostikrat zaradi človeške malomarnosti in brezbrižnosti. Ce bi bilo s skrbjo in čutom za družbeno imovino vse v redu, bi lahko sproti in brez kakršnihkoli stroškov odpravili to ali ono napako in pomanjkljivost ter preprečili škodo. Tako pa vsi neprizadeto čakajo na nekoga od drugod, pišejo prošnje in zaganjajo krik in vik takrat, ko je škoda žeskoro nepopravljiva."
• Ali tako ravnajo tudi kulturniki?
.Zal. tudi ti. čeprav ne bi mogel zvaliti vse krivde na njihova ramena. Sploh ne. Nemalokrat se šele kulturniki prvi zavedo, da bi morali s slabim ravnanjem prenehati."
• Najbrž zalo, ker hočejo delati, ker se hočejo ukvarjati s kulturno dejavnostjo. in jim ni vseeno, v kakšnih prostorih, pod kakšno streho?
..Nedvomno. Ugotovili smo, da uporablja te domove oziroma kulturne prostore nič manj kot 15 društev oziroma njihovih sekcij in 12 samostojnih skupin in različnih kulturnih združenj. To nikakor ni malo. Ce ne upoštevamo šolskih kulturnih društev in skupin, deluje po krajevnih skupnostih najmanj 700 aktivnih članov kulturnih društev. Ta številka je zelo približna in je nemara aktivnega članstva še več. Seveda aktivnosti lahko potekajo, če so zagotovljeni minimalni prostorski pogoji. Kulturna društva sama niso tolikanj premožna, da bi bila kos prostorski problematiki. S sredstvi, ki jih dobe od krajevnih skupnosti. ZKO in lastne dejavnosti. komaj lahko pokrijejo materialne stroške in še teh ne v celoti. Za redno, tekoče vzdrževanje pa, žal. ni denarja. Tu tudi kulturna skupnost ne more kaj prida pomagati, saj lahko le redko nameni kaj za to. zadnja leta čedalje manj."
• Večkrat je slišati, da kulturne skupine ne morejo delati, če v dvorani ni opreme?
..Komisija je ugotovila, da bi prostori še nekako zadovoljevali, da pa je oprema za kulturno dejavnost hudo porazna, da ne rečem skrajno nekulturna. Slednje je bržkone tudi razlog, da amaterizem, če z eno besedo poimenujem vsa ta društva in skupine, izgublja volio do dela. Ne sicer povsodi marsikje pa. Ob tem pa bi se morali še zlasti zamisliti, saj navsezadnje kultura v naši občini še daleč ni tako razvita, da bi nam bilo vseeno.”
1.	ZORAN
RAZSTAVA SE IZTEKA — Razstava slikarskih del, nastalih v likovni koloniji ..Janka Trosta”, ki je potekala poleti v Ribniški dolini, bo v avli ribniškega Doma JLA odprta še danes in jutri. Na njej se s svojimi deli predstavlja devet likovnikov.
Manjše zakasnitve
Jakčev dom bo pravočasno nared — Otvoritev bo osrednja slovesnost za občinski praznik
Kulturi vendarle več v blagajno
Največ valorizirane vsote bo šlo za kritje materialnih stroškov kulturnih ustanov, kjer pa bodo lahko povečali tudi osebne dohodke______
NOVO MESTO — Kulturi v novomeški občini se je proti koncu leta začelo pisati precej bolje, kot je kazalo na začetku in tudi še ob polletju. Zaslugo za to.gre pripisati valoriziranemu denarnemu načrtu kulturne skupnosti, ki povečuje letošnje priltodke na okoli 82 milijonov dinarjev, to pa je za dobrih 30 odstotkov več denarja, kol ga je kulturna skupnost porabila lani.	g:
na drugo avnojsko zasedanje v Jajcu, dobilo Novo mesto.	1.	Z.
NOVO MESTO — Otvoritev Jakčevega doma bo osrednja prireditev v počastitev letošnjega občinskega praznika — 29. oktobra. Priprave na ta dogodek teko že nekaj časa, še posebej veliko dela pa ima odbor za ureditev doma, ki ga vodi predsednik občinske skupščine Uroš Dular.
Odbor, ki se je spet sestal v sredo prejšnji teden, ugotavlja, da ureditvena dela ne potekajo v skladu z določenimi roki. zato je tudi nekoliko zaskrbljen. Zamude sicer še niso take, da bi bilo potrebno biti plat zvona, vseeno pa se boje. da ne bi po nepotrebnem prišlo do časovne stiske in pomanjkljivosti.
• Okvirni program predvideva, da bodo obiskovalci v Jakčevem domu ob otvoritvi lahko videli stalno razstavo Jakčevih umetniških del, razstavo znamk, narejenih po Jakčevih predlogah, plakate, razglednice in še kaj.
Do zakasnitve nekaterih del pri gradbenem urejanju je prišlo, kot ugotavljajo. predvsem po krivdi samih izvajalcev. obrtnikov, ki delajo za obrtno zadrugo Hrast. H dokončanju del so jih v zadnjem času priganjali zlasti zato, ker so morali zavoljo velikih zamud otvoritev Jakčevega doma enkrat že prestaviti. Kot je znano, so pri kulturni skupnosti v Novem mestu otvoritev tega doma sprva načrtovali za julij.
Prej ko slej pa dela le napredujejo tako, da bodo v njem lahko že v
kratkem začeli nameščati opremo in zatem postavljati razstavo slik, ki jih je zanjo odbral Božidar Jakac. O tem in sicer o programu Jakčevega doma. zlasti še o programu ob otvoritvi, je odbor za ureditev na omenjeni seji tehtno razpravljal.
SPET GLEDALIŠKI IN KONCERTNI ABONMA
NOVO MESTO — Tukajšnja Zveza kulturnih organizacij je te dni razpisala gledališki in koncertni abonma za sezono 1984/85. Gledaliških predstav bo osem, koncertnih prireditev pa sedem. Dosedanji abonenti bodo lahko abonma podaljšali v ponedeljek. 17. in torek, 18. septembra. Za nove abonente bo vpisovanje 20., 21. in 24. septembra dopoldne v Domu kulture. Cena za vse predstave .gledališkega abonmaja je 1.700, za prireditve koncertnega abonmaja (uvedli ga bodo, če se bo vpisalo vsaj 70 abonentov) pa 1.000 dinarjev. O programih bomo podrobneje pisali prihodnjič.
RAZSTAVA DEL POMEMBNEGA KRAJINARJA
LJUBLJANA — Od včeraj je v Narodni galeriji odprta razstava del Antona Karingerja (1827 — 1870). Na ogled je 69 oljnih del, 40 risb ih akvarelo ter študijske skicirke slikarja, ki je ob Marku Pernhartu naš najpomembnejši krajinar. Razstava, bo odprta do 18. novembra.
Večji del iz valorizacije, ki. jo bo,; skupščina kulturne skupnosti potrdil?) na svoji seji predvidoma ob kotiču te*j ga meseca, bodo dobile poklicne kulturne ustanove v Novem mestu. Največ bo šlo za poravnavo obveznosti šolskemu centru za gostinstvo v zvezi z ureditvijo Jakčevega doma. Sicer pa bodo ustanove dobile za kritje materialnih stroškov nekaj nad 50 odstotkov z vajerizacijo pridobljenih sredstev, nekaj denarja jim bo kulturna skupnost dala za amortizacijo, večjo vsoto pa tudi za to, da bodo izboljšale osebne dohodke zaposlenih
Z več denarja bo moč uresničiti še nekaj tistega, kar je bilo med letom že evidentirano za prenos v ..boljše čase”. Tako se bosta kadrovsko okrepila Študijska knjižnica Mirana Jarca, ki bo zaposlila človeka za novo dejavnost. in Dolenjski muzej, ki dobiva
novega ravnatelja. Večji znesek bo namenjen za ureditev kulturnih dvoran oziroma domov v krajevnih skupnostih. kar bo tiste, ki so do zdaj zaman čakali na ugodno rešitev vlog za denarno pomoč, prav gotovo razveselilo. Nekaj več denarja, kot so ga sprva načrtovali, bo za založniško dejavnost, za varstvo naravne in kulturne dediščine (predvsem za plačilo del v Pleterjah), na nekaj več pa lahko računajo tudi tako imenovane mejne dejavnosti, ki jih financira kulturna skupnost — kajpak, v okviru možnosti.
Kot smo že nekajkrat poročali, pa kulturna skupnost glavni napor vlaga v ureditev Jakčevega doma — novega oddelka Dolenjskega muzeja. Ob tem si hkrati z drugimi dejavniki prizadeva. da bi likovni opus. ki ga je akademik Božidar Jakac, novomeški rojak, ustvaril na poti slovenske delegacije
Spet več kot sto zavrnjenih
Novomeška glasbena šola bi sicer lahko povečala vpis, vendar pa bi morala zato zelo zvišati šolnino — Kitara izpodrinila klavir
NOVO MESTO
■ V novem šolskem letu obiskuje Glasbeno šoto Marjana Kozine 386 učencev. Od tega jih je nekaj manj kot šestina novincev. Tudi tokrat se jih je za prve razrede prijavilo znatno več, ko‘ ;:h je šola lahko sprejela. Med okoli 100 zavrnjenimi jih je bilo zagotovo 70 takih, ki jim pouk glasbe ne bi delal preglavic
Odsev notranjega mira
V Krkini avli v Ločni razstavlja Tugo Lebič
Toda če bi šola strogo spoštovala normative, bi tudi letos ne smela imeti v vseh razredih več kot 360 učencev. Malenkostno preseganje dovoljenega števila ji še ni povzročilo večjih težav, če pa bi vpis znatno prekoračila, bi ga na lastno odgovornost, saj bi v tem primeru ne dobila nič več sredstev od občinske izobraževalne skupnosti.
Občinskp izobraževalna skupnost financira dejavnost glasbene šole glede na normative, ki temeljijo tudi na srednjeročnem načrtu potreb tovrstnega izobraževanja. Ne financira pa šole v celoti, saj prispevajo del sredstev sami uporabniki. To so starši, ki za svoje otroke plačujejo šolnino.
Ravnatelj Zdravko Hribar pravi, da bi šola glede na prostorske in
kadrovske zmogljivosti lahko vpisovala do 460 učencev ali kakih 100 več, kot jih zdaj. .Tolikšen vpis pa bi bil
• Na Glasbeni šoli Marjana Kozine opažajo, da se je precej zmanjšalo zanimanje za učenje klavirja. To si razlagajo s tem, da seje ta instrument hudo podražil in da si ga lahko privošči le bolj petična družina. Narasel pa je interes za učenje kitare. Ta instrument je dostopnejši in ga svojim otrokom lahko kupijo tudi manj premožni starši. Glasbila učenci potrebujejo
doma zato, da lahko na njih vadijo.  .—    .-------------------------------
hudo dvorezen. Če bi na eni strani ustregli interesom po glasbenem izobraževanju, še posebej pa staršem
zavrnjenih otrok, pa na drugi strani ne bi porušili samo normativov in dogovorov, ampak bi mogli razširjeno dejavnost razvijati le tako, da bi znatno povečali šolnino. To pa ne gre.
..Koliko bi znašala šolnina ob popolni zasedenosti šole, sicer nismo izračunali, bila pa bi prav gotovo tako visoka, da je mnogi ne bi mogli plačati. Pri tem imam v mislih starše z njzki-mi osebnimi dohodki, predvsem delavce in kmete. Nenadoma bi glasbeno izobraževanje postalo nedostopno za celo vrsto učencev. Največja krivica bi se zgodila nadarjenim učencem, še posebej pa tistim, ki bi se radi v glasbi bolj izšolali, seji morda tudi poklicno zapisali. Takega izločanja si res ne moremo dovoliti, pa naj bodo kritike, da omejujemo vpis, še tako hude. Ali pa naj kdo pove, na kakšen način bi zbrali potrebna dodatna sredstva, ne da bi morali spremeniti šolnino," pribije ravnatelj novomeške glasbene šole.	1.2.
NOVO MESTO — V avli Krkine upravno-poslovne stavbe v Ločni so od minulega četrtka na ogled slike Tuga Lebiča iz Novega mesta. *
To je že šesta samostojna razstava slikarja, ki je sicer član brežiške likovne skupine, kateri seje pridružil pred leti. Letos sc je že predstavil v novomeškem Novoteksu in metliški Beti, lani pa so njegove slike lahko videli v Ptuju, in sicer v tamkajšnjem Labodovem tozdu Delta. Leta 1982 je imel večjo samostojno razstavo v galeriji Posavskega muzeja v Brežicah.
Prvo samostojno razstavo so mu leta 1974 pripravili v Poreču, še isto leto pa je razstavljal v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici, kar je bilo zanj lepo priznanje. Iz tega pregleda je videti, da se je osredotočil na razstavljanje v delovnih organizacijah.
Poleg tega je bilo njegove slike moč videti na razstavah, ki jih je v Sloveniji pripravilo Združenje likovnih skupin
Slovenije, in na razstavah novomeške likovne skupine, katere član je bil dolga leta.
Če bi hoteli Lcbičcva dela kani uvrstiti, bi dejali, da njegovo slikarstvo ni ne akademsko ne naivno.
Tako meni tudi akademski slikar prof. Mladen Veža iz Zagreba, ki je med drugim zapisal: ..Spoštujem slikarstvo Tuga Lebiča. Ni prenagljeno. Ne posiljuje s subjektivno premišljenimi potezami čopiča. Mislim, da si ne ustvarja in ne poizkuša spreminjati predstavitve vidne, resnične predmetnosti narave v novo nadnaravo. V njegovem slikarstvu se pozna, da ustvarja z velikim notranjim mirom in z veliko ljubeznijo do slikarstva. S svetlobo in senco ter veliko sposobnostjo formalne obdelave površine ustvarja oprijemljivost predmetov, ki so v medsebojnih odnosih stopljeni v celoto notranje uravnovešenosti slike."
1. Z.
V šolstvu brez novogradenj
Kako do racionalizacije osnovnošolskega pouka v sevniSki občini
SEVNICA — Razprave in gradiva o morebitnih spremembah v mreži osnovnih šol v sevniški občini so v preteklosCi samo pogrevala stara nasprotja.
Občinski izvršni svet je pred časom določil dvoje strokovnih skupin iz vrst šolnikov in gospodarstva, ki naj bi pripravili predloge sprememb pri organizaciji šol, njihove vsebine in šolskega prostora. Skupina pod vodstvom prof. Jožeta Bogoviča, ravnatelja sevniške osnovne šole in v. d. direktorja šolskega centra je že pripravila skoraj 11 strani obsežno gradivo.
V zaostrenih gospodarskih razmerah je jasno, da ne bo mogoče graditi novih šolskih prostorov pred letom 1990. Lotevati se ne bo
mogoče niti večjih dozidav. Zato komisija predlaga, naj bosta organizacija pouka in šolska mreža kar se da funkcionalni in gibljivi. Šole naj bi se vsako leto sproti dogovarjale o zajemanju učencev iz posameznih okolišev, tako da bi dosegli primerno število učencev v vseh oddelkih.
Kritičnih pripomb so deležna številna vprašanja, še posebej načrtovalci predmetnikov, delovni načrti, do svobodne menjave dela. Ugotavljajo, daje treba preokreni-ti upadanje deleža narodnega
dohodka, namenjenega vzgoji in izobraževanju, saj zahteve po povečanju nenehno rastejo.
Tolikokrat omenjena prednost tega družbenega področja je, žal, le še v besedah. Kdor si je doslej prizadeval za racionalizacijo, je bil tepen, saj je takšno delo šlo celo v breme šolnikov. Šolniki, ki skrbno pregledujejo vse račune, zaskrbljeno spremljajo ples cen, vsi drugi samo dvigujejo cene, šola pa mora poslovati z več obveznostmi z nezavidljivim denarjem.
Za nedopustne imajo razlike med posameznimi občinami in poudarjajo, da solidarnost zaostaja in ničesar več ne izenačuje.
A.	ŽELEZNIK
Za galerijo na prostem odgovorni vsi
„Doseženo ohraniti za prihodnje generacije!” je poudaril Vladimir Kavčič v Kostanjevici
KOSTANJEVICA — Ko je pisatelj Vladimir Kavčič, predsednik skupščine kulturne skupnosti Slovenije, na zaključni slovesnosti 24. mednarodnega simpozija kiparjev Forme vive, ki je bila 1. septembra v nekdanji cerkvi tukajšnjega gradu, govoril o pomenu te tradicionalne prireditve za slovensko kulturo — o tem smo obširneje pisali že prejšnji teden, je med drugim navedel, da je v Kostanjevici marsikaj od tega, „kar se nam zdi dragoceno, dobilo sedanjo obliko na pobudo in po zamisli posameznikov ali ožjih skupin, vendar vselej s podporo družbene skupnosti”.
..Marsikaj pa še ni usklajeno s širšim okoljem, ne v občini, kaj šele v regiji ali v republiki,” je dodal Kavčič in poudaril, da je to neobhodno storiti že zavoljo rezultatov, ki so na dlani. ..Menim, da obstaja skupna pripravljenost in skupen občutek odgovornosti, da je treba doseženo ohraniti za prihodnje generacije. Lesene skulpture, ki so bile ustvarjene na dosedanjih simpozijih, morajo biti v prihodnje deležne -posebne skrbi že zaradi lastnosti samega materiala. Zamisel galerije na prostem odpira nova organizacijska, strokovna in materialna vprašanja, na katera ta hip še nimamo odgovora. Toda odgovore moramo iskati v sodelovanju z vsemi družbenimi - dejavniki dolenjske in posavske regije pa tudi v kulturni skupnosti Slovenije.”
Po mnenju Vladimira Kavčiča postaja na mnogih področjih očitno, da manjkajo temeljna izhodišča za kulturno politiko, kjer pa taka izhodišča obstajajo, ni konkretnih elementov za uresničevanje. ..Sistemsko nam je kultura v zadnjih letih nekako razpadla na občinsko in republiško', na profesionalno in ljubiteljsko, protislovja med temi oblikami so že marsikje odprta in neusklajena,” je nadaljeval. „V lokalnih okvirih je ponekod premalo razvit posluh za skuprie, nacionalne programe, nacionalne kulturne ustanove, temelječe na daljši tradiciji, pa ne čutijo vedno dovolj odgovornosti dej svojega širšega zaledja, do svojih potencialnih porabnikov, kot jim zdaj lakonično pravimo.”
Mnoge pomanjkljivosti in nesoglasja bi, kot je dejal Vladimir Kavčič, odpadle, če bi imeli ljubitelji oziroma porabniki kulture večji vpliv na kulturne programe, poleg tega pa tudi, če bi imejjjia kulturnem področju bolj nrcvito samoupravljanje. Kvarno delujejo tudi razmerja, ki jih je svojčas oblikovala država v drugačnih gmotnih razmerah in ki so se trdovratno ohranila do danes. Posledica tega je namreč, da se ob gospodarskih zaostritvah in omejitvah porabe kultura hitro znajde na mestu zadnje postavke v človekovih vsakdanjih potrebah.
I.	Z.
V> NEDELJO ORGELSKI KONCERT
DOLENJSKE TOPLICE — V okviru „Topliškega poletja 84" bo v nedeljo, 16. septembra, ob 19. uri v tukajšnji cerkvi orgelski koncert, na katerem bo Franc Ban iz Ljubljane izvajal Bachove, Alainove, Ukmarjeve in lastne skladbe ter dela drugih skladateljev. Vstopnice za to prireditev je moč dobiti pri novomeškem Globt-oursu in v topliškem zdravilišču.
pisma
in
odmevi
Zdaj končno vemo, zakaj smrdi
Ob prispevku „Čistilni napravi „piko na i” (Dol, list, 6. septembra)_
Sporočilo bralcem
V zadnjem času smo prejeli nekaj pisem bralcev, ki se svojimi premišljanji odzivajo na prispevke v Dolenjskem listu ali v njih govore o zadevah, ki so ta čas v središču zanimanja širše javnosti. Zelo radi bi resna in prizadeta pisma bralcev objavili, vendar nam to brani naša poklicna etika, ki ne dovoljuje uredništvu objavljati anonimnih prispevkov. Zatorej prosimo bralce, da pod svoje prispevke napišejo ime in naslov. Če želijo ostati nepodpisani ali podpisani s psevdonimom, jim bomo ustregli, vendar pa moramo vedeti za avtorja prispevka, da ga lahko priobčimo. Po želji pisca ohranimo njegovo ime v tajnosti, ki jo prelomimo samo, če prispevek zaradi neresnic in podobnega pride na sodišče.
Dolenjski list je vaš časopis! Dokažite to s svojim sodelovanjem!
UREDNIŠTVO
Pobrateni nogometaši v Kočevju
Najmlajši nogometaši iz Doline prj Trstu so bili teden dni na pripravah v Kočevju
KOČEVJE — Od 2. do 8. septembra so bili na pripravah v Kočevju mladi nogometaši, stari 8 do 11 let, iz pobratene občine Dolina pri Trstu. Vodila sta jih trener Miran Švara in tajnik ŠD Breg Boris Gombač.
Priprave so izkoristili tudi za spoznavanje z občani ter ogled krajev v okolici in zanimivosti, sodelovali pa so tudi na turnirju v malem nogometu in se udeležili družabnega srečanja.
Zadnji dan priprav, 8. septembra, so prišli na obisk v Kočevje starši mladih nogometašev. Skupno so si ogledali kočevsko okolico in obiskali Bazo 20.
Mladi nogometaši iz Doline, ki so bili na pripravah v Kočevju, sodijo po merilih, ki veljajo v Italiji, v skupini mlajših cicibanov in cicibanov. V minulem nogometnem prvenstvu so bili zelo uspešni.
TETA ANI
Kadar premišljam o dobrih ljudeh, se vedno spomnim tete Ani, kakor pravimo 77-letni Ani Orel iz Primštala. Danes je zelo malo takšnih, kot je ona. Z dušo in srcenj živi za sočloveka. Od jutra do mraka jo vidimo, kako dela na polju, v vinogradu, v gozdu v hlevu in drugod. Rada pomaga vsem ljudem. Veliko nabira tudi zdravilna zelišča in pomaga bolnim ljudem. Nikoli ne reče: ..Nimam časa!" Za vsakogar najde prijazno besedo. Zaslužila si je majhno pokojnino, ko je dolga leta delala kot dekla in varovala otroke. Slednje ima še zdaj zelo rada. Čeprav je stara in se ji že tresejo roke, se ne pritožuje in ne obupuje, temveč nam drugim daje pogum in zgled za delovno in pošteno življenje.
A.	STRNIŠA Gor. Medvedje selo
Zdaj končno vemo, zakaj je smrdelo in še smrdi iz novomeške čistilne naprave. Kriva je Krka, tovarna zdravil, nedograjenost. morda tudi malomarno delo ko-munalcev. Toda vsa ta spoznanja so prišla na dan šele zdajv ko seje novomeški izvršni svet sestal skupaj s strokovnjaki. Vendar pa strokovnjaki in politiki niso prišli samo do tod. Odkrili so tudi, da bo potrebnega še precej denarja, če bomo hoteli tudi v Novem mestu uživati čist zrak.
Pri vsem tem pa je več kot očitno, da smo vse predolgo čakali na „piko na i”. Če je bilo že pred več leti tudi v drugih mestih uspešno razrešeno vprašanje smrada iz čistilnih naprav, je čudno, zakaj so strokovnjaki in izvršni svet šele zdaj odkrili to dejstvo. Normalna pot bi namreč bila, da bi šli vprašat za rešitve tja, kjer sojih že odkrili. Niti Škofja Loka niti Zagreb nista tako daleč od nas, da bi morali tudi na ta način varčevati s kilometrino.
Nemara bi lahko precej prej odkrili tudi, da novomeška tovarna zdravil bolj obremenjuje, čistilno napravo, kot pa je le-ta prenesla. In če so na seji izvršnega sveta sprejeli sklep, da morajo delavci Komunale poslej bolj disciplinirano, odgovorno in strokovno delati, potem lahko sklepamo, da tega dela doslej niso opravljali tako. Skratka, vzroki (upajmo, da pravi) za smrad iz čistilne naprave so preprosti in pot do njih ni bila tako strokovno zamotana, da bi jih ne mogli odkriti že prej. Če bi se vsi pristojni razreševanja tega problema lotili že prej in bolj odgovorno, z večjim občutkom za počutje ljudi irt njihovo zdravje, bi bilo verjetno manj hude krvi zaradi te naprave.
Nabiralcem je malo mar za varstvo narave
Ob pozivih za nabiranje gozdnih zelišč
KOČEVJE — Članek pod naslovom »Zelišča in gobe za izvoz" smo 4. septembra brali v Ljubljanskem dnevniku. V njem je bilo lepo razloženo, kaj vse nam nudijo gozdovi: od borovnic in jagod do gob, lipovega cvetja in drugih zdravilnih zelišč. To nabiranje je za mnoge vir dodatnega zaslužka, nekateri pa nabirajo za svoje potrebe oz. za potrebe svoje velike družine.
Vsega tega se je veliko nabralo tudi v kočevskih gozdovih, pišejo poročevalci. Razmisliti bi kazalo, kako bi nabrali v bodoče še več.
Pri cenah pa bi morali napraviti več reda. Od nabiralca do končnega kupca se nabere preveč prekupčevalcev.
Opozoriti želim še na drugo plat. Lastnik gozda oz. parcele (kmet ali delovna organizacija) se zaradi rednega kmetovanja ne more ukvarjati še z nabiranjem gozdnih sadežev in zelišč. Na njegov Svet zaide truma nabiralcev -gozdnih dobrin, ki pa jim je malo mar za varstvo narave, ampak si prizadevajo le, da bi čimveč nabrali in zaslužili. Lomijo lipam veje pa tudi grmovje, na katerem raste zdravilno cvetje itd.
. Seveda pa niso vsi nabiralci taki.
ANDREJ ARKO
Kočevje
Kot je videti i? poročila o skupni seji strokovnjakov in izvršnega sveta, naprava še ni dograjena. Še več, za njeno sanacijo bo potreben dodaten denar. Ta denar pa bodo ali bomo odšteli občani iz svojih žepov, čeprav smo za komunalne potrebe in bržkone tudi za čistilno napravo že izglasovali samoprispevek, letos pa ga tudi podaljšali. S to podražitvijo kanalščine je pa tako kot z našo avtomobilsko industrijo. Ker se ni znala prilagajati razvoju v svetu, ker je bila njena proizvodnja draga in nerentabilna, je svoje izdelke venomer dražila. Mi pa bomo s kanalščino plačali nesposobnost vseh, ki so imeli pri napravi prste zraven.
A ne-gre samo za te dodatne dinarje, saj smo že vajeni 20 in 30 pa tudi 50 in več odstotnih podražitev. Bolj kot čistilna naprava in podražitev kanalščine nas lahko skrbi reševanje ostalih vprašanj. Če bomo na podoben način reševali ostale probleme, novomeški vodovod, IM V, pekarijo — naštevam samo tiste, ki mi pridejo najprej na misel, hkrati pa vem, da seznam še daleč ni izčrpan — potem nam lahko že jutri groze še hujše gospodarske, ekološke in še kakšne katastrofe. Še
posebej, ker se o marsičem ve, odloča pa se v ozkih krogih in čaka, da problem iznenada in brez predhodnega smrada (tako kot pri čistilni napravi) bruhne na dan.
J. S.
Novo mesto
Izlet na Rab
Trebanjski upokojenci spoznavajo zgodovinske kraje
TREBNJE — Trebanjsko društvo upokojencev je že več let zelo delavno. Člani društva se še posebno radi udeležujejo vsakoletnih srečanj in izletov, na katerih spoznavajo zgodovinske kraje širom po naši domovini.
Zadnjo soboto so imeli izlet na otok Rab. Na sedemurni poti so se izletniki seznanili z značilnostmi in zgodovino krajev, mimo katerih jih je vodila pot. gotovo pa je bil najbolj presunljiv obisk spominskega pokopališča, kjer leže žrtve koncentracijskega taborišča. v katerem je med zadnjo vojno umrlo in trpelo veliko slovenskih rodoljubov. Veliko zanimanja je zbudil tudi Titov most, s katerim se Jugoslavija ponaša pred svetom.
T. MAJER
\ Pap> Bo /	...	/
X------------- AjJS~7 )
m
Sh6s°
pto
POHOD NA POREZEN
V nedeljo ob 11. uri bo v Porez-nu letno srečanje borcev, planincev, mladine in ostalih, ki se bodo tega dne napotili v ta predel Notranjske. Vse poti na vrh Po-rezna so markirane.
ZIV ZOB CASA
KRŠKO — Na strehi krškega TVD Partizana se Vse bolj bohoti grmičevje, prav nič podobno okrajnemu. V stavbi, ki žalostno propada. ima že nekaj let skladišče brežiško trgovsko podjetje Emona — Posavje, kjer bodo pač plačevali najemnino, dokler bo streha zdržala. Bodo Krčani zvedeli, zakaj je sicer lepa zgradba prepuščena na (ne)milost zobu časa. saj lahko potemtakem podobna usoda čaka tudi nekatere malo manj stare objekte, kot je TVD Partizan, in so bili svojčas v ponos mestu?
c	Prvi utripi	N
Oglasili so se že dopisniki z artiške šole		
Artiška šola je odprla vrata svojim učencem in že se marljivi dopisniki oglašajo z vestmi. Suzana Molan, Evald Rožman in Alenka Cizel poročajo o prvih dnevih. Letos je učencev več kot lani, kar 264 jih je, razdeljeni pa so v 12 oddelkov. Prvošolčkov je med njimi 30, 38 pa je predšolskih otrok, ki obiskujejo 2 oddelka vrtca na šoli. Prvi dan pouka in naslednje dni so promet urejali pionirji miličniki, da bi zagotovili varno pot v šolo, saj je znano, kako hud davek pobere cesta med otroci. Planinci pa poročajo, da so opravili izlet na Krn, katerega so se udeležili učenci z opravljenim izpitom iz planinske šole iz treh osnovnih šol: Globoko, Dobova in Artiče.
V slovo Pavlu Žagarju
ŽE TRETJIČ USPEŠNI — Eantje z vseh vetrov so na 15. festivalu domače zabavne glasbe, ki se je zaključil 7. septembra v Ptuju, že tretjič osvojili zlato Orfejevo značko in plaketo, za kar so prejeli še posebno nagrado. Med dolenjskimi ansambli se je odrezal tudi Objem, ki je dobil bronasto Orfejevo značko, medtem ko sta Slavček in Hervol prejela srebrna Orfeja.
Boleče je, če vihar prelomi mlado steblo.
Nič manj boleče ni, če se posuši zrelo drevo, kije leta in leta nesebično rojevalo in se razdajalo.
Zborovodje Pavla Žagarja ni več.
Med več sto zborovskimi pevci trebanjske in grosupeljske občine ga skorajda ni, ki bi mu to ime ne zvenelo domače. Domače je (udi za tistih nekaj tisoč pevcev, ki smo mu letos na XV. taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični zaploskali za vseh petnajst let zvestobe taboru, obenem Tiidt za eno celo življenje zvestobe pesmi in petju. Drugačen Pavle tudi ni mogel biti: bil je preprosto zaljubljen v pesem in še posebej v našo ljudsko. „Vem, da se marsikdo hahlja, kadar na nastopu zapojemo kakšne stare in preproste pesmice,” je večkrat zaskrbljeno potožil in takoj odločno pribil: »Vendar je to naša pesmica, slovenska, otrok tega naroda! Morda res ni za vrhunsko tekmovanje, kjer zahtevajo vse mogoče in nemogoče tehnične spretnosti, je pa za srce. To je najbolj pomembno!” Po tej devizi „iz srca v srce" smo ga tudi poznali, spoštovali in se učili od njega. Na teh temeljih je gradil, oblikoval, ustvarjal in dokazoval človeka v pesmi in pesem, v človeku.
Neprenehoma. Ves svoj čas.
Že takrat na trebeljanskih pašnikih, ko je prepeval travam in hostain in nikdar siti Sivki, pa takrat, ko je pritiskal meh na koru vaške cerkve in se na pamet učil zapletenih ..korakov”orga-nistovih prstov, pa takrat, ko je s fanti
piepeval pou Košato lipo in tuui takrat. ko seje razdajal v blišču odrskih luči ali pa ves premočen in premražen sočustvoval na vaškem pokopališču.
Toda. kdo bi to preštel?
Kdo bi preštel vse pesmi, ki jih je pevcem v srce položil?
Kdo bi vse pevce preštel?
Kdo vse nastope?
Kdo vse ljudi na nastopih?
Ali je to tako zelo pomembno?
Vse tisto, kar je Pavle več kot šestedeset let sejal med svoje pevce, bo zorelo naprej v nove pevske letine, v /novih pevskih zborih, v novih pevcih in v vsem bo tudi delček njega.
In za to smo Pavlu hvaležni.
STANE PEČEK
8
Nuklearna elektrarna Krško, p. o. Vrbina 12, 68270 Krško,
objavlja
prosta dela in naloge:
1. tehnika radiološke zaščite — 2 vršilca
2. pomožnega operaterja sistema za predelavo radioaktivnih odpadkov — 2 vršilca
Pogoji: pod 1.:
— opravljena 4-letna srednja šola — tehnične smeri
— 18 mesecev ustrezne prakse
— poskusno delo 2 meseca pod 2.:
• — KV delavec
— 12 mesecev ustrezne prakse
— poskusno delo 2 meseca
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
632/37—84
Proizvodnja in trgovina export-import Agraria Brežice
razpisuje
prosta dela in naloge:
1. individualnega poslovodnega organa — direktorja DO
2. individualnega poslovodnega organa — direktorja TOZD Cvetje
Kandidati za dela in naloge pod 1. morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— visoka ali višja izobrazba agronomske ali ekonomske smeri
— 5 let delovnih izkušenj na vodilnih del. opravilih
— ZT registracija
Kandidati za dela in naloge pod 2. pa:
— visoka ali višja šola ekonomske ali agronomske smeri
— 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih opravilih
— pasivno znanje nemščine ali angleščine.
Kandidati naj vložijo pisne prijave v roku 15 dni po dnevu objave na razpisno komisijo Agraria Brežice, Šentle-nart 72.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni od poteka roka za vložitev pismenih prijav.
633/37—84
 ,1. ------------------------------------------------------
..Kovinarska” tovarna' mmistrijske opreme in konstrukcij, n. sol. o. Krško, TOZD prodajni inženiring, n. sub. o. Krško
objavlja	.	11) Vf .
prosta dela in naloge
konstruktor I., II. ali lil. — 4 izvajalci
Pogoji: srednja tehniška šola strojne smeri in 5 oz. 3 leta delovnih izkušenj oziromakohčano pripravništvo za III. Dela in naloge so za nedŠJočertčas s trimesečnim poskusnim delom. Objava velja 8 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomoolzbiri pisno obvestili v 30 dneh po poteku objavnega roka. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ..Kovinarska” Krške, Kadrovsko splošna služba.
Mercator—Agrokombinat Krško, delovna skupnost skupnih služb, razpisna komisija
razpisuje
prosta dela in naloge
vodje računovodskega sektorja
Kandidat bo izbran za 4 leta.
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
— 4 leta izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
— izpolnjevanje splošnih pogojev, določenih z zakonom in pogojev, določenih v 25. členu družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Krško.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite na naslov: Mercator—Agrokombinat Krško, CKŽ 52, kadrovski službi v zaprti ovojnici z oznako „za razpisno komisijo". Prijave bomo zbirali 15 dni od dne."a objave. Kandidate bomo obvestili v roku 30 dni po preteku prijavnega roka.
635/37—84
Delovna organizacija Beti Metlika
naknadno razpisuje za šolsko leto 1984/85 2 štipendiji: za poklic programerski tehnik (V. stopnja) — 1. letnik.
Prijavi (DZS obr. 1.58) priložite potrdilo o vpisu v šolo in zadnje šolsko spričevalo. Tako kompletirane prijave v 8 dneh od objave razpisa oddajte v Kadrovsko splošnem sektorju, DO Beti, Metlika, Tovarniška2.0 izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 10 dneh od dneva objave.
636/37—84.
NAGRADA V PIRAN
Žreb je med reševalci predzadnje nagradne križanke izbral SILVO KESE iz Pirana, torej je posegel med naše oddaljene naročnike, kar kaže, da se natanko drži svoje vloge — pravičnega žrebanja. Tovarišici Kcšetovi smo že poslali zanimivo knjigo, bralce našega tednika pa vabimo, da še naprej rešujejo nagradno križanko in rešitve pošljejo na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA.
Sreča ni dana v imetju in ne v zlatu, občutje sreče domuje v duši.
DEMOKRIT Človek ni bogat s svojo posestjo, marveč s tem, kar lahko naredi brez nje.
EPIKUR
Beda je danes bolezen človeštva.
M. MAETERLINCK Infantilna ljubezen se ravna po načelu: „Ljubim, ker sem ljubljen." Zrela ljubezen se ravna po načelu: ..Ljubljen sem, ker ljubim."
E. FROMM
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA													
jAfe Sjs m ^ -*jL *■				TONA	GOVORNIŠKO IZRAŽANJE	SPAN. Z. IME	IZLOČITEV	SPAKA	OL	IGOR OZIM	HALOGENI ELEMENT	POGAN	GR. MATI BOGOV
									MIT. LETALEC				
		| I		PEVKA NOVAKO- VIČ					PREHRAMBENI ARTIKEL / FIZ. ATMOSFERA				
	Tt/aRl -			LEPO VEDENJE						LinSKA PE-FUVI / FIN. ARHITEKT			
	Iki			IZDELOVALEC KOMATOV/M. IME								VRSTA TKANINE	SNOV
				►							PUTINA/ VABLJENJE		
OL	OKRNEL ROG	SNOP LANU	KRITIKA/ KVASINA						UKRAJINSKO MESTO /1				
PREDPO- STAVKA. TRDITEV								DEL POTI/ TELIČEK					
ANTIFAŠIST SVET NAR 0SV0B0D. JUGOSL						ZlVOSREBR-NA RUOA/ SKUPINA ČEBEL							
IGRALEC POLIC				LOKAV ClLU/ MAKARSKA						REKA V SZ/ KOPRIVNICA			
NEPRAVI OCE					DEL VOZA				ZAGOZDA				
GR. CRKA					TIBETAN- SKO GOVEDO				PODROČJE				
Doma je po vsem svetu
Človek uživa juhe že 10.000 let — Užitek za sladokusce, moč za starogrške atlete, odlična za današnjik	_______
Sol v hrani: da ali ne
Ogenj prepira med strokovnjaki zaradi študije — Enostranske diete so lahko škodljive za telo
Na stotisoče ljudi je bolj pazljivo segalo po solnici, odkar so medicinski raziskovalci odkrili povezanost med soljo in visokim krvnim tlakom, ki ga upravičeno imenujejo „tihi ubijalec”, saj vsako leko pobere strahotno smrtno žetev v razvitem svetu. Sol je bila obtožena, daje eden od najbolj nevarnih vsakdanjih povzročiteljev krvnega tlaka. V zadnjem času pa se raziskovalci sprašujejo, ali to res tako zanesljivo drži.
Nasprotujoče si raziskave odkrivajo, da je morda za visok krvni tlak bolj krivo pomanjkanje kalcija kot obilje natrija (sestavina soli) v vsakdanji prehrani. Sol naj bi bila po nedolžnem obsojfenar.
Raziskovalna skupina, ki jo je vodil dr. David McCarron, je analizirala prehrambene navade več
kalija in kalcija. Vse te tri snovi se v telesu po zapletenih procesih povezujejo. Znanstveniki ugotavljajo,* da so procesi telesne kemije mnogo bolj zapleteni, kot so doslej menili in da ne gre posegati vanjo z enostranskimi jemanji teh pomembnih elementov, ki tako usklajeno delujejo v zdravem človeškem organizmu. Torej ni najbolj priporočljivo sol in z njo natrij povsem odriniti iz vsakdanje prehrane, saj človeški organizem lahko zaradi preveč enostranske diete ne deluje več normalno.
Ta odkritja so torej zanetila ogenj prepira med strokovnjaki. Študiji očitajo površnost in preve-ličevanje rezultatov. Res je bilo vanjo vključenih veliko ljudi, vendar pa kritiki opozarjajo, da niso
kot 10.000 odraslih ljudi. Presene-_	pj-everili prehrambne navade an-
čeni so ugotovili, da je bilo: več: - ketirancev za dlje časa. Zdravniki visokega krvnega tlaka pri ljudeh,-.	tudi opozarjajo, da njihove iz-
ki so zaužili premalo soli, kot pri	kušnje nedvoumno kažejo, da je
ljudeh, ki s soljo niso skoparili in :	dieta z manj slano ali neslano
so jo normalno uživali. Istočasno se je izkazalo, da je rizični faktor večji tudi pri ljudeh, ki so v vsakdanji hrani zaužili malo kalija in kalcija in pri tisti skupini, za katero je bila značilna prehrana z malo vitaminov A in C.
V bolj vsakdanjih besedah to pomeni, da so visokemu krvnemu tlaku bolj podvrženi ljudje, ki ne uživajo dovolj mleka, sira, sadja in zelenjave, če seveda nova odkritja držijo. Gre torej za živila, kjer je razmeroma dosti natrija,
Glavobol zaradi ničel
Kdaj v Italiji „težka lira”? — Kovanec za gumbe
Inflacija, ki tako vztrajno gloda nekatere nacionalne valute, med njimi je, žal, tudi naš dinar, poleg siceršnjih težav in nadlog povzroča še eno, kiji pravijo težava z ničlami. Ta čas zaradi ničel boli glava Italijane. Njihova lira je postala tako malo vredna, da morajo vsako količkaj vrednejšo vsoto zapisati z dolgim repom ničel. V italijanski osrednji banki celo premišljajo, ali bi ne začeli tiskati bankovce za milijon lir, ker se dogaja, da morajo ob gotovinskih izplačilih prenašati cele zaboje denarja.
Izkušnja izpred nekaj let, ko so s tržišča povsem izginili desetlir-ski kovanci (v proizvodnji gumbov so jih uporabljali kot poceni kovinsko podlogo), sili italijanske bančnike k razmišljanju o,,ničelni operaciji” njihove nacionalne valute. V načrtih imajo, da (ji-' preprosto odrezali tri ničle in bi sedanjih 1.000 lir dobilo vrednost ene lire, tako imenovane,-,težke lire". Takšna finančna operacija zahteva seveda veliko denarja in prinese cel kup novih težav. Tako zaenkrat še ne kaže, da bodo Italijani računali s ..težkimi lirami”, narodni dohodek pa bodo še vedno zapisovali s petnajstmestno številko.
hrano za bolnike z zvišanim krvnim tlakom učinkovita.
Vsi pa se strinjajo, da je študija opozorila na veliko zapletenost problematike in potrebo po nadaljnjem raziskovanju.
MiM
(Vir: Newsweek)
Zlati pes
Milijarde za dirkalnega psa — 114 zmag
Pri nas sicer nepoznane pasje dirke navdušujejo drugje po svetu veliko ljudi, pa ni nič čudnega, da so poslovneži tudi z njimi naredili dober posel, ki lastnikom dirkališč in dirkalnih psov prinaša lepe denarce. Piko na i tovrstnemu biznisu so postavili pred nekaj dnevi, ko so prodali enega od tekmovalnih psov za doslej rekordno vsoto 250.000 dolarjev, kar po sedanjem tečaju znese okrogle 4 milijarde dinarjev.
Ta rekordni pes je sloviti sivi hrt z imenom Marathon. Zmagal je na 114 pasjih maratonskih dirkah, ki jih prirejajo na progah, dolgih okoli kilometer. Star je štiri leta in je doslej svojemu lastniku, odkar tekmuje, prinesel od 2.500 do-3.000 dolarjev tedensko. Vsekakor prava zlata jama.
Za psa se zanimajo tudi genetiki specializiranega podjetja za vzrejo plemenitih psov. Pripravljajo namreč genetski postopek Shranjevanja semena najboljših psov, da bi z njimi osemenili psice in tako dobili vrhunsko sposobne pse. Vse to bo prineslo kup denarja. Tudi zaradi tega je Marathon dosegel takšno neverjetno prodajno ceno.
Prodor v gospodinjstva
Računalniška tehnologija nezadržno prodira v vse pore življenja. Prišla je tudi do domačih kotičkov, kjer brne hišni šivalni stroji, in vanje zanesla pravi veter revolucionarnih sprememb. Proizvajalci gospodinjskih šivalnih strojev iz Evrope, Japonske in Amerike so ustvarili računalniške modele, ki delajo po zelo pestrih programih, imajo lasten pomnilnik za ustvarjalno vezenje, hkrati pa seveda opravijo vse tiste stvari, ki sojih že dosedanji, od navadnega šivanja do prišitja odtrganega gumba.
Med novimi modeli posebej izstopata japonski in švedski model, ki zmoreta preko 140 programiranih šivov. Izbor pa je zelo preprost, treba je le pritisniti na gumb z ustrezno številko. Stroji tudi vezejo vse črke za monog-rame v različnih oblikah, možno pa jih je tudi na novo vpisati v pomnilnik. Nove šivalne stroje je mogoče naučiti vseh vrst vzorcev po izbiri, če uporabniku izbranih 140 ne zadošča.
Japonski proizvajalci že obljubljajo, da bodo kmalu poslali na tržišče gospodinjske šivalne stroje, ki bodo ubogali na ukaz in tudi z besedami opozarjali, če se pri šivanju kaj zatika, če ni izbran najboljši program šiva za določeno vrsto blaga in podobno.
„Redka jed iz kakega živila ali iz-vode, v kateri seje kuhalo meso” — tako Slovar slovenskega knjižnega jezika skopo označi juho, jed, ob kateri se sladokuscem prebudi pesniška žilica, da jo z visokodonečimi besedami kujejo v nebo, željo po nji pa postavljajo nad moč spolnega nagona. Pravi izpit za dobrega kuharja je juha, ta čudež kulinarike, ki iz cenenih stvari ustvari domiselni in nepogrešljivi dnevni obrok, jed, ki vžiga notranji ogenj, pomaga ohranjati vitko linijo in odganja prehladne težave, če navedemo tudi tiste prednosti, ki niso zgolj užitkarske. Strokovnjaki za prehrano pa trdijo, da je juha najbolj prebavljiva jed, kar jih človek uživa.
Ob vsem tem pa zgodovinarji še danes ne vedo, kdaj se je na jedilniku človeštva juha prvič pojavila in kje se je to zgodilo. Najstarejši materialni dokazi o „prajuhah" prihajajo z Bližnjega vzhoda, kjer so našli ostanke kultiviranih rastlinskih zrn, skuhanih v lončenih posodah. Gre za ostanke pojedine izpred skoraj 10.000 let.
Starogrški atleti so, kot govore nekatera izročila, uživali posebne juhe za moč in vztrajnost, ko so se udeleževali takratnih olimpijskih iger. Vsak tekmovalec je privlekel k Zevsovemu oltarju kozo ali telička. Žival so obredno zaklali in jo nato skuhali v velikem loncu. Zvarek pa je potem atlet zaužil. Takrat seveda niso vedeli za nedovoljena poživila.
Strokovnjak za zgodovino jezikov Mario Pei navaja, da so prvi recepti o pripravi juhe stari okoli 4.700 let. Zasledil jih je v starodavni kitajski kuharski knjigi. Mojster, ki je recepte sestavljal in zapisal, je poznal že zelo pestro pahljačo juh, med njimi tudi kraljico juh, ki jo je nazval „Zlati mesec na srebrnem morju”. To tako poetično imenovano jed so pripravljali iz golobjih jajc.
Uživalci juh v srednjeveški Evropi so bili predvsem reveži. Že tiste čase so poznali jušne kuhinje, kjer so revežem stregli z juhami. Vrste revežev pa so bile mnogokrat zelo dolge; pogosto so se vrstila leta hudih lakot in pomanjkanja. Gospoda se v takšnih vrstah ' ni pojavila, saj so na svojih domovih srkali najčudovitejše juhe, ki so jim jih kuhali izbrani kuharski mojstri. Iz tega obdobja je ohranjen eden najstarejših angleških receptov za juho. Glavni kuhar kralja Richarda II. je v svoji kuharski knjigi zapisal recept za zeljno juho. Se dandanašnji po okusu ne zaostaja za modernejši izvedbami.
Sploh angleška kuhinja slovi kot juhi zvesta in še dandanašnji se juha vztrajno ohranja na angleških jedilnikih, drugod pa po zaslugi hitro pripravljenih jedi izgi-
nja Kot obvezen vsakodnevni obrok. Kljub temu so še vedno poznavalci dobrih jedi, ki se juhi, pravi in po pravilih kuharske umetelnosti pripravljeni, ne odpovedo, čeprav takih zavzetih juhojedcev, kot je bila kraljica Elizabeta I. (juho je jedla že za zajtrk), najbrž ni več.
Kot trdijo jezikoslovci, beseda juha izvira iz latinske besede ius, ki pomeni juho, čorbo. Vodnik je poleg besede „shupa” uporabljal besedo „sokrovca”, ki jo Bezljaj v etimološkem slovarju slovenskega jezika povezuje s poljsko in belorusko besedo „jucha,” kar pomeni kri, sokrvico. Sicer pa je zahod prevzel besedo od nemške „sop” in francoske „la souppe”. Nastanek teh besed sega globoko v preteklost, ko naj bi se beseda oblikovala pri srkanju vročih tekočin. Še dandanes je slišati te prastare korenine, ko ljudje pozabljajo, da srkanje ni lepo in dopadljivo v družbi.
V mnogih deželah in ljudskih izročilih je juha ne samo primerna kot jed, temveč slovi tudi kot naravnost zdravilen pripravek. Pri nas so prisegali na kokošjo juho kot najprimernejšo jed za porodnico, medtem ko so na Japonskem porodnicam z enakimi nameni kuhali juho iz morskih alg.
V mediteranskih deželah in Severni Afriki so in še pripisujejo zdravilno moč juhi iz česna, ki naj bi odganjala vsakovrstne bolezni od človeka. Korejci pa so prepričani, da dobra juha iz kačjega mesa zagotavlja dolgovečnost, dviga ljubezensko pripravljenost in zdravi vnetje živca.
Vendar pa o koristnih in zdravilnih učinkih različnih juh ne govore le nerazvita ljudstva in staro ljudsko izročilo. Tudi sodobna znanost ima nekaj dobrih besed za to jed. Dr. John Willman iz Harvardske bolnišnice meni, da je juha odlično sredstvo proti prehladu, torej proti nadlogi, ki občasno muči milijone ljudi po vsem svetu. Dr. George Burch z univerze Tulane v New Orleansu pa ugotavlja, da je juha skoraj idealno sredstvo pri nadomeščanju izgubljenih telesnih sokov v primerih, ko pride do dehidracije in suficience telesnih tekočin.
Še najbolj presenetljivo‘je odkritje japonskega strokovnjaka dr. Takešija Hirajame z Inštituta za raziskovanje raka v Tokiju. Po 17-letni študiji 265.000 Japoncev je prišel do zaključka, da juha „miso” (pripravljajo jo iz fermentirane soje) zmanjšuje nevarnost raka na želodcu.
Tudi študija, v katero so zajeli 60.000 ljudi in so jo opravile tri ločene državne ekipe v ZDA, je pokazala, da zdravi in pravilno hranjeni ljudje uživajo veliko juhe.
Torej, naj juha pogosteje zadiši na mizah!
MiM
TOMO
KRIŽNAR
MOJE AFRIŠKE POTI
Na kasonu tovornjaka, ki je potreboval do Kanduglija pet dni, sem se sicer ustrašil dveh policijskih zased, vendar me fantje v razpadajočih uniformah s starimi angleškimi flintami niso niti vprašali za potni list. Sudan je ena izmed redkih dežel na svetu, kjer se je treba vsake tri dni javljati na policijski postaji. V potni list napišejo datum in kraj in nekakšne pripombe čez cele strani, tako da po enem mesecu že zmanjkuje prostora.
Kandugli je malo večja vas z nekaj čajarnami in znamenitim trgom, kjer se poleg plastike in plastičnega kiča dajo kupiti tudi prave sulice. Ljudje so večinoma črni muslimani, odeti v arabske halje. Spokojni in mirni, leni in umazani znajo tudi ociganiti po arabsko, so pa izredno gostoljubni in prijazni. Velikokrat sem jedel zastonj Kar z ulice so me poklicali k na tleh stoječemu lavorju iz živobarvne plastike,-Čepeč okrog njega, smo skupaj s prsti zajemali fižol, nadrobljen s kruhom in prelit z oljem, pili zraven rjavo vodo iz star© zarjavele konzerve, nato pa smo se s „salam aleikum" (mir s teboj) prijateljsko razšli. Mohamedov rek ,.Preden začneš jesti, najprej poglejj okrog sebe, če ni poleg tudi kdo drug lačen" se je tu, daleč od Meke, zaradi zaostalosti obdržal.
Precej manj so bogatejši Kaduglija prijazni s črnimi nomadi, ki prihajajo prodajat mleko, kože in na skrivaj tudi slonovino. Do teh se obnašajo sila oholo. Domačini južnih sudanskih provinc so zanje podljudje, da, celo psi, kot mi je dejal lastnik edinega hotela. Ne hodijo v šolo, spijo na tleh in ne verjamejo v Alaha. Kaj boš hodil dol k njim! Ti si fin človek, bel kot jaz... oni pa so črni psi!"
Moj sogovornik je bil popoJnomačrn kot nomadi, v višjo raso ga je dvignila le arabska halja, zlat zob in posel z mbango — sudansko marihuano, ki joskrivaj prodaja.
Sudan je največja afriška dežela in pisan mozaik najrazličnejših ljudstev. Arabci so sicer v manjšini, vendar s svojo omiko in energijo od nekdaj najbolj vplivni. V časih anglo-egipčanske kolonizacije so
severni del, kjer žive muslimani, zavzeli Egipčani, juga pa so se skušali polastiti Angleži. Ko se je Angležem svetovni imperij začel podirati in so morali zapustiti tudi Sudan, so v želji, da bi se vrnili kot posredovalci, pred odhodom nahujskali črna plemena proti Arabcem. Mnogo krvi je namočilo močvirna tla ob južnem delu Nila. Vojske črnih vojščakov z loki, puščicami in ščiti iz slonje kože so drvele gor in dol, arabski turkani so pobijali in požigali. Vzvišeni trgovci Kaduglija se radi pobahajo, pokažejo brazgotine in žugajo s.pestmi. Bilo je veliko puntov, legende črnih opevajo hrabre junake, vendar so bile vse vstaje zatiranih z juga zatrte. Vodje so se poskrili v močvirnata prostranstva. Slišal sem mnogo vročih besed o te‘m, da njihovi sinovi rastejo in da se bodo nekoč zopet dvignili, ustanovili bodo svojo državo državo črnih, kjer ne bo diskriminacije.
Danes je na zemljevidu Sudana med severnimi in južnimi provincami nekaj sto kilometrov pod Khar-tumom potegnjena rdeča široka črta. Kdor hoče v to področje, mora na khartumski policiji zaprositi za posebno dovoljenje. Mladi pustolovski turisti iz Evrope in Amerike se na poti v obljubljene rezervate in bele plaže Kenije ne podajajo radi tod čez. Z letalom enkrat na teden lete iz Khartuma direktno v Nairobi. To je mnogo enostavnejše, pa tudi bolj udobno. Ko sem spraševal, kako bi prišel do nubijskih gora, kjer žive moji obljubljeni ljudje, so mi razcapani trgovci, ki od prebivalcev teh gora odkupujejo rdeče proso, povedali, da se da priti le peš. Po besedah nekaterih bi potreboval tri dni, drugi so kazali 8, 10 prstov. Izkušnje so me naučile, daje resnica navadno na aritmetični sredini statistično urejenih podatkov.
Tako sem odšel v arabski halji, bos in s palico v roki kot Kristus po ozki stezi skozi suho travo in trnje proti zgubtjajočim se hribom. V velikem nahrbtniku sem tovoril hrano, vodo in nekaj spominov za prijazne ljudi.
Že prvo noč so me vrgli pokonci topotanje in kriki.
, Zgrabila me je panika in celo noč sem se umikal in skrival po savani nazaj v Abu Gobeiha. Tam se mi je seveda režalo mlado in staro. Rekli so, da divjih zveri zdaj ni, sušna doba je, tigri, gepardi in podobni mački pridejo šele z dežjem, takrat, ko savana ozeleni in z juga pridejo antilope in žirafe, zdaj hodi po savani le nori Tomo in Alah. Alah da me straši, so rekli, ker z njim nimam čistih računov. Če me muči nemir, naj molim, in odleglo bo. Pokazali so mi, kako se pripogibaš in žebraš najlepšo poezijo, ki jo je posredoval Mohamed, in me povabili, naj ostanem pri njih, saj to, kar iščem po svetu, oni že imajo.
Hodil sem okoli, dokler me niso imeli dovolj in mi svetovali, naj le grem, za korajžo pa naj vzamem s sabo osla. Dober osel bi mi lahko nesel prtljago, spočit bom in pripravljen na vojno z duhovi.
Teden dni sem kupoval osla. Vse vrste štirinožcev so mi hoteli podtakniti. Take mrhe, da so komaj stale in niti rigati niso mogle. Da bi bili osli videti bolj poskočni, so jih, kot sem kasneje zvedel, prej nakrmili z ostanki indijske konopolje. Arabci so rojeni trgovci. Biti trgovec je sploh njihova največja želja. Kot trgovec si gospod, čeprav prodajaš le par kulijev in škatlico cigaret. Proizvajati dobrine, se pravi delati, je , kot so mi dali vedeti, sramotno. Del trgovske umetnosti je goljufija. Če v arabskih deželah kupiš po prvi ponujeni ceni brez barantanja, bo poslovni mož užaljen. Mislil bo, da ni dovolj sposoben, ali psi da si ga okoli prinesel.
T eden je minil v napornih diplomatskih pogajanjih pod vročim soncem. Zaključil se je tako, da sem krenil v savano s podivjanim mladim štirinožcem, ki sem ga krstil za Janeža. Spremljale so me štiri kokoši, koza in kpzel. Osla sem natovoril z dvema bencinskima kantama yode, desetkilsko vrečo prosa, s pol nahrbtnika datljev, sladkorja, soli, čaja, z nekaj zvezki, svinčniki in radirkami ter, upoštevaje izkušnje s Pigmejci z enega prejšnjih potovanj, tudi z ogrlicami, prstani, najlonskimi vrvicami in zamaški od coca-cole. Vse našteto.so mi trgovci prodali za okrog naših 250 jurjev. No, in potem smo šli.
POTA IX S TU?
I’ .	&
Brez prahu na sodnih spisih
Dolenjska in posavska sodišča bodo do konca leta počistila z zaostalimi spisi Specializacija sodnikov — Razveljavljenih odločb je vse manj
dežurni
poročajo
NOVO MESTO — Delovno in nadvse koristno so dolenjski sodniki prejšnji teden proslavili dan prevnsodnih delavcev. V prostorih novomeškega sodišča so namreč organizirali razgovor s predstavniki družbenopolitičnih organizacij obeh regij in predstavniki služb, s katerimi sodišča poklicno največ sodelujejo. £nano je namreč, da je še v ne tako davni preteklosti prihajalo pri delu sodišč do velikih težav, veliko vzrokov za to je bilo pripisati pomanjkanju denarja, slabi kadrovski zasedbi, pomanjkanju prostorov, neustrezni tehnični opremljenosti, to pa je povzročilo, da seje kup zaostalih in nerešenih sodnih spisov vse bolj večal.
Kot je zatrdil Janez Gartnar. »Naši sodniki danes pose.mo po-predsednik novomeškega temeljnega zornost posvečajo starim spisom in ta-
ODNESEL KROŽNO ŽAGO — Neznani storilec je v noči na 3. september ukradel krožno žago, kije bila last Novomeščana Stojana Djor-djeviča Lastnik je oškodovan za 50 tisočakov.
VLOMIL V AVTO — V noči na 5. september je nekdo vlomil v osebni avto Franca Bukovca iz Gornjega Mraševega in mu odnesel moško jopico, iz rezervoarja pa iztočil 10 litrov bencina. Bukovec je oškodovan za 3 tisočake.
KJE JE KOLO? — Neznanec je v noči na 5. september ukradel kolo, last Roberta Butale iz Petrove vasi. Ker gre za specialno kolo, je tudi vrednost višja, ocenili so jo na 12 tisočakov. Storilca'še iščejo.
POSKUSIL JE VLOMITI — Med
2.	in 6. septembrom je nekdo poskušal vlomiti v kletne proste vikenda Slavka Polaka na Vinjem vrhu. Ko vlomilcu to ni uspelo, se je sprehodil po gornjih prostorih in jih razmetal, s čimer je povzročil za 3 tisočake škode.
OB DALJNOGLED — Več sreče je imel vlomilec, kije obiskal vikend Alojza Luzarja nad Dolnjo Staro vasjo. Izginil je namreč precej dragocen daljnogled, vreden preko pet tisočakov. Storilca še iščejo.
OSTAL BREZ KOLESA Z MOTORJEM — Ivan Kralj je prejšnji teden ostal brez kolesa z motorjem. Se neznani tat je Kralja oškodoval za najmanj 30 tisočakov.
OVIRAL STREŽNO OSEBJE — Novomeški miličniki so 8. septembra pridržali do iztreznitve 26-letnega Antona Bukovca iz Petan. Mladenič je vinjen oviral strežno osebje pri delu, za nameček pa še vznemirjal goste. Čaka ga pot k sodniku za prekrške.
IZZIVAL JE GOSTE — V prostoru za pridržanje se je 8. septembra znašel tudi Štefan Mitrovič, poleg njega pa še Emil Deganovič in Rafael Lipovec, ki so v restavraciji Pri vodnjaku* družno izzivali goste in jih ščuvali k pretepu. Tudi zanje bo poskrbel sodnik za prekrške.
VLOMIL V VIKEND — Neznani storilec je v času med 2. julijem in 7. septembrom vlomil v vikend Trboveljčana Ivana Zupana nad Gornjo Staro vasjo. Vlomilec ni ničesar odnesel.
OB ELEKTRIČNI VARILNI APARAT — Med 23. julijem in 3. septembrom je nekdo iz skladišča DO GOK — tozd Belgrad v Črnomlju ukradel električni varilni aparat. Begrad je s tatvino oškodovan za 14 tisočakov.
sodišča, ki pokriva dolenjsko in zasavsko regijo, jih je že ob reorganizaciji sodišč pričakalo 23 tisoč nerešenih zadev. Potem seje skokovito povečal pripad spisov iz IM V (samo teh je bilo tisoč), če k temu prištejemo še vsakoletni normalni dotok zadev, kije letos znašal kar 55 tisoč spisov, so težave sodnikov veliko bolj razumljive. Zanje je bilo najbolj črno leto 1981. ko jev predalih ostalo nerešenih 25.200 zadev, do danes pa so to številko zmanjšali na vsega 9.700.
. OTROK USEL NA CESTO
GORNJA STRAŽA — V nedeljo je 2-letni Peter Novak iz Gornje Straže med igranjem na dvorišču stanovanjske hiše le za hip ušel budnosti matere in pobegnil na cesto. Takrat ga je z osebnim avtom zadela Vesna Udovič iz Novega mesta, ki je pripeljala mimo. Zaradi poškodb so malega Petra prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
IZ PIPE PRITEKLA — ŽIVA NIT
NOVO MESTO — Delavci v novomeški /M V so bili pred časom dodobra začudeni, ko jim je iz pipe med curkom vode v kozarec padla ludi neka žival. Kasneje se je izkazalo, da je šlo za tako imenovano živo nit, bitje, značilno za kraška podzemna tla. S tem je tudi pojasnjena skrivnost, kako je živa nit zašla v vodovodne cevi. Potrebno je le dodati, da se je sčasoma privadila tudi na klorirano vodo. ki ji očitno kar prija. Poslej bo pač potrebno nekoliko pozorneje pogledati v kozarec, s katerim si bomo gasiti žejo.
NEPREVIDNO SEGEL V ŽAGO
TREBNJE —6. septembra je prišlo pri delu na krožni žagi v trebanjskem Trimu do hujše delovne nezgode, v kateri seje poškodoval 24-letni Marko Žgajnar z Drejčjega vrha. Žgajnar je med delom neprevidno segel v bližino krožne žage, tako da mu je odrezala mezinec, prstanec in poškodovala sredinec. Prepeljali so ga na zdravljenje v novome'ško bolnišnico.
Tatovi nared za zimo
število kraj drv se nenehno veča — Prejšnji teden sta bila ob kurjavo Božo Skupek in Jože Lukšič
GADER, TOLSTI VRH — Hladni dnevi vse bolj trkajo na vrata, z njimi pa se veča tudi število kraj drv. Prejšnji teden sta to najbolje občutila Božo Skupek iz Orehovice in Jože Lukšič iz Dolenjskih Toplic.
Skupek je imel svoja drva spravljena pred zidanico na Tolstem vrhu, dragocene kurjave pa se je neznanec polotil med 4. in 7. septembrom. Las-
Z avtobusom zapeljal na balinišče
Neprevidnost šoferja povzročila za 700 tisočakov materialne ____________škode__________
TREBNJE — Minuli torek nekaj pred 5. uro zjutraj je prišlo na lokalni cesti med Dobrničem in Mirno pečjo do nenavadne prometne nesreče. 24-letni šofer avtobusa Ludvik Makše z Rdečega kala je 3. septembra vozilo po končani službi parkiral ob omenjeni lokalni cesti, naslednje jutro pa je hotel z njim nadaljevati službene obveznosti. Ker pa mu motor ni hotel vžgati, je avtobus spustil po klancu, vendar se očitno ni zavedal, da brez motorja ni delal tudi hidravlični sistem za zaviranje. Po kakih 250metrih vožnje ga je v levem nepreglednem ovinku zaneslo na levo čez cesto na parkirni prostor, kjer je trčil v garažo Alojza Roglja, nato pa je podrl še ograjo med cesto in dvoriščem. Škodo so ocenili na 700 tisočakov.
tnik je s krajo oškodovan za najmanj 15 tisočakov.
Topličan Jože Lukšič je imel svoja drva pripravljena za odvoz ob lokalni cesti pri gozdu med Gabrom in Smukom. Po njegovih ocenah jih je nekdo odpeljal med 27. avgustom in 5. septembrom. Vse torej kaže, da bodo morali zamudniki kar najhitreje pospraviti kurjavo v drvarnice, ali pa se sprijazniti s tem, da bodo zimo preživeli ob nezakurjeni peči.
KDO JE UNIČEVAL PRIKOLICE
NOVO MESTO — Med 2. in 7. septembrom je neznanec poškodoval več počitniških prikolic Adria, ki so bile parkirane na travniku na Grmu. Odveč je pisati, da so bile last IM V, ki je s početjem neznanca oškodovana za 150 tisočakov.
POSEKAL 40 TRT
BERČIČE — Neznani storilec je med 4. in 5. septembrom posekal in porezal okoli 40 vinskih trt, ki so rastle v vinogradu Berčiče. Trte so bile last Metličana Draga Rajkoviča, ki je oškodovan za lO.OOOdin. Za storilcem še poizvedujejo.
OB GORIVO IN GOTOVINO
KRŠKA VAS — Nekdo je 8. septembra vlomil v osebni avto Zlatke Piltaver iz Krške vasi, ji iz vozila odnesel 9 tisočakov gotovine in bon za 10 litrov goriva. Predrzneža še iščejo.
ko je danes takšnih, starejših od treh let, le še 156," pravi Janez Gartnar. »Pa še za te je krivda sodnikov za morebitna zastaranja popolnoma izključena. Če bo šlo vse po naših predvidevanjih. bomo že do konca tega leta počistili z zaostankom in šli v leto 1985 s čistimi računi. To pa bo za občane pomenilo, da bodo lahko hitreje uveljavljali svoje pravice."
Ne samo v številkah, dolenjska in posavska sodišča so naredila velik
premik naprej tudi v kvaliteti dela. ^odniki so se strokovno izpopolnjevali. privoščili sosi lahko celo specializacijo. Jako je danes na novomeškem temeljnem sodišču poseben oddelek gospodarskega sodstva, na najtežjih sojenjih so predsedniki senatov najsposobnejši sodniki, tudi za razsodbe v nepremičninskih zadevah je poseben sodnik. Vse to sc seveda pozna tudi pri kvaliteti razsodb, število razveljavljenih odločb je namreč minimalno.
B.	BUDJA
• Ob koncu razgovora so najzaslužnejšim pravosodnim delavcem podelili posebna priznanja. Za 20 let dela v pravosodju so jih dobili Janez Kramarič, Anton Trunkelj in Marija Bevc, medtem ko je bilo za 30, 20 in 10 let delovne dobe nagrajenih 12 uslužbencev sodišč.
Prijeli so krivolovce
Rutinski pregled avtomobila pomagal razkriti skupino, ki se je po Gorjancih ukvarjala s krivolovom
GLOBOČICE — Brežiški miličniki, ki so 28. avgusta pozno zvečer ustavljali osebni avtomobil, namenjen skozi Globočice, zagotovo niso slutili, da jim bo čez nekaj trenutkov padla v roke dobro organizirana skupina krivolovcev.
Med rutinskim pregledom avtomobila 28-letnCga Branka Kršljina iz Gr-danjcev. ki je imel v vozilu še sopotnika. 38-letnega Borisa Duniskvariča iz Stojdrage. pa so našli neprijavljeno lovsko puško. Dovolj za nekoliko podrobnejšo preiskavo. Obstajal je namreč sum, da gre za krivolovce. ki
TRČIL MED PREHITEVANJEM
JEZERO — Zdomec Ismalij Miljuš je 9. septembra okoli 8. ure med vožnjo iz Novega mesta proti Ljubljani pri Jezeru prehiteval vozilo pred seboj, takrat pa mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal Kamničan Franc Potočnik. Prišlo je do silovitega trčenja, v katerem so se poškodovali voznik Potočnik, sopotnici Jelka Potočnik in Judita Urbanija ter potnica v Miljuševem avtomobilu Nevenka Ja-njušič. Vsi poškodovani so iskali zdravniško pomoč v novomeški bolnišnici, medtem ko je bilo materialne škode za kar milijon in 20 tisočakov.
se je kasneje izkazal kot zelo utemeljen. Pokazalo se jč namreč, da se ' je omenjena dvojica skupaj s 46-letnim Ivo Štibičem iz Selc in 24-letnim Vladom Horvatom iz Pokleka dalj časa na območju Gorjancev ukvarjala s prepovedanim lovom. Zaenk-. rat so delavci krške UNZ ugotovili, da so osumljenci ustrelili 3 srnjake. 2 zajca iri lisico, verjetno pa je bilo tega še več. Poleg tega so pri njih našli še 3 neprijavljene lovske puške in eno neprijavljeno vojaško puško ter več streliva. Vse to so jini seveda zasegli, enako kot divjačino, ki so jo našli pri njih.
Delavci krške UNŽ bodo za vse štiri osumljence napisali kazensko ovadbo temeljnemu javnemu tožilcu.
B.	B.
KOKOŠI PA ŠE KAR IZGINJAJO
SUHOR, KRONOVO — Kokošje meso je pri tatovih še naprej zelo v čislih. Tako je neznanec v noči na 8. september iz kokošnjaka Angele Cesar v Suhorju pri Prečni odnesel sedem lepo rejenih prebivalk, le dan kasneje pa je Martin Zajc iz Dolnjega Kronovega potožil miličnikom, da je tudi on ostal brez šestih kokoši. Skupne škode je za 10 tisočakov.
Še druga plat pocenitve
Cene sindikalne prodaje svinjskih polovic ni nihče potrdil — Najbolj sveže meso iz lanskega julija
Z začudenjem in seveda veseljem je večina sprejela novico. da so se nekatere sindikalne organizacije odločile za prodajo svinjskega mesa po znižanih cenah. Pomanjkanje koruze na trgu je pač privedlo do logičnega nadaljevanja, za-kolov živine, nenadoma so se pojaviti presežki mesa. ki ga je bilo nekje potrebno spraviti. Toda hladilnice so bile že bolj ali manj potne in tako ni preostalo nič drugega, kol da se meso zamenja, zamrznjene svinjske polovice pa so morale prepustiti prostor svežemu mesu. Tu se tisto, kar je najzanimivejše, 'šele začenja.
.Ustavimo se najprej pri prodaji. Mnogi se čudijo, kako je mogoče, da so cene temu mesu v republiki in tudi navzven tako različne, saj je potrebno za kilogram ponekod odšteti vsega 220 din. drugod pa kar 330. Toda dejstvo je, da je cena mesu iz hladi/niških rezerv oblikovana na črno, brez vsakršnega soglasja skupnosti za cene. Resda je bilo zaradi nenadnih težav s pomanjkanjem hladi/niških pro-
storov potrebno hitro ukrepati, a to še zmeraj ne more in ne sme biti razlog za nezakonitost.
Drugo, verjetno še bolj sporno dejstvo pa je, da nosijo tiste najbolj „sveže" svinjske polovice, namenjene sindikalni prodaji. datum zakola julij 1983. Gre torej v najboljšem primeru za leto in nekaj mesecev stara zamrznjeno mesnino, ki je bila za nameček ob selitvah zaradi prodaje ponekod odtajana, pa ponovno zamrznjena. Tako ni pravzaprav nič čudnega, da je bilo moč v nekaterih primerih najti že žaltavo in pokvarjeno meso, da so morali v akcijo veterinarski inšpektorji in takšno mesnino izločiti.
Kaj reči drugega, kot da so bili pomisleki ob tako slabo organizirani in tudi stihijski akciji prodaje ..odvečnih" ton svinine na mestu. Najsi se nekateri še tako izgovarjajo na nujnost hitrega ukrepanja, ostaja, da je bilo po vseh koruznih zapletih takšno reakcijo moč pričakovati in se nanjo tudi bolje pripravili.
B. BUDJA
PREVRNIL SE JE ČEZ NASIP-
3.	septembra je Srbislav Mladenovič iz Srbije peljal tovornjak s priklopnikom iz Zagreba proti Ljubljani. Med vožnjo po klancu navzdol v Kartelje-vem, kjer je hitrost na vozišču zaradi popravil na cesti omejena, je vozil prehitro, poleg tega pa je bil promet v ljubljansko smer v tistem času zaprt, tako da je tovornjak med zaviranjem zaneslo na desno. Mladenovič je zavozil najprej na nasip, nato pa še na bankino, od koder se je prevrnil. Povzročeno materialno škodo so ocenili na 300.000 dinarjev.
NI UPOŠTEVAL PROMETNEGA ZNAKA-— 7. septembra se je Brežičan Slavko Lah peljal z osebnim avtom iz Novega mesta proti Črnomlju. V križišču v Žabji vasi ni upošteval prometnega znaka, ki je označeval prednostno cesto, pač pa je v križišče zavozil z nezmanjšano hitrostjo. Pri tem je trčil v vozilo našega zdomca Josipa Žaje, kije pripeljal po prednostni cesti.
Ob nezgodi sta se voznik Lah in Zajeva sopotnica Ana Žaja ranila, materialno škodo pa so ocenili na 500 tisočakov.
Po dolenjski deželi
• Marija Mišič iz Zaloga je prejšnji teden ostala brez dragocenih kosov mesnine. Neznanec ji je namreč skrivoma obglavil devet kokoši, ki so jih delavci organov za notranje zadeve ocenili"na 4 tisočake.
• Se za nadaljnjih pet sivih bankovcev večjo škodo pa je utrpela Emilija Springer iz Dolnje Straže, ki je bila ob devet v perje oblečenih živalic. Ob eno tovrsto živo bitje pa je bil tiste noči tudi eden najznamenitejših novomeških kokošjerejcev. Zaradi varnosti pred tatovi naslova ne izdajamo.
• Se zadnje poletne dni . je zahodnonemška državljanka Angelika Paupel izkoristila za kopanje v Šmarjeških Toplicah. Eno svojih zadnjih tovrstnih priložnosti za dodaten zaslužek pa je izkoristil tudi tat. ki ji je izmaknil denarnico s 7 in pol tisočaka dinarjev in 100 nemškimi markami.
• Miličniki ta čas še ugotavljajo, ali so bile na njivi Jožeta Žvaba iz Dolenje vasi na delu maščevalne žuželke ali pa je morda posevek kolerabe in ohrovta uničil kakšen sosed. Možje postave se trenutno bolj nagibajo k mnenju, da je šlo za maščevalnost človeških dvonožcev. Sicer pa je povzročene škode za 20 tisočakov.
ZALOTILI SO JU MEjD KRAJO
ČATEŽ — Brežiški miličniki so v noči na ponedeljek na parkirišču hotela Terme v Čatežu prijeli mladeniča, ki sta poskušala ukrasti motor znamke suzuki, last zahodnonemškega državljana. ki je prenočeval v hotelu Izkazalo se je, da gre za 25-letnega Željka Petroviča in 23-letnega Željka lštvanoviča. oba iz Zagreba. Ob opravljeni preiskavi so pri njiju našli še nekah sumljivih predmetov, tako da postopek zoper oba osumljenca še ni končan.
ZALETEL SE JE V RAMPO IN POBEGNIL
GORICA PRI KRŠKEM — Na lokalni cesti pri Gorici je prišlo 7. septembra ob 19.55 do hude nesreče. 20-letni Branko Brajdič iz Dobruške vasi seje tega večera peljal z osebnim avtom po lokalni cesti, pri tem pa prezrl spuščeno vojaško zapornico. Udaril je vanjo, zapornica pa je treščila po glavi vojaka. 20-letnega Sulejmana Hukelica. in ga hudo poškodovala. Brajdič je po nezgodi pobegnil, vendar so ga kostanjeviški miličniki že po petnajstih minutah prijeli. Vse kaže. da je Brajdič vozil vin jen in s slabimi zavorami.
GOREL KOZOLEC
HUDO — 6. septembra je med neurjem udarila strela v kozolec Franca Novaka iz Hudega 4. Ogenj je u-ničil 100 kilogramov sena, dva prečna strebra in nekaj lat. Na srečo so požar dovolj zgodaj opazili sosedje in ga tudi pogasili. Materialno škodo so tako ocenili na, 20.000 din.
Mladi vlomilci v avtomobile že za zapahi
Mokronoški miličniki pojasnili julijske in avgustovske vlome v avtomobile
MOKRONOG — Mokronoški miličniki so pred dnevi skupaj s kolegi iz Litije odkrili skupino mladeničev, ki so se dokaj organizirano ukvarjali z vlomi v osebne avtomobile.
Po zbiranju obvestil in opravljenih preiskavah so se za zapahi znašli 25-letni Stanislav K. iz Kostanjevice, 22-letni Alojz K., enako star Jože B.. 4 leta mlajši Srečko S. in mladoletni R. P., vsi iz Svinjskega pri Sevnici. Omenjena skupina je osumljena, da je julija in avgusta opravila več vlomov v osebne avtomobile', iz katerih so ukradli precej predmetov in iztočili nekaj deset litrov bencina. Materialno škodo, ki so jo povzročili, zaenkrat še ocenjujejo, to pa ni nikakršna ovira, da ne bi zoper osumljence napisali prijave temeljnemu javnemu tožilcu.
KOLESAR OBLEŽAL V JARKU
NOVO MESTO — Novomeščan Matija Jadrič se je 5. septembra okoli 15. ure peljal s kolesom iz Kandije proti Srebrničam. V križišču pri zdravstvenem domu mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Novomeščan Rudolf Petan. Slednji trčenja navzlic zaviranju ni uspel preprečiti. Jadrič je padel po vozišču in obležal v jarku. Hudo poškodovanega kolesarja so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 50 tisočakov.
Novomeški modelarji vnovič razveselili
Najbolj je z zmago presenetil Mitja Brudar
SISAK — Novomeški modelarji so se v soboto udeležili zveznega tekmovanja za pokal tamkajšnje železarne in dosegli nekaj lepih rezultatov. Kot zanimivost orne1-nimo, da je bilo navzlic lepemu vremenu nekaj tekmovalcev poš;te-no mokrih, kajti modeli so kot » stavo padali v bližnjo Kolpo in potrebno jih je bilo reševati brez čelna.
Sicer pa poglejmo rezultate. Med modelarji pionirji je najbolj presenetil mladi Brudar, ki je med 28 tekmovalci prepričljivo zmagal. Grošelj med motornimi in Žulič pri jadralnih modelih sta tokrat vnovič potrdila, da se resno potegujeta za mesto v državni reprezentanci, ki bo prihodnje leto nastopila na državnem prvenstvu v Livnem. Ekipno so novomeški modelarji zasedli 2. mesto.
Rezultati — F-I-A: 2. D. Žulič, 17.
B.	Žulič, 21. BaUer (vsi Novo mesto). F-l-B: 4. M. Brudar, 6. Grešak (oba Novo mesto), F-l-C: 4. Grošelj, A-1: 1. M. Brudar. 14. Dular (oba Novo mesto).
Ekipno je zmagal Sisak z 9.120 točkami pred Novim mestonj 8.53! in Ptujem, ki je zbral 6.892 točk.
Splitska zmaga že vstopnica za EP
Velik uspeh Šehiča na turnirju karateja v Splitu
SPLIT — Prejšnjo nedeljo je bil v Splitu turnir najboljših jugoslovanskih karateistov v full-contactu, hkrati pa je tekmovanje veljalo za sestavo državne reprezentance, ki bo 22. in 23. septembra nastopila na evropskem prvenstvu v Gradcu.
Novomeško zastopstvo v Splitu je štelo 3 tekmovalce, med, katerimi jc nedvomno največ pokazal Šernso Seliič, ki je v svoji kategoriji prepričljivo zmagal in si tako že zagotovil vstopnico za nastop na eevropskem prvenstvu. Dobro sta se odrezala tudi Sebuk in Skok. Prvi je bil v kategoriji do 69 kilogramov 5.. Skok pa v kategoriji do 74 kilogramov odličen drugi..saj je klonil šele v finalu.
CELOVŠKI ZLATI ZMAJ V KRŠKO
Strelci Partizana i/ Krškega so se že drugo leto zapored udeležili mednarodnega tekmovanja v streljanju na 200 glinastih golobov v Celov.cu v Avstriji. Letos se domov niso vrnili praznih rok. Med številnimi tekmovalci iz Avstrije, Nemčije. Madžarske in Italije je imel najbolj mirno roko Krčan Jože Žabkar in osvojil najvišjo nagrado tekmovanja — celovškega zlatega zmaja.
Krčani že več let sodelujejo z lovskim društvom Woisberg iz Koroške, predvsem z zamejskimi Slovenci, včlanjenimi v njem. Udeležba na omenjenem tekmovanju je sad tega koristnega sodelovanja, ki ga bodo še potrdili 27. oktobra s tekmovanjem na strelišču v Boštanju, na katerega so Krčani povabili svoje zamejske prijatelje. r
MIRTIČ REPUBLIŠKI PRVAK
DOLENJSKE TOPLICE — V tukajšnjem bazenu je bilo v soboto 6. republiško prvenstvo civilnih invalidov vojne v plavanju. V prostem slogu je ekipno zmagaia vrsta Celja, Novo-meščani so bili tretji, med posamezniki pa jc bil prvi Novomeščan Mirtič. Pri ženskah je zmagala ekipa Celja, pa tudi vsa prva tri mesta so si razdelile Celjanke. V plavanju prsnega stila je zmagal Kranjčan Mehmedinovič.
ROKOMETNI TURNIR SODRAŽICI
SODRAŽICA — Domači TVD Partizan je pred dnevi pripravil tradicionalni memorialni rokometni turnir Staneta Fajdige. V srečanju za prvo mesto je Sodražica presenetljivo premagala Inles z 21 : 20 (7 : 12), ostali rezultati pa so bili: lnels — Riko 27 : 12(13 :6),Donit —Riko 14:11(8:6).
M. G-č.
ZMAGA METLIŠKIH KEGLJAČEV
IVANČNA GORICA — Na kegljišču Čož se je pred dnevi končal tradicionalni turnir v počasitev trebanjskega občinskega praznika. Po izenačeni borbi so na koncu slavili Metličani z vsega kegljem naskoka
14
DOLENJSKI LIST
Št. 37 (1831) 13. septembra 1984
Spodrsljaj Inlesa na startu
V soboto se je pričelo prvenstvo v republiških rokometnih ligah — Inlesu doma le točka — Pomembna zmaga Šentjernejčank v Ljubljani — Visok poraz Itasa
V soboto so začeli s prvenstvom ligaši v moški in ženski republiški ligi. Že takoj na startu je prišlo do velikega presenečenja, saj so Ribničani, ki so lani izpadli iz II. zvezne lige, doma šele v zadnjih sekundah rešili točko proti Lipi iz Ajdovščine. Izmed ostalih izidov omenimo še tesno, a pomembno zmago šentjernejskih rokometašic z Veto v Ljubljani in nepričakovano gladek poraz Itasovk v Veliki Polani.
INLES—LIPA 16 : 16 (8 : 10) — domači vrsti je bil Fajdiga. Strelci za
Gostje iz Ajdovščine so neprijetno presenetili domače igralce, saj so vseskozi vodili s tremi ali celo štirimi zadetki. Šele v zadnjih minutah igre, ko je vse kazalo na veliko presenečenje, so se Ribničani zbrali in na koncu vendarle iztržili točko. Še najboljši v
TENISKI TURNIR MULEJU
NOVO MESTO — Ob tednu turizma na Dolenjskem je novomeški teniški klub pripravil odprto člansko prvenstvo Novega mesta, ki je na igrišča v Portovaldu privabilo kar 42 igralcev. Zmagal je Kranjčan Mulej, ki je v finalu ugnal svojega klubskega kolego Starca z 1:6. 6:4 in 6:3. Izmed dolenjskih igralcev je največ pokazal Stokanovič, ki seje prebil do četrtfinala.
Mladim atletom 8 medalj
Na republiških prvenstvih za mlajše in starejše mladince in mladinke so Novomeščani osvojili 8 medalj. Primc je zmagal v metu diska. Gabrijel pa v teku na 400 m z ovirami. Oba mladinska državna reprezentanta letos v Jugoslaviji v svojih disciplinah nista izgubila niti ene tekme. Primcje prvemu mestu v disku dodal še srebrno medaljo v metu kladiva in bronasto v krogli, Gabrijel pa je bil drugi na 400 m.
Najboljši mlajši mladinec je bil Žbogar s srebrno medaljo v teku na 400 m in 4. mestom ter osebnim rekordom v teku na 200 m (23.1 s). Osebni rekord je skoraj za sekundo in pol izboljšal tudi Žulič v teku na 400 m (51,5 s). V . metu kladiva je bronasto medaljo osvojil Macedoni (37.84 m).
Najboljši rezultat je dosegel Vidmar v teku na 3000 m: s časom 8:56.9 seje uvrstil na 4. mesto.
Pri dekletih je Suzana Hrastar preskočila 161 cm in bila tretja v skoku v višino z enakim rezultatom kot zmagovalka ih drugouvrščena.
Ostali rt^ultati: 100 m Žulič 11,53. Žbogar 11.9. Judež 12,0/200 m Žulič 23,7, Judež 24.3 / disk dekleta: 4. Derganc 29.04 m
SIKONJA NA BAI
Novomeščan Šikonja. kije pred štirinajstimi dnevi zmagal na DP v teku na 800 m. je nastopil na Balkanskih atletskih igrah v Atenah. Deseto mesto na drugem največjem evropskem regionalnem prvenstvu sicer ni tisto, česar je Šikonja sposoben, velja pa povedati. da je bila to njegova prva velika mednarodna tekma v seniorski konkurenci.
TISOČ KOVINARJEV TEKMOVALO
RIBNICA — Domači Riko je bil organizator 9. delavskih športnih iger ZPSO, ki se jih je udeležilo 1.000 tekmovalcev iz 23 ekip. Ti so se med seboj pomerili v malem nogometu, namiznem tenisu, balinanju, kegljanju, streljanju in šahu, skupna zmaga pa je pripadla vrsti ljubljanskih SCT, medtem ko je bil Riko četrti.
M. G-č.
DELOVNA AKCIJA SMUČARJEV
GABRJE — Smučarsko društvo Gorjanci vabi svoje člane na delovno akcijo, ki bo v soboto in nedeljo na smučišču Dece nad Gabrjem. Poleg članov so vabljeni vsi, ki žele priti v naše vrste.
METLIŠKI KOLESARJI VNOVIČ USPEŠNI
SAVLJE, KOKRICA — Metliški kolesarji nadaljujejo z uspešnimi nastopi. V soboto so se pionirji udeležili dirke okoli Savelj pri Ljubljani, kjer je bil v kategoriji B Šturm 2., Ivec 5. in Vajda 10., medtem ko je bil pri pionirjih A Čadonjič 7. V nedeljo pa so uspešen nastop ponovili še na tjifki v Kokrici, kjer je bil Šturm 3., Vajda 6. in Ivec 8,, medtem ko so bili pri pionirjih A Vraničar 6., Čadonjič 9. in Mozetič 13.
V NEDELJO NOGOMETNI TURNIR
VELIKA LOKA — NK iz Velike Loke organizira v nedeljo ob 8.30 turnir v malem nogometu na igrišču tovarne Donit. Startnina znaša 1.000 din, prijave pa organizator sprejema med 8. in 8.30 uro.
Inles: P. Ilc 1, Mate 2, Lukič 2. Fajdiga 6, Ambrožič 2, J. Ilc 3.
PONIKVE—KRŠKO 20 : 20 (10 : 11) — Srečanje dveh dolenjskih ekip je prineslo zanimivo in negotovo igro, v kateri je bila zdaj v prednosti ena, zdaj druga vrsta. Priložnosti za zmago so imeli oboji dovolj, tako da je neodločen izid še najpravičnejši.
Za Ponikve so bile uspešni: Bambič 1, Doblekar 6, Vujinovič 6. Vrbinc 2, M. Strnad 2, Pugelj 1 in Drop 2, zadetke za Krčane pa so prispevali: Kekič 6V BožičJL Starc 4, Bizjak 2, Iskra 4 in Šerbec 3.
VETA —ISKRA 16 : 17(9:9) —Na startu ženske republiške lige so šentjernejčanke zabeležile pomembno zmago. Obe točki so si gostje zagotovile šele v zadnjih sekundah igre, potem ko domačinke svojih priložnosti niso izkoristile. Strelke za Iskro: Gorenc 2, Dolar 2, Simončič 1; Turk 3, Rangus 1, Vide 2 in Kotar 6.
POLANA — ITAS 18 : 13 (9 : 9) —
Kočevke očitno na prvenstvo niso naj-
ZMAGA DONITA
RIBNICA — V prvenstvu II. slovenske rokometne lige je druga ekipa Inlesa igrala doma z ustrezno vrsto Kolinske Slovana 19 : 19 (8 : 9). V drugem srečanju je Donit premagal Prule s 15 : 13 (9 : 6).
M. G-č-
BREŽICE—KOPER 1 : 0 (1 : 0)
BREŽICE — V 3. kolu SNL so nogometaši Brežic premagali enajsterico Kopra z 1:0. Edini zadetek na srečanju je dosegel Lazanski v 28. minuti. Š to zmago so Brežičani najprijetneje presenetili v dosedanjih treh kolih, saj so, čeprav novinci, na odličnem 4. mestu s štirimi točkami. V nedeljo potujejo Brežičani v-Olje, kjer igrajo s Kladivarjem.
ELAN — USNJAR 2 : 0 (1 : 0)
NOVO MESTO — V 3. kolu SNL — zahodne skupine so nogometaši novomeškega Elana brez večjih težav premagali Usnjarja in se tako z novima dvema točkama obdržali pri vrhu prvenstvene razrepdelnice. Prvi zadetek za domačine je dosegel B. Avbar, drugega pa v nadaljevanju igre po hudi napaki gostujoče obrambe B. Mesojedec. Elan igra v 4. kolu ponovno doma, v goste jim prihaja favorizirana enajsterica Ljubljane.
M. GORENC
TREBNJE — KRMELJ 20 : 22 (7 : 12)
TREBNJE — Potem kosoTrebanj-ci uspeli na kvalifikacijskem turnirju za vstop v II. republiško rokometno ligo, saj so bili prepričljivo najboljši v konkurenci ekip Laškega, Izlak in Dola pri Hrastniku, jih je v nedeljo na domačem igrišču čakal ligaški krst. Pred kakimi 150 gledalci so dokaj nesrečno izgubili z ekipo Krmelja, kisi je odločilno prednost priborila že v 1. polčasu.
I. VIŠČEK
bolje pripravljene, saj so domačinke brez večjih težav osvojile prvi točki. Le v prvem delu je uspelo gostjam rezultat nekajkrat izenačiti, v nadaljevanju pa so močno popustile. Za Itas so zadetke dosegle: Klarič 1, Fajfar 2, S. Jerič 5, M. Jerič 2, Bejtovič 2 in Oražen 1.
Še pari naslednjega, 2. kola-moški: Krško-Inles, Ormož-Ponikve itd., ženske: Itas Kočevje-Alples, Iskra-Burja itd.
Streli zaključili turistični teden
Krčani so s Škrjanč odnesli največ pokalov — Alojz Bandelj najboljši med posamezniki
V prireditve ob tednu dolenjskega turizma so se vključili tudi lovci LD Padež,ki so na svojem strelišču pod vasjo Škrjanče, nedaleč od Novega mesta, organizirali streljanje na glinaste golobe in na pomanjšano tarčo srnjaka. Tekmovanja se je udeležilo kar štirinajst ekip s 67 strelci, tako da je streljanje odmevalo od dopoldneva v pozno popoldne.
Najuspešnejšo ekipo so imeli na strelišču člani Partizana iz Krškega. Ta je za prvo mesto v kombinaciji dobila velik prehodni pokal Dolenjske turistične zveze, prehodni pokal LD Padež in v trajno last pokal KS Regrča vas. Tudi ekipi LD Artiče in LD V. Gaber sta za drugo in tretje mesto prejeli pokala, ki ju je prispevala KS Regerča vas.
V kombinaciji so zasedli najboljša mesta naslednji posamezniki: 1. Alojz Bandelj (LD V. Gaber), 2. Mirko Podpečan (LD Artiče) in 3. Jože Koritnik (SD Partizan Krško). Prejeli so pokale, ki jih je podaii|a KS Šmihel.
V streljanju na glinaste golobe posamezno so zmagali: 1. Mirko Podpečan (LD Artiče), 2. Alojz Bandelj (LD V. Gaber) in 3. Jože Koritnik (SD Partizan Krško). Ti so prejeli pokale, ki jih je darovala KS Podgrad.
V streljanju z malokalibrsko puško so bili najboljši: 1. Branko Pavec(LD Padež), 2. Alojz Bandelj (LD V. Gaber) in 3. Jože Žabkar (SD Partizan Krško). Medalje zanje je darovala tovarna zdravil Krka.
V rastreljevanju so imeli največ uspeha: 1. Miro Slemenšek 2. Jože Koritnik (oba SD Partizan Krško), 3. Anton Klobučar (LD Gradac). Vsi trije so dobili praktične nagrade, ki sta jih darovala NoVoles in Iskra.
V streljanju na dvojne golobe, disciplini, ki je še najbolj razvnela gledalce, je zmagal Andrej Zupet. Dobil je pokal tovarne zdravil Krka.
T. JAKŠE
DVA TREBANJCA NA GROBNIKU
GROBN1K — Da trebanjski motoristi štejejo med boljše, kaže tudi vabilo na mednarodno super bičke dirko in na državno prvenstvo motoristov, ki bo 16. tema meseca na znani progi na Grobniku. Te dirke se bosta udeležila ta čas prav gotovo najboljša motorista iz Trebnjega. V kategoriji do 600 ccm bo nastopil s svojim BMW Jože Avguštinčič, v kategoriji nad 600 ccm pa se bo z najboljšimi pomeril Branko Rokavec.
Motor igra prvo violino
Pavlič letos s precej izboljšanim motorjem — Odlične uvrstitve tudi v svetovni areni
Za Alojza Pavliča je bila lanska sezona ena najuspešnejših, saj je na državnem prvenstvu zmagal na vseh dirkah, izkazal pa seje tudi v mednarodni areni, saj je na svetovnem prvenstvu osvojil 14. mesto. Letos se je na dirkanje še posebno pripravljal. Kot sam svoj mehanik je uspel svoj motor MBA izboljšati kar za 40%. Pri delu so mu precej pomagali nemški strokovnjaki in študent strojništva Bojan Grešak. Motor sta uspela, z izboljšavami na okvirju, spraviti na težo 75 kg. Ima moči 46 KS in razvije kar 260 km/h. „Na tekmovanjih igra motor prvo violino, zato je potrebno napako, ki bi se med vožnjo lahko pripetila, že prej opaziti. Po vsakem nastopu motor popolnoma razstavim in zamenjam vse, kar je potrebno," je povedal Alojz Pavlič. Ni pozabil omeniti, da so mu k uspešnosti v mnogočem pomagali dolenjski delovni kolektivi. Letošnjo sezono so mu Krka.SGP Pionir, Novoles, Dana, Tesnila, Labod in Petrol omogočili udeiežbo na 6 GP tekmovanjih. Do sedaj je peljal že pet dirk za svetovno prvesntvo in dosegel med 70 nastopajočimi odlične uvrstitve: GP Italije (padec pri 170 km/h), GP Avstrije — 19. mesto, G P Nemčije — 16. mesto, GP Holandije — 22. mesto, GP Anglije — 16. mesto. Zadnjo dirko v svetovnem prvenstvu bo
Pavlič vozil 2. septembra za GP San Marina v Muajaleu. Sodeloval je tudi na nemško-avstrijskem državnem prvenstvu in dosegel 5. mesto. Precej možnosti za dobro uvrstitev ima tudi na državnem prvenstvu, čeprav je v Kraljevu zaradi pretrgane verige končal brez točk. Zamujeno bo poizkušal nadomestiti 16. septembra na Reki.
J. PAVLIN
ALOJZ PAVLIČ: „Bo letos z motorjem več sreče?”
TELEVIZIJSKI SPORED
14.	IX.
petek
8.50 TV V ŠOLI
17.05	— 23.55 TELETEKST
17.20	POROČILA
17.25 ČEZ TRI GORE: Boštanj-ski fantje
Oktet ..Boštanjski fantje” že dve desetletji razveseljuje ljubitelje petja v Posavju in v vsej Sloveniji Z veliko ljubeznijo gojijo slovensko narodno, umetno in borbeno pesem, strokovnjaki pa jih uvrščajo med boljše slovenske oktete, njihov program je bogat in skrbno izbran.
17.50 JACK HOLBORN, nemška otroška nadaljevanka
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40	POSVETOVANJE S CAM-
BRIDGEOM, znanstveno-tehni-čni film
19.05	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 KONDORJEV LET: Ob Amazonki, angleška dokumentarna serija
21.00 NE PREZRITE
21.15	B. Binns: PROTI VETRU, avstralska nadaljevanka
22.10	DNEVNIK
22.25	BLANCHE, francoski film Literarna predloga, po kateri je narejen ta zanimiv film, je nastala sredi prejšnjega stoletja. Dogajanje je postavljeno v 13. stoletje, v grad, ki je bil že za tiste čase star. Junaki so na čudne načine povezani med seboj, vsi skupaj pa z mlado Blanche, ki je edini dih pravega življenja in nežnosti v strogo urejenem okolju asketskega gradu, ki kar kliče po raznih
intrigah in zapletih.
DRUGI PROGRAM
17.10	Test — 17.25 Dnevnik —
17.45 Avtogrami — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik —
20.00	Koncert jugoslovanskih opernih prvakov — 20.45 Zagrebška panorama — 21.15 Zelenje Čapljine — 21.50 Oklahoma Kid (ameriški film)
TV ZAGREB
16.30 Videostrani — 16.40 TV v šoli — 17.40 Poročila — 17.45 Avtogrami — 18.15 TV koledar — 18.25 Kronika občine Reka —
18.45 Šola zelenega načrta —
19.30 Dnevnik — 20.00 Moja sorodnica Rahela — 21.00 Zlati prah — 21.40 Dnevnik — 21.55 Gost urednik: Admiral Tihomir Vivodič
15.	IX.
sobota
7.45 — 11.05 in 17.40 — 23.35 TELETEKST
8.00 POROČILA
8.05 CICIBAN, DOBER DAN: Že jeseni poskrbimo za mrzlo zimo
8.25	JEKLENEC, otroška serija
8.45 SMOGOVCI, otroška serija
9.15	SKRIVNOSTNI SVETART-HURJA CLARKA: Jezerske pošasti angl. dok. serija
9.40	TUNIZIJSKI UTRINKI, dokumentarna oddaja
10.05 VELIKI DIKTATOR UMETNOSTI, angl. dok. oddaja
11.00 POROČILA
17.55	POROČILA
18.00 ŽENSKA ZA PULTOM, nadaljevanje in konec
18.50	ČUDEŽI NARAVE: Skrivnostni svet opic, kanadska poljudnoznanstvena serija
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	Maribor: VESELA JESEN, prenos festivala narečnih popevk
21.35	ZRCALO TEDNA
21.55 RUMENO NEBO, ameriški film
\Vestern „Rumeno nebo” sodi med klasiko ameriške kinematografije, zlasti te zvrsti. Mike in njen ded sta edina prebivalca rudarskega mesta Rumeno mesto. Ded še vedno upa, da bo našel zlato. V mesto se pritepe tudi banda na begu pred vojsko. Stvar se zaplete, ker je v zapuščenem rudniku menda res zaklad — zlata žila.
23.30 POROČILA
DRUGI PROGRAM
15.25	Mož iz Laramija (ameriški film) — 17.05 Otroška predstava
— 18.05 Zamašek, ki ne pušča (drama)— 19.00 Narodna glasba
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo (zabavnoglasbena oddaja) — 20.30 Franjo Krežma, skladatelj in viojinist —
21.15	Poročila — 21.20 Športna sobota — 22.20 Cervantes (španska nadaljevanka) — 23.15 TV galerija
TV ZAGREB
8.50	TV v šoli — 17.30 Kritična točka — 18.00 Poročila — 18.05 TV koledar — 18.15 Mali koncert
— 18.30 Živeti z naravo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ostrostrelec (ameriški film) — 21.45 Dnevnik
— 22.00 Brigadirski večer —
23.00	Željoteka
16.	IX.
nedelja
9.15	— 13.05 in 15.30 — 22.05 TELETEKST
9.30	POROČILA
9.35	ŽIV ŽAV, otroška matineja
10.20	JACK HOLBORN, nemška mladinska nadaljevanka
10.45	J. Austen: PREVZETNOST IN PRISTRANOST, angl. nadaljevanka
11.40	625 — oddaja za stik z gledalci
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA Ta oddaja največjo pozornost namenja jesenski setvi, saj si Slovenija prizadeva, da bi pridela-
la več krušnega žita, predvsem pšenice. Letošnja žetev, ena najboljših doslej, kaže, da lahko pridelamo še več, seveda, če bodo pridelovalci naredili vse, kar je potrebno za obilen pridelek. Oddaja govori o tem, kako je potrebno pripraviti zemljo za setev, kako jo gnojiti in katere sorte naj bi sejali, pa tudi o preskrbljenosti s semenom in gnojili.
13.00	POROČILA
15.45	MOSTOVI
16.15	POROČILA
16.20 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA
17.20 ŠPORTNA POROČILA
17.35	POTUJOČI KINO, avstralski film
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 BALKAN EKSPRES, nadaljevanka TV Novi Sad
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.30 PAJČEVINA NA STREHI SVETA, dokumentarna oddaja
22.00 POROČILA
DRUGI PROGRAM
15.35	Na štirih kolesih — 15.50 Glasbeno popoldne — 17.30 Boks Radnički : Siavija — 18.30 Atletski dvoboj Jugoslavija : Velika Britanija — 19.30 Dnevnik —
20.00 Svet v letih 1.900 — 1.939 - -
20.50	Včeraj, danes, jutri — 21.10 Citadela (angl. nadaljevanka) —
22.00 Neobvezno (kulturna oddaja)
17.	IX.
ponedeljek
8.50	TV V ŠOLI
17.05	— 23.15 TELETEKST
17.20	POROČILA
17.25	SMOGOVCI, otroška serija
17.55	VARČEVANJE, SPEKTER,
izobraževalni oddaji
18.45	ZDRAVO,.MLADI
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 P. Mackie: BOGOMOLKA, angl. drama
Igra je nastala po romanu H. Monteilheta in sodi v zvrst napetih kriminalk.
22.00 SPOZNANO — NEZNANO, oddaja o znSnosti
23.00 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Zgodbe bosansko-hercegovskih pisateljev — 18.00 Pripovedke narodov in narodnosti — 18.15 Srbija brez nepismenosti 1985— 18.45 Glasbeni album — 19.00 Telesport —
19.30	Dnevnik — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Zagrebška panorama — 21.10 Dinastija — 22.00 Mali veliki svet
18.	IX.
torek
9.00	TV V ŠOLI
17.20	— 22.15 TELETEKST
17.35	POROČILA
17.40	JEKLENEC, otroška lutkovna serija
17.55 MORJE, glasbena oddaja
18.25 KOROŠKI OBZORNIK
18.40	PUSTOLOVŠČINA: 20.000 milj pod morjem
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 A. J. Cronin: Citadela, angl. nadaljevanka
21.00 AKTUALNO
22.00	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Mali svet — 18.15 Čas knjige— 18.45 Gledalec urednik (zabavnoglasbena oddaja) — 19.30 Dnevnik —
20.00	Narodna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Zagrebška panorama — 21.50 Glasba, poezija blues, — 22.34 Kronika Bitefa
19.	IX.
sreda
18.25	POMURSKI OBZORNIK
18.40	MOZAIK KRATKEGA FILMA: Animirani filmi s festi-
vala Zagreb 82
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	35-mm FILMSKA DELAVNICA: Ob ameriškem filmu Igra na kotalkah
22.40	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Otroška drama — 18.15 Zaščitena narava
— 18.45 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Športna sreda
— 22.00 Dnevnik
20.	IX.
četrtek
8.50 TV V ŠOLI
10.35 TV V ŠOLI
17.35 — 22.50 TELETEKST
17.50 POROČILA
17.55	TRAPOLLO HH 33: Planet dveh sonc, mladinska nadaljevanka
18.25	POSAVSKI OBZORNIK
18.40	OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA Televizijska ekipa je
dva dneva preživela na podmornici in zabeležila vtise in nova spoznanja, zapluli so tudi nekaj deset metrov pod morjem. Povedati je treba, da sodi Jugoslavija med 12 držav na svetu, ki gradijo lastne podmornice, še več, po ocenah sodijo naše podmornice med najsodobnejše klasične, podmornice na svetu..
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	TEDNIK
21.05	MARTIN LUTHER, vzhodnonemška nadaljevanka
22.35	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Zajec s petimi nogami — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Goli z evropskih nogometnih prvenste\ — 19.30 Dnevnik — 20.00 Umetniški večer — 22.30 Zagrebška panorama
beltop UMIRJA LES
. DAN PROIZVAJALCEV:
Glavna naloga stavbnega pohištva je, da varuje notranjost stavb pred škodljivimi unanjimi vplivi, da ne prepušča vlage, ležja, vetra, mraza. Zaradi tega morajo okna in vrata dobro tesniti.
.es je naraven material, splet mikroskopskih cevastih vlaken. Les je torej porozen in zato občutljiv za vplive vlage. Z naraščanjem vlažnosti v okolju narašča tudi vlažnost lesa in les nabrekne. In obratno: ko vlažnost lesa pada, se les krči. Temu »dihanju« lesa pravimo dimenzijska nestabilnost. Bistven pogoj za les stavbnega pohištva, vgrajenega v hišnih fasadah, je omejeno, časovno zadrževano »dihanje« lesa. To preprosto dosežemo z zaščitnim premazovanjem.
(da okna in vrata bolje tesnijo)*
beltop lak lazurni premaz za les daje nove možnosti za temeljito zaščito lesa.
Z zmanjševanjem nabrekanja in krčenja povečuje dimenzijsko stabilnost oken in vrat.
Premazan les bolje tesni in tako pomaga varčevati energijo. Premaz odbija vodo, se ne lušči in ne poka, zato je trajnejši. Les, zaščiten z beltop -om, je stabilnejši, mirnejši, trajnejši, lepši, beltop ima pred lazurami še druge prednosti:
- ne kaplja s čopiča;
- je obstojnejši in trajnejši;
- daje polnost izgleda s svilenim sijajem;
- obnavlja tudi postaran lazurni premaz.
Naši strokovnjaki vam bodo z veseljem posredovali vse podrobnosti o novem lak lazurnem premazu beltop Informacije dobite v vseh specializiranih trgovinah ali prodajno informativni službi Belinke (tel. 061/314-177).
moj odnos do lesa
{• belinka
N
Na zagrebškem velesejmu razstavljamo
na odprtem prostoru št. IX. razstavni prostor 77. Vab|jenji
©
H
PROIZVODNI PROGRAM: paketirke nakladalci komunalna oprema letališka oprema gozdarska oprema cestna mehanizacija
RIBNIŠKA KOVINSKA INDUSTRIJA 61310 RIBNICA na Dol.
telefon:
(061) 861-611, 861-147, 861-146 telex: YU RIKO 31482
n
nama
Ijubljana. Škofja loka, cerkno. kočevje, ravne Žalec, leveč, titovo velenje. slovenj gradeč
IZKZ MOZIRJE
Ijajca po 10 kom.
CARNEX VRBAS
[svinjske zarebrnice
lETA KAMNIK
Ipaprika paradižnik 720 g ■korenje kocke 720 g Ipaprika rezana 720 g
IKOLINSKA LJUBLJANA
■gorčica 700 g Ihren 260 g |softy
PODRAVKA
KOPRIVNICA
lrum domači 1/1 Ikinderlada 250 g Ipesa 0,66 Igov. golaž 400 g Isadne kocke 185 g j kis za vlaganje 3 I ročka [podrav. juge 5 kom.
BADELZAGREB
Istolno vino belo 1/1 Ivino Cviček 1/1
UNION LJUBLJANA
|pivo ležak 1/2
Ipivo grand 3x0,33 ročka
LJUBLJANSKE
MLEKARNE
Ijadran
[Otočec in snežnik Jžogice
EMO CELJE
Igrt. posode robert (3 del.)
TUBA LJUBLJANA
Izobna pasta denikotin jzobna pasta dentaform
FERROMOTO
Imaribor
|(blago 2. kvalitete) likalna podlaga — rokavnik |likalna podlaqa — za desko likalna podlaga — za mizo 1100x60
Ikrpa za tla 50x80 |krpa za tla 56x65 Iflip standard 30x40 Istarlet krpe [flip standard 3/1 Iglitzi st.
Igoba wh —- 1 Igoba fema
STEKLARNA HRASTNIK
Ikozarci 320 g (grt. 6 kom) ■kozarci za vodo (grt. 2 kom) Ikozarci za viski 240 g |(grt. 6 kom)
luvoz IZ ČEŠKE
llak za lase 200 gr.
ISVILANIT KAMNIK
Ibrisače 2. in 3.
[kvalitete	po	zelo
ugodnih cenah
din: stara cena 185,00
78.00
84.00 108,00
80,50
79,00
28,29
207,90
109,80
61,00
148,46
30,30
175,00
144,50
45,21
182,10
150,00
80,00
35,00
53.78
53.78
190.00 665,70
722,20
140.00
170.00
89.00
106.00
89.00
26.40
55.00
71.40
344,94
146,30
391,21
498,10
din:l nova cena! 130,00
399,901
54.00
58.00
70.00
56,30
55,301
19,80
145,501 82,30| 45,701 112,00| 22,70 122,50| 108,40
53,70
68,321
31,50
109,00
100,001
50.001
20.001
3.578,65	2.505,051
37.651
37.651
135,00| 443,7C
488,701
98,00j
119,001
62,00|
37,80l
33,601
15,90|
11.201
49,00l
232,00
103,10
283,60
278,00
IKLJUČ SARAJEVO Moške, žerrske in otroške no-Igavice 2. in 3. kakovosti po ž^o ugodnih cenah
17. 9. 84 do 40% ceneje
DELOVNI ČAS: OD 8. do 22. URE
DOLENJSKI UST
Št. 37 (1831) 13. septembra 1984
*•£>
OSREDNJA SEJEMSKA PRIREDITEV SLOVENSKEGA OBRTNIŠTVA XVII. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
Manifestacija zmogljivosti obrti in priložnost za razširitev sodelovanja s proizvodnimi in trgovskimi delovnimi organizacijami širom po Jugoslaviji.
Obiščite nas na jesenskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu
m
K iZOLOn
od 9. do 16.9.1984 v paviljonu 34
Izkoristite ugoden nakup različnih termoizolacijskih izdelkov NOVOTERM po konkurenčnih cenah v KRKINI MALOPRODAJI V NOVEM MESTU.
PRIPOROČAMO VAM TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJO VAŠE HIŠE Z:
— NOVOTERM
transportno komprimiranimi filci za izolacijo podstrešij in lesenih stropov
— NOVOTERM
lahke plošče za izolacijo podstrešij, lahkih stropov in medetažnih konstrukcij
— NOVOTERM
samonosne poltrde plošče za izolacijo sten in obzidnih fasad
— NOVOTERM
trde plošče za izolacijo pod plavajočimi podi
— NOVOTERM
cevaki za izolacijo toplovodnih, hladilnih in parnih cevovodov
Z NAKUPOM DANES BOSTE PRIHRANILI DENAR ZA JUTRI!
MALOPRODAJA
KRKA tozd Izolacije
Bršljin 62, 68000 NOVO MESTO
telefon: (068) 25-877, telex: 35813 krkaiz yu
globtour
turistična agencija &
Novo mesto
Cesta komandanta Sta-
neta 19
telefon: (068) 25-125, 25-789
e
—i
2
september,oktober letalski prevoz
TEDENSKI PAKET samo 12.900.-VIKEND PAKET 9.250.-
bivanje v hotelskih
kin nase SLOVENSKA PLAŽA I IN
seljih
VBUDV
BEClCl
POLPENZIONI ali UJ PENZIONI
_ Ribji piknik
5 ogledi:
^(SvGEN JEZER°
Prijav« v vseh poslovalnicah GLOBTOURA in pooblaščenih agencijah
MONTENEGROTURIST
OBVESTILO O DERATIZACIJI
(zastrupljanju podgan in miši)
v občini krško
Po odloku o obvezni in splošni deratizaciji v občini Krško (Skupščinski Dolenjski list št. 23/70 in 10/76) bo Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto opravil obvezno deratizacijo (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju mesta Krško ter v z odlokom določenih naseljih Brestanica, Senovo, Raka, Kostanjevica in Podbočje v dneh od 19. 9.1984 do 1.10 1984
O točnem času deratizacije v vaših objektih vas bomo obvestili s plakati, ki bodo razobešeni pred začetkom akcije.
637/37-84
e
OBRTNI SEJEM CELJE
od 14. do 23. septembra
SEJEM IDEJ IN SODELOVANJA
- izdelki obrti samostojnega osebnega dela
- izdelki organizacij združenega dela drobnega gospodarstva
- velike možnosti za dogovore o kooperacijah
- letos poudarek na izdelkih lesne stroke in na kmetijski mehanizaciji
- posebna pozornost namenjena inovacijam in strojni opremi
POSLOVNI DNEVI OD 17. DO 21. SEPTEMBRA
Informacije Zavod SRC GOLOVEC, Celje, tel.: (063) 33-233, 33-467, 32-468. telex. golce 33-654
PROIZVAJALCI SE PREDSTAVLJAJO
Z 20 — 40% POPUSTOM NA PROIZVAJALČEVE CENE
MERX Celje
kunčje meso
EMONA MIZ Zalog
svinjski kare
PIVOVARNA UNION
pivo Grand 0,33 — 6 kom. pivo Ležak 0,50
PIONIR Subotica
keksi Sladko srce 400 g
KOLINSKA Ljubljana
žvečilni gumi As žvečilni gumi Softy gorčica 300 g
za kg
	422, 18
21%	399,90
40% 30%	243,84 34,50
40%	62,71
30% 30% 28% .	12,26 21,50 39,00
il)
emona dolenjka
novo mesto
v torek, 18.9/84 v prodajalni Blagovnica Trebnje
Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj” Krško,
delovna skupnost skupnih služb razpisuje:
1 štipendijo za dipl. ing. elektrotehnike 1 štipendijo za dipl. ekonomista
Rok prijave je 15 dni. Kandidati naj se prijavijo na obrazcu DZS 8.40.
639/37-84
V
IS Ljubečna Cere
klinker
keramične
ploščice
(063) 33—421, 31—866
■gradimo
TUDI JESENU
V Metalki na Topniški v Ljubljani, v Domžalah, Kamniku in Ptuji bo v dneh do 21. 9. 1984 posebno bogata izbira gradbeneg materiala.	l|||fŠl|p
Cement, cementne in opečne izdelke, apno, maltiti, zidakelBl^pfafšž;
siporex bloke, termo in hidroizolacijski material, betonske stre-5|to||p*g šnike, betonske cevi, betonske kvadre, dimniške tuljave, schiedel^Jt^l*. dimnike, marmorne okenske police, tlak, obloge, lepilo za pl- " oščice, fugirno maso, keramične ploščice, betonsko železo in armaturne mreže, strešna okna, kovinske podboje, stavbno pohištvo, žlebove in cevi, parket, kovinska garažna in protipožarna vrata, bencinski in električni mešalci za beton, samokolnice, betonske montažne garaže,
prodajamo za gotovino in gradbene kredite.
Po želji organiziramo tudi prevoz na gradbišče, za nekatere izdelke je dostava zastonj.
Z Metalko sodelujejo: Krka Izolacije Novo mesto, IGM Strešnik Dobruška vas, Termika Ljubljana, Marmor Hotavlje, LIKO Vrhnika, Salonit Brežice, Siporex Zagorje, Eko, Titovo Velenje.
17
DOLENJSKI LIST
St. 37 (1831) 13. septembra* 1984
tedensK6leda'
il
Četrtek, 13. septembra — Janez Petek, 14. septembra — Milan Sobota, 15. septembra — Melita Nedelja, 16. septembra — Ljudmila Ponedeljek, 17. septembra — Robert Torek, 18. septembra — Irena Sreda, 19. septembra — Konstanca Četrtek, 20. septembra — Suzana
LUNINE MENE
18. septembra ob 10.31 — zadnji krajec
aD
BREŽICE: 14. in 15. 9. ameriški film Topli obrok. 16. in 17.9. ameriški film Najkrajša pot na Kitajsko. 18. in 19. 9. nemški film Kje se bomo ljubili?
ČRNOMELJ: 13. in 16. 9. italijan-sko-španski film Sedem gladiatorjev.
14. in 16. 9. nemški film Svet seksa. 18. 9. avstralski film Cestni bojevnik. 20. 9. angleški film Razbojnik za večne čase.
DOLENJSKE TOPLICE: 14. in 16. 9. ameriški film Baltimorski naboj.
KOSTANJEVICA: 15. 9. ameriški film Bratje Bluss. 16. 9. angleški film Železni križ.
KRŠKO: 16. 9. angleški film Meč kralja Arturja. 18. 9. angleški film Maščevanje inšpektorja Kluzoja. 19. 9. japonski film Lady Chatherly iz Tokia. 20.9. angleški film Kdo je Herijet?
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 13. 9. filmsko gledališče — barvni film Ljubezen pod vprašajem. Od 14. do 16. 9. ameriški barvni film Rjovenje. 15. 9. matineja Neustrašni Popaj. 18. in 19. 9. domači barvni film Medeni meseci. 20. 9. filmsko gledališče — nemški film Zakon Marije Braun.
SEVNICA: 14. in 15. 9. ameriški film Dirka Konobal. 16. 9. francoski film Nisem jaz, on je. 19. in 20. 9. francoski film Kraja v Nici.
SLUŽBO DOBI
PRIUČENEGA ali pridnega delavca na mizarskih strojih in dobrega mizarja takoj zaposlim. OD od 25.000 do 35.000 din. Matjaž Jurkovič, Straža 111.
BRIVSKO—FRIZERSKO pomočnico sprejme Salon PUCELJ, Novo mesto,-Cesta komandanta Staneta 26.
! ^ NOVAMJA
V NOVEM MESTU ali bližnji okolici iščem ogrevano enosobno stanovanje s kopalnico in možnostjo kuhanja. Telefon 23-231, Mojca. Naslov v upravi lista (5254/84).
SOBE oddam samskim fantom ali dekletom. Katič, Kajuhova 17, Krško.
NEOPREMLJENO SOBO oddam Slovenki. Naslov v upravi lista (5256/84).
Motorna vozila
R 9 GTL, nov, prodam. Cena 100 SM. Žitnik, Partizanska 29, Novo mesto.
126 P, letnik november 1980, prevoženih 33000 km, prodam. Kristanova 41, Novo mesto, telefon 22-466.
GOLF diesel, letnik 1979^ prodam. Andrej Hosta, Sela 6, 68310 Šentjernej.
ZASTAVO 750, letnik 1973, ter AMI 8 prodam. Brane Uhernik, Otočec 48.
GOLF JGL, rumene barve, star tri leta dobro ohranjen, garažiran. prevoženih 20.000 km, prodam. Informacije: Bezek, Trdinova 4, Metlika, telefon (068) 58-328.
FIAT 750 LE, še neregistriran, ugodno prodam. Telefon 21-615, popoldne (četrtek, petek, ponedeljek, torek).
ŠKODO 120 L, letnik 1978 september, prodam. Drago Borštnar, Vrhek 30, 68295 Tržišče.
FIAT 850 šport coupe, letnik 1972, registriran do 20. 5. 1985, prodam ali zamenjam za ZASTAVO 750. Miro Pavlovič, Prežihova 12, Brežice.
R 4, letnik 1977, prodam. Telefon 69-133.
Z 101 mediteran prodam. Telefon 23-163.
R 4, letnik 1978, ugodno prodam. Fink, Gor. Ponikve 15, telefon 44-180.
R 4, letnik 1979, registriran do julija 1985, prodam. Ogled popoldne. Ag-nič, Slomškova 7, Brežice.
DIANO 6, letnik 1979, obnovljeno, prodam. Informacije na telefon 67-574, od 16. do 19.” ure.
126 P, letnik 1980, prodam. Telefon 20—330.
SIMCO 1000 in WV 1200prodam v celoti ali po delih. Ivan Boltez. Črmo-. šnjice 29, Stopiče.
PRODAM Z 101, prva registracija 1981, v zelo dobrem stanju, prevoženih 35000 km, in Z 101 GTL 55, novo, neregistrirano, zaščiteno, zelene barve, po tovarniški ceni. Rogelj, Rdeči kal, Dobrnič.
126 P, letnik 1979, karamboliran, prodam. Marjan Poglajen, Gorenja vas 5, Šmarješke Toplice.
UGODNO prodam avto LADO — Ž1GULI . Ogled vsako popoldne Jane/ Peroci, Cegelnica 44, Novo mesto.
RENAULT tip R I8TL, letnik 1981. ugodno prodam. Telefon (068) 72-536, po 15. uri.
ZASTAVO 750, novo, še neregistrirano. prodam. Miro Gliha, Dečja vas 22, Trebnje.
DIANO, letnik 1976. registrirano do septembra 1985, ugodno prodam. Telefon 71-120. zvečer.
R 4, letnik 1980, prodam. Tel. 20-544.
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Tel. 69-716.
PRODAM OPEL KADETA, ka-
ramboliranega, letnik 1972. Telefon 72-155.
FIČKA LE, starega dve leti, registriranega do julija 1985, prodam. Nad mlini 54, Novo mesto, telefon 23-367.
FORD FIESTA 1,1 S v odličnem stanju prodam. TeL 23-366.
GS CITROEN 1,3, registriran do 16. marca 1985, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam. Telefon (068) 21-234.
ZASTAVO 750, letnik 1972, prodam za 27.000,00 din. Telefon 25-382.
RENAULT4 GTL. letnik 1982. nro-
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ftibnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (v. d. glavnega urednika in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zpran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič, Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 din. Letna naročnina 900 din — Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 325 din, za razpise, licitacije ipd. 455 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 495 din, 1 cm na prvi strani 650 din. Vsak mali oglas do 10 besed 180 din, vsaka nadaljnja beseda 18 din. Na podlagi mnenja sekretarja za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novo mesto 52100-603-30624 — Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka (068) 24-006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
dam. Informacije po telefonu (068) 21-172. od 12. do 13. ure.
PRODAMO gasilski kombi ZASTAVA 1300, letnik 1975, prevoženih 5600 km. Vozilo je primerno tudi za obrtnika. Gasilsko društvo Podpre-ska 61319 Draga, telefon (061) 868-123, od 7. do 12. ure.
PRODAM ali menjam MINI 1000, letnik 1971, za Z 750 ali Diano. Milan Urbanč, Podbočje 33.
Z 101, letnik 1977, prodam. Marjan Kralj, Gor. Kamence 23, Novo mesto.
GOLF JGL, letnik 1981, ugodno prodam. Tel. 44-446.
PRODAM starejšega fička v voznem stanju. Šulc, Prečna 14.
GOLF JL, letnik 1979, ugodno prodam. Tel. 44-446, od 19. do 20. ure.
RENAULT 12 TL, letnik 1974, karoserija urejena, motor generalno obnovljen, ugodno prodam. Ivan, telefon 71-256, Krško.
Z 101, letnik 1982, prodam. Mirtič, G. Straža 160. Ogled po 16. uri.
PRODAM LADO 1300, letnik november 1982, prevoženih 600 km. Jože Mrak, Sela pri Ratežu 18, tel. 23-691. •
PRODAM 126 P, letnik 1982, Štefka Dragaš, Cesta herojev 30, Novo mesto, tel. 23-471, popoldne.
Z 750, nanovo obnovljeno, letnik 1977, registrirano do maja 1985, prodam. Ambrožič, Šentjošt 14, Novo mesto.
126 P, letnik 1978, ugodno prodam. Ogled pri Zvonetu Planinšku, Pod Trško goro 13, Novo mesto.
PRODAM novejši AVTOMATIK. Ogled na Kastelčevi 1 Movn me^rn
ZASTAVO 101, letnik december 1979, dobro ohranjeno, prodam. Darko Avsec, Žabja vas 31, Novo mesto.
126 P, letnik december 1981, prodam. Gorica 17, Leskovec, tel. 71-988.
BMW 315, letnik 1981, polaris me-talik, prodam. Telefon Krško 72-974, od 18. do 20. ure.
Z 101, letnik 1975, registrirano do septembra 1985, po ugodni ceni prodam. Jože Medic, Rakovnik 13, Novo mesto.
OPEL KADET, letnik 1979, prodam. Vrhovšek, Dol. Stara vas, Šentjernej.
PRODAM ali zamenjam 101 /a manjši avto. Tel.: 22-035.
|{ Kmetijski stroji H
PRODAM traktor štajer (18 KS) s kosilnico. Vovk, Potov vrh 37, Novo mesto.
PRODAM ohranjeno samonakla-dalko SIP. Stano Jordan. Žabjek 2, Podbočje.
UGODNO PRODAM dve traktorski gumi, rabljeni, številka 12—28. Janez Hudoklin, Gor. Stara vas 12, Šentjernej.
PRODAM nov traktor ..Tomo Vinkovič" 420 s priključki ((reza, dvobrazdni plug). Anton Bruder.nan, Zakot 20, Brežice.
UGODNO PRODAM novo kabino za 1MT. Jože Perko. Lukovek 2, Trebnje.
PRODAM dve traktorski gumr 12 in uteži za Štore. Franc Bartelj, Jablan 41, Mirna peč.
PRODAM traktor ferguson 539, nov, in ferguson 580, odlično ohranjen, ali menjam za istega. Jerlah, Vel. Gaber, telefon (068) 46—508.
PRODAM novo traktorsko prikolico (7 m dolgo in 1.60 m široko), 16 col, železno. Jaketič, Vinica 38, telefon 55-336, po 16. uri.
PRODAM traktor ..Tomo Vinkovič" 518 s priključki. Anton Goršak, Žadovinek 8, telefon 72-757.
PRODAM traktor IMT 560, star 8 mesecev, v odličnem stanju, s 150 urami. Anton Pacek, Velika vas 29,68273 Leskovec pri Krškem.
NOVO KARDANSKO PRIKOLICO in plug obračalnik s priključkom za motokultivator Goldoni super
SPOŠTOVANI BRALCI
Naročnike in bralce Dolenjskega lista obveščamo, da od srede prejšnjega tedna dalje vsi delavci Dolenjskega lista svoje naloge opravljamo v eni in isti stavbi, in sicer v Germovi 3 v Novem mestu. V prostore v prvem nadstropju so se torej preselili tudi oddelek za male oglase, naročniška in eko-nomsko-propagandna služba. Vseh naših storitev boste deležni v Germovi 3 (stavba je nasproti kegljišča za restavracijo Pri vodnjaku), po telefonu pa nas lahko pokličete na naslednje številke: novinarji 23-606 in 24-200, mali oglasi in osmrtnice,, ekonomska propaganda, naročniška služba 24-006, novinarski servis pa 23-610. Hvala za razumevanje!
Delavci Dolenjskega lista
special po ugodni ceni prodam. Kranjc, Male Brusnice, telefon (068) 85-943.
PRODAM
PRODAM otroško posteljico z jogi vložkom. Telefon 20-424, od 19. do 20. ure zvečer.
ZAMRZOVALNO SKRINJO (210 1), novo nerabljeno prodam. Telefon 20-348.
VIDEOREKORDER Grunding. nov, s carinsko deklaracijo in raztegljiv kavč s fotelji ter stilno mizico prodam. Fink, Majde Šilc 13, Novo mesto.
SANSUI AU — 417,2x65 W sin. in Marantz ST — 310 ugodno prodam. Ivan, telefon 71-256.
PRODAM skoraj nov 1200 litrski hrastov sod. Gorišek, Gor. Vrhpolje 80, Šentjernej.
PRODAM garažo na Kristanovi 26. Informacije na telefon 24-663.
PRODAM več elementov kuhinje Nada. Bijelič, Cesta herojev 20/23, Novo mesto.
PRODAM dve kravi, obe breji, po izbiri. Jože Konda, Osojnik 2, Semič.
PRODAM 130 m2 že izdelanega lesa za brunarico. Telefon (068)44-513.
DIATONIČNO HARMONIKO (A, D, G) prodam. Marjan Kralj, Gor. Kamence 23, Novo mesto.
PRODAM jabolka za obiranje. Telefon 43-860.
JABOLKA, neškropljena. primerna za ozimnico, za obiranje, po ugodni ceni prodam. Graščina Gracarjev turn, Hrastje 8, Šentjernej. Interesneti naj se oglasijo pri Antonu Jakšetu, Orehovica 38.
PRODAM raztegljiv kavč. Sreto Matič, Slavka Gruma 10, Novo mesto.
PRODAM tri cisterne (dve po 1600 1, ena 1500 I). Marko Badovinac, telefon 22-349.
PRODAM jabolka, brez zaščitnih sredstev, uporabna za mošt.ali kis, v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (5255/84).
PRODAM enofazni hidrofor. Jordan Olga, Prečna 62, Novo mesto.
PRODAM junca, starega dve leti. Kovačič. Koroška vas 36, Novo mesto.
ZREB1CO, staro 6 mesecev, prodam. Lenart, Smolenja vas II, Novo mesto.
UGODNO PRODAM ogrodje zapravljivčka. Gostilna Kovač, Dvor pri Žužemberku.
PRODAM štiri okna (dva 140 x 140, dva 120 x 140) in balkonska vrata z okni — vezana, novo. Franc Berus, Cegelnica 51, Novo mesto.
UGODNO PRODAM cirkular za žaganje drv. Informacije na telefon 25-618.
PRODAM raztegljiv trosed in dva fotelja. Grubar, Prečrta 81, Novo mesto.
OTROŠKI globok voziček in posteljico z jogijem prodam. Telefon 72—475.
PRODAM mrežice, okrogle, nove, za brivnik philips JF20 mm, typ 1912. Slavo Lozar, Rožanc 17, Črnomelj.
PRODAM kompletna leva in desna vrata, volan, prednjo in zadnjo havbo, streho, komplet šip za OPEL COUPE. Prodam tudi motor, volan, režervar, štiri kompletna kolesa z gumama 155 x 12 in vlečno kljuko za OPEL KADETA. Marko Matič, Jerebova 16 a. Novo mesto, telefon (068).21—589.
PRODAM kueperbusch štedilnik in peč. Telefon 25—776.
UGODNO PRODAM telico, brejo 7 mesecev, 480 kg. Alojz Avbar, Gor. Globodol 5, Mirna peč.
POCENI PRODAM rabljen 50-litrski bojler gorenje, pralni stroj gorenje, dvojno pomivalno korito z ocejalnikom. sedežni kuhinjski kot. Ogled je možen vsak dan po 14. uri. Naslov v upravi lista (5253/84).
KUPIM
KUPIM prešo — 100 do 250 litrov — ter pecljalnik z električnim motorjem. Telefon 51—488.
POSEST
NEDOGRAJENO HISO v Straži po ugodni ceni prodam. Informacije: Kandijska ulica 7, Novo mesto, telefon 25-645.
ZIDANICA — VIKEND pri Ajdovcu nad Dvorom, 2050 m2 vinograda in sadovanjaka v dolenjskem stilu, novo, prodam. Informacije na telefon (061) 722—348. popoldne.
V NAJEM oddam okrog60 m2 velik prostor za vsakršno obrt. Dukič, Bratov Cerjakov 36 (pri železniški postaji), Brežice, telefon (068) 62—178.
HIŠO v. Višnji gori, z obrtno delavnico in telefonom, ter 2000 m2 zemlje ugodno prodam. Telefon (061) 784— 090, no 21 uri
PRODAM vinograd z njivo (44 a), travnik (87 a) in gozd (77 aj. Parcele se nahajajo na Novem pri Studencu. Informacije na telefon 81-460.
VINOGRAD (13 a)‘z zidanico (3 x 4). vse vrisano, prodam. Telefon 69-716.
PRODAM 1 ha gozda v Šmihelu pri Žužemberku. Zainteresirani kupci se lahko zglasijo-pri Milki Kmet, Podlipa 22, 68361 Dvor,
RAZNO
MARTIN, pridi po jopico! Bakšič, Koroška vas, Stopiče — Novo mesto.
ROCK SKUPINA išče dobrega pevca in kitarista. Tel. 23-503.
JRSdiCt^
ANTON MALI, Vrh 6 pri Trebelnem, prepovedujem vsako vožnjo po mojem vrtu mimo hiše. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
ZDENKO PRAZNIK preklicujem in se opravičujem za zadnji odstavek v sestavku ..Zakaj ste takšni", ki je bil objavljen 3. 3. 1983, ker sem s tem neutemeljeno žalil LD Veliki Gaber.
IRENA PRAH iz Šentruperta preklicujem, kar sem rekla o Albinu Šivavcu in Mariji Lukek.
JOŽEFA BUČAR, Volčkova vas 11, Šentjernej, opozarjam vse, da pustijo mojega moža JANEZA BUČARJA pri miru in naj mu ne dajejo alkoholnih pijač ter naj ne širijo lažnivih govoric. V nasprotnem primeru bom sodno postopala.
ŠIVILJSTVO Popravilo konfekcije, Partizanska l/a, Novo mesto. Opravljam vse vrste popravil na moških in ženskih oblačilih, vključno z menjanjem zadrg in popravilom kavbojk. Delovni čas vsak dan od 16.30 do 19. ure, sobota od 8. do 11. ure, razen prve v mesecu.
GOSTIŠČE HENČKOV DOM vas vabi v soboto, 15. septembra, na veliko vrtno veselico, ki bo tudi v primeru slabega vremena. Zabaval vas bo ansambel RUBINI s pevko. Vabljeni!
M
19. septembra 1984 praznuje spoštljiv življenjski jubilej naš dragi mož, oče in dedek, MARTIN GRUBAR iz Polhovice 5, pri Šentjerneju. Ob 50-letnici mu želimo obilo zdravja in še mnogo srečnih let žena Mimi in hči Minka z Irfetom, Tine z Mileno, Grubarjevi in Mavričevi z Otočca, vnuček Zlatko pa mu poklanja koš poljubčkov.
DRAGI mami in stari mami Zori Murn iz Kočevskih Poljan 21, želimo vse najboljše za njen rojstni dan, da bi bila zdrava in srečna še dolgo med nami. Sin Brane, Drago in Darinka z družino.
OBVESTI LA I
ČISTIMO in barvamo napušče. Telefon 24—834 ali 21—397.
SERVIS CANDY —Janez Močnik, telefon 22-668, Novo mesto.
. [S Ljubečna Celje
hlevit
tlak za hleve
(063) 33—421, 31—866
LETOS 23 RAZISKOVALNIH NALOG
NOVO MESTO — Občinska raziskovalna skupnost je letos namenila 13,2 milijona dinarjev za raziskovalne naloge. Od tega je šlo 11,3 milijona za 23 letošnjih nalog, 1,9 milijona dinarjev pa je plačala za raziskave, opravljene že lani. Za uresničitev programa za leto 1984 ima raziskovalna skupnost na voljo 16,9 milijona dinarjev.
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustila naša draga mama- in stara mama
MAGDALENA
CVITKOVIČ
roj. VRANEŠIČ
iz Tribuč
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in DO Beti, ki so pokojno spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in vence. Posebna zahvala velja tov. Frančiški Horvat za poslovilni govor pred domačo hišo in kaplanu za opravljeni • obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre mame
MARIJE
BOBEK
iz Slovenske vasi
se iskreno zahvaljujemo strežnemu osebju in upravi Doma starejših občanov v Novem mestu za nesebično pomoč. Prisrčna hvala župniku za opravljeni pogrebni obred in ureditev mrliške vežice. Našim dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč in izraženo sožalje iskrena hvala!
Milan in Greta AVSEC z družino
Ko popoldan si odšel od doma, od doma šel si daleč proč, dragi očka, nismo slišali te, ko klical zvečer si na pomoč.
V SPOMIN
Z bolečino v srcih se spominjamo 15. septembra 1983, ko je v najlepših letih ugasnilo življenje našemu očku
RUDIJU JUDEŽU
iz Gabrja
Težko je spoznanje, da se nikoli več ne vrneš. Vsem, ki se ga spominjate s cvetjem, mu prižigate svečke in nam pomagate, iskrena hvala!
Njegova družina
*
;_________________;________________________________________  Št.	37	(1831M^epteriTbr^98^
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, ko trpela sem. in večni mir mi zaželite.
Z A II V A L A
Neozdravljiva bolezen nam je v 25. letu starosti iztrgala drago ženo. mamico, hčerko, sestro in teto
IVANKO PROGAR
rojeno MUHIČ, iz Mirne peči 81
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znančem, ki so nas v najtežjih trenutkih tolažili in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, Komunali Mala Cikava. Mizarsivu — Novotehna Mirna peč, VVO,- Novotek-su. Posebna zahvala velja župniku za opravljeni obred ter dr. Fornazariču za poslovilne besede ob odprtem grobu. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na mnogo prerani zadnji poti in ji darovali vence in cvetje.
Žalujoči: mož Jože, hčerka Katarina, mama in ati, sestri Anica in Jožica z družino ter ostalo sorodstvo
Z A II V A L A
V 90. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
RADKO KLEMENČIČ
borec za severno mejo 1918/19
Zahvaljujemo se vsem. ki ste ga spremili ob uri slovesa, mu darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Prav posebno zahvalo dolgujemo dr. S. Sušinu, dr. Z. Zupančičevi ter patronažnima sestrama Mariji in Marini iz Zdravstvenega doma Brežice za vso skrbnost in požrtvovalnost v času njegove bolezni. Iskreno se zahvaljujemo govornikom tov. Krošlju. tov. Starmanu in jojaku Zemljiču ter praporščakom ZZB, Društvu invalidov. Društvu upokojencev in Združenju borcev za severno mejo. Iskrena zahvala tudi duhovniku za opravljeni obred!
Žalujoči: žena Ivanka, sinova Marjan in Silvo z družino
Zlata mama si bila,
s svojim zgledom si živeti nas učila.
tiha, skromna si odšla,
naj bo lahka zemlja, ki te je pokrila.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in babica
MARIJA BAŠELJ
iz Žalovič 1
Veliko vasje. ki ste jo imeli radi, ji v bolezni pomagali in z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se Krki TOŽD Biokemija za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, duhovniku za lepo opravljeni obred in vsem, ki ste kakorkoli pomagali in jo spremili na njeni zadnji poti.
V tihi žalosti: vsi njeni i
Preljuba mama naša, prezgodaj si odšla od nas, kje so tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas?
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tete
MARIJE POVHE
iz Smednika
se prisrčno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Prvikrat jesen se je vrnila, kar je tebe zemlja zagrnila.
Ob grobu tvojem gozd šumi. drobni ptiček v njem žvrgoli.
A domov le v tihi spomin vsak dan prihajaš ti.
V SPOMIN
10. septembra je minilo leto žalosti in . samote, odkar je mnogo prezgodaj prenehalo biti srce našega ljubega moža, očeta in starega ata
JOŽETA BEVCA
iz Debenca pri Mirni
Hvala vsent. ki se ga spominjate in mu prinašate cvetje ter prižigate svečke.
Žalujoči: vsi njegovi
Ljubila si zemljo, ljubila si dom, a v tem tihem poletju odšla si v večni dom.
Z A 11 V A L A
V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama
FRANČIŠKA STOJNIČ
iz Gor. Brezovice pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala Taboru Ljubljana—Polje in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 59. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANC HAJDINJAK
izTrebnjega
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste pokojnega v času njegove bolezni obiskovali in ga bodrili ter nam kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo internemu in intenzivnemu kirurškemu oddelku splošne bolnišnice Novo mesto. Hvala vsem, ki ste pokojnega spremili k zadnjemu počitku, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter nam v težkem trenutku stali ob strani. Posebna zahvala velja pihalnemu orkestru Trebnje, župniku za lepo opravljeni obred ter družinam Cesar, Papež in Vire za vsestransko pomoč.
Žalujoči: žena Fani, hčerke Darinka in Cvetka /.družinama, Mojca z Damirom in ostalo sorodstvo
Z A HVALA .
V 4L'letu nas je za vedno zapustil nepozabni mož, oče. sin, brat in stric
JOŽE ROTAR
Podturn 31, Dolenjske Toplice
Ob boleči izgubi dragega pokojnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, dobrim sosedom in vaščanom za pomoč, cvetje in vence. Lepa hvala tudi DO Bor Dolenjske Toplice. šoli SŠTZU Novo mesto, bolnici in Novolesu za vence. Hvala gasilcem iz Podturna za častno spremstvo pri pogrebu. Lepa hvala tudi župniku iz Dolenjskih T oplic za lepo opravljene pogrebne svečanosti. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Vsi njegovi Podturn, dne 10. septembra 1984
Kar bilo je v duši. mi najdražje, pobrala mi v cvetju je smrt. Zatrla mi nado za nado. podrla za načrtom načrt.
Ob nenadni in boleči smrti našega dragega moža in očeta
JANEZA ŠTRUCLJA
iz Gribelj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob tem težkem trenutku stali ob strani in nam pomagali, nam izrazili sožalje, našega dragega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in njegov prerani grob olajšali z venci in cvetjem. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija z otroki in ostali sorodniki
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
TEREZIJE KUKOVEC
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem iz delovne organizacije KRKA in IMV, ki so jo pospremili na zadnji poti. izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in osebju Internega in Kirurškega oddelka bolnišnice Novo mesto, govorniku Pušavec Ivanu, Šentjernejskemu oktetu in godbi za slovo ob grobu.
Hčerki ROŽCA in Stanka ter sin Milan z družinami
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je po kratki in hudi bolezni zapustil dragi mož, oče in stari oče
ALOJZ BARIČ
borec Belokranjskega odreda in Cankarjeve brigade, major JLA v pokoju
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji po-tj, še posebej pa govornikoma za tople poslovilne besede. Zahvaljujemo se Garnizonu Črnomelj in ZB NOV Črnomelj za vsestransko pomoč in opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
JOŽE M
I
J
*
4
4
4
4
4.
4
4
4
4
*4
4
Pravzaprav je. za dolenjsko kolesarstvo velika sreča, da Jože Majes ni nikoli uresničil svoje velike mladostne želje — postali pilot motornega leta. Takrat, pred trinajstimi leti, ko je prihajal v Novo mesto, je bila močnejša ljubezen do koles. Tudi temu naključju gre zahvala, da smo lahko nekaj dni nazaj v Novem mestu pozdravili nove državne ekipne kolesarske prvake v članski in mladinski konkurenci.
Jože Majes je polnih 28 let preživeI v Hrastniku, kjer se je najprej izučil za ključavničarja, nato pa se v Trbovljah ob delu izšolal za strojnega tehnika. Glas o hitri rasti tovarne IM V v Novem mestu je prodrl tudi do Posavja. Zdaj že pet let dela v SGP Pionir, kjer dela v razvojnem oddelku in je odgovoren za strojništvo. Medtem je dokončal tudi študij na strojni fakulteti. Marsikomu je čudno, kako je v.ve to zmogel, ko pa je znano, da je vsaka prosta minuta namenjena kolesarstvu. „Že pred 25 leti sem kot redar na neki tekmi prvič sedel na tekmovalno kolo. In odtlej se od njega ne ločujem. Razlika je v le tem, da smo takrat vozili navadna kolesa, bila so brez prestav, udeležba na dirkah je bila skromna, spominjam se klubske tekme, na kateri smo vozili vsega štirje kolesarji."
*
Majes je kol mlad kolesar veliko obetal. V mladinski konkurenci je voziI skupaj z Biličem in Hvastijem .in bi! 3. v
Spodletela
nočna
pustolovščina
Za Dragaša, Sešiča in Barantinovo odrejen pripor
KRŠKO — Donosen podvig so si 4. septembra okoli 3. ure zjutraj omislili 30-letni Marko Sešič iz Pi-skavice pri Banja Luki, leto dni mlajši Novomeščan Darko Dra-gaš, 27-letna Vesna Barantin iz Rateža in 31-letna Tatjana Lichet-haler iz Novega mesta. Omenjena četverica je namreč osumljena, da je tiste noči vlomila v trgovino Elektrotehne v Krškem in iz nje odnesla za 707.586 din ukradenih predmetov.
Po navedbah uslužbencev krške UNZ so Šešič, Dragaš, Barantino-va in Lichethalerjeva vlomili v trgovino skozi vhodna vrata in v prodajalni nabrali lep kup predmetov. Omenimo le barvni televizor, 10 različnih električnih vrtalnih strojev, kompletno garnituro orodja z vrtalnim in brusilnim strojem ter krožno motorno itr povratno žago, pa sesalec za prah, da ne naštevamo naprej. Vse naštete predmete so naložili v avto in se z njim odpeljali neznano kam. Miličniki in delavci krške UNZ so ob pomoči novomeških kolegov in tudi občanov že kmalu našli oprijemljivo sled, ki jih je dan kasneje privedla do omenjene četverice. Pri njih so tudi našli vse ukradene predmete, ki sojih seveda zasegli in vrnili trgovini.
Preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča je za Šešiča, Dragaša in Barantinovo odredil pripor.
B. B.
IZ SODA UKRADEL NAFTO
Sloveniji, še več pa je dosege! kasneje v turističnem razredu, ko je posta! republiški in državni prvak. Potem je zaradi bolezni tekmovanja opustil do prihoda v Novo mesto pa je vadiI hrastniške kolesarje.
„Ob mojem prihodu v Novo mesto ni nič kaj kazalo, da bi lahko tukaj kdaj obstaja! dober kolesarski klub. Na občinski zvezi za telesno kulturo so mi povedali, da se po novomeških cestah vsega trije vozijo z dirkalnimi kolesi. Nekako 'sem jih našel, zbrali smo še osem somišljenikov in leta I972ustano-vili kolesarski klub. Prvi sestanek smo imeli na prostem na klopi pred slačilnicami na stadionu. Razdelili smo si funkcije in pričeli z delom. Mene so čakala opravila tajnika in trenerja.
Toda koga trenirati? Na svojo pest sem lovil fante s kolesi po cestah in jim obljubljal, da bodo postali državni prvaki in kaj vem kaj vse. Drugače ni šlo. Iz Hrastnika sem pripeljal nekaj starih sedežev in krmil za dirkalna kolesa in tako smo iz navadnih koles naredili tekmovalna. Se iste jeseni so fantje na .vv-oji prvi dirki v Škofji Loki med turisti dosegli ekipno zmago. Konkurenti so nas gledali kot deveto čudo. Pa so se nas kmalu navadili. Kajti leta 1973 smo bili že državni prvaki med mlajšimi mladinci. Zrimšek. Mijajlo-vič, Turk, Antončič in še nekateri so veliko obetali. Toda takrat sem naredil veliko napako, ko šem pozabil, da ob tako močni ekipi potrebuješ tudi najmanj enako močan odbor, ki bo zagotavljal sredstva. Teh pa za kolesarstvo takrat ni bilo, nihče nas ni resno jemal, čeprav so bili naši mladinci poteg Save najboljši v državi.
*
S
*
*
*
I
I
ENAKO USPEŠNO Z DOMAČIMI MANEKENI — Že tradicionalna modna revija tovarne Novoteks, kije bila v okviru tedna turizma minulo soboto pred trgovino Julija na Glavnem trgu v Novem mestu, je poleg množice izbranih novih modelov oblačil tudi pokazala, da manekeni iz domačih logov zmorejo prav toliko kot tisti iz belega mesta, ki znajo svojo postavo dobro zaračunati. Revijo si je ogledalo skoraj tisoč ljudi, vprašanje pa je, koliko med njimi bo zmoglo toliko denarcev, da bodo ta nova oblačila tudi kupili. (Foto:.). Pavlin)
V enem tednu kar 18 prireditev
V nedeljo uspešno sklenjen „Teden turizma na Dolenjskem”
NOVO MESTO — Nedeljski gobarski ples je zaključil osemdnevno tradicionalno turistično prireditev na Dolenjskem, ki je letos že drugič potekala pod izredno široko zastavljenim naslovom ..Teden turizma-na Dolenjskem”. Težko je v teh nekaj vrsticah strniti vse vtise in ugotovitve o prireditvah, ki so bile resnično izbrane za vsak okus in vse generacije.
O priljubljenosti in odmevnosti vsakodnevnih dogajanj v okviru turističnega tedna nedvomno dovolj zgovorno pove obisk. Osrednji dogodek, razstavo „Gozd—gobe—cvetje”, ki ima tudi najdaljšo tradicijo, saj je bila letos že sedmič, si je ogledalo preko 8 tisoč obiskovalcev. Tudi sobotni lovski večer na novomeškem Glavnem trgu. ki se^e zavlekel tja do zgodnjih jut-
Križanec za slabo voljo
To me je potrto, za dve leti - N
sem prenehaI z delom, klub je bil pred razpadom, na srečo pa je takrat v Novo mesto prišel Janez Jagodic. Prepričal me je. da začnemo znova. Rezultati so tu. Z njimi pa smo si zagotovili tudi dovolj močan klubski odbor. Za vsak primer pač. ”
B. BUDJA
GORENJA VAS — Na manjšo kmetijo 73-letriega Alojza Salmiča v Gorenjo vas 13 je pred slabim letom prišel osemenjevalec iz brestaniške veterinarske postaje. Na potrdilo o osemenitvi je zapisal, da je najmlajši kravi, zdaj 2-letni Cvetki, lepi simentalki. dal seme simentalskega bika.
Alojz in njegova žena Frančiška sta pričakovala, da bosta dobila dobro simentalsko telico za vzrejo, a glej ga zlomka! Cveta, privezana poleg svoje 5 let stare matere Liske, je povrgla — križanca. ..Sama jo je imela, ponoči. Niti polizati je ni hotela, saj seje bala, da to ni njena prva telica, marveč sosedov pes, ki je prav take črnobele
Prepir končan z ubojem
barve. Z možem sva telico dobro zbrisala s krpami in slamo." pripoveduje 'Frančiška o tem porodu. Križanec med simentalsko in frizijsko pasmo je bolj podoben slednji. Zato imata kmetovalca veliko težav, kako nahraniti teličko, ki je mati nikakor noče priznati za svojo. Ne le. da se ne zmeni zanjo, celo brca jo.
Za rejo ni. ker je križanec, mesa pa tudi ne bo. Namesto da bi telica imela okoli 120 kilogramov, tehta šele 80. ..Odškodnine ne bom zahteval, ker se z bikom ni dobro bosti.” pravi Alojz. Na medobčinskem inšpektoratu v Krškem nam je kmetijski inšpektor povedal, da tako početje ni v skladu s selekcijskim programom niti z zakonom o živinoreji. Je posredi zmota, malomarnost ali še kaj več?
P. PERC
Ob koncu kaže omeniti še zares ganljivo podobo v soboto dopoldne pred domom ostarelih v Šmihelu ob srečanju oskrbovancev doma s pionirji in kolesarji, kurirji NOB. Ob bogatem kulturnem programu in spregovorjenih pozdravnih besedah je stekla prenekatera solza, bil obujen marsikak spomin iz težkih vojnih dni.
Zares, v edinem tednu, ki je trajal osem dni, je vsakdo našel nekaj zase., In če še zapišemo, da je organizatorju. Dolenjski turistični zvezi, v teh nekaj dneh uspelo uspešno spraviti pod streho kar osemnajst najrazličnejših prireditev, potem resnično lahko sklenemo z ugotovitvijo, da se turistični dejavnosti na Dolenjskem obetajo lepši časi.
B. B.
33-letni Milan Škoberne iz Dobrave }e z lovsko puško ustrelil leto starejšega Srečka Žvegliča — Naklep?
STRANJE NA BOHORJU — V nedeljo nekaj čez 20. uro je prišlo pred stanovanjsko hišo Antona Zupanca v Stranju na Bohorju do krvavega obračuna, v katerem je izgubil življenje 34-letni Srečko Žve-glič iz Dobrave 5.
Kriminalisti krške UNZ so med preiskavo ugotovili, da sta bila Zve-glič in 33-letni Milan Škoberne iz. Dobrave ti .tega dne s skupino lovcev na skupnem lovu na Bohorju. Po zaključku so se vsi skupaj še nekaj časa zadržali v tamkajšnji lovski koči, okoli 18. ure pa sta se Žveglič in Škoberne z osebnim avtomobilom odpeljala do hiše Antona Zupanca v Stranju. Tam so vsi nekaj časa popivali, vendar je že kmalu prišlo med Žve-gličem in Škobernetom do prepira, v katerem je Žveglič Škoberneta nekajkrat udaril v obraz. Duhovi so se po pretepu pomirili in vse je že kazalo na srečen konec, saj so skupaj zvrnili še nekaj kozarcev. Nekaj pred 20. uro pa sta se Žveglič in Škoberne odpravi-
la domov. Pred hišo je Žveglič vzel iz avtomobila Škobernetovo puško in mu jo izročil, nakar seje z njo počasi odpravil do svojega mopeda, ki gaje imel prislonjenega ob bližnjem kozolcu. Prav v trenutku, koje hotel Žveglič sesti v vozilo, pa seje Skoberne obrnil in vanj ustrelil. Krogla se je od avtomobilskih vrat odbila Žvegliču v prsi, da je hudo poškodovan padel po tleh in kmalu zatem tudi umrl. Škoberne se je po dejanju sam predal miličnikom.
Kot kaže, je Škoberne naklepno streljal v Žvegliča, čeprav sam to zanr-ka. kriminalisti pa o podrobnejših okoliščinah uboja ta čas še zbirajo obvestila. Za Škoberneta je preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča odredil pripor.
B. B.
SPLOŠNO NEZADOVOLJSTVO — „Krava ne spusti telička k sebi, kot da je še ona spoznala, da nismo zadovoljni,” pravi Alojz Salmič, ki je namesto simentalskega teleta dobil križanca, bolj podobnega frizijski pasmi. (Foto: P. P.)
Britanic in Baby Muller v Posavju
Glasbeni dogodek
„Tehno pop show”, kot so poimenovali serijo štirih koncertov skupine Britanic iz Krškega ter nemške grupe Baby Muller iz Aalena, bo prav gotovo glasbeni dogodek leta v Posavju. Koncerti bodo sredi septembra, in sicer 14. v Savskem Marofu. 16. vČateških Toplicah, 20. v Brežicah in 21. v Krškem.
Za manj obveščene je treba povedati, da je Britanic številčno bolj okrepljena nekdanja skupina Nuclear Power, ki se je v zadnjih dveh letih, odkar fantje delujejo, že precej uveljavila v poplavi vsakovrstnih ansamblov v tem delu Slovenije. Na tej'kratki turneji se bodo prvič predstavili občinstvu pod novi m imenom in seveda z novo glasbo. Skupino sestavljajo: Miran Rudan, Igor Dimc, Igpr Jovanovič, Toni Troha in Boris Žib-ert. Petčlanska skupina Baby Muller pa prihaja tokrat prvič v, Jugoslavijo, pred kratkim s6 v ZRN izdali svojo prvo ploščo. Mladim se torej obetajo štirje zanimivi nastopi, ki jih ljubitelji glasbe prav gotovo ne bodo zamudili.
G. R.
ranjih ur, je navzlic slabemu in hladnemu vremenu privabil k stojnicam in na klopi preko tisoč občanov.
Omenimo ob tem le še tri prireditve. Hvalevredna je poteza organizatorja, da je turistični teden potekal pod pokroviteljstvom tovarne zdravil Krka in novomeškega IS, saj so tako prvič organizirano predstavili turistično ponudbo Dolenjske in Bele krajine tudi navzven. V mislih imamo namreč otvoritev enomesečne stalne razstave v prostorih ljubljanskega Mercator Turista pod vodstvom „Do-lenjska vabi”. Doživetje zase je bila petkova polharska noč s ponudbo gobarskih specialitet pri Rostanu v Suhorju nad Prečno, pokazalo pa se je. da bo tej prireditvi poslej potrebno dati več poudarka in nanjo privabiti čimveč ljudi.
PREMALO ZEMLJE NA KO-
ČEVSKEM? — Na fotografiji je jurček, ki ni zrastel na zemlji, ampak v leskovi korenini, kot daje na Kočevskem premalo zemlje. Zanimivo pa je tudi, da sta na njegovi glavi zrastla še dva manjša jurčka, kot daje tudi v gozdu stanovanjska stiska. 60-letna gobarka Slavka Starovasnik iz Kočevja pravi, da že 54 let gobari, vendar česa podobnega vse do zdaj ni našla. To zanimivost je našla 4. septembra, ko je nabirala gobe v gozdu pri Dolgi vas. (Foto: Primc)
Letos težje do gob za razstavo
Prevozili 1500 km in nabrali 285 vrst gob
RIBNICA — Gobarska družina Ribnica, ki šteje 82 članov, je tudi letos j v začetku septembra pripravila go-
barsko razstavo. Zaradi suše je bila bera slabša, zato so letos prikazali | nekoliko manj vrst gob — le 285, medtem ko so jih lani 289 vrst.
Predsednik gobarske družine Viktor Oblak je povedal, da so gobe za razstavo nabirali dva dni in to na širokem območju od Pokljuke in Cerknice do Kočevja in Ambrusa v Suhi krajini. Požrtvovalni gobarji so prevozili preko l.500 km.
Predsednik Viktor Oblak je poudaril,-da so gobarji zelo hvaležni,delovni organizaciji RIKO, ki jim je dala na razpolago del prostorov v nekdanjem zdravstvenem domu.
J. P.
POMOČ ZA „BOSANCE”
MESTO — Filip Robar,
NOVO
svobodni filmski ustvarjalec, uresničuje svoj projekt igranega dokumentarnega filma ..Bosanci —javna izgradnja privatnega socializma”. Od Kulturne skupnosti Slovenije je za ta projekt dobil 3 milijone dinarjev, kar pa spričo skokovite inflacije nikakor ne zadošča za uresničenje tega zanimivega in aktualnega filma. Nekatere dolenjske organizacije združenega dela so že priskočile na pomoč, vendar pa bi filmska ekipa še potrebovala nekaj pomoči, ki je lahko raznovrstna. Radi bi namreč film dokončali do prihodnjega beograjskega festivala dokumentarnih filmov in do prihodnjega festivala v Pulju.
KOMARNA VAS — Še neznan storilec je med l. in 3. septembrom v gozdu nad Komarno vasjo ukradel 70 litrov nafte, ki- je bila spravljena v pločevinastem sodu. Za nameček je storilec iztočil še 10 litrov nafte iz. bližnjega traktorja, vzel pa tudi vi-ličaste ključe in rokavice. GG iz Črmošnjic je oškodovano za preko 18 tisočakov.
FIŽOLI DOLGINI — Narava sproti poskrbi za presenečenja. Če je bilo letos več gnilega krompirja, pa mnogi kmetje ne morejo biti razočarani nad bero fižola. Rozi Košljarjeva iz Črešnjic se za pridelek nadpovrečno dolgih strokov fižola ni posebej trudila. „Sam je zrasel, le pobrati gaje težko, saj je kar predolg za navadno košaro,” je povedala.
OTOCEC: MEDREPUBLIŠKI NOGOMETNI TURNIR
Hotel Grad Otočec organizira v nedeljo ob 9. uri zanimiv medrepubliški turnir v malem nogometu, na katerem bodo med drugimi nastopile tudi ekipe radia Sljeme, Generalturista in Dolenjskega lista. Po turnirju bo na kopališču piknik, na katerem bo igral ansambel Kom bo-5 s pevko Višnjo Korbar.
99
Nebesni moped ” nad Trebnjem
Jože Kastelic je kupil motorni zmaj — Vozi ga Tone Gašperšič
TREBNJE — Kot blisk se je razširil glas po trebanjski občini: dva privatnika imata svoje letalo. In kmalu potem je pod nebo poletel prvi trebanjski motorni zmaj. Rdeče-belo-modro obarvani zmaj je poletaval nad Trebnjem in okolico, ljudje pa so se ozirali gor in se čudili, kot bi nad mesto priletel roj letečih trdnjav.
Seveda pa ne gre za letalo. V Zahodni Nemčiji izdelan motofni zmaj z dvema sedežema namreč lahko leti le okoli L 500 metrov visoko, njegova največja hitrost pa ni več kot sto kilometrov na uro. Skratka, gre za malo dražji športni rekvizit. In kot takega ga je tudi kupil Jože Kastelic: iz Zdenske vasi, ki je član trebanjskega letalskega kluba. Seveda bi ga ne smel uvoziti, če bi nekaj let ne delal v Kanadi. Ker pa sam še nima izpita za letenje s tem ..nebesnim mopedom" — posedanjih predpisih ga tudi ni treba imeti, narobe bi pa bilo, če bi vanj sedel popolnoma brez znanja — ga za zdaj »šofira” trebahjski obr-
tnik Tone Gašperšič. Z njim se je popeljal tudi Janez Prosenik st., ki se je straha pred hitrostjo in letenjem znebil že pri svojem motorističnem udejstvovanju. Za zdaj je motorni zmaj Ikarusparki-ran pred Prosenikovim kozolcem, pristaja pa kar na njivi v Peklu.
Tam so tudi že pristajalne naprave, ki so jih vrli T rebanjci naredili kar sami. In tako se je začela aeronavtika v trebanjski občini. Mnogo desetletij za bratoma Wright, a spremljana z mnogo več navdušenja pa tudi zavisti.
J. SIMČIČ
ZMAJ NAD TREBNJEM — Ne, ne gre za pošast iz pravljic, ampak za pravega pravcatega motornega zmaja znamke Ikarus, ki ga je po zaslugi zdomca Jožeta Kastelca (lastnika) in Toneta Gašperšiča (zmajarja) zdaj večkrat videti na trebanjskem nebu.