POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI METOV, GLASILO KMETIJSKI DRUŽBE V LJUBLJANI _ registrovana zadruga » omejeno zavezo —- — • Štev. 9 in 10 V Ljubljani, 15. oktobra 1za delo v prihodnjem letu. Letošnje izkušnje kažejo, da so izkopali kolikor toliko zadovolju-joč pridelek le oni gospodarji, ki so že v jeseni ali vsaj zgodaj spomladi njive globoko preorali. Tako je mraz mogel sirove brazde spremeniti v ono drobno grudasto strukturo, pri kateri zamore zemlja največ zimske vlage konzervirati za sušna obdobja in tudi vsrkati največ zraka, da se presnavl,a-nje v zemlji pravilno razvija s po močjo bakterij, ki brez zraka ne morejo uspevati. Oporekali bodo nekateri, da preteklo rastno dobo rastlinam ni bila potrebna zimska vlaga, saj je bilo dežja dosti. Res je to, toda spomnijo naj se Dolenjci na čas ob in po cvetenju krompirja, ko skoraj tri tedne ni bilo dežja. V tej dobi se je odločilo, koliko bo pridelka in pri tem je odločujoče vplivala rezerva vlage v zemlji. Nepremrzlo zemljo, ki ni imela drobno grudasto strukturo, (posebno velja to za težje zemlje) je spomladansko deževje že toliko zbilo in stisnilo, da vlage ni mogla več upijati, niti je bilo prostora za zrak v njej. Zemlja je bila mrtva, ker v njej ni bilo življenja bakterij. Ustvarile so se škodljive kisline zaradi preprečenega presnavlja-nja. Nato je nastopila suša, ki je izsesala iz zemlje še ono malo dežja, kolikor ga je v zemljo pronicalo, a zemlja je razpokala in se strdlila. Vse te okolnosti so odločilno vplivale na nastavek gomoljev, tako da se krompir kljub po- znejšim izdatnim padavinam in zračenju z okopavanjem ni več mogel opomoči. Takšno stanje zemlje je vplivalo seveda tudi na razvoj gnilobe. Oslabljena rastlina je bila manj odporna proti njej, zadostna vlaga proti koncu rasti je pospešila razvoj škodljivih bakterij. Druga važna skušnja dokazuje letos nazorno, da gnojenje s hlevskim gnojem ne zadostuje, temveč je bilo treba gnojiti tudi s kalijevo soljo, ponekod tudi z dušikom. Kdor se je tega načela držal, je v jeseni nakopal razmeroma zadovoljiv pridelek, vsekakor pa več kot sosed, ki je zanemaril gnojenje z mineralnimi gnojili. Prav dober uspeh pa je dosegel oni, kateremu je zimski mraz zdrobil zemljo in je gnojenje s kalijevo soljo obavil najpozneje 3—4 tedne pred saditvijo. Pravilno gnojenje je namreč odločujoče posebno pri izroje-nih sortah kot je naš oneidovec. Tretja značilna ugotovitev pove, da je bila uspešna samo saditev celih gomoljev in sicer bolj pozna, ker je bila pomlad hladna. Sadili smo sicer letošnjo pomlad radi vladajočih prilik vsi več ali manj bolj pozno, toda ker se toplota dolgo ni ustalila, so mnoge zgodnejše setve slabše napredovale, kot poznejše. Predzadnja letošnja napaka je bila ta, da smo krompir premalo negovali, predvsem okopali. V takšnem letu kot je bilo preteklo, bi morali zemljo večkrat prevrniti, da se prezrači in tudi ogreje, ker bi pospešili rast in presnavljanje rastlinske hrane. To izkustvo si zapomnimo za bodočnost. Spomladi smo priporočali v »Kmetovalcu«, da je treba v bodoče semenski krompir pridelati na posebnih in pozno zasajenih njivah. Zanimalo bi uredništvo, ali se je kdo tega navodila držal, kakšen je bil pridelek semenskih gomoljev, a posebno ali je bil zdrav. Semenski krompir moramo vedno izkopati takrat, kadar se pokažejo prvi znaki rumenjenja listja. Najvažnejša bolezen krompirja je gniloba, in ta se takrat nahaja še v nadzemskih delih rastline in še ni dospela do gomoljev. Semenski gomolji so torej zdravi in z njimi ne prenašamo bolezen na bodoči rod. Naš oneidovec je srednje pozna vrsta in vedno popolnoma dozori. Zato se tudi gni- loba pri normalnem izkopavanju že vedno preseli v gomolj in okuži bodoče setve. Posebno pri onei-dovcu in pri ranih sortah moramo zato paziti, da bomo predčasno izkopavali bodoče seme. To je mogoče, ako ga pozno sadimo, kakor smo priporočili, ker poznamo naše kmetovalce, da se pri poljskih delih dosledno drže koledarja, ne pa razuma in izkustev. Sicer ne bi bilo mogoče, da vsak zgodnji veliki teden napravi toliko škode pri setvi krompirja, ponekod tudi pri setvi koruze. Zadnjo napako smo letos storili pri kopanju krompirja. Ker je gnil že na polju, čeprav se še nadzemski deli niso osušili, moramo sklepati, da je bilo letošnje leto za gnilobo posebno ugodno in da se je ta letos b$lj zgodaj preselila v gomolje, kot v normalnih letih. Iz tega tudi sledi, da kljub izkopavanju v normalnem času, ne bi mogli ohraniti pridelek pred gnitjem. Pač pa smo pri zdravih rastlinah v kolikor se tiče jedilnega krompirja, napravili napako, ker smo krompir izkopali, ko se cima še ni popolnoma posušila. Pri zdravih rastlinah se namreč gomolji debele tako dolgo, dokler je kaj nadzemskih organov (stebla in listja) še zelenih. Zato bi morali pri zdravih rastlinah čakati z izkopavanjem, dokler se preje sočna stebla ne osuše in nagrbančijo, ker to je znak, da je prestalo premeščanje škroba iz zelenih delov rastline v gomolj. Šele takrat se je krompir pravilno izoblikoval, dosegel svojo notranjo izenačeno čvrstočo, pridobil tesno se prilegajočo in trdno kožico, ki ga brani pred okuženjem v shrambah. Takrat je tudi dosežena najvišja teža pridelka, največja re-dilna in industrijska vrednost, kakor tudi največja odpornost gomoljev. Seveda velja vse to v zadnjem odstavku povedano le za krompir, ki smo ga namenili za ljudsko in živalsko hrano, ne pa za seme, za katero veljajo poprej opisana načela. Ko smo že vse te napake napravili, nam preostaja le še skrb, kako bomo vsaj ono, kar smo pridelali očuvali, bodisi za hrano, bodisi za seme. Po tolikih neprilikah je menda letos vsak razsoden gospodar pustil krompir vsaj 14 dni raztresen na zračnem prostoru, da se dodobra osuši. Kdor to ni storil, naj zamujeno nadoknadi, dokler je še lepo vreme in reši krompir iz vlažnih in zaduhlih kleti vsaj za nekaj dni. Res bo nekaj več dela, ali trud se bo poplačal. Obenem naj krompir ponovno prebere. Izloči naj vse gnilo, nagnito in ranjeno. Ta krompir je takoj uporabiti. Potem je iz krompirja izbrati za jajce debele gomolje za seme. Posebno pri tem izbiranju pazimo, da bo krompir imel neranjeno in čvrsto kožico in da se bo v roki občutil čvrst in sorazmerno težak. To je namreč edini znak, da izhaja dotični gomolj od rastline, ki je bila zdrava, ali pa še zelena, ko smo krompir izkopali, kar se za semenski krompir priporoča. Zelo važno je potem pravilno shranjevanje. Da naj bo shramba razkužena t. j. stene novo obeljene, zaboji in drugi leseni deli oprani z raztopino sode in potem popolnoma osušeni, menda ni treba še ponavljati. Krompir ne smemo sipati na stla, posebno ne na cementna, ki ne propuščajo vlago. Med podom ali steno v kleti in krompirjem naj bodo deske, ki so vsaj 8—10 cm odmaknjene, da za-more zrak krompir od vseh strani obkrožati. Najboljši so seveda zaboji iz letvic kot jih uporabljamo za shranjevanje in transport jabolk in ki jih moremo potem drug na drugega položiti, da zavzamejo čim manj prostora. Takšne zaboje si naj bi vsak gospodar omislil, saj v njih najlažje shranjuje vse kore-naste pridelke, sadje in zelje. Če je krompir zdrav, potem zadostuje, če ga po plasteh natrosimo z žganim apnom, ker to vsrka vlago in povzroči, da krompir ostane suh. Deluje seveda tudi proti gnilobi, ker prepreči njeno življenje. Toda, ako krompir močno gnije in če shramba ni dovolj suha in zračna, bodo našle gnilobne bakterije prav ugodno priliko za svoj razvoj. V takšnih primerih apno ne zadostuje, temveč ga je treba zamenjati s sredstvom, ki bolezenske klice uničuje. Imamo prav učinkovito sredstvo za to, namreč »Negnil«, ki ga ima na zalogi tudi Kmetijska družba. To sredstvo iz-hlapeva hlape formaldehyda, ki kot izvrstno desinfekcijsko sredstvo ne uniči samo bakterije na gomoljih, temveč tudi v zraku, na stenah in opravi shrambe. Izdatek za »Negnil« se letos priporoča vsakemu, ki ima zalogo krompirja, saj si krompirja drugod ne bo mogel nabaviti, niti ga bo mogel nadomestiti z drugo hrano. Da moramo paziti na to, da nam krompir v shrambi ne zmrzne, je samo po sebi umevno. Prostori nai bodo zračni in temperatura v njih naj znaša od 2—8 stopinj C. Bolje je, če je prostor temen, ker s svetlobo prihaja tudi toplota v shrambo, kar bi posebno pri semenskem krompirju moglo povzročiti predčasno klitje, pri jedilnem krompirju pa pozelenitev, nakar krompir ni več užiten. Pridelek krompirja moramo letos posebno čuvati; največjo skrb pa moramo posvetiti bodočemu semenu in že sedaj razmišljati, kaj bomo ukrenili, da bomo prihodnje leto pridelali zdravo semensko blago. Zakaj izruvač reže in M-moiji nafli piriditsjoivallci krompirja m n*. omislili izruvtače za, krompir tvrdike Lainz, pri katerih poEiebnci vrtača.' sia koto izteče zemljo -tako!, dai nai pireobainlj povircflnii očitane izkopan krompir. Mod- temi ko ndkalteiri novi izruvač rta morejo pneihvtailiiltil, se drugi pritožujejo, idla. orodje raizirieži© krompir, če> gai pa rapiuiSte v vieič jo globiiho, da par konjev no ziaidlcLituje za vprega. IzTHv&iče', bctdtof modemi Lanizov auii pa. posebna ;g!larvO k Saiekoveimiu pilugu, bomo uispeSno uporabljali, če boimo ž© pri sicifrvi prtatapaili takoi, da borno z; izruviaičji lahko delal!?. Predvsem1 mOraljo biti imate pri m-dištvS popolnoma; itavmie in krompOr moraitno aej|«itj na felbci iglotbitnoi. Pcfcidbno če kroim-p'!r ne sejemo enako gllclboko, boi izruivač vedno pri glObckejišilh rastlMInaih prerezali nekaj goimplljw. Kaidair tortej najdemo pre-aeSane .gamOlje, moramo femiež poglobiti, poškoduje krompir? če pa to me pomaga, potem vama, da je kriva neenakomerna setev. . !P*ou r L trio PaifeidOvamje gamcC.jev, kat globcfce rane in odllomljeni kosi, pa nais opozarjajo, da kolesa iiziruvafča -niiao pravffirio laizmaik-njena. Levo kolo, če oradlj. Uničevanje močvirne preslice. Našim Barjanom je iz izkustva znano, da je za razliko od njivske preslice, njena sovrst močvirna preslica strupena za živali. Živina jo tudi neče jesti ter izbira na paši. Če pa pokladamo seno ali zeleno krmo razrezano na slamorez-nici, živina ne more izbirati in prisiljeno poje tudi preslico. Posledi- ce so kmalu vidne, saj živina hitro hujša, dlaka zgubi lesk in postane trda, krave nazadujejo v mlečnosti, pa tudi smrtni primeri niso izključeni, posebno pri konjih. Preslico se je skušalo zatirati na razne načine, večinoma neuspešno. Apnenje, odvodnjavanje, preora-nje itd., preslice niso zatrli. Samo apnenje sploh ne koristi, a samo odvodnjavanje pa le takrat, če ležijo drenažne cevi glob je, kot korenine preslice. Vedfeti pa moramo, da segajo korenine do 5 m globoko, različno, kakršna je zemlja, a tako globoko navadno drenažne cevi ne polagamo. Najma-nje učinkovito, če ne pospešujoče, je preoravanje. Z njim prezračimo le zemljo, da preslica še bolj bujno raste. V Nemčiji so delali obširne poskuse na travnikih glede uničevanja močvirne preslice in dosegli popoln uspeh s kombinacijo od-vodnjavanja, valjanja površine in izdatnega gnojenja. Zemljišče so osušili z zaprto drenažo. Odprti jarki se ne priporočajo, ker se preslica na robovih jarkov nikoli ne more uničiti in se od tod vedno znova naseli na ostalem zemljišču. Osušenje z drenažo pa ne zadostuje, kot smo že poprej omenili, temveč osigura le uspeh valjanju, ki edino zatre preslico. Znano je, da mokre travnike ne smemo valjati, kakor tudi ne mokre njive. Ztemljo bi vi Valjanjem mokrih travnikov tako zbili, da bi preprečili vsako presnavlja-nje v zemlji in bi se travna ruša tako rekoč zadušila. Z valjanjem pa nameravamo ravno nasprotno, namreč strnjenje travne ruše, ker pod tako strnjeno rušo se bo nabralo dosti ogljikove kisline, ki je za preslico najhujši strup. V redki ruši, kakor jo imamo na preslice polnih travnikih, ogljikova kislina nemoteno izhlapeva. Z valjanjem pa istočasno tudi zmečkamo in zlomimo nežne poganjke preslice, ki silijo skozi trayno rušo k soln-cu. S tem prisilimo preslico, da vedno znova poganja, kar jo toliko izčrpa, da končno ugine. Uporabiti moramo težek, gladek železen valjak, ki ga napolnimo s peskom ali vodo. Koristi tudi težek cementni valjak, ki si ga lahko tudi sami napravimo. Navodilo bomo priobčili v eni prihodnjih številk. Pri vsakem valjanju moramo tako postopati, da prevlečemo travnik 2krat in sicer se drugič vračamo po prvem valjanju v nasprotni smeri. Valjanje ponovimo prvo leto 3—4krat, 2krat spomladi, dokler je še trava nizka, potem pa po vsaki košnji. Opazujemo, kdaj začne preslica poganjati in izberemo vsakokrat trenutek, ko je zrasla 5—10 cm iz ruše. Takrat je po-ganek najbolj krhek. V poznejših letih ne valjamo več tako često, opazovati pa moramo, kako je valjanje učinkovalo. Biti moramo z valjanjem dosledni, dokler preslico popolnoma ne zatremo, ker se nam bo sicer zopet takoj razširila. Zelo važno je tudi gnojenje z umetnimi gnojili. Nuditi namreč moramo koristnim travam najboljše pogoje za rast, da se ruša čim bolj strne in proizvaja čim več ogljikove kisline. Na Barju primanjkuje predvsem fosforne kisline in kalija, ki jih raztrosimo v obliki superfosfata in kalijeve soli. Ne smemo pa štediti tudi z organskimi gnojili, kot so hlevski gnoj, kompost ali gnojnica, ker brez organskih odpadkov ne mo- rejo živeti koristne bakterije, ki šele omogočijo bujno rast trav. S takšnim postopkom so na velikih površinah dosegli, da je travna ruša bila popolnoma očiščena od vseh vrst preslic in da so znane koristne trave ter detelje bile zastopane v travni ruši s 70%, medtem ko jih je bilo pred postopanjem le okoli 20%. Na njivah seveda ne moremo valjati 3—4krat na leto. Morali bi jih spremeniti v travnike in potem postopati na opisani način. Zato prvo očistimo preslice travnik in ko smo to dosegli, ga spremenimo v njivo. Zatem pa njivo posejemo s travno mešanico in postopamo kot poprej s travnikom. V nekaj letih bo tudi to zemljišče očiščeno. Kolikor poznamo naše Barjane, bodo zmajevali z glavo, ko bodo čitali to navodilo. Vsak se bo bal dela in malomarnost bo zmagala. Zavedajo pa se naj, da brez truda ni kruha, pa tudi preslica ne bo izginila, če bodo samo psovali nanjo. Vinogradništva. Letošnja trgatev. Ing. Ivo Zupanič Leto 1941. bo ostalo v spominu kot zelo razgibano leto velikih in usodepolnih dogodkov. Če motrimo to leto iz vidika kmetijskega gospodarstva, moramo reči, da je tudi v tem pogledu zanimivo leto, vendar pa v primeri z drugimi dogodki — mirno leto. Kolikortoliko huda zima ni imele resnih posledic tudi v občutljivi vinarski panogi ne. Sledil ji je topel in suh marec. Slovenski pregovor pravi, da »s suščevim prahom gre zlato na vago« oz. z drugimi besedami, obeta suh marec dobro letino. Ta letina je v glavnem pospravljena in reči moramo, da je izvzemši sadjarske panoge in krompirja v splošnem zadovoljiva. Vsekakor ni bilo vse leto hujših vremenskih neprilik, ki zmanjšajo normalno letino. In kako je z vinarsko panogo? Nastavek je bil povsod prav lep .in je obetal dobro trgatev. Vsled deževja se je v cvetju nekaj osipa-lo. Kot nalašč je bilo poletno vreme takšno, da zaradi pomanjkanja modre galice peronospora vendar ni napravila večje škode. Tudi oidij se ni pojavil v večji meri. Prav tako je tudi toča s prav red- kimi izjemami prizanesla našim vinogradom. Le nečesa je primanjkovalo v teku poletja — solnčne toplote, radi česar je prišla vegetacija v jesensko dobo, v dobo dozorevanja, z zakasnitvijo približno treh tednov. Prevečkrat je deževalo, kar je vedno občutno ohladilo ozračje. Zato pa je nastopila jesen, kakršne že dolgo ni bilo; nekako od Malega šmarna dalje skoraj popolnoma brez dežja, vendar pa v splošnem premalo topla, da bi mogla jesen hitro nadoknaditi zamudo. Posledica tega ie nujno narekovala, da je bilo treba začetek trgatve odložiti tudi približno za 14 dni do treh tednov. Večina občin je določila 10. oktober, nekatere tudi šele 15i oktober za začetek splošne trgatve. Četudi se je velika večina vinogradnikov držala določenega termina — druga leta niso bili v taki meri poslušni in disciplinirani —, vendar grozdje ob tem času še ni bilo zrelo. Še vedno je imelo premalo sladkorja, okoli 14—15% in preveč — nad 13%° — kisline. Pač pa je bilo grozdje zdravo in prav malo gnilo, da je bilo podbiranje nepotrebno. Še okoli 20. oktobra so imele bolj- še sorte poleg 17—18%; sladkorja še vedno 11—12%» kisline, kar kaže, da še grozdje ni dozorelo, zlasti ne z ozirom na zmanjšanje kisline. Potemtakem bomo imeli letos prav različne kakovosti — Od prav kislih do odličnih moštov; le-teh pa samo pri onih redkih vinogradnikih, ki so vse leto skrbno negovali svoj vinograd, zlasti, da ni bil J v plevelu v jeseni, v času dozore- j vanja grozdja, in ki so imeli ko- 1 rajžo in so trmasto čakali in mogoče še čakajo, da lepo in zdravo grozdje popolnoma dozori. Raznih izgovorov za ranejšo trgatev taki vinogradniki-junaki ne poznajo. Kar se pa množine pridelka tiče, smemo splošno smatrati letošnjo trgatev samo za povprečno. Mimogrede je vredno omeniti, da smo letošnje mošte po dolgih letih pridelali zopet enkrat brez slajerija. Sterilizacija vinske posode. Krulej Ernest Zaradi nastalih prilik bo letos vinska in druga lesena posoda pomanjkljivo ohranjena. Taka posoda ima redno škodljive posledice na pijačo, katera je v njej shranjena, bodisi zaradi slabih priukusov, ki so v dogah, ali zaradi prisotnih glivic, ki take ustvarjajo. To se da z lahkoto in korenito odpraviti, kar sem z lastnimi izkušnjami ugotovil in uporabljal v kletarstvu dolga leta. Smradi, kisline in glivice se nahajajo v nesnažni oblogi v sodu, odnosno v mokroti sodovih dog. Nekatere moremo odstraniti s temeljitim ribanjem s krtačo in vrelo sodo. Pri tem moramo paziti, da se- raztvor sode v sodu ne ohladi, sicer bi to škodovalo vinu. Ko raztvor sode iztočimo, sod operemo večkrat z mrzlo vodo. V mnogih slučajih navadne sode tako popravimo. Nikdar pa z vročino ne smemo prati ali čistiti parafinirane sode, ker bi odstranili oblogo para-fina. Ce se sod na opisan način ne da popraviti, tiči vzrok njegove bolezni globlje, v dogah in ta se da odpraviti le s suho vročino. Če je les soda sicer zdrav in ni trhel, je ni bolezni, ki bi je na spodaj označeni način ne bilo mogoče ozdraviti. Izvzete so seveda mehanične poškodbe notranjosti soda po žveplu, katranu in raznih oljih, pa tudi od teh so nekatere deloma še ozdravljive. Vedno pa postane sod bakteriološko sterilen, to je, vročina uniči v njem vse škodljive bakterije in glivice. ■pLoOCVI.Tia.iUL ClV -pioievi.dtt.it pokit i 111» m-l oirvoo cv) C e » t o-. t>VLr C Parilnik za krompir, napravljen iz starega soda. (K članku na strani 112.) Življenjski pogoj bakterij je vlaga. Brez vlage bakterije v sodu poginejo. To je tudi princip zdravljenja. Radi tega je treba dovajati sodu toliko suhe vročine, da se sod razgreje na primerno toploto in osuši. Pri tem izhlapijo iz soda razne kisline in smradi ter uničimo bakterije, ki škodljivo vplivajo na okus in razvoj v njem shranjene tekočine. Praktično sem dosegel to pri sodih takole. Napravil sem si podolgovato pečico na nogah, tako široko in visoko, da gre pri vratcih v sod. Pečica je na nogah zato, da je od sodovih dog odstranjena, ker bi drugače vročina pooglenila do-ge soda. Pečico nadevam že zunaj z bukovim ogljem ter jo zakurim. Ko oglje še -samo dobro tli, pečico porinem v sredo soda. Pod pečico na dno soda nalijem malo vode, da vročina in padajoči ogorki iz pečice spodnjih dog ne pooglenijo in pokvarijo. Nato pečico pokri-jem s kapo, na katero se nastavi kratka cev iz pločevine. S tem se doseže pravilna cirkulacija zraka skozi peč in boljša gorljivost oglja. Na pilko soda postavim pločevi-j nasto cev od kakšne peči, ki zelo j pospeši odvajanje vlažnega zraka iz soda. Razume se, da morajo biti vrata od soda in pilka odprti. Dokler odhaja pri pilki vlažen in smrdljiv zrak, se mora pečici v sodu prilagati oglje. Sod postane na zunanji površini otipljivo vroč. Ko dosežemo, da odhaja na pilki popolnoma čisti zrak brez vsakega vonja, in ko je sod otipljivo vroč, je treba s kurjenjem prenehati, nakar sod temeljito z mrzlo vodo operemo. Nato sod zapremo z vratci in zabijemo. Kmalu izstopa iz dog zdrava vinska aroma, ki da sodu prvotni dobri duh. Sod je postal sterilen, zdrav in takoj uporabljiv. V mrzlih jesenskih dnevih je priporočljivo v tak vroč in opran sod shraniti novi mošt, da se v sodu malo ogreje in potem zanesljivo vre. Važno je tudi, da lahko v steriliziran sod, kjer smo poprej imeli jabolčnik, natočimo vino, ne da bi se nam pokvarilo ali navzelo duh po njem. Pri sodih brez vratc moramo odstraniti zadnje dno in sod povezniti nad pečico. Pod pečico položimo odstranjeno dno, da se tudi ono istočasno sterilizira. Zrak odhaja iz soda pri čepu, ki mora biti seveda odprt, medtem ko moramo pilko zabiti. Da dohaja dovoljno svežega zraka za gorenje oglja, moramo sod na eni strani malenkostno privzdigniti, t. j. podložiti z opeko ali kamnom. Sterilizator je neobhodno potreben vsakemu vinogradniku in sadjarju, posebno pa še gostilničarjem in trgovcem z vinom. V vinorodnih krajih bi bilo dobro, če bi vino- gradniki nabavili sterilizator skupno potom podružnice Kmetijske družbe ali kakšne druge organizacije, ki bi pripravo* za majhno odškodnino izposojala. Opomba uredništva: Sterilizator, ki se izdeluje v raznih velikostih, se lahko naroči pri Kmetijski družbi v Ljubljani, ki ga bo priskrbela interesentom od iznajditelja. ŽuoH.ftVe/tt. Parilnik za krompir. Lotosi so mncgi goapodlarji obžalovaHi, da si niso pravočasna nibavili brziopariAnilk. Z njim bi miagli, ob izkopa vanu krompirja mnogo1 nagnitih gomoljev rešilibi pred, popolnim zgnljtjeim, če bi petam parjen krcim-piir ensliiraili. Tako pa je mnogo eSragccetiie vtaknemoi v Spodnje dno soda. Dia ga raa-remoi na dno pritrditi, rablimo 2 železna obreda, debeline l1/« in *la cofia, ki sle tesno prilegata na spodnji rob žeiliezne cevi. Na vsakem obroču je 6 lukenj za: vijake, s katerimi obroče pritrdimo!. Eden od oibrc- n- S hrane za prašiče zginilo, in še jo bo, kc.-krompir gnije sadiaji v shrambah. Iznajdljivi gospodarji pa soi si znallii pomagali, ter hoda njihova poročila mogoče enemu ali drugemu da!ai potbudlo, dia si sam napravil: parilnik, Vzamemo že rabljen allii šei dober sod. V sredini ga trdinoi prepašiemo e starim obročem od! kolesa,. V obroč ismo poprej pritrdili 1 ccil debelle in 7 cdllov doilge železne kline, 'ki nami badlo aliuiždlli za obešanje soda na pripravna liežilča. Gornje dno odstranimo, v dollnje pa napravimo cikrogloi odpirtino, v katero sodi slledeča 'žellezna: cev. 2lk man deibeilo plc-6evt.no, 'ki je spodaj 64 cm in zgoraj 44 cm Široka (dcOž na plošče je nekoliko večja od višine soda) ob Liku jemo v cev in robove zakujeimo ali še bolje zvarimo. Če robove samo zakujemo, moraimo za rob računati še 4 cm širine, pri pnireizanju pločevine. Cev Parilnik za krompir, napravljen iz bobnov od umetnega gnoja. čev zvarimo na kraj cevi, ki jo, potem vtaknemo v dno. Drugi obroč nataknemo od zigoiraj na cev v flodiu, tako da sle nahajata oba obroča^na ralzllilčnilh straneh dna. Skozi luknje na obročih vtaknem^ vijialke in z maitiecl jih micčno privijemo na dnci. Pred tem isimo med1 železo in. les dna i poidliožiLi asbast, ker bi sicer les zogleneli! Namesto, da spodnji obroč prtv.arimo k, cevi, llaihko tudi rob cevi zakrivimo ter stisnemo rob med dolljni obroč in dno. Kovač naj nam napravili okroglo železne režeta, kiolt ga rabimo1 prii peči. Toi releto naimieeitimo 6 cm, globoko v cev in sicer z zvodi, katerih eden je čvrsto pritrjen na dnu, drugi pa aa na nasprotni gifcrani. cbeal na kave;1 j. Tako boi mogoče, da cdobnamlV ma žerjavico iz petletke, ne ida bi tnoralii sicid prevrniti. Gorivo mečemo v cev od zgoraj. Ko|t po&ridlvl nami sJluži primerna široka železna pločevina!, ki ima luknjo z.s cev iin parillniiik je gotov. Obesimo ga na 2 trdno stoječa koia, ali pa napravimo posebno stojalo, da lahko parilnik prestavljamo. Parilnik napcfjnjlmoi s kiroimpirjieim in nalijemo tdliko vode, da sega do pollovice krompirja. Potem zakurimo v cevi in kurimo talko dolgo, da, se krompir skuha. Bolj praktično je: zadevo reuil drugi samouk. Uporabil je 2 bobna, v katerih je pred 'lietjii kupil apneni dušik. Prvega je odrezali na Višino 26 cm, napravili vrata za pečico, spodaj mu je kovaič pritrdili rešatko za ogenj, zgoraj pa ga je učvrstil z železnim obraoom. Še predal za pepeli je spreten kovač dodal. Od 4 železnih nog so dve nasproti si stoječe podalljišiane navzgor, ter služijo kot opora za parillniik, ki je napravljen liz drugega bobna. V scd viložilmo dvojno preluknjano dhio z 8 cm visokimi nogami. Parilnik pokrijemo z železnim pokrovom, ki ga obteižimo s kamnoim. Dobro je, če pod: poikroV podložimo slfcaro vreče-vino, da poikrov bolj tesno zapre parilnik. V parillnik natlijemo vodb le do prelluk-njanega dna, krompir pa msiujemio do vrha. Slika kažie nekoffiko prevBnjen parilnik, prerez sikozi njega in spodaj preluknjano dno. Ohranitev delovne sile vprežnega goveda. Znano je, da v času poletnega oranja vprežno govedo pogosto znatno shujša. Tedne in tedne nima miru. Pozimi se debeli, jeseni pa se komaj drži pokoncu. Koliko je potem treba krme, da se zopet popravi in okrepi! Tako naglo in pogosto močno shujšanje ni neizbežna posledica napora pri delu, kakor se na splošno misli, temveč je to posledica zmot, ki se jim lahko izognemo in ki jih kmet mnogokrat niti ne sluti. Najbolj razširjena od teh zmot je razvada, da naprežemo živino takoj nato, ko smo jo nakrmili, misleč, da bo živina sita lažje delala. Ne mislimo pa, da prežveko-valnik, v katerem se v naglici nakopiči pogoltena krma, ne more prebaviti redilnih snovi. Če hočemo živino okrepiti, mora krmo preje prežvečiti, nakar dospe v četrti želodec ter v čreva, ki dovajajo hranilne snovi telesu. Le tedaj je krma v stanju okrepiti žival, ki naporno dela, preje ne. Med trdim delom n. pr. pri globokem oranju, je prežvekovanje prekinjeno. Krma, ki smo jo položili živini tik pred vpreženjem, ostane v prvem želodcu. Napeti želodec močno pritiska na pljuča, da se ta ne morejo široko širiti in ne morejo regenerirati pri delu razki-sano kri. Telesu primanjkuje kisika za proizvajanje delovne sile. Zato se takoj po prvem večjem naporu pojavi trudnost in živali se močno oznoje. Krmo moramo po-kladati najmanj tri do štiri ure, predno živino zaprežemo. Pokla-dati je treba tečno krmo, suho ali skoraj suho in v zmerni množini. Živini moramo dati časa, da krmo vsaj napol prebavi. Zjutraj se izogibajmo močnega krmljenja, da ne izgubimo najsvež-jih in najkoristnejših ur za delo. Zato pa krmimo izdatno pozno zvečer in pokladajmo zjutraj pred zaprezanjem kaj lahkega. Po težkem delu ne napajajmo iz-žejane živine. V zavetrnem hlevu se naj spočije in jo dobro osušimo in odrgnemo. Ko se umiri, ji položimo nainrej krmo in jo napojimo šele po nekoliko grižljajih. Razumen govedar posveča tudi sicer razne majhne in dragocene pažnje živini, da jo ohrani krepko. — Poreže pravočasno in ne preveč parklje; redno jo čisti; dodaja nekoliko krepkih hranil najbolj zde-lanim živinčetom; zaprega samo v svežih jutranjih in večernih urah; ne priganja prekomerno pri delu in privošči živini česte kratke odmore. Toda obzira, ki smo ju najprej navedli, sta najbolj blagodejna in vendar najbolj zanemarjena. Zato naj objasni gospodar to navodilo svoji družini in skrbno nadzoruje njegovo 'izpolnjevanje, saj bo sicer ravno njegov žep najbolj občutil posledice nepravilnega ravnanja z vprežno živino. iKo*ja\stvjQ. Kako postopamo, če je vprežna oprema ožulila živali? Mnogokrat se zgodi, da se konji na prsih ali tilniku ožulijo ali jim vprežna oprema kje drugod povzroči sveže rane. V tem primeru bi bilo seveda najbolje, če konje ne bi za-prezali, dokler se jim rane ne zacelijo. V večini primerov pa nujna vprežna dela ne dopuščajo, da bi konji stali. Do sedaj smo bili navajeni, da smo vzeli staro srnino ali zajčje krzno, včasih tudi krpo stare konjske odeje in smo z njimi o vili konjsko opremo, kjer je žulila živali. Dosegli pa smo ravno nasprotno od nameravanega, ker rane Ct-a&daKStvo: Uspešno izkopavanje drevesnih panjev. Predvsem nekoliko vpraišianj. Kedaj izkopavam« panje za gorivo? Vedno samci ob dolgotrajnem deževju aLi v mokrem snegu, če zemlja ni zmrznjena. Katero orodje rabimo? Močan kramp aili1 kraimpi-co, lltapato, zelo osltro, težko sekirico in staro sekiro! z dolgim ročajem. Kako izkopavamo? Na pobočju naijtpmej razgrnemo zemljo nad. spodnjo korenino1. so se le še bolj vnele., Konjsko meso je vroče, izloča vlago (znoj), ovoj na opremi se pod temi okol-nostmi strdi, a posledica je, da se rane še bolj ožulijo in ne celijo. Storili bomo bolje, če opremo ovi-jemo s krpo od stare avtomobilske zračne cevi tako, da bo gumi prišel neposredno na rano. Gumi je namreč slab prevodnik za toploto, ne vpija vlage in znoja, ter se ne strdi. Če povrhu rano dva do trikrat dnevno premažemo z jodom ali kakšno drugo mažo, se bodo rane kmalu zacelile. Odsečcmci jo tik panja in jo poltem & krampom, ob panjiu izrujemo. lato staramo s koreninami: ma dlesno in levo. Tako e/d-siitranjujemo karanižnci, dokler no pridom,i ■> do najmočnejiše, korenine. Tudi toi odglrne:-mo, ali! jo odlsiečemo 2—3 m daleč cd po njai. Če pianj nii prevelik, ga bomo s pomočjo tei korenine že lahko iizruiviali. Tako izkopan panj nam kalže slika. V goizdu .izkopavamo na ifitli način p,o vršiti vse panje. Jame zagtnemoi, panje pa pustimo na mestu, dokler dež n,e -izpero zemljo z njih. Pri tem postopku računamo, da bomo nabili) za 20 cm dtebell panj 20 minut za izkopa van je. V splošnem borno rtaibilli toliko minut, kolikor cm je panj debel. Če bomo postopali, kot jc opisano, se ne boi zgodilo, da s© bodo kmet, kmetitai in hlapec poli dhievai mučili ckcfiii mallio debelejšega. panja. Napačno j« korenine pustiti dolge, kot gp dostikrat vidik Pravilno obsekain. panj se da tuidiil lažje razsekatiii Seveda," orodje m i:a bilti zalo, oatra (vsak večer gai j© treihai naibrusiiitil prt večdnevnem delu) in tappirilšiča, morajo bitiii močna; in ne prepcre'a. Če to ne upoštevamo, boimo dosti časa zgubili s popravljanjem orodja «n še delto1 ne gre prav od rok. (^.ospoMnjstvo.. Doma izdelane mišolovke. Miši iin podgano nfcio nikoli dcbrodbšile, pcisicibno pai no v sedanjih čiasaih, ko mora,-mo a hrana štediti Praktičen gospodar si pomaga po siledečemi navodilu: Na tramu, kjer se mlifiii zdlioi raidei sprehajajo, pritrdimo desko, kil amo jo v obliki vilice izrezali Med kraki, vilice sle vrti deska, ki sie prevrne, čim piriiide miš do kraja deske. Vabo (kcilček slanine) obesimo na žico ob skrajnem robu deske. Požrešna1, miiiška prevrfnei desko in pade v vodo1 želozn-ega ali pločevinastega čebria, ki gai podsltaviimo točno pod rob. Leseni) čeber no smemo uporabiti, ker imiia pa llesiu more plezati. Levi del dleske je za spoznanje težji od desnega, dia se so zaradi svoje težine sam zapre, fco je miška zdrknila, v vodlo Seveda, pa ne sme biilti! pratežak, ker ga sicer miš s svojo težo ne bil mogla po-tisnitlii navzdol. Poskus ž mrtvo mašijo bo pokazali, ali smo desfcci pravilno uraivnote-i žili ,in ali je dosti gibljiva. Da pa se deska zolpet vrne v prvotno lego iin &e ne bi popolnoma preobrnila, brani lletva; kit smol jo prelbili spoidlaj nai desko, kakar je razvidno na sliki. Poskus mas bo poučil, kako daleč sme ta iletvica Za podgano opisana miišolovka dostikrat ne zadostuje, ker ;o žival previeč ,močnaL Za njo uporabljamo past, ki je nadlik-ina v naslednji sMki. NaipraVa in more pasittii sa ■riaizvidne iz siliilk. ' Najvažaejičlil deil je tanka letvica nia dnu palstti, na kateric prfjfcrdSmo tudi vaibol in pa jeziiiček, ki miciria lahko spodmniiti, kadar podgana: 'vleče za vabo. Letvica privežemtoi giibljivbi na dno pasta. Seveda mara. biti tudi zgornjia deska prt merina dieballsu in težka; da ubije podgano-pri padcu. L*jtvl'ca z vaba naj bo' v. ddlltriftii na spodnji. dieaki' aLi pa- na. zigounj i, da pri zaprti pasti ni paeatat«.- med njima. Slike kažejo desina odprto, levo zaprte' ipaiafc Čim baje tbcimio1 izdelali letvico* z»-.-rezo na njej in jeziček, tem todlj bo cbčutlijva. Zavarovanje povrtnine pred pozebo. Josip Strekelj Znano je, da snežna odeja varuje setve pred pozebo in da brez te ozimno žito in celo trava pomr-je. To pa le takrat, ko se menjavata zmrzal in tajanje zemlje. Zaradi ponavljajočega zmrzovanja in tajanja se zemeljska plast dviga. Te sile ne morejo vzdržati korenine, zato se potrgajo. Najbolj nevaren čas za pozebo sta . meseca februar in marec, ko ponoči zemlja zmrzUje in se podnevi taja. Čim večkrat se to ponavlja, tem večje je zlo. V lahki zemlji je še večja nevarnost, kakor v težki. Ako sneg pokriva zemljo, se ta menjava topline ne vrši, in so setve spodaj zavarovane. Še bolj, kakor setve ozimine, je za pozebo občutljiva zimska povrt-nina, ki jo sejemo avgusta do srede septembra. To so: zimska spi-nača, zimska solata, motovileč, zelje, ohrovt, lukec in korenček ter dvoletne peteršilj, blitva (man-gold), zeleni tržaški radič ter oktobra sajena šalotka. Ker poznamo vzroke pozebe, se škode lahko ognemo s tem, da preprečimo menjavo zmrzovanja in tajanja zemlje. Saj opazujemo, da na severnih, senčnih legah, kjer podnevi ne ogrevajo sončni žarki, da bi se zemlja tajala, je pozeba neznatna, med tem, ko je na odprtih legah, v letih, ko ni snega, ob visoki. toplini podnevi in nizki ponoči uničujoča. Ko tedaj v pozni jeseni ali pozimi prvič zemlja zmrzne in ker ne predvidevamo vremena, odenemo povrtnino s smrekovimi vejami, dračjem in tudi s stebli enoletnih cvetlic in trajnic v toliko, da je zasenčena in zavarovana pred sončnimi žarki. S tem preprečimo ponavljanje zla tajanja in zmrzovanja. Prav tako odenemo šipe na mrzlih gredah (te tudi z deskami), kadar noter zemlja zmrzne, ako gojimo v teh kako zimsko povrtnino. Odkrijemo jo bodisi na prostem ali v mrzlih gredah pa še-le tedaj proti pomladi, ko ta nevarnost mine. Ob toploti se tudi obudi rast povrtnine, kar jo še bolj omehkuži, da propade. Lansko leto sem gojil nekoliko blitve na odprti legi in nekoliko na senčni severni, kjer je bila zemlja stalno zmrzla do pomladi. Odel nisem ne ene ne druge. Na severni legi je prav dobro prezimila, na odprti pa, razen par rastlin, vsa pomrla. Pri poskusu z zimsko solato, sejano v začetku septembra in presajeno v začetku oktobra v lahko zemljo, je tista, ki sem jo odel z vejevjem in deloma s stebli cvetlic prezimila 90%, neodeta pa le 10%. Odeja ne varuje toliko pred mrazom, temveč pred škodljivo menjavo topline. &\uitvene v&sti. Občni zbor Kmetijske družbe. Dne 21. avgusta 1941 je imela Kmetijska družba svoj redni občni zbor, ki ga je vodil v odsotnosti predsednika g. Hočevar Franc, katerega so navzoči delegati kot predsedujočega izvolili. Po uvodnib for- malnostih je skupščina prišla takoj na dnevni red. Iz poročila upravnega odbora posnemamo, da posluje zadruga od 1. julija 1940 po na lanskem občnem zboru sprejetih pravilih. Kot no- vost je zavedena možnost, da so zadružniki v razmerju svojega poslovanja z zadrugo deležni na poslovnem pribitku v obliki rištorna. 2e ta občni zbor bo prvič sklepal, koliko naj se zadružnikom vrne od doseženega dobička. V preteklem letu je K. D. poglobila svoje trgovsko poslovanje in je dokupila nove nepremičnine ali preuredila dosedanje, da bi se omogočilo bolj intenzivno trgovsko delovanje. Novi nakupi in novogradnje so stale din 1,365.000.—, adaptacije starih nepremičnin pa din 228.000. Število podružnic, ki jih je 330, je ostalo v letu 1940. nespreme- Novl predsednik Kmetijske družbe g. Ivan Pucelj njeno. Število zadružnikov znaša 11.032, ki pa še vedno narašča. Kmetijska družba je tudi lani izdajala redno svoje glasilo »Kmetovalec«. Zelo se je priljubil tudi koledar, ki ga namerava uredništvo tudi v bodoče redno izdajati. Trgovsko poslovanje se je v preteklem letu povoljno razvijalo, čeprav lani K. D. ni imela toliko prometa pri živini, jabolkah in nekaterih drugih kmetijskih pridelkih. Celokupen promet prodanega blaga se je v tem letu napram predhodnem povečal za 13%, ali skupno Din 22,366.463.92, kar je v glavnem pripisati večji prodaji zdravilnih zelišč in poljedelskih strojev. Bilanca izkazuje Din 214,383.423.24 celokupnega prometa, kar dokazuje, da je Kmetijska družba važna zadružna ustanova našega kmeta. Poslovni prebitek je znašal dinarjev 71.662.81. . Poročilo nadzornega odbora, ki ga je prečital Dr. Spiller-Muys, ugotavlja, da se bilanca ter račun zgube in dobička popolnoma strinjata s posameznimi postavkami v knjigah in s prilogami, ki sta jih našla v popolnem redu. Poročilo tudi podrobno analizira posamezne postavke bilance ter računa zgube in dobička. Ravnatelj ing. Ferlinc prečita nato predloge upravnega odbora in nadzornega odbora, nakar sklene obični zbor soglasno, da se odobri predloženi računski zaključek za leto 1940., poda razrešnica glavnemu in nadzornemu odboru in da se sprejmejo vsi predlogi glavnega odlbora. Ker predlogov in pritožb zadružnikov ni bilo, odpade ta točka dnevnega reda. Pri naslednjih volitvah vseh članov upravnega in nadzornega od-boira so bili izvoljeni: V upravni odbor gg.: Pucelj Ivan, Miravlje Milan, Kronovšek Ivan, Bajuk Martin, Globevnik Ivan, Hočevar Franc, Kreft Vladimir, Saje Aliojzij in Verbič Josip; kot namestniki pa gg.: Gnezda Franc, Kainc Avgust, Kulovec Ivan, Mo-dic Jakob, Pašansky Albin; v nad-zoirni odbor gg.: Dr. Spiller-Muys, Meden Anton, Joras Anton, Rem-žgaar Ivan, Vrhove Stanko; kot namestniki pa gg.: Kline Ladislav, Kovač Jakob, Vrenik Josip. HCer obstoja po pravilih pri Kmetij sski družbi tudi širši odbor, ki ima possvetovalno pravico, je bilo v ta odlbor izvoljenih še 21 uglednih zadružnikov in sicer gg.: Babnik Va-lemtin, Berlan Martin, Bregar Alojziji, Bukovec Leon, Bučar Ladislav, Amdolšek Matej, Avšič Anton, Dr. Gcoljar Srečko, Gregor Alojzij, Jer-maan Ivan, Konda Ivan, Majcen Frsanc, Novak Martin, Petkovšek Maartin, Ponikvar Franc, Prosen Fržanc, Radkovič Anton, Šile Jakob, Šteeblaj Alojzij, Tomšič Hubert, Zailar Jože. Wse izvolitve so bile soglasne. TNato je podal ravnatelj ing. Fer-linac kratko poročilo o stanju zadruge po razdelitvi njenega delokroga na i Italijo in Nemčijo, pri čemer je pouudarjal, da je ostalo pod Nemčijo ] pretežni del premoženja. To pre-mooženje upravlja komisar Nemčije, , ter dokončana rešitev o njem še ni padla. K. D. je prijavila vse ter-jattve in dolgove izven Italije Viso- kemu Komisarju Ljubljanske pokrajine in upa, da se bo to vprašanje v kratkem rešilo. Poslovanje v novih prilikah j-e težko, posebno ker še ni urejen promet z inozemstvom. K debati se je oglasilo več delegatov, ki so dajali svoje pobude in misli o bodočem delu zadruge. Ko se ni nobeden več oglasil k besedi, je predsedujoči zaključil uspeli občni zbor. Na seji upravnega odbora z dne 26. avgusta 1941 se je odbor konstituiral in izvolil za svojega predsed nika g. Ivana Pucelj-a, znanega zaslužnega javnega in zadružnega delavca, a za. podpredsednika g. Mravlje Milana. Novi odbor je tudi sklenil, da se izreče zahvala vsem članom bivšega glavnega in nadzornega odbora, ki so dosedaj vzorno vodili zadrugo. Posebno velja to zaradi razmer onemogočenemu dosedanjemu dolgoletnemu predsedniku g. Detelu Otonu, ki je zadrugi predsedoval v eni izmed njenih najtežjih dob obstoja in zadružnemu predsedniku nadzornega odbora g. Sancin Ivanu. Isti dan je izvolil tudi nadzorni odbor novega predsednika v osebi g. Dr. Spiller-Muysa, znanega sodelavca v kmetskem gospodarskem življenju. Pod ruznicam! Letos bo na splošno primanjkovalo prepotrebnega olja, brez katerega posebno kmetska gospodinjstva ne morejo izhajati. Do sedaj je bila pri nas navada, da buč-nice nismo zbirali, temveč smo jih z bučami vred pohranili živmi. Da bi se omogočilo članom in sploh kmetovalcem naše pokrajine, da se oskrbe z jedilnim oljem, je Kmetijska družba našla možnost za skupno predelavo bučnic v olje. Radi tega naj kmetovalci bučnic ne zavržejo ali pokrmijo svinjam, temveč naj jih očistijo in potem sušijo. Sušijo se ali na zraku ali pa na kmečkih pečeh z večkratnim mešanjem. Ko bodo bučnice posušene, jih bo Kmetijska družba prevzela in potem skupno dala predelati v olje. Po rezultatu pridelave olja bodo potem kmetovalci sprejeli olje preko podružnic v zameno. Vsaka podružnica naj da v vsem svojem okolišu razglasiti pred cerkvijo, da zbira bučnice radi skupne predelave v olje. Zainteresira naj tudi vsa šolska upravitelj-stva in jih naprosi, da prečitajo oglas tudi šolskim otrokom in da to skupno akcijo vsestransko podpirajo. Podružnice opozarjamo, da je prispela nova pošiljatev planetov in priznanih Sakovih plugov in sicer obračalnih plugov št. 7 in navadnih plugov št. 6. Na zalogi imamo superfosfat, ki stane fco. Ljubljana pri odjemu čez 5.000 kg Lir 61.— za 100 kg, pri manjšem odjemu Lir 63.—. Amonijev sulfat (du-šičnato gnojilo) stane pri odjemu čez 5.000 kg Lir 120.—, pri manjšem odjemu Lin 130.—. Kalijeva sol je naročena in jo pričakujemo v teku novembra. Pozivamo podružnice, da zberejo naročila za skupno dobavo čim prej, ker zaloge bodo omejene in ije vemo ali.bo spomladi dovolj gnojil na razpolago. Pričakujemo v kratkem tudi nove pošiljatve strojev kot: žito-čistilnikov, sejalnic, reporeznic, jabolčnih mlinov, slamoreznic in drugega orodja, ki bodo članom na razpolago dokler zaloga traja. Kmetijska družba. Turk prevzema: OCARINJENJE vsakovrstne robe hitro in po najnifji tarifi. Vse informacije brezplačno, Telefon interurban 24-59 Vilharjeva cesta 33 (nasproti nove carinarnice). PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga v Ljubljani in izvei. Ljubljane z vozovi, kakor tudi z avtomobili. Telefon interurban 21-57. Masarykova cesta 9 (nasproti tovornega kolodvora). KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI kupuje: hrastov mah, trobentica koren, lapuh cvet, krhlika lubje, sladke korenine, arnika koren, po najvišjih dnevnih cenah. Inserati se računajo po naslednjih cenah 1/30 strani — V is „ = V12 „ = Lir 19.- + Lir 1,-„ 38,- + „ 2,-„ 57,- + „ 3.- ogl. takse 1 cela stran = Lir 608.- + Lir 22.80 oglasne takse (26 X 20 cm = 520 cm). Priloge listu se računajo za vsakih 1000 komadov 38 Lir. i/s strani = Lir 75,- + Lir 5.70 ogl. takse l/4 „ — „ 152,- + „ 11.40 „ V2 „ — „ 304,- -f „ 11.40 „ „ Mala naznanila. Le proti predplačilu^ vsaka beseda 20 cent., najmanj 5 Lir z oglasno takso. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 12. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Brinje in fige za žganjekuho ima na zalogi tvrdka IVAN JELAČIN, Ljubljana, Aškerčeva cesta 1, telefon 26-07. 1 OGLASI V »KMETOVALCU« IMAJO VELIK USPEH Fige za žganjekuho dobite najceneie pri Ane. Krisper-coloniale, Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta 31. . 19 Poseiiie kavarno „TABOR" v Ljubljani Docent dr. L. Matko: »Skrivnosti človeškega telesa« V vsebini knjige obravnava razne telesne pojave, ki vplivajo na to, da se človek razvije v pritlikavca ali velikana, da se zmehčajo kosti, se žensko telo prelevi v n-.cškega in obratno, se določi spol itd. Knjiga obsega 218 strani in 81 slik, ter stane vezana din 76, broširana ain 64. Dobi se pri: J. Blasnika nasl., univerzitetna tiskarna, litografija in kartona-ža, d. d., Ljubljana, Breg 10—12. §IO¥ENM TRANSPORT JOSIP L. ŠILIH ŠPEDICIJA —MEDNARODNO TRANSPORTNO PODJETJE ZA IZVOZ IN UVOZ BLAGA LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA C. - TEL. 27 -18, 37-18 Obava izvoznega in uvoznega ocarinjenja na carinskih postajah Ljubljana, Jesenice, Rakek. Maribor, Sušak — Železniški in carinski biro — Tarifna obvestila — Vse železniške in carinske informacije brezplačno. Kmetovalci na Barju! Za prihodnje leto želimo pri Vas zasejati najmanj 1000 HEKTAROV s sončnicami za izdelavo jedilnega olja. Dajemo prednost travnikom in pašnikom, ki so varni pred delje časa trajajočo poplavo Vsa potrebna navodila za sejanje in seme za setev boste dobili pri nas. Na željo bomo preskrbeli tudi umetna gnojila. Jamčimo za odkupno ceno, ki Vam bo zagotovila lepo donosnost. Kdor se bo že letos odzval, bo imel tudi v prihodnjih letih prednost, kajti sončnice bomo STALNO GOJILI. Vsaka večja vas bo imela po enega kmetovalca kot našega poverjenika. Ker je za ledino potrebno jesensko oranje, prosimo, da se interesenti takoj javijo poverjeniku ali pa z dopisnico na tovarno olja HROVAT & KOMP., Ljubljana (Palaia Ljubljanske kreditne banke) — III. nadstr. Medičevo barvo za obleko znamke »MERAKL« za barvanje bombaža, volne, polvolne, svile, polsvile in platna DOBITE ZOPET POVSOD! Izdeluje tovarna MEDIC — ZANKL Ljubljana, Resljeva c. 1 v v ZA\)HITIEVA\JT)E PRI VA\§lEM TRGOVCU fNAS CAVjn Mešanica domačih čajnih rastlin! Najboljši nadomestek za inozemske čaje! Naprodaj pri: KMETIJSKI DRUŽBI r. z. z o. z. V LJUBLJANI Izhaja 15. v mescu. — Cena listu skupno s koledarjem Lir 13.30; za inozemstvo Lir 17.10 letno. — Posamezna številka Lir 1.50. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Novi trg štev. 3. — Za uredništvo odgovarja: Ing. Bogdan Ferlinc. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Ivan Pucelj. — Tisk Narodne tiskarne d. d. v Ljubljani. — Odgovoren Fran Jeran,