Kraniske vesti. KRANJSKO UCITELJSTVO V BOJU ZA KRUH. Deželni preds. grof Attems ie prejel v petek, dne 1. marca t. 1., od vseh okrajnih učiteli- j skih društev na Kranjskem nastopne brzojavke: j Podpisano društvo se obrača do Vašega blagorodja v interesu svojih članov in njih svojcev ter v interesu vsega ljubljanskega učiteljstva z najnujnejšo prošnjo, da blagovolite nemudoma zastaviti ves svoj vpliv in uporabiti vsa sredstva, da deželni odbor zopet nakaže kranjskemu učiteljstvu s 1. ianuariem t. 1. ustavljene deželne draginiske doklade in da se temu učiteljstvu brez zadržka izplača državni enkratni prispevek v celotnem znesku. Ako ne pride rešitev v najkrajšem času, obnemoremo s svojimi ženami in otroki vred popolnoma, kei' uam preti materialni pogin. Ob takih najbednejših razmerah ne moremo več živeti in izpolnjevati svojih dolžnosti. V zadnjem trenutku prosi- jj  mo rešitve pred pretečo katastrofo. — Za Ljubllansko učltel.sko društvo: Jakob Dimnlk, t. č. predsednik. Društvo učiteljev in šolsklh prijateljev v Ljubljanski okolici mijno prosi izdatne pomoči učiteljstvu, ki je odgojilo toliko odličnih boievkov za cesarja in domovino, pa v teh težkih časih še zdaj nima vojne draginjske doklade in živi v skrajnem pomanjkanju. — Janko Zlrovnlk, predsednik. Učiteljsko društvo kamniškega okraja prosi posredovanja, da se nakažejo deželne draginjske doklade in državne prispevke. Stanje neznosno. Odpomoč nujna. — Petrovec. # UčiteJ.sko društvo kranjskega okraja prosi c. kr. deželno vlado, da naj reši učiteljstvo pogina. S svojimi sredstvi, ki jih ima dovolj na razpolago, naj prisili deželni odbor, da ta izplača nemudoma državni nabavni prispevek ter nakaže povišano draginjsko dokladn. kakrSno imajo državni uradniki. Učitelisa beda je dosegla svoj višek. Vsak korak dalje še v tej bedi pomeni našo smrt. Usmilite se vsaj naše stradajoče in zmrzujoče dece, ki nima kaj jesti, ne kaj obleči. Storite, prosim Vaše visokorodje, vse potrebno in rešite nas gotovega pogina. — Ivan Šega, predsednik okraj. učit. društva in zastopnik iičiteljstva v c. kv. okr. Sol. svetn v Radovt|lci. Beda učiteljstva je prikipela do vrhunca! Nevarnost preti, da bo učiteljstvo v najkrajšem času zaradi največje materialne sile popolnoma onemoglo in s svojimi ženami in otroki vred leglo v prerani grob. V imenu učiteljstvo logaškega okraja nujno prosim, da Vaše blagorodje kot predsednik c. kr. deželnega šolskega sveta delujete z vsemi sredstvi na to, da dobi učiteljstvo takoj sedanjim potrebam primerne vojnodraginjske doklade. — Leopold Punčuh, predsednik Logaškega okrainega učiteljskega društva. Učiteljstvo obupuje, ker že tretii mesec ni I prelelo vojne draginjske doklade. Prosimo, d« i nam kot predsednik c. kr. deželneaa .olskega ¦ »veta priskočite na pomoč. — Učit«l]sko druitvo za posto.nikl polltičnl okrai. Učiteljstvo tfcdi za marec ni dobilo voinc podpore. Sestradano in obupa.no stoji ob robu propada. Le energičen nastop vlade ga more rešiti. Prosimo nujno Vas, visokorodni gospod grof, kot predsednika deželneea šolskega sveta, da zastavite ves svoj vpliv a» obupano učitelistvo. — Učltel.tko dr«i.-o okra.a Riu_c.llovo. Matko, pr«4««dnlk. * U_lte..»tYo oujno two»i Vsi* ko_ predsednlka c. kr. de_. icA. »rota. da takoj z Tsemi sredstri, ki jih ima rlada dorolj na razpologo, storite vse potrebno, da n» bo »čitellstTO v najkralSem času oaradi največle materialn« bed« popolnoma onemoglo ter s svojimi ženami in otroki ?red leglo v. prerani erob. — Pedagoiko drui.vo v Krškem, dne 1. marca 1918. — Dragotln I1«m»h. p-redsednik. Beda kranjskega učiteljstva i« nepopisna, ne.nosna! Mesečna plača zadošča komaj za teden dni, a deželni odbor nam neče izplačati državnega prispevka in nam je ustavil deželne draginiske doklade. Mi stradamo! Gledamo strašno žrelo prezgodnjih grobov, v katere cepamo sami, vanj polagamo svojo deco in njih matere. Učitelja tare glad, ga težijo matcrialne skrbi. Ali je pričkovati v šoli uspehov? Prosimo, rotimo Vas kot predsednika deželnega šolskega sveta, storite vse potrebno, da se izplača učiteljstvu v najkrajšem času ves državni prispevek in deželne draginjske doklade od 1. januarja 1918. — Belokranisko učitelisko društvo. Zaradi silnih gmotnih stisk dušno potrti, telesno onemogli, že v kvarno letargijo se pogrezajoči, se usojamo Vaše visokorodie vdano prositi, da blagovolite z vsemi razpoložljivimi sredstvi nujno vplivati, da se, kakor že vsem stanovom, tudi učiteljstvu čimprej zagotove redne draginjske doklade ter v najkrajšem času nakaže enkratni državni prispevek, ki je za nas že itak izgubil polovico vrednosti. Za Slovensko učitelisko društvo koč«Y8ke_a okraia: Franc štefančli, predsednik. * Te brzojavke govore več in glasneje, nego bi mogla obupni položaj kranjskega učiteljstva naslikati že tako zgovorna beseda. Kranjsko učiteljstvo sedaj čaka, kaj stori v njegovo korist in za njegovo pravico visoorodni gospod, ki so mu bile poslane te brzoiavke kot pozdrav umirajočih! A to čakanje na kruh ne poteka brezdelno — organizirano učiteljstvo se pripravlja na daljni korak, ki bo le posledica teh prokletih razmer! Med učiteljstvom vre, kakor ni še nioli doslej! Pride le to, kar mora priti in kar gospodje s Kalteneggerjem na čelu sami provocirajo. Saj je vendar nezaslišano, da se dela in dežla vzela- — Med brzojavkami pogrešmo ono od Litijskeg učit. društva. Kam je zašla? — r — KralJ Matial. V zadnjem »Jugoslovanu« beremo: »Kralj Matiaž se je zbudil v svojem dolgoletnem spanju in dvignil trudno glavo, vprašal pa z neko odločno ]ezo: Ali slovenskemu šolstvu še pašuje nemški hofrat Kaltenegeer? — Priletel je odgovor kraliu Matjažn in njegovi vojski: Se pašuje nemški hofrat, obletavajo pa ga slovenski deželni odborniki in šolski nadzorniki. — Ko so to slišali, ni mogel več zaspati ne kralj Matjaž, ne njegova vojska«. Da, da, šepašuje nemški hofrat Kaltenegger nesrečnemu slovenskemu šolstvu, $e ta. obletavajo slovenski deželni odborniki in slovenski Solski nadzorniki, ampak njih polet je ponižen in krotak, ker se suče — pod niegovo peto! Kralj Matjaž pa gleda in čaka, da ob časn. ki ni več daleč. stori svojo dolžnost! — r -- KaJ smo vendar? Na petkovi seji deželnega šolskega sveta je opozoril dr. Ravnihar dr. Lampeta, da gredo tudi učiteljstvu staln. mesečne doklade, ker jih je deželni odbor priznal in jih _e vedno izplačuie deželnim uradnikom. »Učitelji niso deželni uradniki!« se je odrezal dr. Lampe. — Ko pa je bil govor o drlavrnih nabavnih prispevkih, ie izrekel dr. Lampe željo, nai država ta denar izroči kar deželnemu odboru, da ga bo že on razdelil, kakor ie prav. V tem prirneru bi torej dr. Lampe rad videl, da bi bili učitelji deželni uradniki. Kadar bi treba plačati. nas ne marajo: kadar hi treba dobiti. nas pa hočejo!  — r — Slava vojvod.ne Kran.ske! Spisala dr. Ivan Sušteršič in Oskar vitez Kaltenegger. Prvo poglavje: Brzojavke vseh okrajnih učiteliskih društev na Kranjskem, ki govore o kulturnem škandalu. da v eri Šušteršič-Kaltenegger kranjsko uiiteljstvo dobesedno strada. -- Te brzojavke sta priobčila »Solvnski Narod« in »Slovenec« s primernim uvodom. »Slovenec« piše o neznosni bdi, »ki je zavladala med sramotno plačanim kraniskim učiteljstvom«. Tako resnično ni »Slovenec« doslej še nikdar pisal, kar ie razumljivo, ker mu je bil v prei_niih žalostnih časih glavni urednik dr. Evgen Lampe. Casi so sc izpremenili, sovražniki resnicc so prišli ob besebo. — Pod naslovom »Kranjsko učitcljstvo za kosec kruha« piše »Naprei«: Kranjska okr. učiteljska društva so brzojavno izročila spomenice deželne-  mu predsedniku, v katerih naglašajo svoie slabo materialno stanje. Učiteljstvu je namreč s 1. januarjem 1918 ustavila dežela draginisko doklado iu vrhutega se mu še ni izplačal v celoti enkratni državni prispevek. To je iako žalostno znamenj. Kulturnim delavcem, ki jih ie sedaj premagalo, in bi morali še mtiogo več storiti, če bi zmogli, prav v sedaniem času, ko tako potrebuiemo za mladino več vzgoie, se odreka potrebna pomoč. Ta tragična resnica dokazuje, da smo moralno popolnoma propadli, da smo brez zmisla za uspešno kulturno delo. Dočim se vnemamo za vse druge stvari, nam je vzgoja mladiae in skrb za to, da bi u.iteljstvo dobllo potrebno pomoč, se ohranilo sposobno za težavno delo, pa se vs»mu temu skorai — rogamo, kakor da bi to ne bilo v interesu nas vseh. Da, da, vojna je zlo, ki opusto.a vse, ne le dobreja, ne le človeštva, nego tu.di niega plemenltos. in kulturnost. UCiteljstvo ie po mnenju »prosvetljenih« slojev nepotrebno breme, ki na. bi vodilo človešvo k samozavesti v škodo nadutega gospodujočega elementa.« — Tako se »Slava vojvodine Kranjske« bliskovito širi po vsej deželi in driavi, in tako se širi po kulturnem svetu tudi slava njih, ki to knjigo piSejo s srčno kr\1o kranjskega učiteljstva! — r — Zanlmlvo! Na zadnji seji dež. šol. sveta je dr. Ravnihar apeliral na zastopnike dežlnega odbora, naj vendar uvažujejo brezupni položaj kranjskega učiteljstva in mu zopet nakažejo ustavljene redne mesečne draginjske doklade. Dr. Lampe ie odgovoril, da deželni odbor tega ne stori, ker so vsi deželni fondi izčrpani, sploh nima dežela nobenega denarja!... Spominjamo se, da je deželni odbornik dr. Lampe pred cesarjem drugače govoril. Takrat ie dejal, da so kranjske deželne finance popolnoma urejene, sedaj pa pravi, da nima dežela nobenega denarja. (Nima ga zato, ker bi treba pomagati učiteljstvu!) Vendar vprašamo: Kdaj je dr. Lampe govoril neresnico? — Vsa iavnost tudi ve, da ni dolgo temu, kar je dal deželni odbor glavarju dr. šušteršiču na prosto razpolago 600.000 K — ne vemo že, v kake namene. Ce torej gospodje nežinirano razpolagajo s tolikimi tisočaki deželnega denarja, ne morejo biti deželne kase vsevprek premrežene s pajčevino — prazne so le za slučaj, ko bi treba pomagati učiteljstvu. — In še v enem pogledu ie bila ta seja zanimiva. Takozvani »zastopnik učiteljstva«, gospod Adoli Sadar, je predlagal, naj d r ž a v a prevzame poslej izplačevanje rednih draginjskih doklad, ki jih je doslej izplačeval deželnl odbor. Ta predlog je bil, žal, z večino glasov sprejet in ie pokvaril vse, kar bi se še dalo storiti v korist učiteljstvu. Predlog gospoda Adolfa Sadarja je plosk po vodi, vrhutega je pa še škodljiv, da bolj ne more biti. Država poreče: Tega predloga ne akceptujem, ker bi ustvarila s tem predujic in bi morala potemtakem prevzeti izplačevanie takih doklad v vseh ostalih deželah. — Deželni odbor oa: Mene sedaj te doklade nič ve_ ne brigajo, saj ie deželni Solski svet sklenil, naj jih prevzame država. Ce država tega no.e, ni to moja krivda; moja vest ie čista! — Tako ostane volk sit, jagnje pa razmesarjeno. ln to po zaslugi »zastopnika učiteljstva«, ki so mu bržkone naročili, nai tako predlaga; a v interesu njegovih stanovskih tovarišev bi bilo, ko bi njih koristi zastopal vsaj z — molkom! Vse drugače bi bilo, ko bi obveljal predlog dr. Ravniharja, ki ie nasvetoval, naj \-zame dežela v ta namen p o s o j i 1 o. Tako se je zgodilo tudi na štajerskem, kjer je dobil deželni odbor od države brezobrestno posolllo. In nič nenavadnega in nemogočega ni, da se taka posojila lahko pomalem odpisuiejo, ko vlada uvidi, da je posojilo najeto iz plemenitega namena. Vsl posland bi se na Dunaju odločno zavzeli za tako rešitev tega vprašanla, kar bl imelo gotov uspeh. A dr. Ravnihar je govoril gluhim ušesom! Drugega sredstva sedai ni. nego da na prihodnii seii deželnega šolskega sveta Sadarjev predlog zavržefo in spre.me.o Ravniharjevega. Orof Attems naj se potrudl, da se to tudl res zgodi. Potem pa naj gre sam na Dunai, da pomaga s trdno in neizprosno voljo to, za naš stan prevažno zadevo tako urediti. Tudi štajerski namestnik je storil sam vse korake v Oradcu in na Dunaju, da ie po svojih močeh dejansko pomagal učiteljstvu. Od samih lepih besed ni bil še nihče sit, pa tudi na Kranjskem ne bomo siti od njih! Treba je smotrenega dela! Mi smo storili svojo dolžnost; naj jo še grof Attems stori! Ako pa naposled tudi on uvidi, da deželni odbor noče za učiteljstvo ničesar storiti. se zgane morda vendar v niem toliko moči, da spravi deželni odbor v druge- roke, ki jim bosta vodila dejania razum in srce! Vse živIjenje vsega kranlskega učlteljstva irt n-ega rodovin Je vendar vsaj tollko vredno, kolikor je vredna polltiška eksistenca 4 mož! Povedali smo vse. kar se nam zdi nujno potrebno in v zadniem hipu umestno, da preprečimo katastroio, ki preti kran.iskemu učiteljstvu in Solstvu. Upamo, da ne govorimo zaman. Ako pa — bo krivda na strani onlh, ki so tuka) imenovani! Od njih volle je sedaj vse odvisno! V njlhovlh rokah je usoda stotln trpečlh lludl, je usoda našega šolstva! Končno: takih »zastopnikov«, kakršen ie snspod Adnlf Sadar, reSi nas, Gospod! - i - Boj proti zastrupljevalcem mladine! Naše uredništvo ie preielo nastopno pismo: »V Stevilki z dne 22. pret. mes. Vašega cenjenega lista sem vendar dočakal, kar sem že dolgo želel. »Kino« je dobil zasluženo zau$nico. Gospod sodni svetnik Sturm, č!an cenzurne komisiie, se je zadnjič najboij upiral filmu »Oubec«, a tnladi- ni dovoli posečati predstave, m so ji resničn; škodljive. — Mladini do dvajsetega leta naj bi Si sploh prepovedaio posečati »Kino«. Nekoč seij bil pri otroški predstavi. Sram me je bilo kc odraslega moža kaj takega gledati v »Kino-Cer tral«, takšen iilm je bil. Otroci so vpili: »Gle dve babi dedca jahata!« — Kje dobe otroci de nar? Očetov večina ni doma; da se matere zne bijo otrok, jih pošiljajo v »Kino«. — Seveda, nai dnevniki — tem je za inserate. Boje se za do hodke; ljubši jim ie denar kot naša mladina. V šolah naj se sploh prepove mladini posečanj »Kina.« — naj si bodo dečki ali deklice. Posebm Va_ list nai vpliva na starše, da jim ne dovolij* posečanja »Kina«. — Proseč Vas, da nadaljujet. začeti boj, ostajam Sl. G.« (Ime v uredništvu n| razpolago), — Nas samo iskreno veseli, da čuj iemo tak glas proti zastrupljevalcem mladine u krogov slovenskih staršev samih. Druge moči rtj nimamo proti gadji zalegi, ki se ie vgnezdila i deželnem gledališču, nego da svarimo pred už^ vanjem njenega strupa! Gospodar deželnega glej dališča je deželni odbor, in ta je odgovoren za td s kako umazanp obrtjo mečejo pohujšanje ^ mlada srca. Očividno so gospodje moralisti poza bili na grmečo sveto besedo o mlinskem kamenu ki bi ga treba pohujševalcem obesiti na vrat ir jih potopiti na dnu morja! Odgovorne pa so tud: vse druge nadzorovalne oblasti vseh stopenj ir baž, ki so pač videle nevarnost v Matiji Gubcu, ne vidijo pa nevarnosti za mladino v nagih babah in bruhajočih pijandurah! Mi apeliramo ponovno na te nadzorovalne oblasti, naj se zavedajo svoje dolžnosti! Kaj pomaga, če učiteljstvo po šolah svari mladino pred obiskavanjem kinematografa, ko so pa vrata deželnega gledališča na stežaj odprta! Vso to kramo otrova in zbujanja najnižjih strasti bi treba pometati v blato iz »hrama Modric«; a ob vhodu bi moral stati angel z ognjenim mečem, da bi nagnal kramarje in njih zaščitnike daleč proč od naše dece! Vsa javnost bi nas morala podpirati v tem boju, a kakor vidimo, smo osamljeni. Vse mogoče stvari beremo po našem časopisju, a ne čujemo besede, ki bi opozarjala na to sistematično demoralizacijo! Kako pa naj naše časopisje govori proti temu, kar v inseratih priporoča?! In že kričeči plakati z divjimi obrazi, z razgaljenimi babami, z noži in samokresi zbujajo samo divje strasti, pohlep in gnus. In vse to je javno nalepljeno po: iavnih prostorih! Oblastveno koncesionirano iavno pohujšanje uboge slovenske mladine! Vso lepoto nam pomandrajo in okužijo! Opetovano kličemo na pomoč vsaj pamet staršev, ki naj imajo usmiljenje s svojo deco! Ali morda hočejo, dase začno že njih nedoletni in mlečnozobi otroci pariti in posnemati v dejanju »predstave za mladino« v deželnerh gledališču? Ali nam ni vojna ustvarila že dovolj in preveč gorja? Kaj poreko očetje, ko se vrnejo iz bojnih vrst in zagledajo doma strte cvetove svoje sreče in svojega hrepenenja? Ti naj obračunajo z njimi, ki brizgajo strup v srca njih otrok! Da, kaznujejo jih lahko — toda iz duš se ne da odpraviti strupa! Mlini stoje; mlinskih kamenov ie dovolj... Pripominjamo, da sta našo zadnjo notico proti Kino-Centralu objavila »Domovina. in »Jugoslovan«. —r— Odllkovanie. 2 redoim železne krone 3. razTeda z vc_n<u> dekoraoijo in tneči ije Ml odlikovain pred isoviražnikom na igori sv. Gabniela padli nadporoonak Fran Svete, učitelj ' na -I. ,inestni deški l:iudisik'i šcli v Ljubljani. —r— Iz liudskošelske službe. Za suplentke so naimešoeine: Julijana Mlačeva v Kranju, vpoikojeina učiteljica Justina Puppisova v Totju, Elizabeta Kcivačičeva v Vrhpolju, Marija 2igimain't>va v št. Petru in Božena Cenmakova v Liuibljani; suplentka Alcjziija JegHčeva je iimenovana za začasno uoiteljico v Dražgošah. —r— Kapitalist — izkoriščevalec. Zivo&reibrni rudnik v IdrLji je milijicinsko podjetje, kd dcmaša državi ciKrcimno. oiisitega dobičtka posebno sedaa, ko se je dvignila cena živemu srebru do vrtogJave višiine. To kapitali&tičnO' podjetje ima v Idrijd tudi dve 'ldudski šodi — _mc za dečke, 'drugio za defclice. Na tej šoLi je nastavljeino seveda tudi .učiteljstvo, iki pa iima tako škandatoztio nizke plače, da mora vzlic mdlijOinsikiim dobičkam rudniika — stradati! Predstojnik temu rudndku je -lemško-nacionalnl dvcirni svetndk Billek, !ki nima druge skrbi. nego kaiko bi ¦ponemčil ^obe 'ljudski šoli. Značitao 'je, ida ¦se anorajo ubogii sliov.enski otrooi — in 'samo 'taki ob_skujej.o cbe idriasiki 1'judski šoli — že v prvem razredu ubitiati s tujini jeziteom, kar je popolnioma prcitii: zdk-m\\. A ka>j briga nemško-nacicinabega dvornega svetnika zakon! Ce tako daleč gre injegova predrzno&t, da izreka svojo razjarjeno voljo pratl ternu, če učiteljioe med sabo -sloveesko govore! Da bi liim ;pa dal zadcsti kruba, to (mu še na 'rniisel m pri1de. Ko ga je šlo učiteljstvo .prosit hrane m pcd.:>ore, je smatral to \>zmzno prcšnio za nekako revoludonarno dejanje, češ, učiteljstvo .mora biti tcliko idealma, da lahko tudf lačmo izvršuje ¦sv.oje posle! Seveda — če bi imelo ¦n:}e.g1c.ve dotodike, njegio;ve 'tanrieme (po par itiscč kron na leto) in njegoiv grajski vrt, ki mu ga ruiid.iriSki delavci .obdelaiio! Po dotočilijh move službene pra«matike za državno učiteljstvo bi tnoralo priti v to .pragimatiiko tudi i;jsJ_o učiteBstm A teitui se up-ra Bilak z vs€_nii štirimi, ker je učiitedfetvu soiražen in stoji sredd našega l>judstva in naše z-im_je .utiec po duhu, srcu in jezikiu! 0 našem narodu kina sploh ..aiislabše.iniili; le oiTiega -_.i_oist-i© obietmiaiio njespovi iOgledi, ki se nuu kianja in hlini v njeRovi lemški kazimi! Ne n_ara ga nihCe, fcer je ako.'OŠaben in mogočen, da odbiiia vsa.;e_ra od sebe. Neverjetno je, kaka ciblast !je dama eneniu samemu človeku _ia Scodo 1:000 drutfirn. liiudam! To je _e na Kranj[skem iri med Slovenci ...ogoče. Le nad 'ialio poitrpežtevuirn Ijudstvioim je jiiG«o.e paševartd, in le tako- poti-pežljiivo Uuidstvo je mtoffoče izlkoriščati. Tudi idrijski učieljskd pro-etaniiat ni ndč druKejja, nego oriščaina raja pod peto nemškio-fliacio.akieKa dvornejfa svetuika. Ko_U_o >e to učitefotvo že pretrpelo zapo-tavljanda, zbadanja, iz.raibljaji_a — to se ne da v .cratkih be&edah povedati. Biilok dima celo to razvado, da vsalkeKa sunrničd in naganija z nepatriiatarn, kdor ne knivi hnbfca pred naini i<n kdor oie taui sv<otieg;a matejuTnskagfa ijezika. Navedli bi lahko dovoli .dokazov — pa te bormo ouli na Duaiaju! U__t_.]..v© nsj vztraja na svojih zahtevah — tudii njeonu pride rešitev!" Naj pa ffovori upravno sodišče! Casih so rekli, da taim oie zraste več .rava, 'kan.c_ stopi kap-to humskejfa konia. Dokaz. sedanjih dni pa uče, da .zamre vsa humaniteta, kaimor sto-p. podplat ne-nško-raacio-ia.nega dvotviega sv&tniika! — Da si ne bo Biilek .po _iepoi..ebne.n belil sjlave in istkal krivca iTied idrijskLm učiteljstvoni, mu povemo, da smo dobili te linformactie iz noučkeljskih kroKov. Vsi vraibci po idrijskih strehah že davrao čivkajo o tem, kar ¦pripoveduj.ea.io 'imi danes v začudenje ikoiltunnega sveta!